»Poskusni zajci"
Kadar v kakšni brihtni glavi iz elektro stroke zasije-nova ideja, je postopek znan: dotični izumitelj bo umotvor najprej na-risal, desetkrat preračunal vse elemente in model preizkusil v vseh mogočih in nemo-gočih pogojih. Tudi s pločevinastimi škatla-mi na štirih kolesih se ne godi dosti dru-gače. Predno je nov model avtomobila zrel za velikoserijsko proizvodnjo, prototip sko-raj razmrcvarijo na tovarniških poligonih, v vetrovnikih, pod prhami. Kajti kupeč, ki bo za jeklenega konjička odštel nekaj tež-kih milijonov, hoče dovršen izdelek, ki ne bo delal težav niti na najslabši cesti in niti pod najtršo vozniško nogo.
Vidite, tako je v industriji, tako je ved-no, kadar je neka stvar namenjena razva-jenemu in izbirčnemu kupcu. Kaj pa v gradbeništvu?
Ne, tu gre očitno drugače. Narisati je treba atraktivno risbo, zlepiti maketo, pre-pričati investitorja, da je na risbi najre-volucionarnejša zgrad,ba desetletja in za-deva je zrela za gradnjo. Ce ima takšna zgradba terase, potem je navdušenje to-liko večje. In če so na terasah celo korita s cvetjem, potem je projekt takorekoč po-trjen. Pomislite vendar — korita na lastni terasi...
In potem se izkaže, da naši gradbeniki še ne dohajajo revolucionarnih misli arhi-tektov, kajti terase se ob močnejšem de-ževju spremenijo v rešeta. Voda curlja po steni, po ceveh centralne kurjave in celo iz električnih vtičnic. Ko zapade sneg, se veselica nadaljuje, kajti nihče ne ve, kam bi s snegom, ki naletava na terase. Veselih spoznanj in problemčkov je nenadoma na kupe in stanovalci postajajo iz dneva v dan bolj prekaljeni gradbeniški mački. Kajti opravila, ki jih v avtomobilskih tovarnah, v tovarnah radijskih sprejemnikov posto-rijo inženirji še predno gre izdelek v pro-dajo, pri stanovanjski gradnji čakajo nlč hudega sluteče kupce. Šele oni ugotav-ljajo, kaj je zgrešeno, kaj je za nič in kaj bi bilo treba narediti drugače. Projektant pa si vse te ugotovitve morda pridno zapi