Predsednik NSKS dr. Grilc je izrazil svoje zadovoljstvo nad ukinitvijo depozita za prebivalce Slovenije v maloobmejnem pasu. Grilc: »Prepričan sem, da so naši argumenti bistveno prispevali k tej odločitvi jugoslovanske vlade, obenem pa upam, da bodo v doglednem času ukinjeni vsi ostali omejitveni ukrepi." Znano je, da se je dr. Grilc oz. NSKS od vsega začetka jasno izrekel proti depozitu ter na odgovornih mestih v Jugoslaviji večkrat opozarjal na izrazito negativne posledice za južnokoroške prebivalce.
Depozit: obmeici so izvzeti!
Že v zadnji številki Našega tednika smo — v zvezi z nastopom slovenskega ministra za kulturo, dr. Matjaža Kmecla na Koroških kulturnih dnevih — naznanili, da bo po novem zakonskem osnutku ves maloobmejni promet izvzet od depozita. S prvim januarjem 1984 je tako daleč: vsem prebivalcem Slovenije, ki imajo maloobmejni status, ni več treba plačati depozita. To ne glede na to, ali imajo potni list ali pa maloobmejno prepustnico. Do novega leta so bili maloobmejci za 12 prehodov meje oproščeni depozita. .
Ostali prebivalci SR Slovenije na žalost še niso izvzeti od depozita. „Njim pri prvem mejnem prehodu ni treba plačati, za ostale prehode pa veljajo iste omejitve kot doslej. Torej morajo sprva plačati 5000 dinarjev, pri vsakem naslednjem prestopu meje pa se polog poveča za 2000 dinarjev" — tako generalni konzul SFRJ v Celovcu Marko Kržišnik v pogovoru z Našim tednikom.
V tej zvezi je generalni konzul Kržišnik poudaril, da je k spremembi glede maloobmejnega prometa bistveno prispevalo stališče koroških slovenskih osrednjih organizacij.
Generalni konzul dobesedno: „Jasno stališče Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je bilo v veliko pomoč vladi SR Slovenije v prizadevanju za uveljavitev enotnega slovenskega kulturnega prostora."
Po odločitvi vlade SFRJ: ali bo na Ljubelju spet večji živ žav?
KKD: bodo preživeli?
stran 4
Naš gost: intendant Heinz Felsbach
stran 5
Pavle Zidar o prvi pesniški zbirki Maje Haderlapove
strani 12 in 13
Slovenski šport 1983
strani 18 in 19
Odmevi na novo obliko NT
Odmevi na novo obliko Našega tednika so brez vsakršnega pretiravanja zelo pozitivni: to se da sklepati tako iz pripomb, ki jih objavljamo kot pisma bralcev (stran 8), kot tudi iz številnih pogovorov, ki so jih imeli uredniki in sodelavci z raznimi bralkami in bralci.
Več kot 80% povprašanih je bilo za spremembo, a s takim pozitivnim odmevom, potem ko je izšla prva „nova“ številka, nismo računali.
Vendar ta pozitivni odmev za nas predvsem pomeni: še več dela, ki ga z veseljem opravljamo — v veselje naših zvestih bralk in bralcev.
Uredništvo NT
Politika
STRAN
SREDA,
4. januarja 1984
STRAN
Politika
Tednikov
komentar
PIŠE SALVATORE VENOSI
O/ovenc/ v Kanalski dolini smo na taki prehodni točki, kjer se srečujejo in križajo interesi treh velikih družin evropskih narodov. Po drugi svetovni vojni pa smo, ne po naši krivdi, postali otoček, ki občuti in zaznava vse, kar se dogaja v matični, zamejski in zdomski Sloveniji. Vsi dogodki, veseli ali žalostni, pozitivni, ali negativni nehote vplivajo na naše narodnostno življenje, ki je že tako ali drugače izpostavljeno vsem mogočim prepihom, ki jih
te enotnosti, v trenutku, ko se odloča o usodi globalnega zaščitnega zakona Slovencev v Italiji.
Tudi v Kanalski dolini se neti in podpihuje razdor v naših malih vrstah in se širijo laži, na račun ljudi, ki so bili vedno v prvi osebi izpostavljeni, ko je šlo za naše pravice.
In, če pogledamo na koroško stran, ni prav nič boljše. Med našimi rojaki je
Zbeganost, negotovost, malodušje
premore današnji slovenski svet. V takem okolju pa se dviga ali pada narodna zavest naših ljudi, ki so še kako potrebni vedno novih spodbud.
In ko ob prehodu v novo leto opazujem in sodoživ-Ijam, s tega koščka s loven-, ske zemlje pod Višarjami, sedanji trenutek naše narodne biti, sem vedno bolj prepričan, da stopamo Slovenci v zamejstvu in v matični Sloveniji v novo leto z občutkom vse večje ogroženosti za naš obstoj. Stvari, ki se dogajajo okrog nas, niso prav nič spodbudne. Asimilacijski val sili v nas od vsepovsod.
rri nas v Italiji se naši rojaki vedno bolj zapirajo sami vase, v zavetje vsedržavnih političnih strank in svetovnonazorskih teorij. Ruši se težko sešita enotnost Slovencev v okviru „ Enotne slovenske delegacije“ in to s tiste strani, od katere bi človek pričakoval največji napor za ohranitev
opaziti zbeganost, negotovost in malodušje. Pri marsikom se pojavlja skušnjava, da bi dokončno pretrgal s preteklostjo in se otresel vsak dan vedno ponavljajočih se težav, ker si SLOVENEC. Velika je skušnjava utopiti se v toplem morju večinskega naroda. Ne upamo si priznati, da se nam zaledje vedno bolj krči. Matična država je z zaprtjem meje zarezala bolečo rano v naše narodno telo.
Nikjer se ne počutimo več doma. V svojem rojstnem kraju si tujec. Ko prestopiš državno mejo, se ti bolje godi, če govoriš italijansko ali nemško, ker boš tako vsaj solidno in človeško postrežen. Tako torej nimaš s svojo ljubo materinščino pravzaprav kaj početi.
Kako torej iz zagate? Gotovo ne tako, da bomo iskali zgled drugod, najti bomo morali moč v nas samih, v naših društvih in v zgledu, ki so ga nam dali naši predniki v hudih razmerah, in vendar so vzdržaliI
dr. R. Vospernik, predsednik FUENS
ia včerajšnjem predavanju v Tinjah:
..Brez politične mil? ni obstoja“
„Če se bo Narodni svet obrnil na Federalistično unijo evropskih manjšin, da tudi ona intervenira proti getošo-lam, bo to FUENS prav gotovo storilaje dejal pretekli torek v Domu v Tinjah sedanji predsednik največjega združenja evropskih narodnih skupnosti, dr. Reginald Vospernik.
-M?®*
Boris Race potrjen
Boris Race, dolgoletni predsednik Slovenske kul-turno-gospodarske zveze v Trstu, je bil pred kratkim na seji glavnega odbora SKGZ ponovno potrjen v svoji funkciji predsednika izvršnega odbora drugeosrednje organizacije tržaških Slovencev. Glavni odbor je po pravilih SKGZ pristojen za izvolitev izvršnega odbora.
V svojih funkcijah so bili prav tako potrjeni tajnik Dušan Udovič ter predsednika teritorialnih odborov Mirko Primožič oz. Viljem Černo. Glavni poudarek seje SKGZ je bila mdr. razprava o zakonu o globalni zaščiti.
ZSO ob novem letu
V posebni izjavi ob novem letu je predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks VVieser poudaril, da bilanca minulega leta glede izpolnjevanja člena 7 ADP ni zadovoljiva. Tudi sprememba na Ballhausplatzu ni prinesla bistvenih premikov. Predsednik ZSO je z zadovoljstvom ugotovil, da je slovenska narodna skupnost bila uspešna predvsem na dveh področjih:
Na področju izgrajevanja samopomoči, ter pri prizadevanjih za olajšavo obmejnega sodelovanja med SR-Slovenijo in deželo Koroško.
Dr. Vospernik je bil kot naslednik južnotirolskega senatorja dr. Mitterndorferja izvoljen za predsednika na kongresu FUENS v StraBburgu, kar brez dvoma dviga ugled koroških Slovencev v krogu evropskih manjšin. Večina teh ima svoje zastopnike v FUENS, ki je bila ustanovljena 1949 v Parizu, ko se je zbralo okoli 50 zastopnikov raznih gibanj v narodnih manjšinah. Od. vsega začetka se FUENS strogo izogiba podpor s strani držav, vzdržujejo jo člani sami. Tako lahko najbolje vrši vlogo „sla-be vesti držav", kot je ta cilj imenoval dolgoletni generalni sekretar Povl Sakedegaard,
Veselje v Trstu
Tudi Slovence v Italiji je vest o sprostitvi potovanj čez mejo zelo razveselila, kot je to razvidno iz časopisov naših primorskih bratov. Saj so predvsem v Trstu zelo trpeli pod starimi predpisi o depozitu. Kot piše Primorski dnevnik, pomeni sprostitev potovanj predvsem tudi velik udarec za vse protislovenske kroge, ki „so ribarili v kalnem, ki skušajo obnavljati staro ozračje zaprtosti, narodnostne mržnje, nesodelovanja". Sprostitev potovanj je vrhu tega v veliko korist — vplivnim — slovenskim gospodarstvenikom v Trstu.
Danec, ki je prestavil sedež organizacije v Kopenhagen.
Največ možnosti vidi FUENS v tem, da se direktno obrača na države, predpogoj pa je seveda, da to prizadeta manjšina sama želi. Tako, je dejal dr. Vospernik, je konkretno v Avstriji FUENS ponovno intervenirala za gradnjo Slovenske gimnazije ali pa za gradiščanske Hrvate glede radijskih oddaj v hrvaškem jeziku.
Veliko si FUENS obeta od možnega posvetovalnega statusa pri Evropskem svetu, kjer potem kot organizacija lahko direktno intervenira pri prizadetih ministrih. Kot kaže, so evropske države v bistvu pripravljene, da FUENS zagotovijo tak status. V to smer je dr. Vospernik bil ponovno zelo iniciativen že kot podpredsednik organizacije. Svoje predavanje o FUENS je dr. Vospernik zaključil z zelo informativnim in zanimivim pregledom položaja drugih manjšin v Evropi. Dejal je, da v Evropi lahko ugotovimo, da so tiste narodne skupnosti veliko na slabšem položaju, ki nimajo
SKUPŠČINA
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
IZVRŠNI SVET
PREDSEDNIK
Ljubljana, dne 22.12.1983
Spoštovani predsednik dr. Matevž Grilc!
Ob Novem letu 1984 iskreno voščim Vam in Narodnemu svetu Koroških Slovencev v imenu Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije in svojem imenu. Želim Vam zdravja, osebnega zadovoljstva in novih delovnih uspehov.
Prepričan sem, da bo Narodni svet Koroških Slovencev tudi v prihodnjem letu uspešno deloval v prid slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Želim, da bi se sodelovanje med slovensko narodno skupnostjo na Koroškem in Socialistično republiko Slovenijo še okrepilo in postalo še trdnejša vez v sodelovanju med Socialistično republiko Slovenijo in Zvezno deželo Koroško, kot tudi med SFR Jugoslavijo in Republiko Av-
Jap^ž Ze^nljarič
Novoletne čestitke predsednika IZS Zemljariča Narodnemu svetu
matičnega naroda ali države od teh, ki imajo za sabo nekoga, ki njihove težnje podpira. To se celo vidi pri Retoroma-nih v Švici. Čeprav je večina izglasovala v plebiscitu zanje največjo zaščito, nazadujejo. Sploh opažamo žalostno dejstvo, da očitno razen Južnih Tirolcev in Albancev v Jugoslaviji vse manjšine nazadujejo.
Odločno zastopa FUENS tu-
di mnenje, da se morajo manjšine udejstvovati tudi politično: „Mi smo proti nameram, da se narodne skupnosti izživljajo samo v folklorizmu. Potem najhitreje izumirajo". To je bilo morda eno od najvažnejših sporočil večera, h kateremu so bili vabljeni predvsem tudi občinski odborniki, ki pa se žal vabilu v veliki meri niso odzvali.
Pisrno iz uredništva Draga bralka! Dragi bralec!
Pred kratkim je Krščanska kulturna zveza vabila v škocijansko farno cerkev na spominsko, svečanost: spomnili smo se 40-le tnice smrti župnika Mateja Ražuna. Župnik Ražun ni bil samo prvi predsednik Slovenske krščansko socialne zveze, temveč tudi ustanovitelj Narodne šole v Št. Petru pri Št. Jakobu. "Bil je velik narodnjak in garač, ki je za svoj narod gorel in dobesedno zgorel" - tako dr. Zerzer na spominski svečanosti. Spomenika mu narod za vse to ni postavil , pa čeprav bi si ga prej zaslužil kot marsikateri t.i. narodni heroj. Prispevek župnika Lovra Kašlja, ki ga objavljamo kot reportažo na straneh 10 in 11 , naj bi naše bralce bliže seznanil z narodnjakom, ki smo ga v resnici pozabili.
J^rko^-Kn 1 me h
Da se ne urežem v lastno meso: končna beseda o usodi Koroških kulturnih dni (kkd) bo gotovo spregovorjena na drugem mestu! Toda, če sem bil na-prošen, da malo pobrskam po smetišču, ki se je nakopičilo spričo izrečenih (pa tudi zamolčanih) misli, upravičene (in delno tudi nestvarne) kritike vsaj trstih redkih udeležencev letošnjih kkd, ki so se opogumili za javno mnenje — pa tudi tistih, ki so si jezik raje stiskali za zobe — potem delam to v zavesti, da bo le temeljita razprava mogla oteti kkd nadaljnje mrtvoudnosti.
Koroški kulturni dnevi:
Kulturni dnevi ne nagovorijo ljudi s podeželja.
_
■ B ■	■
Že nekaj let opažamo določeno neodmevnost te prireditve, ki se kaže m. dr. posebno v odsotnosti tradicionalne publike — s podeželja. Tako se je krog obiskovalcev skrčil na študirajočo mladino, na rojake, ki živijo v Celovcu in pa na — v zadnjih letih samo skromno pričujoče število izobražencev ter jgostov iz matične domovine.
če je bil nekoč sploh spisan kak programski osnutek za kkd, v katerem naj bi bil govor o neki »ljudski univerzi koroških Slovencev", potem sta se organizacija in vsebina kkd prav temu namenu kar pošteno izneverili. Zato bi morali ceniti diskusijske
Pravi Damoklejev ...
prispevke gospoda Šašelna iz Borovelj kot neke vrste zakasnelo božično darilo: kajti on nam je duhovito, a nič manj resnično, predočil le težko premostljivi jarek med „vox populi" in akademsko — zapleteno postavljenimi vprašanji o naši vsakdanjosti.
Seveda, kakšen namen pa naj bi imela razprava o našem položaju, če bodo naši „pavri“ in delojemalci (ki imajo tudi še pravico do last-
nega mnenja!) tudi bodoče izostajali? Ako pa res hočemo ostati še ljudski, potem si moramo zastaviti vprašanje, ali lahko zahtevamo od slovenskega delojemalca — delavca in uradnika —, da si vzame dopust za obisk kkd? Ali ni pereče vprašanje, na kakšen način bi mogli olajšati dostop širšim plastem?
... meč nad KKD ...
Seveda pa samo, če si to res želimo! Sicer pa naj se ohrani „akademizacija“ kkd, kjer je spored omejen na specialno tematiko — sterilna predavanja, ki so namenjena izrecno strokovni publiki — neke vrste „duhovne vaje za intelektualce", ki pa gotovo ne bi zaslužile prireditvenega naslova „kulturni dnevi", delež javnosti in splošna odmevnost pa bi še bolj upadala. Čudim se, da se pri — sicer dobro obiskani — celovečerni diskusiji o ..preživetju" nobena kapaciteta ni spomnila Georga Or-vvella („1984"), ki črno na belem svari pred specializacijo — posebno na (prirodo-) znanstvenem in tehničnem področju —, ki ne upošteva načela humanitarnosti in pogojev, ki jih nudi svet človeku.
Pravi Damoklejev meč nad kkd pa je postala tista provo-kantna gluhonemost, rekel bi »epidemična brezbesedič-nost", ki naj bi nadomestila tehtno in izdatno razpravo, katera je nekoč odlikovala kkd. Sicer je res, da govori dunajski psihiater Erwin Rin-gel o »kolektivni nemosti"; za dejstvo, da si celo glede kulturnih zadev nimamo kaj povedati, pa odgovarja vsak, ki se ima za kulturnega človeka.
Koliko bridke resnice je izpovedal dr. Janko Zerzer, ki je v bran »nolle me tangere — mentalitete" slovenskih intelektualcev (pa ne samo
... je postala tista ...
teh), ugotovil, da »se ne znamo artikulirati". Ali ne bi bila ta ugotovitev povod, da premislimo P. Pasolinija: »Ker samo tisti, ki poseduje lastno kulturo, s katero se zna izražati, je vedno svoboden in bogat?" In kdo pa nas uči tistega »refleksivnega dela samoopazovanja", ki ga je zahteval dr. Trstenjak? Kakšna pa je podoba naših političnih, kulturnih ter drugih javnih delavcev, ki so »poklicani" za obrambo naše stvari? Kdo jih oblikuje? Kdo jih duhovno in psihološko priprav-
lja na to nalogo? In koliko konkretnih napotkov nudimo našim ljudem —- tudi mladini —, od katere se zahteva »prakticiranje kooperativnega sožitja"? Smo storili vse, kar je potrebno? Mirna vest naših kulturnih in političnih
... provokantna gluhonemost
institucij, Znanstvenega instituta, Slovenske gimnazije ... ? Kdaj pa bomo končno spoznali, da je izobraževanje stalni proces — ki traja celo življenje in zadene tudi celega človeka — in kdaj bomo začeli z uresničevanjem izvenšolskega izobraževalnega koncepta, ki ga nam je dr. Pavle Apovnik predložil že pred leti? Ravno tam so namreč že nakazane razvojne možnosti kkd: namreč »ven na podeželje in bliže k človeku!"
Bodo torej kkd preživeli? Da — in ne! Ne, ker kkd v dosedanji obliki verjetno ne bomo več doživeli. Da, če bomo našli novo obliko! In če bodo kkd namesto znanstvenega in jezikovnega purizma izžarevali več sproščenosti, prozornosti in prizadetosti! Skratka — če bodo kkd postali spet bolj — kulturni	Herbert Seher
Gost v Našem tedniku
Upoštevati hočemo Slovence
Pred kratkim je generalni intendant Bacher imenoval dolgoletnega sodelavca celovške redakcije »aktualne službeHeinza Felsbacha za vodjo celovškega radija. Heinz Felsbach je mdr. mnenja, da se koroški Slovenci, razen Tiskovne službe NT v nemščini, premalo trudimo za obveščanje nemške »Aktualne službe“, Heinza Felsbacha za vodjo ce-nih dogodkih. „To velja predvsem za delo Enotnih list“ (Felsbach). Z intendantom se je pogovarjal Janko Kulmesch.
Naš tednik: Gospod intendant, bi se predstavili našim bralcem.
Felsbach:Rodil sem se leta 1943 v Klosterneuburgu, leta 1963 sem začel delati pri glasilu štajerskih socialistov „Neue Zeit“, kjer sem bil predvsem fotograf železnic. Leta 1969 sem se preselil k štajerskemu radiu, od 1970— 1973 sem bil na Dunaju kot sodelavec oddaje „Čas v sliki", od 1973 naprej pa sem v Celovcu, kjer sem do imenovanja za intendanta delal v redakciji ..Aktualne službe", nekaj let tudi kot njen glavni urednik.
Naš tednik: Sedaj ste intendant koroškega radia. Po katerih smernicah hočete delovati v tej funkciji?
Felsbach: Smernice mojega delovanja so:
a)	zakon o radiu,
b)	pričakovanje oz. odmev poslušalcev na naše oddaje,
c)	upoštevanje finančnih zmogljivosti naše ustanove ter
č) vprašanje personala oziroma:	pričakujem od
urednikov ter sodelavcev našega radia čim več kreativnosti.
Naš tednik: Omenili ste »pričakovanje oz. odmev poslušalcev na naše oddaje'1. Po katerih kriterijih merite pričakovanja oz. odmev poslušalcev?
Felsbach: Glede ugotavljanja odmeva poslušalcev na oddaje ORF imamo zelo natančne podlage. Sami raziskujemo s pomočjo pristojnih institutov reakcije naše publike. Za te raziskave izdajamo precej denarja, namreč 16 milijonov šil. letno.
Naš tednik: In kakšna so pričakovanja poslušalcev glede slovenskih oddaj celovškega radia?
Felsbach: Lansko leto smo znanim avstrijskim institutom za povpraševanje javnega mnenja, IFES, Fesslu in GFK dali nalogo, da poizvejo število poslušalcev slovenskih oddaj. Rezultat raziskave: v ponedeljkih in četrtkih jih posluša 22.000 ljudi, v torkih in sredah nekoliko manj. Najmanj jih posluša v petkih (10.000), zato pa v sobotah 61.—62.000 ter v nedeljah zjutraj 46.000
ljudi. Po vsej verjetnosti pa je število poslušalcev slovenskih oddaj še višje.
Naš tednik: Jih poslušajo tudi ljudje iz zgolj nemških krajev?
Felsbach: Za to nimamo raziskav. Vemo pa, da je na južnem Koroškem nadpovprečno veliko poslušalcev regionalnega radijskega programa ter nadpovprečno veliko gledalcev avstrijske televizije.
Naš tednik: Rekli ste, da je na južnem Koroškem nadpovprečno veliko gledalcev televizije. Ne mislite, da je mdr. ravno tudi zato upravičena zahteva slovenskih zastopnikov glede upoštevanja Slovencev v avstrijski televiziji?
Felsbach: Gotovo je upravičena. Vendar moram reči, da se trudimo, upoštevati v televiziji slovenski element. Glede redne posebne oddaje v avstrijski televiziji pa trenutno ne vidim rešitve, ker nimamo lokalne televizije.
Naš tednik: Zakaj ne more biti možno, uvesti podobne oddaje za Slovence kot je to »Sudtirol aktuell"?
Felsbach: Generalni intendant Bacher pravi, da se da o tem razmišljati. Treba je predvsem rešiti vprašanje financiranja, treba pa je tudi ugotoviti, ali sploh obstaja zanimanje za tako oddajo. Oseb-
no si lahko brez nadaljnjega predstavljam redno oddajo^na televiziji o vseh narodnih manjšinah v Avstriji, vendar samo, če upoštevamo zakoh o ORF.
Naš tednik: Koroški Slo\Sn-ci zahtevajo v svojem Ope|a-cijskem koledarju poseben radijski val, ki bi omogočil več oddajnega časa s slovenskim sporedom. Kaj pravite k temu oz. je to sploh možno?
Felsbach: ORF bi lahko brez nadaljnjega prispeval svoje, mdr. pri rešitvi vprašanja frekvence ter prostorov. Vendar za finančno vprašanje je pristojna zvezna vlada. Ta bi morala prevzeti stroške takega posebnega vala.
Naš tednik: Nekaj drugega: kakšni pa so odmevi publike na oddaje o koroških Slovencih, recimo v televiziji?
Felsbach: Če vzamemo kot primer film „Vas ob meji", je bil odmev zelo slab, predvsem na Koroškem: na Koroškem je 405.000 odraslih, film pa je videlo 19,6%. V ostali Avstriji ga je videlo povprečno 6,7% odraslih in to največ na Štajerskem (9,8%) in Gradiščanskem (9,2%). Nedeljsko „Avstrijo v sliki" vidi npr. 20,7% Avstrijcev (na Koroškem 29%), kriminalko „Der Alte" pa povprečno 50,6 % Avstrijcev.
Naš tednik: In kako so gledalci ocenili film „Vas ob meji"?
Felsbach:-Na Koroškem zelo slabo, povprečno z redom 2,2 (najslabši red naše ocenjevalne skale je 1, najboljši 5). V ostali Avstriji je bila povprečna ocena 3,8 (na Dunaju 4,1; v Nižji Avstriji 4,4; na Štajerskem 4,0). Pri tem filmu smo opazili močno polarizacijo ocenjevalcev: pretežna večina je film zelo pozdravila ali pa ga je silovito odklanjala.
Naš tednik: Gospod intendant, zahvaljujemo se za pogovor.
Rož, Podjuna, Žila
Praznik Urankovih bratov
Prof. Anton Wutte
Na Štefanovo je Janez Wutte-Luc, Urank z Vesel, slavil svojo 65-letnico. Slavljenec nikoli ni prikrival svoje narodne zavesti in svojega prepričanja, in uprl se je nacizmu. Kot partizan je prav na Svinški planini spoznal ves niz vojne grozote in tega ne zaželi nikomur drugemu. Po vojni se je
•	Tra besi nje
Na Silvestrov večer je v Trabe-sinjah terjala prometna nesreča življenje komaj 47-letne gospodinje Ane Schneider. Posledice prometne nesreče so bile za Ano Schneider tako hude, da ni preživela več prevoza v celovško bolnišnico. Schnei-derjeva mama je bila doma pri Kramarju v Kajzazah pri BiI-čovsu in se je poročila v Tra-besinje, kjer je dala štirim otrokom življenje. Dobro Schneiderjevo mamo bomo spremili v četrtek, 5. januarja na kotmirško pokopališče k zadnjemu počitku. Rajno bomo ohranili v trajnem spominu, domačim in sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje.
e Libuče
Pred kratkim je bil pri Košutni-kovih v Zgornjih Libučah velik praznik: Hanesu, znan kot priljubljeni dirigent MPZ „Kralj Matjaž'1, in Sonji sta se rodila dvojčka. Krstili ju bodo na ime Matjaž in Aleksander. Srečnima staršema iskreno čestitamo, novorojenčkoma pa želimo predvsem obilo zdravja.
•	Libuče
Stara in lepa navada je, da Ko-šutnikovi vsako leto povabijo 25. decembra sosede, znance in prijatelje na godovanje. Saj godujejo kar trije: oba Štefana (oče in sin) ter Hanes, ki ima god 27. decembra. Godovanje olepšajo tudi pevci, predvsem Matjaževci. Nič čuda, saj je Hanes njihov dirigent. ..
Janez Wutte-Luc
Janez Wutte-Luc moral boriti za svojo čast in dobro ime.
Poleg dela na kmetiji in v gostinstvu je slavljenec zmeraj rad pomagal in se vključil v narodno delo in to tako v domačem društvu kot v okviru ZSO in Zveze koroških partizanov. Po smrti Karla Prušnika-Gašperja je Janez Wutte-Luc postal predsednik Zveze partizanov. Pri domačem društvu „Danica“ pa se je Janez Wutte zelo zavzel za lasten kulturni dom in njegov trud je bil tudi poplačan. Slavljencu želimo zdravja in delavnosti in še vrsto uspehov v vsem njegovem delovanju.
Na novega leta dan je na Žihpoljah praznoval dr. Anton Wutte, profesor v pokoju, svojo 70-letnico. Rodil se je pri Uranku na Veselah in po maturi ter kratkem bogoslovskem študiju se je odločil za študij geografije in zgodovine. Svoje bogato znanje je dr. Wutte dolga leta predajal tudi dijakom na Slovenski gimnaziji, poleg tega pa se je posvetil geološkim študijem domače okolice. Med vojno se je dr. Wutte kot partizan boril za svobodo. Obema želimo veliko zadovoljstva, predvsem pa zdravja.
•	Železna Kapla
SRD „ Za rja" vabi na XIV. Smučarsko tekmo v smuku, ki bo 6. januarja 1984 pri Možganu v Lepeni. Štart ob 12. uri. Tekmujejo skupine: šolarji, mladinci, moški, seniorji, mladinke, ženske.
•	Šmihel
Krščanska kulturna zveza, Koroška dijaška zveza in KPD v Šmihelu vabijo ob 10-letnici lutkovne skupine „Lutke mladje" KDZ na premiero lutkovne igre „Zvezdica zaspanka", ki bo v petek, 6. januarja 1984, ob 14.30 uri v farni dvorani v Šmihelu.
Na silvestrovanju v Borovljah je predsednik SRD ..Borovlje", Mel-hior Verdel, pozdravil številne goste. Igral je ..Planinski sekstet".
Bilčovs: poslovili smo se od Čebrove mame
Novega leta ni mogla več doživeti Marija Kruschitz, pd. Čebrova mama iz Podgrada pri Bilčovsu. Po dolgi težki bolezni je v celovški bolnišnici v 74. letu starosti v Silvestrovi noči za vedno zatisnila svoje oči. Čebrova mama je bila doma pri Kumru v Spodnji vesci, kjer je preživela svojo mladost, dokler se ni poročila s Če-brovim očetom v Podgradu. Dala je šestnajstim otrokom življenje. Velike težave in križe je skozi vse svoje življenje nosila z neizrečno
potrpežljivostjo. Naj ji bo Bog pravičen plačnik! V sredo, 4. januarja smo spremili Čebrovo mamo na njeni zadnji življenjski poti na bilčovško pokopališče. Domači moški pevski zbor je zapel rajni v cerkvi in ob odprtem grobu pesmi žalo-stinke, domači župnik dekan Poldej Kassl pa je vodil pogrebne obrede. Naj bo rajni rahla domača zemlja. Domačinom in sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje!
Darujte, prosimo, za tiskovni sklad!
Božanska prosvetna društva:
uspelo silvestrovanje
Drugo silvestrovanje, ki so ga v boroveljski mestni hiši priredila slovenska prosvetna društva „Borovlje", „Herman Velik", „Vrta-ča“, in „Št. Janž", je zelo uspelo. Kdor je prišel pozneje, se je moral precej potruditi pri iskanju prostora. Na plesišču pa se je kar trlo tistih, ki so jih po dolgem adventu že kar srbele pete — in ..Planinski sekstet" je bil najboljša „žav-ba“ za take sorte ..bolezni". Poleg ..Planinskega sekste-ta“ je zabaval navzoče še Andrej Šifrer. Ker pa človek ne živi samo od taktov in je
novo leto samo enkrat na leto, so prireditelji pripravili bogat srečelov, za katerega so boroveljska in sosednja podjetja radevolje darovala. V prvem nadstropju je vrel sekt, v pritličju pa je imela domača „žganjarna“ svoja vrata na široko odprta. Veselo razpoloženi so ob polnoči vsi, med njimi tudi zastopniki slovenskih političnih in kulturnih organizacij, le pričakali novega leta dan in, kot smo zvedeli in so nam obljubili, bodo tudi letošnji Silvester praznovali v Borovljah.
Rož, Podjuna, Žila
Prvemu otroku v letu 1984 je dala življenje 24-letna Bernadeta Wutte iz Večne vasi. V celovški bolnišnici se ji je rodila 1. januarja tega leta ob 2.35 uri hčerkica, ki jo bo krstila na ime Melanie.
Tri ure pozneje je rodila v sanatoriju „Maria Hilf“ 26-ietna Monika Kieninger iz Pliberka, žena tamkajšnjega zdravnika, hčerkico, ki ji bo dala ime Elisabet Maria.
Srečnim staršem iskreno čestitamo, prvim novorojenčkom v letu 1984 pa želimo obilo zdravja in sreče na njihovi življenjski poti.
Slika zgoraj: Bernadeta Wutte. Spodaj: Monika Kieninger.
Šteben: blagoslovitev domačih konj
Na Štefanovo je globaški župnijski svet vabil vse ljubitelje konj na tradicionalno blagoslovitev konj v Šteben, kjer je cerkev posvečena temu patronu. Da za to šego še obstaja zanimanje, je dokazalo to, da se je zbralo na Štefanovo kar precejšnjo število ljudi in okoli dvajset gospodarjev, ki so prignali konje k blagoslovu, ki naj bi obvaroval živali in njih gospodarje pred katerokoli nesrečo v novem letu. Blagoslov konj je stara navada, izvira pa še iz poganskih časov, ko so kmetje sredi zime darovali konje v čast poganskemu bogu. To pogansko navado je izpodrinil sv. Štefan, patron konj in tako sedaj konj ne daru-
jejo več, pač pa jih samo blagoslovijo. V tridesetih letih so to navado opustili zaradi nesreče, ki se je pripetila, vendar so sedaj blagoslov spet poživili.
Najprej župnik blagoslovi konje, nato pa še kruh, ki ga prinesejo gospodarji s sabo. Za tem sledi jezdenje okoli cerkve, nakar dajo konjem blagoslovljeni kruh. Včasih je bil v navadi tudi opoj, katerega pa so z leti opustili.
Za vse, ki so prišli ta dan v Šteben, da bi prisostvovali temu dogodku, je župnijski svet poskrbel za jedačo in pijačo. Ni dvoma, da se bo ta običaj ohranil, vendar samo tako dolgo, dokler bodo kmetje poleg modernih strojev imeli doma tudi konje.
Henrik, gobavi vitez na selskem odru
Do zadnjega kotička so na povabilo Katoliškega prosvetnega društva „Planina11 v Selah na Štefanovo napolnili farno dvorano domačini, pa tudi gledalci od drugod. Domači igralci so v režiji provizorja Ivana Matka uprizorili igro Ksaverja Meška „Henrik, gobavi vitez".
Vitez Henrik na sveti večer, preden gre v križarsko vojno, najde v snegu in mrazu 13-letno dekletce Blanko in jo vzame s seboj na svoj dom. On še tisto noč vzame slovo od domačih in skupno s prijateljem Ludovikom odide na križarsko vojno. Blanka ostane na gradu, kjer so jo vzeli za svojo. Po treh letih mučnega in negotovega čakanja se Henrik vrne domov sicer živ, a težko bolan — gobav. Nobeden, niti lastna mati, ki je tako težko pričakovala njegovo vrnitev, ga ne sprejme. Njegova zaročenka Leonora vzame drugega, njegova sestra, ki jo je imel nadvse rad, noče imeti opravka z njim, pri živem telesu trohnečim. Edina, ki ga je pripravljena sprejeti, z njim govoriti in mu streči, je najdenka Blanka, ki je medtem odrasla v mlado dekle. Ona gre za njega romat v Rim, kjer mu dejansko izprosi zdravje. Henrik proti pričakovanju vseh čudežno ozdravi in — kako bi že moglo priti drugače — vzame Blanko za svojo ženo.
Selani so igro z zanimivo tematiko iz časa križarskih vojn podali dobro. Morda bi bilo treba črtati oz. skrajšati nekaj dolgih monologov in dialogov, v katerih se posamezne misli velikokrat ponavljajo. Posebej omeniti je treba igralko Nanijo Draže, ki je vlogo matere podala tako dobro in doživeto, da se je marsikatero oko v dvorani orosilo.
Zvečer je selsko športno društvo DSG Sele v farni dvorani priredilo že tradicionalno Štefanovo veselico, ki je tudi privabilo zelo lepo število ljudi. Za ples je igral ansambel Toneta Žagarja iz Ljubljane.
PRODAM MLADO SVINJO, katere brejost traja še do 4. februarja 1984. Ponudbe sprejema Elizabeta Sitter, Plešerka, tel. 0 42 73 / 24 28.
Te dni praznuje svojo 61 -letnico Jože Urh s Plaznice pri Dobrli vasi. Slavljencu iskreno čestitamo. t
Lucija Krištof iz Št. Petra pri Št. Jakobu je pred kratkim postala diplomirana medicinsko-tehnična asistentka. Iskreno čestitamo.
•	Velikovec
Prosvetno društvo v Velikovcu vabi v soboto, 7. januarja 1984, in v nedeljo, 8. januarja na DAN KNJIGE v gospodinjsko šolo v Št. Rupert pri Velikovcu. Za knjižno razstavo, na kateri lahko tudi kupite knjige, je pripravljen izbor slovanskih knjig tako za otroke kot tudi za odrasle.
Spored: sobota, 7. jan., 14.00 Branje otroških knjig gospe Lenčke Kupper, gospe Milice Hrobath in g. Andreja Kokota. Po branju sledi lutkovna predstava „Račka“ v izvedbi lutkovne skupine KPD v Šmihelu nedelja, 8. jan., 14.00 Maja Haderlap bo predstavila svojo pesniško zbirko „Žalik žene“; Magda Kunčič in Miha Vrbinc bosta brala pesmi Milke Hartmanove in Antona Kuchlinga
•	Celovec
V ponedeljek, dne 9. januarja 1984, s pričetkom ob 19.30 v prostorih hotela Ratheiser v Celovcu, VolkermarkterstraBe 10 (blizu ..Heimlingerja"), bo dr. France Merkač govoril o slovenski mladini na razpotju med asimilacijo in iskanjem narodne indentitete. Na predavanje vabi slovenski klub INICIATIVA.
Pisma bralcev
PISMA BRALCEV
Oprostitev od re-ceptnih pristojbin
Načelno je treba razlikovati pri zaprositvi za oprostitev od receptnih pristojbin (Befreiung von Rezept-gebiihr) med kmeti, ki so v pokoju in kmeti, ki še obratujejo.
Od receptnih pristojbin so avtomatično oproščeni upokojeni kmeti, katerih dohodki mesečno niso višji od šil. 3547.— (pri samskih) oz. šil. 5091.— (pri poročenih).
Če je družinski dohodek upokojenega kmeta nižji od ŠB. 4447.— (pri samskih) oz. nižji od šil. 5991.— (pri poročenih), lahko kmet zaprosi za oprostitev, če more dokazati nadpovprečno visoke izdatke.
Pri kmetih, ki še obratujejo, je na vsak način potrebno, da vložijo prošnjo. Če je davčna vrednost (Ein-heitsvvert) nižja od šil.
68.000,	— (pri samskih kmetih) oz. nižji od šil.
95.000,	— (pri poročenih) in kmet nima drugih dohodkov, je možno uspešno zaprositi za oprostitev od receptnih pristojbin. Davčna vrednost se poviša za vsakega otroka za šil. 7000.—.
V primeru, da je davčna vrednost visoka do šil.
82.000,	— (pri samskih) oz. do 108.000.— (pri poročenih), je treba pri zaprositvi dokazati nadpovprečno visoke izdatke, ki jih ima npr. zaradi kakšne bolezni.
Oprostitev velja po navadi eno leto in vključuje vse družinske člane. Nato je treba zaprositi znova. Prošnjo je treba vložiti pri kmetijski zavarovalnici. Tam so na razpolago formularji.
Heidi Stingler
Reakcije na novo obliko Našega tednika
Moram uredništvu Našega tednika čestitati, da se je odločilo za spremembo formata. Nova oblika Našega tednika je brez dvoma bolj ročna. Predvsem pa ugotavljam, da se da v novem Tedniku objavljati več informacij, s čimer uredništvo gotovo odgovarja veliki želji bralk in bralcev NT.
Franc Sadnikar, študent medicine na Dunaju
Navdušena sem nad novo obliko Našega tednika. NT ni samo bolj ročen ter obširen, temveč tudi bolj pregleden. Ko je imel še velike strani, včasih nisem vedela, kaj je kje.
Želim uredništvu Našega tednika v novem letu veliko uspeha.
Pepi Užnik, Št. Janž
Nova oblika se mi zdi kar v redu. V primerjavi s „starim“ Tednikom je sedaj vsebina boljše razporejena in bolj pregledna. Upam le, da ne boste objavljali samo slik. Osebno si želim čim več pisem bralcev v NT. Zato pozdravljam poziv uredništva, da se naj bralci v večji meri poslužujejo možnosti sooblikovanja časopisa. Zdi se mi tudi samoumevno, da objavljate v NT tudi pisma bralcev, ki niso nujno identična z mnenjem uredništva.
Maks Zdouc, študent na Dunaju
Novi format NT, je izvrsten, saj je veliko bolj praktičen, ker ni tako velik. Poleg tega pa je bolj pregleden.
Štefan Paulitsch, Železna Kapla
Izvrstno! Ta velikost Našega tednika je davno boljša kot velika plahta. Pri mizi zaleže manj prostora in je bolj ročen. Moj predlog je, da objavljate čim več domačih novic, da si ne bomo postali med seboj tuji. O določenih krajih, to je o Žili, zgornjem Rožu in krajih čez Dravo, posebno to velja za Podjuno, nič ni čuti. Tam je popolna tišina.
dr. Stanko Jelen, Celovec
O novi obliki Našega tednika bi dejal, da je manj pregledna kot prejšnja in da se bomo obliki pač morali privaditi. Po mojem so sedaj različne teme (na primer politika) bolj raztrgani kot prej in s slikami bomo videli, kako bo. Kot aktivnega športnika me zelo veseli, da ste športu posvetili dve strani. In tu bi rad dodat, da se mi zadnja stran zdi za šport škoda. Tu naj bi bili termini in druge potrebne informacije, šport pa na predzadnjih straneh. Pisma bralcev morajo po moje imeti zadosti
prostora in to preglednega. Če primerjam staro in novo obliko, moram reči, da je nova bolj ročna, da pa je za branje bila stara boljša.
Nanti Otip, Sele
Pozdravljam, da izhaja sedaj Naš tednik v majhnem formatu. Časopis je veliko bolj ročen in ni treba več razprostirati velikih plakatov po mizi. Zdi se mi pa, da bi zadostovalo, če bi posvetili televizijskemu programu eno stran. Pogrešam včasih tudi poročila iz gospodarskega življenja. Večkrat bi morali poročati o privatnem in zadružnem gospodarstvu. Dobro se mi zdi, da sedaj lahko prebiram krajše članke, saj lahko v kratki obliki velikokrat poveš več kot v dolgih liturgijah. To velja posebno za domače novice, ki so v skrajšani obliki prav tako zanimive. Lepo bi bilo, če bi mogli objaviti prireditve skupaj na eni strani, ker bi bilo to bolj pregledno. V celoti pa mi je NT v novi obliki bolj simpatičen. Franci Krištof, poslovodja
bilčovške Posojilnice
Naš tednik je sedaj ročen. Najprej sem mislil, da se ne bom mogel na novo obliko navaditi, a zdaj mi že zelo ugaja. Le tako naprej, prva številka je pokazala pravo pot.
Franc Smrtnik, Korte
Zelo mi je všeč, da izhaja Naš tednik sedaj v majhnem formatu in se tako razlikuje od Slovenskega vestnika. NT v majhnem formatu je zame sedaj ravno tako zanimiv kot npr. Kleine Zeitung ali drugi dnevniki. Prav se mi zdi tudi, da so članki krajši, tako so novice bolj pregledne. Pogrešam pa poročila iz gospodarskega življenja. Tudi televizijski program mi ugaja v tej obliki. Pa še nekaj: do sedaj sem objavljala svoje insera-te (doma imam svinjerejo) v nemškem „Karntner Bauer“ — veselilo bi me, če bi vedela, da imam to možnost tudi v Našem tedniku.
Elizabeta Sitter, Plešerka
Mali format 'NT mi je zelo všeč in zdi se mi, da je to idealno, kajti večina časopisov izhaja dandanes že v malem formatu. Tako postane časopis tudi bolj sodoben in se prilagodi času. Vesel sem nad tem, da je uredništvo imelo novo idejo.
Ludvik Lesjak, občinski odbornik EL Rožek
Vprašanje formata se mi ne zdi tako odločilno kot vprašanje vsebine, predvsem, ker v zadnjem ča-
su v NT zaznavam novi duh kon-serv.atizma, ki se, kot vedno, rad razgreje ob vprašanjih literature. Problematika vsebine se ne bo dala rešiti z novim formatom, saj ste pri Tedniku verjetno sami opazili, da je odzivnost bralcev večja, če greste s svojimi poročili in komentarji v globino in načenjate vprašanja, ki so pač v naši družbi še tabuizirana.
dr. Helga Mračnikar, Celovec
NT v malem formatu ml je zelo všeč in ga zato pozitivno ocenjujem. Glede ostalih stvari pa mislim, da ni treba veliko kaj spreminjati. Čestitam uredništvu k temu uspehu, posebno pa tudi Bla-žeju, ki je stvar odlično izvedel.
Rozina Katz, Nonča vas
Še enkrat: naši profesorji
Tudi jaz bi se rad oglasil k srečanju gledaliških skupin oz. odsotnosti profesorjev Slovenske gimnazije. Vabilo so profesorji prezrli, kot smo to že vnaprej slutili. Vprašam Vas, dragi profesorji, ali Vam leži razen drdranja matematičnih formul, fizikalnih ugotovitev in sklanjatev tudi še kaj drugega na srcu? Koliko zanimanja imate za izvenšolsko dejavnost Vaših dijakov? Vsak bi si pričakoval, da jim nudite pri njih delovanju, za katerega žrtvuje skorajda ves prosti čas, Vašo strokovno pomoč. V resnici pa jim delo še otežkočite. Sam se spominjam, da smo nekdaj le s težavami dobiti dovoljenje za nastop v lastni gimnaziji. Ne vem, na kakšnem glasu bi bila Slovenska gimnazija, če bi dijaki npr. pri šolskem zboru ter akademiji v takšni meri sodelovali, kot sodelujejo profesorji v izvenšolskih dijaških skupinah.
Toda to ni prvič in tudi najbrž ne zadnjič, da smo konfrontirani s takšno neaktivnostjo naših profesorjev. Pred tremi leti je KDZ na ravnatelja naslovila pismo, v katerem ga je med drugim prosila, da bi tudi profesorji vzbujali med dijaki narodno zavest. V odgovoru ravnatelj zagotavlja, da bo profesorski zbor vse storil, kar bi bilo narodni zavesti dijakov koristno, hkrati pa opozarja dijake, naj tudi oni doprinesejo svoj delež.
Mirne vesti lahko rečem, da so dijaki doprinesli svoj delež, v kolikor ste storili Vi, ki ste predstavniki najpomembnejše ustanove za slovenski živelj na Koroškem, pa presodite sami.
Opozoril bi Vas le še rad na to, da termine prireditev lahko najdete v vsaki številki Našega tednika.
Marjan Pip, Dunaj
Podlistek
Spomladi v letu 1945 se je nad številnimi slovenskimi, hrvaškimi, madžarskimi in avstrijskimi vasmi razdivjala strašna nevihta. Zdaj je čistila, potem pa tudi uničevala. Bilo mi je šest let, ko sem stal na robu vzhodnega kraja Tisočletnega Rajha, med razstreljenimi avtomobili, granatami, ki niso eksplodirale, in množico razbite vojne ropotije. Nebo je bilo rdeče od krvi. Rjavo umazana krajevna tabla »POLSTRAU" je kot odsekana roka v vizirju ruskega strojničnega gnezda nakazovala konec nekih zloglasnih sanj.
Kam je zdaj odneslo strumne može v brezhibno se prilegajočih pruskih uniformah, v vatiranih usnjenih rokavicah, m s tistim strogim pogledom, ki je varoval večno novo mejo Rajha? Meja je seveda še bila tu, dokler je bobnela vsa ta vojna mašinerija, dokler je scenerija s tisočerimi trupli nedolžnih in krivih žrtev dremala v pomlad — ta čas še mrzlo, brezupno in brez lastovk — in dokler je grozljiva prigoda s sivimi tankovskimi razbitinami, ki so se valile tod mimo, še trajala. Meja pa ni bila le rdeča črta na zemljevidih, temveč tudi rjavo umazan potoček, ob katerem so zelenele prve mlade koprive. Pešpot ob bregu je zarasel plevel, žabe so kvakale, tu pa so bile tudi bodeča žica, napisne table s prepovedmi in možnost strojničnega ognja proti tistim osebkom, ki jih je zaneslo na konec sveta, kjer nimaš kaj iskati in najti.
Te meje določuje nekaj nenaravnega. So imaginarne črte na zemljevidih, ki na trdnih tleh realnih dejstev skušajo spremeniti svet in njegove ljudi. In vedno znova sede nekje veliki gospodje, spreminjeval-ci, prestavljale! mejnih kamnov, ki se igrajo z življenji in hrepenenji ljudi. To so za-nikrneži, ki označijo jezera za reke in katerim se gole gore nenadoma spremenijo v svojevrstne gozdove njihove mladosti. Odmaknjeno od dejstev sede v salonih. Bodimo torej previdni, zakaj nekaj se nabira v zraku in nekaj prihaja v nevihtno ozračje. Prav verjetno imamo opraviti z dinamitom. Nastajajo četverkotniki držav, zdaj tu, potem dvajset ali dvesto kilometrov naprej,
poročilo pa se lahko glasi: „Včeraj so se v Berlinu srečali vodje narodov. Svetovna zgodovina se je z mogočnim korakom približala svoji izpolnitvi."
Tisto, kar je na zemljevidu zarisano samo z rdečo ah rumeno črto, pa kaj hitro, ko ga iz abstrakcije velikih oblastniških idej spet pripeljemo nazaj v realnost, oznanja nesrečo ali vsaj kaj nelagodnega-
Za gozdičem leže krasni travniki in rodovitna polja.
kar prišla v deželo, se je ves strumni red razletel v črepinje. Nemške velike sanje so pri koncu. Kremeniti možje so odšli in iz vseh zemeljskih kotov se v pokrajino plazi nova ideja. Potok je še vedno rdeča črta na zemljevidu, kot v avstro-ogrski monarhiji — in tudi kot pozneje v Tisočletnem Rajhu. Samo da črta zdaj ni tako mogočna. Zdaj je namreč narejena iz gostih ozkih zank, kar pristoji njeni novi skromnosti. Postala je notranjedržavna, lokalna,
Štirikotnih narodov med Muro in Dravo
Spominski zapis
Lev Detela
Svoje dni sta jih poznala ti in tvoj oče, a zdaj so tu možje v vatiranih rokavicah. Prav nič ti ne odzdravijo, pa čeprav si jih pošteno pozdravil s „Heil Hitler". Nezaupno buljijo vame. Sem sicer samo otrok, toda veliki pobalin tam zgoraj pri koritu je potegnil rdečo črto skozi to pokrajino, tako da tu nima nihče več kaj iskati. Zato so možje tako neprijetni; čeprav jih pozdraviš z obema najvažnejšima besedama nemškega jezika, če ne svetovne ideje na sploh, se samo zdrznejo. Skozi njihovo glavo namreč brez prestanka poteka rdeča mejna črta. Na tej strani se nahaja Nemčija in tam za potokom ob koruznem polju je Madžarska, in pol kilometra naprej, sredi Drave, se začenja „Neodvisna država Hrvaška". Kljub temu učinkujeta obe omenjeni kratki, mogočni in jedrnati besedi, kot čarovna palica velike čarovnice. Zdaj vsaj ne streljajo nate. Pustijo, da se umakneš. Z dolgimi koraki bežiš čez polja v vas, ki se bo samo še nekaj mesecev imenovala „POLSTRAU“.
In potem, samo nekaj mesecev kasneje, pomlad je prav-
manj zamotana zadeva. Polja na levi se sedaj imenujejo Ljudska republika Slovenija, medtem ko polja na desno že pripadajo Ljudski republiki Hrvaški. Skoraj tako je, kot takrat v monarhiji, ko je trg „POLSTRAU“ s svojim pravim imenom SREDIŠČE OB DRAVI ohranjeval med nemškimi, madžarskimi ali hrvaškimi vplivi svojo stoletje staro vzhodnoslovensko, staroavstrijsko in panonsko usmerjenost. Skoraj tako je, kot v tistih prejšnjih časih! Razen da manjkajo lagodni panonski življenjski utrip, otroška nevednost o poteku hudih svetovnih reči in dobrohotni pogled očetovskega cesarja. Zdaj divja čez pokrajino veter sprememb s strogimi nazori, ki v svojih obrazih nimajo oči, temveč kovinske krogle. Stari klepet na tej meji se je že pred desetletji razletel v velikanski nevihti. Kje je meja, iz
katere raste v širni svet steze in poti, ki spodbuja srečanja med ljudstvi, omogoča trgovino, ljubezen in sproščenost med narodi? Dolgočasne, zaspane železniške postaje iz časov monarhije stoje še vsepovsod, v vseh provincah, vendar je iz novih generacij, iz posameznikov, iztrgalo poglavitne sestavne dele človeške biti. Mesta, kolodvore, deželne ceste in okrožja je razosebilo, iztrgalo iz zgodovinskega smisla. Sedaj je na dnevnem redu neprestano odmikanje, bežanje, zabrisavanje, povezano s samopoveličevanjem, bahanjem, dokazovanjem samo-lastne pravilnosti, medtem ko rodovitnost sveta izginja v obdobju suše brez človečnosti.
Pobalini, ki vedno znova odločajo o tistih rdečih črtah na zemljevidih, ki jih na tleh realnih danosti imenujemo meja, sede na oblazinjenih naslanjačih in skušajo pridigati, da so čez naša področja v preteklih stoletjih tekle le reke sovraštva in krvi.
Drugojezični so bili tuji, tuji so bili tujci, tujci so bili sovražniki. Zato je prav, da vedno in povsod ostajamo na eni strani rdeče črte. Ni koristno, da skačemo na drugo stran potoka, kjer poganja drugačen jezik kot bujna trava in vse odtujuje. Ljubiti je treba dom in domačijo in se vsemu ostalemu, ki je napačno, izmikati.
Ko je nastopila nova pomlad, so kaznovali vse resnične in namišljene zločince. Mnogi so se jezi in kazni tudi izmuznili. Dvignili so meč nad domovino in zemljo, tako da je kljub osvoboditvi dežela do danes ostala brez ljubezni.
Sest let mi je bilo, ko sem stal na robu vzhodnega kraja na koncu Tisočletnega Rajha. To je bil čas, ko je vladala ljudska jeza. Težje je bilo najti kos kruha s slanino in namazom, kot smrtno obsodbo za tvojega bližnjika. Povsod je prevladovala nasilna smrt. Ded se je ljubeznivo smehljal iz ozadja, kot da vojne sploh ne vidi ali razume, oče pa je bil podžgan z ideološkim domoljubjem, kot nervozni značaj sovjetskega ognjenega mi-nometalca za vasjo.
(Dalje prihodnjič)
Reportaža
STRAN H H SREDA,
I U 4. januarja 1984
STRAN
SREDA,
4. januarja 1984
Reportaža
Novoletno petje in otroška božičnica na Radišah
Neži Povše in Nadika Lam-pichler sta tudi letos pripravili z otroki božičnico, ki je obsegala kratek božični prizor, glasbene vložke ter recitacije. Publika, ki je v velikem številu obiskala to prireditev, je z navdušenjem sprejela dobro pri-
naš tednik
Vaš prijatelj doma in po svetu
pravljeni program, posebno honorirala pa je trud in napor solistov. Zgleda, da imajo Ra-dišni dober in zmožen naraščaj za pevski zbor, kakor tudi za odrsko skupino. Ob koncu prireditve je predsednik Ludvig Ogris zaželel vsem članom in prijateljem društva vse najboljše v novem letu in že opozoril na 8. Radiški ples, ki bo v soboto, dne 4. feb. 1984 v kulturnem domu na Radišah.
Radiška posebnost je tudi novoletno petje po hišah in vaseh. Tri večere žrtvujejo moški pevci, da želijo s pesmijo vse najboljše v novem letu in tako vzdržujejo stike do radi-ških prebivalcev. Pesem, ki jo pojejo, ni zapisana. Zanimiv je tudi „refren“, ki se tu in tam poje: „Le dajte ga ... klobase in mošta.11
F. W.
Pliberk: silvestrovanje pevskega zbora „ Podjuna “
Silvester je poseben dan v letu, za katerega skorajda lahko rečemo, da ga obhajajo vsi ljudje daleč naokoli, saj je konec starega leta in začetek, vedno težko pričakovanega novega.
Kot že v preteklih letih, je MePZ „Podjuna“ tudi letos vabil na silvestrovanje v gostilni Schvvarzl v Pliberku. Čeprav je na začetku bilo bolj malo obiskovalcev, se je dvorana proti polnoči docela napolnila. Na začetku je predsednik MePZ „Podjuna“, ravnatelj
• Tinje-Celovec
OGLED kulturnega in kongresnega centra CANKARJEVEGA DOMA V LJUBLJANI	in
OGLED IGRE Roberta Thomasa „DVOJNA IGRA“	v
ŠENTJAKOBSKEM GLEDALIŠČU (komedija presenečenj v petih dejanjih)
Prireditelja: Kat. dom prosvete v Tinjah in K KZ v Celovcu V petek, 6. januarja 1984, na praznik sv. Treh kraljev.
Odhod: ob 13.00 uri iz Tinj ob 13.25 iz Celovca (izpred Mohorjeve)
Cena: (za vožnjo in vstopnino): šil. 190,—
Prijave: najkasneje do 5. januarja 1984 na Dom v Tinjah!
Herman Germ pozdravil vse, ki so se odzvali povabilu in opozoril tudi na bogat srečelov, ki so ga pripravili. Za poskočne viže in zabavo je poskrbel ansambel „Vlada Bukovca" iz Slovenije, tako, da se nobenemu ni bilo treba dolgočasiti. Posebno razveseljivo je tokrat bilo, da je bilo navzočih precej mladih ljudi, kar sicer ni bilo običajno. Poleg plesanja so se obiskovalci kar lepo posluževali srečelova in tu je treba omeniti, da je nagrado Našega tednika (to je enoletna brezplačna naročnina NT) dobila Gabriela Riedel iz Nonče vasi, študentka na Dunaju.
Veliko je bilo pričakovanje prehoda iz starega v novo leto, in ko je ansambel zaigral pesmi „Silvesterski poljub", je končno bilo tako daleč. Ljudje so si stiskali roke, se poljubo-vali in pokali so zamaški penečega vina, vsekakor veselje nad dočakanim novim letom 1984 je bilo veliko. Zazvenela je marsikatera domača pesem in kar hitro je minil čas, ko se je bilo treba posloviti. Želja vseh pa je bila, da bi se v enem letu ponovno srečali čvrsti in zdravi na silvesterski veselici.
Zaslužil s bi spomenik!
V škocijanski cerkvi je bil 13. 7. 1865 rojeni Matej Ražun krščen, obhajal 17. 5. 1890 svojo primicijo, maševal kot upokojenec, dokler mu ni škof zaradi premočnega pešanja spomina odvzel pravice do maše-vanja ter končno ležal na mrtvaškem odru. V senci te svoje domače cerkve počiva pod skromnim spomenikom, vendar vreden večne slave in globoke hvaležnosti koroških slovenskih vernikov.
Mateja Ražuna je vodilo dvojno življenjsko geslo: Slomškov nauk o sveti veri kot luči in o materini besedi kot ključu do zveličavne narodne omike — in pa stara ljudska modrost „Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal."
Bil je prepričan, da sta ta luč in ta ključ dvojica, katere
ločitev je v škodo poedincu in skupnosti.
Iz tega spoznanja je že kot bogoslovec zastavil svoj organizatorski talent ter v celovškem semenišču ustanovil Akademijo slovenskih bogoslovcev z lastnim domačim glasilom Bratoljubom.
Ko je I. 1898 postal župnik v Št. Jakobu v Rožu, se je z vso energijo lotil dela na verskem in narodnem polju. Poglobil in poživil je versko življenje v fari. S pomočjo delavnih mladih kaplanov — med njimi Alojzij Vauti, dr. Lučovnik — se je s posebno ljubeznijo posvetil otrokom in mladini.
Kot pravi ljudski duhovnik in vzgojitelj je z žalostjo gledal, kako raste slabo seme, ki ga je sejalo v otroška srca versko in narodno nasprotno učiteljstvo. Rešitev iz tega pogubnega položaja je videl v tem, da, kot je župnik Trei-ber I. 1896 ustanovil Narodno šolo pod vodstvom šolskih sester v Št. Rupertu pri Velikovcu, tudi zgradi v šentjakobski fari šolo, ki bi vzgojila mladino v katoliškem du-
hu in se ne bi odtujevala narodu.
Sledeč načelu „Pomagaj si sam ..." se je z železno voljo lotil dela. Navkljub mnogim pomislekom in oviram mu je uspelo navdušiti farane za svoj načrt in širšo slovensko javnost pridobiti za finančno pomoč, ki pa na žalost ni izpadla tako, kot je bila obljubljena. Navzlic naj večjim težavam je bilo veliko šolsko poslopje leta 1908 vendarle dograjeno in šolske sestre so lahko začele s poukom: 173, 192, 206, 207, 252 otrok! Da bi v istem duhu bil svetovalec in voditelj celot-
nemu narodu na Koroškem, je Ražun prevzel tudi še mesto prvega predsednika 1908 ustanovljene velike izobraže-vateljice koroških Slovencev v Slomškovem duhu — Slovenske krščanske socialne zveze za Koroško.
Z izbruhom 1. svetovne vojne se je verskim in narodnim nasprotnikom ponudila ugodna priložnost za udarec po slovenskih duhovnikih. Osumili so jih veleizdaje in špionaže za Srbe. Na žalost so takemu obrekovanju mnogi slepo verjeli. Ne malo duhovnikov je takrat po nedolžnem moralo v zapore. Ker so se pa ovadbe izkazale brez podlage, so jih sčasoma spet izpustili. Podoben postopek 1941!
Tudi župnika Ražuna je zadela enaka usoda. Tri mesece je I. 1916 sedel v garnizijskem zaporu v Celovcu, nekaj časa celo v temnici. O njej je decembra 1929 pisal svojemu prijatelju in nekdanjemu sošolcu Podgorcu: „V tej temnici je pred menoj bil zaprt vojak iz Dobrle vasi, potem obsojen na smrt in tik ječe na dvorišču ustreljen. Deske, ki so jih dali vojaku na hrbet, ko so ga ustrelili, so bile zdaj v postelji, na kateri sem jaz ležal. Marsikaj bi ti mogel še sporočiti iz tega svojega preiskovalnega zapora. Pa naj to zadostuje, da spoznaš vzroke moje živčnosti, ki me bo spremljala do groba ..."
A s tem njegov križev pot
še ni bil pri kraju. L. 1918 je moral ponovno v ječo. Ko so zasliševali priče in ga je marsikatera po krivem tožila, je tedanji šentjakobski župan odločno izjavil: „Unser Herr Pfarrer ist ein Ehrenmann — Naš g. župnik je poštenjak."
Izpuščen na svobodo pa je bil z živci pri kraju. Umaknil se je v Staro loko pri Kranju, kjer je še nekaj let opravljal službo duhovnega pomočnika.
Toda ni se mogel udomačiti. Domotožje ga je vleklo domov. V domači fari je ob strežbi svoje požrtvovalne sestre učakal popolno onemoglost, katere ga je smrt rešila dne 23. decembra 1943.
Temu trpinu za vero in narod bi se spodobil nagrobnik, kot ga je Ivanu Preglu postavil njegov sin Marij: pod križem ležeči Kristus, nad njim napis: „Bog je videl in sprejel."
Da, Bog je videl dela in trpljenje svojega zvestega in do izčrpanosti delovnega služabnika in njegovo žrtev sprejel do zadnje kaplje. Sadove njegovega dela in trpljenja pa narod uživa še danes. Zato mu dolgujemo večen hvaležen spomin.
Matej Ražun je bil dejansko to, kar piše o njem na njegovem nagrobniku:
Narodu zvezda, mladini sonce, družinam oče,
Cerkvi apostel.
Lovro Kašelj
Občinska seja v Škofičah
.A 7 /
^ ^ a ________________________________________________* t*	^ ^ ^
Razglednica iz leta 1904 (pripombo desno spodaj je napisal fik, Matej Ražun, ki je razglednico slal dr. Valentinu Janežiču v Celovec). — Slika ;aj" *uPnik Matej Ražun.

Soglasno so sprejeli na zadnji občinski seji v Škofičah proračun za prihodnje leto, ki znaša 12,2 milijonov šilingov in je izenačen. Kot je razvidno iz predloga za proračun, bo kanalizacija največja obremenitev občinskega proračuna. Tisti, ki so že priključeni na kanalizacijo, bodo odslej plačali za enoto 1760 šilingov. Sklepali so tudi o povišanju odvoza za smeti. Razpravljali so tudi o prošnjah za prena-membe zemljišč, od 18 pro-
šenj so sprejeli 9 soglasno, ostale pa so na predlog izvedencev zavrnili. Na predlog občinskega odbornika EL Hermana Jagerja so končno sprejeli tudi prošnjo Mira Misch-kulniga, ki so jo lani še zavrnili, ter soglasno ugodili prošnji po prenamembi. Ob koncu seje je v imenu EL Herman Jager poudaril dobro sodelovanje občinskih frakcij v preteklem letu ter želel vsem navzočim vse dobro za leto 1984.
Kultura
STRAN -j ^
Kultura
■^pato je pesem v resnici naj-f pristnejše in najtoplejše ^■srečanje s sabo. Pesem je streha, edino prava streha nad ubogim človekom. Človek torej ne biva v hiši iz kamenja, ampak predvsem v hiši svojega glasu. Stene, ki niso okusile glasu besede, so mrtve stene.
Bivališče človeka je torej beseda, metafora, ritem.
Ura časa je umetnost. Z njo — le z njo in samo z njo — je mogoče opredeliti čas; po lastnosti časa se ravna slog misli in pesniškega govorjenja.
Vse to mi je prišlo iz spominskega mulja, ko sem prebral^ pesmi Maje Haderlap, zbirko Žalik pesmi.
Prvenec v belem platnu z vtisnjenimi oranžnimi, sončnimi črkami, je v resnici elegija, pesmi žalosti, pesmi notranjega joka, a govorjenega v jeziku navdiha, to je prispodob, ali kakor pravi Pasternak, v glasu proze v dejanju.
Zbirka ima dva cikla, Odhajati ter Bivanja, v prvem je štirinajst pesniških enot, v drugem šestnajst, skupaj torej trideset izjemnih besedil, v katerem razvije liriko bivanjskega spoznanja v zvokih sarkazma, ironije, otožnosti, erotizma, ljubezni in usode.
Že pri prvem branju lahko ugotoviš, da imaš opraviti s pravo poezijo, čistim poezisom, zakaj duh Haderlapove se je odločil za drugačna človeška bivališča, ki jih lahko stre potres, odločil se je za bivanje v lirični stiski, to je pesmi. Samo taka bivališča so udobna in neuničljiva.
Založnici (Založba Drava Celovec in Založništvo tržaškega tiska Trst) sta storili prav, da sta založili to knjigo; prvi razlog je prav gotovo ta, da sta dala pesnici prefinjenega čutenja časa občutiti pravo streho nad seboj, pa ne' le nji, ampak vsem, ki se sedaj predajamo njeni podoživetvi časa in vsega neumljivega v njem; kajti dom je res jezik, kot pravilno ugotavlja pisatelj Danilo Lokar, ko je svoj izbor novel ponaslo-vil (I. 1979) s tem nerelativnim aksiomom.
In sedaj dekodirajmo v sistemu nekega postopka usodo, resnico ter bivanje, ki ga sine-stetično osvetljuje v svojih dobesedno sežetih pesniških besedilih mlada, a zagotovo izjemno nadarjena in perspektivna pesnica Maja Haderlap.
Če prvi cikel seva depresivne občutke, zlasti v pesmi uvodni-ci / v hujše čase bom šla /, ki kot blesk marmorja v mokri noči spominja na programsko (osebno) avantgardno besedilo
Ko nastajajo verzi, se pesniku razkriva resničnost, v verzih je nekaj, kar prehiteva bodočnost... Spomini, Nadežda Mandelštam.
Poezija, to je oblast, istotam.
A Thomas Stearns Eliot pravi: svet mišljenja in idej se ukvarja z ideali (družbenimi in tehniškimi), medtem ko se pri pisanju verzov pesnik ukvarja samo z resničnostjo.
Za Pasternaka je poezija povsod, samo skloniti se je treba ... in jo seveda govoriti.
Definirati pesem je lahko, preprosto — in težko, nemogoče, kajti poezija je kakor življenje za
katerega ne vemo odkod, kam, zakaj; to genialno potrjuje Aragon, ko pravi: poezija obstaja samo zavoljo nenehnega novega ustvarjanja jezika.
Mnenj o tem, kaj je pesem, je izjemno mnogo, že zato, ker vsak, ki pesem bere, občuti njeno bistvo po svoji potrebi, eno imajo vsa ta nešteta mnenja pa le skupno, to, da je pesnitev dejanje resničnosti. Najgloblje gresta pri ugotavljanju fenomena Poezija seveda Pasternak in Čelan; za Pasternaka je pesem glas proze, proze v dejanju, natanko isto pove tudi Čelan v svoji tezi, ko zatrjuje, da je pesem aktualiziran jezik, sproščen pod znamenjem neke sicer radikalne individualizacije, ki pa ima ves čas v zavesti tudi meje, kakršne ji začrtava jezik, in možnosti, ki ji jih jezik odpira..
Molk I. iz Pokra (1966) Tomaža Šalamuna / utrudil sem se podobe svojega plemena /, dasi seveda čisto iz drugačnih objektivnih in subjektivnih izhodišč, toda pesmi obeh, Šalamuna in Haderlapove, se vendarle v končni ravnini oziroma stigmi časa vendarle dopolnita v so-zven. Poglejmo, kako: svet Šalamuna bo poslej svet iz dolgih žebljev, iz starih cunj bo drobovje, nagniti plašč mrhovine bo plašč njegove samote, in to bo svet ostrih robov, krut in večen; svet Haderlapove pa bo svet pod tihim pragom, tam se bo stisnjena iskala v tisočih dneh, obiskali jo bodo le dnevi bakra v laseh in železa v očeh, ko se v svojem spominu ne bo spoznala ...
To sta sicer dva svetova, v resnici pa en sam svet slovenske in evropske brezizhodnosti oziroma že stiske, ki spominja na Shakespearove Otelijo v belem, ki si spleta venček marjetic za svoj pogreb.
Lahko rečemo, da je prav ta psihogoška sposobnost Haderlapove, ki struja skozi cel prvi in drugi cikel bistvena specifika njene poetike, ki nam odpira pogled v brezdanje dogajanje odločujočega pomena.
Po „programskem“ besedilu
si slede pesniške enote večpomenskega sporočila, nagibajočega se k logiki in alogiki, kjer svet zasije v svoji popolni resničnosti.
Darovanje mesecu je pesem, ki spominja na bleščeč led joka, joka, v katerem se pesnica zave, da je biti pravzaprav zelo dolgo bedenje in da bi bilo bolje vrniti nebu svoje oči; slutimo in čutimo, da se ji bo življenje vsak čas prikazalo v disonancah, tako znanih vsem, ki so kdaj prek poetičnega postopka odkrivali stvari smisla: živeti — umreti.
(Ko razmišljamo v umetnosti o smrti, porajamo v le-ti življenje.)
Vihar je neposnemljivo doživetje zunanjega vtisa, priIikovanega notranjemu razpoloženju; čeprav ves pozunanjen, se Vihar v zadnji kitici razklene; to je v bistvu notranji ples zavesti, ne toliko misli, ki človeka odtujuje življenju, kolikor ples slutnje, intuicije, ki je luč našega bivanja.
Pozno sonce je šarž impresije, v katerem se pesničino bistvo v milimetru razdalje dotika zatona Aminofisovega sončnega koluta, iz katerega je bistra Nofretete rodila svetega duha,
iskrico, ki jo je kasneje Mojzes raznetil v monoteistični kres.
Serra Codeirao in Alfama sta čista španska motiva, v obeh se nehotno nadaljuje Lorca, ne kot kompilacija, temveč kot prenavdihnjeni navdih / Cordoba. Lejana y sola. Na jugu-bližina-daljave ... / istih otožnih, depresivnih zazrtosti v občutje človeške osame, kjer se gode iracionalne stvari (zevajočega uma).
Dva goloba že naznanjata / v Alfami I pesniški vzpon oziroma začetek najmočnejših pesniških enot — erotičnih. Do Al-fame je vse še nekako belo, dekliško čisto, desetniško / šla sem po nemirnih dneh /; Alfami sledi Strah, ki je pesniško doživet, brezhiben podatek naše brezdušne humanizacije, to je svet brez glasu, svet, v katerega kot listje oddrsevamo. V Tujcu ... bi lahko rekli, pa že gre zares. Srh nas spreletava, ko nas prek prispodob zgrabi resnoba življenja, kjer ni več le igre privlačevanja skozi varljiva ljubezenska občutja, ampak se že začne tesnoba dvoma v ljubezen. Začetek tujstva je sicer nakazan kakor zvezdni zaris, ki potem prevladuje izmenoma vse do konca tega cikla z zamolklimi podobami in ritmi. To-
■ ov naučim
........ jc zc ylas
,°ze — dejanja, skoraj že ba-^da, |<j se razzvenj kot počen jen našega temnega vsakdana. amo to je resnica, ki osvobaja- Pesem nam v posmehu in ironiji, pa tudi z odmevi, polnimi 9renkobe, razodene obrabo člo-veka, ki je v zmanipuliranem svetu postal plošča s Sedeminosemdesetimi obrati, pa tudi c oveka, ki to ni in ne bo (pešaj)- To je bridko in ostro bese-110 resnice, ki bo bralca, vajenega verzificiranja, morda odbi-°> Presenetilo, „pohujšalo“, to-a prav ta brezobzirna rezkost, a drzna odkritost, je največja valiteta te pesmi, ki spominja na suha Voduškova besedila v sonetnih formah.
Sedel je poleg mene, bila se/77 nemirna ... je obrabljen lse, kliše, ki je tekoče znan Sak°mur, toda vprašanje, ki 9a ob koncu kot poanto pesmi astavi pesnica sebi / in nam /: 0 izmed naju ima mirnejše sPomine ..., potem ko je popravila sledi erotične gostije, n naravnost grozljiv, prisili as> da mislimo na vse strani a9lo. (Nitka življenja namreč . e tli v slutnji, v sanjah, ki se .lrTI Posmehujemo iz zavesti mi-Janja vsi, hkrati pa vemo, da 6 Samo v tej slutnji moči preži-
veti, medtem ko kljub vsemu iz nje nemo bežimo.)
Poldne, Pojdi, da te ne bom slišala ter Deček in jaz so tenki zarisi ljubezni, črte iz žalosti in ironije ter mrakobne prizadetosti pesmice kot otroka.
Morda je Poldne sploh najboljša pesem zbirke, polna nostalgije, kjer občutja kože, ki je tanka od njegovih dotikov, še upa, kot luč v daljavi, da ni še vse izgubljeno in prelito v robatost ter grobijanstvo ponavljanja (z vsemi dovoljenji v žepu za to početje: poročni list etc.)
V ciklu Bivanja se pesnici prikaže življenje kot ostra resnica, a šele potem, ko spozna / to zaslutimo /, da smo ujeti, ker nas je up čutnosti zasitil, odtujil — ter obenem umiril.
Nekoč mi je prijatelj potožil, imel je odraščajoče otroke, kako so bili drug za drugim, ko se jim je odkrivala čutnost kot največji čudež življenja, slepi, gluhi za njegove obupe, še več, grobi in krivični, a šele s spoznanjem, da je čutnost ujetost v obliki naveličanosti, so se mu otroci začeli vračati kot razumevajoči, tihi spokorjenci z odprtim pogledom za vse, s pogledom, ki se jim je širil in poglabljal.
In Bivanja Haderlapove so
prav ta svet, ki je viden le s takimi / poglobljenimi / očmi, očmi, ki so si izostrile notranji, socialni vid v izkustvu čutne ujetosti.
Kakšen blag mir je poslej v nji, poln razumevanja za obrobne stvari.
Ta miloba diha iz pesmi: če si zjutraj odšla, da bi vmesila; pesnica spregleda svet moke, kruha, sreče.
Ob večerih sem te gledala je pesem, ki bi jo lahko našli med pesmimi Nely Sachsove; tudi osebno poznam kacetni svet iz kosti in eksistenčnih ničel; pesem je pravzaprav nepozaben spomin in tudi pečat, ki zaznamuje človeka v politični razsežnosti.
Dočim je drugi portret istega objekta v motivu Mati doživetje v razpoloženju in čustvu, kjer se otrok oprijemlje zadnje bilke otroštva, toda notranji vid na-čara prispodobe, lepe kot sanjske resnice, ki pa niso izmišlje-nina, ampak so resničnejše od resnice.
Ta mati je sveta.
Nema sem, ko se dotakne žuijava dlan posode, ki jo pospravi z mize.
Tej pesmi slede nasluteni, znani družinski odnosi matere in hčerke v monologu, brezobzirni, resnični in zato bridki. Na vsem svetu isti, nikjer niso drugačni. Tako odhajamo, prihajamo in spet odhajamo — z mrzlim šumom brezovega šuma v srcih.
Slede pesmi Podeželska ljubezen I. in II.; plastičnost prispodob je dobesedno likovna, spontana asociacija mi je obudila spomine na Repnikove obraze, spačene, stisnjene kot iz tube, pa na Maleševe litografije preproste ljubezni z odprto flašo in z roko pod krilom ... To so znani obrazi, obrnjeni.na-ven. V obeh pesmih je kot senca navzoča osebna stiska, v prvi kot trpka ironija, v drugi kot bivanjska stiska, ki jo omogoča zakon.
V Francu in Dekli, Obletnici poroke, Tevžu, Prihodih I, II., lil., IV. ter Grapi se nizajo podobe odčaranega in na novo začaranega sveta, njihova resnica je trpka, polna sunkovitih moralnih obratov (v Francu in Dekli zaslutiš Jirija Wolkerja), v drugih je navzoče grenko razpadanje skupnosti, ki ji pravimo družina, kjer pravza-
(Nadaljevanje na 17. strani)
Radio/televizija
STRAN A A SREDA,
l^r 4. januarja 1984
STRAN A C SREDA,
U 4. januarja 1984
Radio/televizija
1. SPORED
Četrtek, 5. januarja:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje —
10.00	Rocky Mountines — 10.40 Noč s Susano — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila —
15.00	Dedektiv z malimi napakami — 16.25 Upanje po ocenah
—	16.35 Am, dam, des — 17.00 Glej točno — 17.05 Kiwi —
17.30	Ana in kralj od Siama —
17.55	Uspavanka — 18.00 TV-kuhinja — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Prosimo k plesu —
21.45	Festival — 22.15 Šport.
Petek, 6. januarja:
10.00	Kako se ukrade 1 milijon?
—	12.00 V Anglijo in nazaj —
14.30	Klic volkov — 16.10 Upanje po ocenah — 16.20 Aladin in' čudežna luč — 17.25 Helmi —
17.30	Ana in kralj Siama —
18.00	Huldrych Zvvingli — 19.00
Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Poročila —•
19.50	Šport — 20.15 55 dni v Pekingu — 22.10 Gerhard Fritsch
—	23.10 Šport.
Sobota, 7. januarja:
9.00	Poročila — 9.05 Angleščina
—	9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Romanje k boginjam in zmajem — 10.45 Šport
—	13.30 Poročila — 14.55 Stric iz Amerike — 16.35 Gradba —
17.05	Pepino — 17.30 Ana in kralj Siama — 17.55 Uspavanka
—	18.00 2 x 7 — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki
—	19.30 Poročila — 19.50 Šport
—	20.15 Circus — 22.10 Šport
—	22.25 Thomys pop show.
Nedelja, 8. januarja:
9.15	Šport — 11.25 Tiskovna ura
—	12.25 Šport — 14.35 Nevarne
pustolovščine — 16.20 Tobi in Tobijas —	16.50 Šlumpfi —-
17.05	Čarovni vrt — 17.15 Helmi
—	17.20 Ana in kralj Siama —
17.45	Klub seniorjev — 18.45
Operni vodič — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Poročila — 19.50 Šport — 20.15 Drama.
Ponedeljek, 9. januarja:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 TV-kuhinja — 10.00 Šolska TV — 10.30 Nevarne pustolovščine — 12.10 Vrnitev —
13.00	Poročila —	17.00 Am,
dam, des — 17.30 Parni konj —
17.55	Uspavanka — 18.00 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Poročila — 20.15 Šport v ponedeljek — 21.05 Čarovnik — 21.55 Šport.
Torek, 10. januarja:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.25 Angleščina — 9.55 Šport — 11.00 Zvezda mojega življenja — 12.30 Šolska TV —
13.00	Poročila — 13.15 Šport —■
17.00	Am, dam, des — 17.25 Tudi hec mora biti — 17.55 Uspavanka — 18.00 Tajno odlično življenje — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Poročila —
20.15	Vzhodni report — 21.05
2. SPORED
Četrtek, 5. januarja:
14.50 Wald Disney — 15.40 Mozart — 17.10 Rockline — 18.00 Domovina v gozdu — 18.25 Srečni vitez — 19.30 Poročila — 20.15 Kako ukrademo en milijon
—	22.20 Poročila — 22.25 Prekleto v večnosti.
Petek, 6. januarja:
12.55 Šport — 16.15 Trailer — 17.00 Sto mojstrovin — 17.10 DOEF — 18.00 Domovina v gozdu
—	18.25 Srečni vitez' — 19.30 Poročila — 19.50 Josef Meinrad bere Albino Luciania — 20.15 Gosi fan tute — 23.35 Tatovi.
Sobota, 7. januarja:
15.30 Ljuba družina — 16.15 Kdo me hoče? — 16.30 Šport — 18.00 Domovina v gozdu — 18.25 Srečni vitez — 19.30 Poročila — 19.50 Primer za sodnika — 20.15 Orgije zapravljivca — 22.05 Vprašanja kristjana — 22.10 Mož v jezi — 23.45 Sto mojstrovin.
Nedelja, 8. januarja:
14.30 Šport — 15.25 VValt Disney * — 16.15 Svetovno potovanje — 17.00 Brez nagobčnika — 18.00 Domovina gozd — 18.25 Srečni
vitez — 19.30 Poročila — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Tatort — 21.45 Šport — 22.00 Dynasty-Denver elan — 22.45 Veselje nad muziko — 22.25 Sto mojstrovin.
Ponedeljek, 9. januarja:
18.00 Znanje danes — 18.30 Enterprise — 19.30 Poročila — 20.15 Tajno — navodilo Pariš — 21.10 Šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Divina Creature.
Torek, 10. januarja:
17.45 Šolska TV — 18.00 Šport — 18.30 Vsemirska ladja — 19.30 Poročila — 20.15 TV-križanka — 21.05 Dallas — 21.50 Deset pred deseto — 22.10 Club 2.
Sreda, 11. januarja:
18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Vsemirska ladja — 19.30 Poročila — 20.15 Šport — 22.30 Kulturni Journal — 23.20 Nič novega pod soncem.
Četrtek, 12. januarja:
17.45 Šolska TV — 18.00 Na poteh Avstrije — 18.30 Enterprise — 19.30 Poročila — 20.15 Kako so starejši prepevali...	—
21.50 Deset pred despto — 22.20 Jour Fixe — 23.20 Roald Dahi.
avstrijska TV 1, v torek, 10. jan. 1984, 20.15
Vzhodni report
Avstrijski televiziji je uspelo dobiti dovoljenje za snemanje na tistem delu Sovjetske Zve-ze, ki meji na Kitajsko. Snema-li so v pristaniškem mestu Nachodka, ki je za Sovjetsko Zvezo vrata v Pacifik. Kako uspe Moskvi, vladati v predelu Sovjetske Zveze, ki je oddaljen 10.000 km? Kako kritičen je odnos med SZ in Kitajsko? Do-kumentamja vsebuje posnetke, ki jih do zdaj se m bilo možno videti!
Avstrijska TV 1, v četrtek, 12. jan. 1984, 20.15
«Mi»
Po istoimenskem romanu Jev-genija Samjatina.
Ta roman je služil kot podlaga Georgu Orvvellu za „1984“ in Aldousu Huxleyu za „Lepi novi svet".
Film opisuje svet ob koncu 3. tisočletja
Režija: Vojtech Jasny
Posebno bi še priporočali serijo: „WALDHEIMAT“, ki traja še do nedelje 9. jan. 1984. Vsak dan od 18.00—18.30 na avstrijski TV 2.
Slike za vse — 21.50 Svinjski hlev.
Sreda, 11. januarja:
9.00	Poročila — 9.05 Tudi hec mora biti — 9.35 Francoščina —
10.05	Šolska TV — 10.35 Rollko-mando — 12.10 Vzhodni report
—	13.00 Poročila — 17.00 Mimi in čarovna knjiga — 17.30 Čebelica Maja — 17.55 Uspavanka —
18.00	Robinovo gnezdo — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Poročila — 20.15 Z volkovi tuliti — 21.55 Zrcaljene slike.
Četrtek, 12. januarja:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje —
10.00	Šolska TV — 10.30 Z volkovi tuliti — 12.10 Florijan prijatelj živali — 12.15 Klub senijorev
—	13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Glej točno —
17.30	Kiwi — 17.55 Uspavanka
—	18.00 TV-kuhinja — 18.30 Mi
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Poročila — 20.15 Mi — 21.55 Šport.
• Nautic-Club Korotan
prireja v velikonočnem tednu, od 14. do 21. aprila 1984 navtično potovanje pod gleslom „Od Poreča do Zadra,,. Prispevek 2000.— šil. Interesenti se lahko prijavijo z vplačilom prispevka na konto 3172 Posojilnice Celovec.
1. SPORED
Petek, 6. januarja:
12.55	Svetovni pokal v smučarskih skokih — 16.35 Poročila
—	16.40 Jazz na ekranu — 17.00
Modro poletje — 17.25 Smučarski skoki — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja —	18.40
Pred izbiro poklica — 19.30 TVD
—	20.00 Marco Polo — 21.20 Ne prezrite —-21.35 TVD — 21.50 Zasledovanje in umor Jeana-Paula Marata — 23.45 Poročila.
Sobota, 7. januarja:
8.00	Poročila — 8.05 Ciciban, dober dan — 8.25 Mi smo smešna družina — 8.55 Pesem giba — 9.20 Pred izbiro poklica —
9.50	Človek in zemlja — 10.15 Dokumentarec meseca — 10.55 Poročila — 16.55 Poročila —
17.00	Košarka — 18.25 Planet opic — 19.30 TVD — 20.00 Zeleni potni list — 20.55 Zrcalo ted-
POPRAVEK
V številki 51/52 Našega tednika se nam je v članku „Knjižni dar SPZ“ vrinila neljuba pomota. Namesto ... nadalje brošuro „Človek ne jezi se“ ... bi moralo praviloma pisati ... nadalje brošuro „Človek ne živi samo od kruha11, ki je bila dana na svetlo ob 75-letnici SPZ ...	Uredništvo!
RADIO CELOVEC
Slovenske oddaje
Petek, 6. januarja:
07.05—07.35 Duhovna misel — Praznična oddaja: Trije kralji.
Sobota, 7. januarja:
09.00—09.55 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 8. januarja:
07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Torek, 10. januarja:
09-30—10.00 Za našo vas. 14.10—15.00 Koroški obzornik — Minute z ... — Rdeče, rume-n°> zeleno.
Sreda, 11. januarja:
14-10—15.00 Koroški obzornik r* Popevke — Koroški avtorji: Ks- Meško.
21.00-22.00 Koroški kulturni dnevi.
Ponedeljek, 9. januarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Zbori pojo.
četrtek, 12. januarja:
14-10—15.00 Koroški obzornik ~~ Družinski magacin.
na — 21.15 Kaj si počel v vojni, očka — 22.55 Poročila.
Nedelja, 8. januarja:
9.35 Poročila — 9.40 Živ, žav — 10.25 Modro poletje — 10.50 Fantje s Hill Streeta — 11.40 625 — 12.00 Kmetijska oddaja — 14.00 Poročila — 15.35 Novoletni koncert dunajskih filharmonikov — 16.50 Mostovi — 17.20 Športna poročila — 17.35 Šesta brzina — 19.30 TVD — 20.00 Šoferja — 21.00 Športni pregled —
21.30	Naši olimpijci — 22.05 Poročila.
Ponedeljek, 9. januarja:
9.00	Čebelko hlaček — 9.25 Erazem in potepuh — 10.00 Zemljepisne posebnosti — 10.50 Srečno, Kekec — 17.10 Poročila —
17.15	Mi smo smešna družina —
17.45	Ideali in dvomi — 18.25 Podravski obzornik — 18.40 Pet minut za rekreacijo — 18.45 Po-dium — 19.30 TVD — 20.00 Hildegard — 21.10 Studio 2 — 22.10 TVD.
Torek, 10. januarja:
9.00	N. G. Lokomotiva — 9.15 Erazem in potepuh — 9.55 Svetovni pokal v smučanju — veleslalom — 11.00 Zemljepisne posebnosti — 11.55 Čebelko hlaček — 12.20 V parku — 13.25 Svetovni pokal v smučanju — veleslalom — 16.40 Poročila —
16.50	Veleslalom za moške —
17.50	Od vsakega jutra raste dan — 18.25 Celjski obzornik — 18.40 Pisani svet: Kdo je Kekec
—	19.30 TVD — 20.00 Raskenovi
—	21.00 Aktualno — 21.45 TVD
—	22.00 Stribor-Vokalno instrumentalna skupina iz Nove Gorice.
Sreda, 11. januarja:
9.00	Čebelko hlaček — 9.25 Erazem in potepuh — 9.55 Zemljepisne posebnosti — 10.50 Vrnitev v OZ — 18.00 Poročila —
18.05	Ciciban, dober dan — 18.25 Severnoprimorski obzornik
—	18.40 Mozaik kratkega filma
—	19.30 TVD — 20.00 Svinčeni
čas — 21.45 Kulturne diagonale
—	22.15 TVD — 22.25 Omizje.
Četrtek, 11. januarja:
9.00	Čebelko hlaček — 9.25 Erazem in potepuh.— 9.55 Zemljepisne posebnosti — 10.50 Dar-vvinova pustolovščina — 17.40 Poročila — 17.45 Utonilo je sonce — 18.25 Gorenjski obzornik
—	18.40 Delegatska tribuna —
19.30	TVD — 20.00 Tednik —
21.00	Diamanti na nebu — 21.50 TVD — 22.05 Retrospektiva TV-drame.
Petek, 13. januarja:
9.00	Čebelko hlaček — 9.25 Erazem in potepuh — 10.00 Zemljepisne posebnosti — 10.50 Dogodivščine rumenega kovčka —
12.05	Čenčarija — 17.25 Poročila — 17.30 Čez tri gore — 18.00 Modro poletje — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Pred izbiro poklica — 19.30 TVD
—	20.00 Marco Polo — 21.25 Ne prezrite — 21.40 TV-kviz — 22.45 TVD — 23.00 Union City.
PRIPOROČAMO VAM SLEDEČEGA FILMA TEDNA
Jugoslovanska TV 1, v sredo, 11. januarja 1984, ob 20. uri
SVINČENI ČAS
Dve sestri — agresivna Ju-liana in tiha, poslušna Mariana — sta se rodili v vojnem času. Njun različen značaj ju je vodil po različnih poteh. Leta 1968, v času znanih študentskih nemirov in terorizma, ju njuna usoda dokončno loči. Juliana ureja neko žensko revijo, Marijana pa pride do zaključka, da je le nasilje možnost za dosego ravnotežja med teorijo in življenjem. Nato se s prijatelji in somišljeniki umakne v llega-
I o
Po nekaj letih jo ujamejo in v zaporu se obesi tako vsaj
StoT.d;g°o,;:,^ri::n4
pripeljali do sestrine smrti..
Sreda 11. jan. 1984 18.40
Risam svet:

•'o je Kekec?
so

vedovall strašljive zgodb «•» lakih |. bil Kekec, ,1 Gregeo, ali Dregec.
10.50 uri TV 1)
___________________

2. SPORED
Petek, 6. januarja:
17.25 TVD — 17.45 Sprehod s pesnikom — 18.15 Prestopništvo mladoletnikov — 18.45 Radenci 83 — 19.30 TVD — 20.00 Trobenta in vrag — 20.40 Zagrebška panorama — 20.55 Mimogrede povedano — 21.45 Vsi ti ljubeznivi tujci.
Sobota, 7. januarja:
15.30	Čudotvorni meč — 17.00 Akordi Kosova 83 — 18.00 Kože
—	19.00 Narodna glasba —
19.30	TVD — 20.00 Kva-kva top
—	20.30 Poezija — 21.05 Poročila — 21.10 Dom upokojencev —
21.55	Športna sobota — 22.15 Življenje Berlioza.
Nedelja, 8. januarja:
16.30	Glasbeno popoldne —
17.55	Olimpijska kronika — 18.40 Dokumentarna oddaja —
19.10	Turistični kažipot — 19.30 TVD — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.45 Včeraj, danes, jutri
—	21.10 Till Eulenspiegel.
Ponedeljek, 9. januarja:
17.10	Test — 17.25 TVD — 17.45 Smrt Smail-Age Čengiča — 18.15 Transnacionalne družbe — 18.45 Kulturni pregled — 19.00 Telesport — 19.30 TVD — 20.00
Po poteh spoznanj — 20.50 Zagrebška panorama — 21.05 Mateja — 21.50 Borgijci.
Torek, 10. januarja:
17.25 TVD — 17.45 Pisani svet — 18.15 Odprta knjiga — 18.45 Želeli ste — poglejte — 19.30 TVD —■ 20.00 Akademska folklorna skupina France Marolt — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Spomeniki revolucije — 21.35 Zagrebška panorama — 21.50 Zakaj imam rad Jazz.
Sreda, 11. januarja:
17.10 Test — 17.25 TVD — 17.45 Beli kamen — 18.15 Priroda in človek — 18.45 Narodna glasba
—	19.30 TVD — 19.55 EP v umetnostnem drsanju.
Četrtek, 12. januarja:
17.10 Test — 17.25 TVD — 17.45 Zgodbe iz nepričave — 18.15 Znanstveni pogovori — 18.45 Mali veliki svet — 19.30 TVD — 19.55 EP v umetnostnem drsanju.
Petek, 13. januarja:
17.10 Test — 17.25 TVD — 17.45 Sprehod s pesniki — 18.15 Sedem let kot sedem mesecev — 18.45 Radenci 83 — 19.30 TVD
—	19.55 EP v umetnostnem drsanju.
Oglasi/Prireditve
BEKANNTMACHUNG
Mit Bundesgesetz vom 20. Oktober 1983, Bundesgesetz-blatt Nr. 587 (Abgabenanderungsgesetz 1983) wird mit Wir-kung vom 1. Janner 1984 der Umsatzsteuersatz fur die Tarife und Preise fur die Versorgung mit elektrischer Ener-gie aus dem Niederspannungsnetz der Karntner Elektrizi-tats-Aktiengesellschaft und die damit in Verbindung stehen-den Preise fur Nebenleistungen neu festgesetzt:
Die ab 1. Janner 1982 in Geltung stehenden Nettopreise bleiben unverandert.
Die neuen Bruttopreise lauten ab 1. Janner 1984 wie folgt:
A)	ALLGEMEINE TARIFE TARIF I
fur Haushaltsstromverbrauch (H-Tarif)
2. Al s monatliche Teilbetrage des Jahresgrundpreises
vverden verrechnet:	o. MvvSt.	m. MvvSt.
fur 1 Tarifraum	S 8,30	S 9,96
fur 2 Tarifraume	S 16,60	S 19,92
fur 3 Tarifraume	S 24,90	S 29,88
fur 4 Tarifraume	S 33,20	S 39,84
fur 5 Tarifraume	S 41,50	S 49,80
fur jeden vveiteren Tarifraum	S 8,30	S 9,96
Der Arbeitspreis betragt	g/kWh 115,3	138,36
TARIF II fur gevverblichen und sonstigen Stromverbrauch		
1. Tarif 11/1 (GL-Tarif)	(G-Tarif) o. MvvSt.	m. MvvSt.
1.1 Fur je angefangene 100 Watt des TarifanschluBvvertes	S 17,30	S 20,76
Der Arbeitspreis betragt	g/kWh 115,3	138,36
2. Tarif 11/2 (GK-Tarif)	o. MvvSt.	m. MvvSt.
2.1 Fur je angefangene 500 Watt des TarifanschluBvvertes	8 34,10	S 40,92
Der Arbeitspreis betragt	g/kWh 115,3	138,36
TARIF III Landvvirtschaftstarif (L-Tarif)		
	o. MvvSt.	m. MvvSt.
2. Fur die ersten 3 Tarifhektar	S 17,70	S 21,24
fur jedes vveitere Tarifhektar	S 5,90	S 7,08
Der Arbeitspreis betragt	g/kWh 115,3	138,36
7. Fur OberanschluBvverte wird fur je angefangene 500 Watt ein Zuschlag
o.	MwSt.	m. MwSt.
monatlich in Hohe von	3 34,10	3 40,92
bzw. fur jeden zusatzlichen Tarifraum ein Zuschlag monatlich in Kobe von	S 8,30	S 9,96
verrechnet.
TARIF IV
Kleinstabnehmertarif (K-Tarif)
o. MwSt.	m. MvvSt.
1.	Der Arbeitspreis betragt	g/kWh 410,00	492,00
TARIF V
Tarif fur elektrische Raumheizung (R-Tarif)
1. Je angefangene 0,5 kW des AnschluBvvertes	o. MvvSt.	m. MvvSt.
vverden verrechnet.	531,10	S 37,32
Der Arbeitspreis		
betragt	g/kWh 115,3	138,36
2. Der Arbeitspreis		
betragt	g/kWh 69,1	82,92
3. Fur je vveitere 0,5 kW		
AnschluBvvert Der Arbeitspreis	S 10,40	S 12,48
betragt	g/kWh 115,3	138,36
TARIF VI
Versuchstarif fur HeiBvvasserspeicher in Verbindung mit Sonnenkollektoren und/oder VVarmepumpen zur Brauch-
wasserbereitung
	o. MvvSt.	m. MvvSt.
Fur je vveitere angefangene		
0,5 kW AnschluBvvert	S 10,40	S 12,48
Der Arbeitspreis		
betragt	g/kWh 115,3	138,36
TARIF VII
Schwachlasttarif / Nachtstromtarif (S / N-T arif)
o. MvvSt. m. MvvSt.
Der Arbeitspreis
betragt	g/kVVh 69,1	82,92
TARIF Vlil
Blindstromtarif (B-Tarif)
o. MvvSt. m. MvvSt.
Der Blindarbeitspreis
betragt	g/kvarh 39,8	47,76
B)	ANLAGE
zu den ,,Allgemeinen Bedingungen fur die Versorgung mit elektrischer Energie aus dem Niederspannungsnetz der Karntner Elektrizitats-Aktiengesellschaft (KELAG)“.
KOSTENERSATZ FUR BESTIMMTE NEBENLEISTUNGEN DES EVU
Zu V/3, Vlil/3, IX/3
o. MvvSt. m. MvvSt.
1.	AnschluB, Inbetriebsetzung, Abnahme und Uberprufung einer neuen, ervveiterten oder
abgeahderten Anlage	5	108,94	5	130,73
Anbringen, Andern und/oder Erganzen der MeB-, Schalt- und
Steuereinrichtungen	3	213,14	5	255,77
Gleichzeitige Montage einer vveiteren MeB-, Schalt- und Steuereinrichtung, Aus- oder Einschaltung, Zvvischen-ablesung einer MeBeinrichtung (vom Kunden ge-vviinscht oder verursacht),
Anbringen von Plomben	S	67,83	S	81,40
VViederinbetriebsetzung stillgelegter Anlagen oder An-lagenteile, neuerliche Uberprufung der Anlage nach Beseitigung
von Installationsmangeln	8	108,94	3	130,73
Aus- oder Einschaltung einer Saisonanlage, Abnehmer-ummeldung	' S 129,51	S 155,41
Erfolgen obige Leistungen auBerhalb des Sitzes einer Betriebsstelle des EVU, so vverden zusatzlich die Fahr-km unabhangig von der tatsachlichen Fahrstrecke ein-heitlich verrechnet mit
S 205,58	S 246,70
2.	Wird vom EVU nachgevviesen, daB der tatsachliche Auf-wand fur die obangefiihrten Leistungen in einzelnen bestimmten Fallen hoher ist, kann der tatsachliche Auf-wand verrechnet vverden.
3.	Fur jede Mahnung und VViedervorlage einer Rechnung
ist ein Betrag von	S 20,35 S 24,42
zu entrichten.
C)	PREISE FUR SONDERABNEHMER
Fur die Versorgung von Sonderabnehmern, einschlieBlich der damit im Zusammenhang stehenden Nebenleistungen, gelangt die im obzitierten Bundesgesetz getroffene Ande-rung des Umsatzsteuersatzes ebenfalls zur Verrechnung.
Obergangsregelung:
Fur die Abrechnungsperioden, die den VVirksamkeitsbeginn des neuen Umsatzsteuersatzes iiberschneiden, z. B. De-zember 1983/Janner 1984, werden Strommengen, die teils vor und teils nach dem 1. Janner 1984 bezogen vverden, taganteilig mit dem alten und dem neuen Umsatzsteuersatz, entsprechend dem Zeitpunkt der Zahlerablesung, ab-gerechnet.
Wir bilten um gefallige Kenntnisnahme.
KARNTNER
ELEKTRIZITATS-AKTIENGESELLSCHAFT
Bettvvasche, Tischvvasche, Deckservietten, Geschirrtucher, Steppdecken, Flachbetten, Daunendecken und Kopfpolster.
VABILO
Naš tednik in Mohorjeva založba Vas vabita na predsta-tev dvojezične zbirke sodobnega gradiščanskega pesni-štva «Ptiči i slavuji — Havvks and Nightingales" založbe " Jller na Dunaju.
vi bomo odprli tudi razstavo slik Ericha 'OSZELA, ki je knjigo tudi ilustriral.
Čas: torek, 10, januarja 1984, ob 18.00 uri.
Kra,. Mohor,e,a kn,,gama , Celovcu.
slovali bodo: izdajatelj in pesnik Peter Tyran
slikar Frirh Novns/p!
nreuLlLnHorhort U Lhnor in
prava alec Herbert Kuhner m pesnik Juriča Csenar
Prisrčno vabljeni!
AnschluBpreise (BaukostenzuschUsse) fur Tarif abnehmer
	direkte Versorgung aus der Transformatorstation		Versorgung aus dem Niederspannungsnetz	
Tarife	ohne Umsatz-steuer S	mit Umsatz-steuer (20 %) S	ohne Umsatz-steuer S	mit Umsatz-steuer (20 %) S
Tarif I (fur Haushaltstromverbrauch) je VVohnungseinheit bis zu funf Tarifraumen	5722,50	6867,00	9209,40	11.051,28
je zusatzlichen Tarifraum	191,20	229,44	307,80	369,36
Tarif II (fur gevverblichen und sonstigen Stromverbrauch) je angefangene 0,5 kW SummentarifanschluBvvert	953,80	1144,56	1534,90	1841,88
Tarif lil (Landvvirtschaftstarif) je angefangene 0,5 kW der einem Landvvirt zustehenden AnschluBvverteinheit	953,80	1144,56	1534,90	1841,88
Tarif V (fur elektrische Raumheizung) 1. Direktheizung einschlieBlich nicht gevverblich genutzter Saunaofen je angefangene 0,5 kW AnschluBvvert	953,80	1144,56	1534,90	1841,88
2. Nachtstromspeicherheizung je angefangene 0,5 kW AnschluBvvert	953,80	1144,56	1534,90	1841,88
3. VVarmepumpe je angefangene 0,5 kW AnschluBvvert'	953,80	1144,56	1534,90	1841,88
Tarif VI (Versuchstarif fur HeiBvvasserspeicher in Verbindung mit Sonnenkollektoren und/oder VVarmepumpen zur Brauchvvasser-bereitung) je angefangene 0,5 kW AnschluBvvert'	953,80	1144,56	1534,90	1841,88
Tarif Vil (Schvvachlasttarif/Nachtstromtarif) je angefangene 0,5 kW AnschluBvvert2	317,10	380,52	510,20 '	612,24
1)	Je Abnehmeranlage werden bis insgesamt 2,5 kW Anschlu6wert dieser Gerate (Tarif V Pkt. 3 und Tarif VI) keine Pauschalbetrage verrechnet.
2)	Je Abnehmeranlage vverden fur HeiBvvasserspeicher und Futterdampfer bis insgesamt 2 kW AnschluBvvert (bei achtstun-diger Aufladedauer) keine Pauschalbetrage verrechnet.
Karntner
Elektrizitats-Aktiengesellschaft
PRIREDITVE
•	Celovec
Slovenska prosvetna zveza priredi v soboto, 7. januarja 1984. ob 20. uri v prostorih delavske zbornice v Celovcu 33. Slovenski ples. Za ples bosta igrala: ansambel Planinski šekstet, zabavni ansambel Modrina iz Kranja. Za družabnost bo skrbel novinar RTV Ljubljana Mito Trefalt.
Vstopnice v predprodaji v pisarni SPZ, v knjigarni Naša knjiga ter pri krajevnih prosvetnih društvih.
•	Sele
Pevsko društvo v Selah priredi v nedeljo, 15. januarja 1984, ob 14. uri, koncert ob 30-letnici obstoja Pevskega društva.
ZUNANJETRGOVSKO PODJETJE s sedežem v Beljaku išče zanesljivo tajnico z znanjem slovenščine, nemščine, angleščine in strojepisja ter z izkušnjami z zunanjo trgovino. Plača po dogovoru. Takojšen nastop.
Ponudbe pod šifro „Beljak" na upravo Našega tednika, Vik-tringer Ring 26, 9020 Celovec.
•	Nautic-Club Korotan
prireja od 11. marca 1984, do 17. marca 1984, teoretični tečaj za internacionalno plovbeno dovoljenje „Mornar-Motorist“ (internationales Kustenschiffpatent). Izpit bo 19. marca 1984. Prispevek 1000.— šil. Interesenti se lahko prijavijo z vplačilom prispevka do 15. januarja 1984 na konto 3172 Posojilnice Celovec.
•	Železna Kapla
SPD „Zarja“ v Železni Kapli organizira v nedeljo, 19. februarja 1984 (odhod v jutranjih urah, povratek zvečer) izlet z letalom (Brnik) na zimske olimpijske igre v Sarajevo
(slalom za moške). Cena: 1300 — šil. (1000— šil je treba vplačati pri prijavi). Prijavljeni dobijo še dodatne informacije. Prijave sprejemata Franc Stern/Esso in Ludvik Tomaschitz/Hotel Obir. Zadnji rok prijave je 6. januar 1984.
•	Globasnica
SKD v Globasnici vabi na 11. Podjunski ples, ki bo v soboto, 14. januarja 1984, ob 20. uri, v gostilni Šoštar v Globasnici. Za ples igra Planinski sekstet. Nastopa mešani zbor „Peca“ domačega društva.
•	Železna Kapla
Vabimo na igro z glasbo Piko Dinozaver, ki bo v petek, 13. januarja 1984, v farni dvorani v Železni Kapli. Starši, omogočite obisk igre mladini (pričetek je po šoli), pa tudi sami pridite v čim večjem številu! Uro pričetka boste še posebej zvedeli iz vabil in plakatov.
Oglasi/Prireditve
Pavle Zidar o knjigi Maje Haderlapove „Žalik žene“
(Nadaljevanje s 13. strani)
prav drug drugega na smrt utrujamo in je v redu, da v tej vaji, kot trpko in sarkastično pristavlja pesnica, vendarle slutimo bližajoči se / resni / konec / idile /.
Prihodi (I., II., III., IV.) so kro-kiji zgrožene odtujenosti in idiličnih podob, od katerih se ne moremo ločiti najbrž prav do zadnjega diha; v teh Prihodih zaslutiš / in vidiš /, kako družinska skupnost kot gnezdo razpade, otroci odletavajo kot lastovke, med starši in otroki je vedno več podtonov gluhote, slepote in človeka kot zemlje, ki komaj še občuti samega sebe.
V Grapi je bolj videno kot občuteno slovo od doma; kakor sonce zahaja neko otroštvo, čisto, ki z ničemer noče omadeževati strmih večera med hribi. . .
Bivanje kot zaključna pesem cikla z istim naslovom pa je za pesnico kot nas najbolj pomembna. Pesnica se zaveaa, da je bela oziroma drugačna od vseh teh, ki se tu grabijo za ramena in žive pritlehno interesno življenje. Haderlapova še dolgo ne bo plošča ne na 15 ne na 33 in ne na 87 obratov; kajti dobro ve za svoje kruto poslanstvo bele ptice, ki jo črne prej ali slej ubijejo. Sluti, da mora odleteti, a kam.
Kam? Res.
Ko sem prebral Spomine Na-dežde Mandelštamove, in prišel do odstavka, da so ljudi s pesniškim darom mučili tako, da so jim izruvali jezik, sem spoznal, da je pesnikovanje resnično subverziven posel, seveda ni to verzifikatorstvo, ampak prav takšno, pesnikovanje, kakršno se zapisuje Haderlapovi. Zaključujem z željo, da se ji slutnja o belih in črnih vranah ne bi izpolnila.
Haderlapova je ustvarila trideset izjemnih pesmi. Prav bi bilo, da bi vsaj mlada koroška generacija segla po tej zbirki izjemnega sporočila, polnega resnice. A bojim se, da se prav ti mladi raje spogledujejo s sabo v ogledalih, kjer ni prave podobe o njih. Videti se v pesmi se pravi še nekaj drugega: dobiti pravi, topli dom. Kajti dom je jezik; res.
NAS TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc VVedenig, Vik-tringer Ring 26, 9020 Celovec.
Narodni svet zastopa politične, kulturne ter gospodarske pravice in interese Slovencev na Koroškem na podlagi avstrijske ustave, predvsem avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 in mednarodnih določil o manjšinski zaščiti.
Kot ena izmed osrednjih organizacij koroških Slovencev zastopa Narodni svet na osnovi polnomočja interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov, nasproti avstrijski vladi, Jugoslaviji kot sopodpisnici avstrijske državne pogodbe in nasproti mednarodnim organizacijam ustanovam in oblastem.
Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki: Janko Kulmesch, Franc VVakounig in Heidi Stingler; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: 0 42 22 / 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
Letna naročnina: Avstrija: 210,— šil., Jugoslavija: 600,— din., ostalo inozemstvo: 350,— šil. (650.— šil. zračna pošta), posamezna štev. 7,— šil. (15,— din.).
P. Zidar
Šport
PRIREDITVE
• Romanje v Medjugorje
Čas: od 11. do 15. februarja 1984
Vodita: Maks Domej in Janez - Kassl
Cena: pribl. 700.— šil. za vožnjo. Ostale stroške (hrana in prenočišče) poskrbite sami. Prijave:	pisarna Sienčnik
(0 42 36/22 19)
• Št. Primož
SPD „Danica" v Št. Vidu prireja 6. januarja 1984, ob 14.30 uri v kulturnem domu v Št. Primožu NOVOLETNI KONCERT. Nastopajo MePZ „Rož“ iz Št. Jakoba v Rožu, Kvartet graških študentov in MePZ „Danica“ iz Št. Primoža.
• Obirsko
Alpski klub Obir vabi v petek, 6. januarja 1984 (Peručeva proga) in v nedeljo, 8. januarja 1984 (Pistotnikova proga) na OBIRSKI SANKAŠKI POKAL 1984. Prijave: od 8.30 ure naprej. Start: ob 10. uri Tekmovanje v 9 skupinah. Vsak tekmuje na lastno odgovornost. Za športne sanke je obvezna čelada.
•	Celovec
Turni smučarji pozor! Slovensko prosvetno društvo v Celovcu vabi v nedeljo, 8. januarja 1984, na POHOD NA BABO (1892 metrov).
Zbirališče: ob 9. uri v Št. Jakobu v Rožu (na trgu)
•	Tinje
Duhovne vaje za lil. red „Sv. Frančišek Asiški je kot spreobrnjenec spremenil svet“ Prireditelj/kraj: Kat. dom prosvete v Tinjah Čas: od pon. 9. 1. 1984 Voditelj: p. Ivan Antolič
•	Tinje
Rosvvitha Trosti predava v torek, 10. 1., ob 19. uri in v četrtek, 12. 1. 1984, ob 19. uri o »Pravilni prehrani" (nemško)
•	Celovec* Zagreb
Krščanska kulturna zveza in turistična agencija Cartrans prirejata ogled razstave Ivana
Meštroviča v prostorih gornjega grada v Zagrebu Cas: nedelja, 22. januarja 1984 Razstava za 100-letnico rojstva Ivana Meštroviča je doslej največja razstava njegovih del. Na njej je zbranih 240 eksponatov, od tega 88 kipov in reliefov. Prispevek: šil. 250 vožnja, šil. 70 kosilo
V Zagrebu možnost obiska sv. maše.
Odhod: 5.30 Sienčnik (Dobrla vas), 5.40 Škocijan (občina), 6.00 Celovec (Mohorjeva)
•	Borovlje
Športno društvo DSG Sele pod pokroviteljstvom Slovenske športne zveze prireja 9. NOVOLETNI MEDNARODNI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR, v telovadnici glavne šole v Borovljah, v nedeljo, 8. januarja 1984, otvoritev ob 9. uri
Prijave sprejema: Mirko Oraže, Unterbergner StraBe 17, 9170 Borovlje
Prijavnina: šil. 30.—, za mladince in dvojice na osebo šil. 20,—
Igra se po izločilnem sistemu (pravilnik avstrijske namiznoteniške zveze).
Skupina A: moški igralci iz inozemstva in igralci, ki tekmujejo v koroškem prvenstvu Skupina B: dekleta (tudi inozemska udeležba)
Skupina C: moški 1. in 2. razreda ter začetniki brez inozemske udeležbe
Skupina D: moške dvojice Skupina E: mladinci (tudi inozemska udeležba)
Časovni red: 9.00 skupini C in E, 10.00 skupina B, 11.30 skupina D, 13.00 skupina A
•	Ljubljana
Zveza kulturnih organizacij Slovenije prireja od 6. do 9. januarja 1984, v Cankarjevem domu v Ljubljani, seminar za zborovodje otroških in mladinskih pevskih zborov.
Na seminarju bodo predavali mednarodno priznani strokovnjaki mladinskega zborovskega petja. Prijave sprejemata K KZ (0 42 22) 51 25 28/23 ali 24 in SPZ (0 42 22) 32 5 94
•	Železna Kapla
SANKARSKE TEKME, ki štejejo za pokal Obirja 1984 15. 1. 1984 ali 5. 2. 1984 v Lobniku; prireditelj SŠK Obir; 22. 1. 1984 na Obirskem; prireditelj SPD Obir; 12. 2. 1984 v Lepeni; prireditelj SPD „Zarja“ (zaključna tekma za pokal Obirja)
Slika zgoraj:
Slovenskemu atletskemu klubu „še“ pod vodstvom Radota Avdiča in Blaža Korde-ža, je uspel preteklo leto največji uspeh v zgodovini kluba in v zgodovini slovenskega nogometa na Koroškem — vstop v koroško ligo.
Slika spodaj:
Zahomčan Franc VViegele je zmagal avstrijski mladinski pokal in je še v istem letu postal svetovni mladinski prvak v smučarskih skokih. Nedvomno je bil to edinstveni dogodek v športnem življenju koroških Slovencev in zahomškega društva.
JANUAR
Regina Smrtnik postane v Grafendorfu za Žili deželna prvakinja sankašev na naravnih progah.
Jure Franko in Angela Leskovšek zmagata na slalomu v Selah.
Tekmovanje za avstrijski pokal skakalcev dobi Zahomčan Franc VViegele. Nogometni pokal KDZ/NT ’83 dobi Klima Celje. Na naslednjih mestih sledijo FC Blažej, DVOR, Šentjakob, KDZ Blato, Dob-Božji grob in Žvabek.
Andrej Urank vpoklican v avstrijsko reprezentanco mladinskih vaterpolistov.
FEBRUAR
Klavdija Kropiunig in Niko Ottovvitz postaneta Božanska prvaka v smučanju.
V Dobu se ustanovi športno društvo.
inko Blažej je zmagal prvi izbor najbolj priljubljenih nogometašev med moštvi Sele, Šmihel in SAK. Na slav-športnikov so se srečali prvič igralci in funkcionarji vseh treh klubov in so tako skupno praznovali prvega zmagovalca izbora nogometaša leta, ki ga bo odslej Naš tednik redno prirejal.
nski šport 83
MAREC
Anelis Svetina in VValter Fur-
za Predsednika.
SAK premaga KAC s 5:0.
JUNIJ
-Grozni strašni" v koroški ligi.
lan dobita 3. Božanski pokal, delani zmagajo proti Šta-Franc VViegele postane v ®naki gori s 15:1.
Kuopyonu na Finskem mla- , aši Selani gredo razred vi-dinski svetovni prvak.	e'
Tekači DSG Podgorje dobijo JULIJ dve bronasti kolajni na av- N|<
sirijskem tekaškem prvenst- Dvor zmagal v Šmihelu
vu na Predarlskem.	kMo®' NaŠega tednika'
V prvi vigredni prvenstveni Globasnica dobi turnir tekmi premaga SAK Šmihel z g^l8ke mladine pred KDZ
in Dimitrijevič pri SAK. APRIL	he° Ramusch prevzame po-
sel trenerja v Šmihelu za se-Pepe Certov postane drust- zono 83/84
veni prvak v smučanju društ- T0ne Hrovatič in Alfonz Hor-va DSG Sele.	. vatič Dri Selanih
Namiznoteniška sekcija SSK Selani zmagajo za pokal za Obir se obdrži v prvem razre- Košuto 1983 du.
MAJ	*VGUST
„	.	. Sportni praznik v Šmihelu
Selani zmagajo proti Trdni odlično uspel
vasi s 6:1 in se bližajo kroni DSq Se|e dobj prvo prven.
prvalo.	stveno tekmo v prvem razre-
Obcm zbor SSK Obir izvoli du Protj Tinjam s 5:0.
mag. Mirka Orazeta ponovno Naš tednik sklene z DSG Se-
==£===—_________________________
le sponsorsko pogodbo, ki velja za dve leti.
Prva tekma v Koroški ligi — prvi poraz za SAK.
Šmihel slavi proti Liebenfel-su s 4:2 prvo zmago.
SEPTEMBER
Božanski derbi v prvem razredu pred 800 gledalci med DSG Sele in Šmarjeto se konča 1:1.
Pliberk — SAK: 0:0.
Po porazu proti Irschenu prevzame igralec Šišič trenerske posle pri SAK. Olimpijsko mesto Sarajevo se predstavlja v Celovcu.
OKTOBER
Sekcijski vodja Blaž Kordež odstopil.
Občni zbor DSG Sele ponovno izvoli mag. Hanzeja Olipa za predsednika.
Joško VVrolich novi trener mladincev SAK.
NOVEMBER
Šolarji SAK postanejo jesenski prvak.
Selani zaključijo jesensko
prvenstvo na drugem mestu. SAK zasede predzadnje mesto.
Šmihelčani zasedejo zasluženo 6. mesto.
Začne se izbor za najbolj priljubljenega nogometaša 83.
DECEMBER
Mirko Oraže slovenski namiznoteniški prvak.
Izbor najbolj priljubljenega nogometaša leta 1983 se konča senzacionalno: 18.000 skupnih glasov — Stanko Blažej zmagal s 3820 glasovi.
SAK ima novo vodstvo — konzul Ciril Štern postane predsednik.
Marko Smrtnik koroški prvak v namiznem tenisu. Odbojkarji SK Dob začnejo tekmovati.
Zahomčan Franc VViegele zasede na izboru koroškega športnika ’83 četrto mesto. SAK dobi tretjega trenerja v koroški ligi — Franc Gostenčnik prevzame trening članskega moštva.
Slovenec VViegele na nem-škoavstrijski turneji.
Šport
Naš
športni
reporter
PIŠE SILVO KUMER
Izbor 1984
Pretekli teden smo slavili najbolj priljubljene nogometaše leta 1983. Slavja so se udeležili poleg nogometašev tudi predstavniki vseh treh klubov, kar dokazuje zanimanje za izbor in ga tako še bolj vrednoti. Seveda je prišlo na tem srečanju „nogometnih strokovnjakov“ tudi do diskusije o naslednjem izboru, o izboru najbolj priljubljenega nogometaša leta 1984, ki ga po prvem uspehu zopet načrtujemo.
V	izbor nogometaša 1984 bomo vključili po vsestranski želji navijačev tudi klub Globasnica, Bilčovs, Železno Kaplo idr. Zanimanje za letošnji izbor je bilo po reakcijah navijačev teh klubov večje kot smo sicer pričakovali in je zato prav gotovo upravičeno, da tudi oni lahko izbirajo svoje najbolj priljubljene nogometaše.
V	okviru izbora najbolj priljubljenega nogometaša so gotovo tudi možnosti, pri katerih si bi klubi, ki imajo pravzaprav vsi finančne težave, nekoliko opomogli. Do naslednjega leta bomo v zvezi s tem izdelali osnutek realistično izvedljivih možnosti. Z njim bomo skupaj z navijači in s finančno močnimi podporniki skušali klubom pomagati.
Na koncu bi se rad vsem sodelujočim prvega izbora prav lepo zahvalil za sodelovanje, prav posebno pa se bi rad zahvalil Mohorjevi .tiskarni, ki je v vseh petih tednih z veliko vnemo podpirala izbor. Nenazadnje pa velja zahvala tudi predsedniku NSKS Matevžu Grilcu, ki je imel na slavju slavnostni govor in podelil nogometašem priznanja.
Izbor 83 je na vsak način pokazal, da se Slovenci športno ne udejstvujejo le pri SAK, temveč tudi pri drugih klubih in je tako tudi njim potrebno posvetiti ustrezno pozornost.
Reportaža
STRAN
Uspešen k. Rožanski pokal
Rožanski pokal je postal mednaroden — prvega teka za Rožanski pokal se je poleg koroške in avstrijske elite udeležila še jugoslovanska olimpijska reprezentanca in tekač iz Tajvana. Odlična proga in dobro vzdušje je pritegnilo na Silvestrovo popoldne v Loče nad 150 tekmovalcev, med njimi tudi znane osebnosti: člana avstrijske kombinacijske ekipe v Lake Placidu Fritza Kocha, zmagovalca znanega teka «K0ASA» na Tirolskem Rudija Janacha, ter celotno jugoslovansko ekipo s kapitanom Dušanom Djurečičem na čelu. Prvič v zgodovini Rožanskega pokala pa je tudi sodeloval tekač zunaj Evrope. Ril je to Antonio Hvviejng, doma na otoku Tajvan.
Na prvem teku za 4. Rožanski pokal so prvič sodelovali tekači iz Jugoslavije. Sodelovala je celotna olimpijska ekipa. Na sliki z leve na desno: Saša Grajf, Dušan Djuričič in Ivo Čsarman.
Antonio Hvviejng. Prišel je nam s kitajskega otoka Tajvan.
šolarji I
1. Heinz Janach, 8.21; 2. Boris Stroj, 8.37; 3. Erich Urschitz, 8.46
šolarji II
1. Ulrich Grall, 19.20; 2. Stefan Starek', 20.59; 3. P. Gaberlier, 22.32
šolarke I
1. Luise Prešern, 8.10; 2. D. Wei-sitsch, 9.25; 3. Margarethe Wa-scher, 10.00
šolarke II
1. R. Schuttelkopf, 27.03; 2. An-drea Krajšek, 27.03
ženske
1. Metka Munih,41.45; 2. A. Reid-linger, 48.16; 3. W. Dvorak, 49.06 starostna skupina I 1. Kurt Maier, 40.18; 2. W. Tsche-mernjak, 40.22; 3. H. Mairitsch, 41.44
starostna skupina II
1. Hans Pirker, 40.37; 2. A. Scher-vvitzl, 42.53; 3. Dieter Huber,
42.56
starostna skupina I
1. S. Bernsteiner, 46.58;2. Helmut Grall, 47.20;3. J. Štručki, 49.22
Mladina
1. Reinhold Grabner, 36.43; 2. Jo-sef Kircher, 39.57; 3. Boštjan Lekan, 40.27 Splošna skupina 1. Fritz Koch, 38.11; 2. M. Mel-cher, 38.56; 3. M. Povirk, 39.24 Jakostna skupina 1. in najboljši dneva Dušan Djuričič, 33.35; 2. Šaša Grajf, 33.48; 3. Čsarman Ivo, 34.00 STANJE PO PRVEM TEKU:
Člani domačega društva SPD „Jepa“ so tekaško progo odlično pripravili, kajti bilo je zanje težko, ker jim je vreme nagajalo in s tem so morali ure in ure delati na progi..
Teklo se je nad 2, 5, 6 km in 12 km. Moramo opozoriti, da je zmagovalec nad 12 km Dušan Djuričič tekel odličnih 33,35 minut.
Velika pohvala velja vodju
teka za Rožanski pokal Jošku Wrolichu in Mirku Singerju, ki je odgovoren za merjenje časa.
Nagrade in priznanja pa sta tekmovalcem podarila Joško VVrolich in glavni urednik NT, Jože VVakounig.
Teki za Rožanski pokal so pod pokroviteljstvom Našega tednika in ELANA iz Brnce.
REZULTATI:	1.	Dušan Djuričič 2.	Šaša Grajf	25 točk 20 točk
deklice I	3. Ivo čsarman	15 točk
	4. Jože Križnar	11 točk
1. Betina Mesotič, 5.38	5. Janko Klemenčič	7 točk
deklice II	6. Rudi Janach	5 točk
1. Michaela Horvvath, 10.33; 2.	7. Mihi Standtmann	4 točke
Sabina Rassinger, 12.39	8. Max Habenicht	3 točke
fantje I 1. Anton Furstler, 5.25; 2. D. Me-	9. Rudi Grabner	2 točki
	10. Harald Svetina	1 točka
sotič, 5.49; 3. Kristijan VVrolich,	ŽENSKE	
6.04	1. Metka Muhin	25 točk
fantje II	2. A. Riedlinger	20 točk
1. Peter VVrolich, 8.35; 2. Kristijan	3. W. Dvorak	15 točk
Triesnig, 9.22; 3. Max Kattnig,	4. E. VViedergut	11 točk
10.08	5. Fr. Genser	7 točk
Najboljši športniki SR Slovenije
V izboru najboljših športnikov SR Slovenije v letu 1983 je pri moških zmagal evropski prvak nad 400 metrov kravl Borut Petrič s 353 točkami pred zimskima športnikoma Bojanom Križajem in Primožem Ulago, ki sledita s 199 in 145 točkami.
Pri ženskah je presenetljivo zmagala Lidija B. La-
pajne s 390 točkami pred Mimo Jaušovec 367 točk in Anjo Zavadlavovo s 359 točkami.
Novoletni turnir v Borovljah
Vabilo na 9. novoletni mednarodni namiznoteniški turnir, ki bo v nedeljo, 8. januarja v Borovljah. Začetek je ob 9. uri zjutraj. Prireditelj DSG Sele se veseli vašega sodelovanja, in vas na ta turnir prav prisrčno vabi.
Z Našim tednikom na moški smuk v Sarajevo
Odhod: v sredo, 8. februarja, ob 17.00 uri iz Celovca. Prihod: v petek, 10. februarja ob 9.00 uri.
(Po možnosti tudi ogled hokejske tekme Avstrije : Kanada) Ponudba po zelo ugodni ceni (objavljena v prihodnjem NT). Prijave pošljite na Naš tednik, Viktringer Ring 26, telefon (0 42 22) 51 25 28-21.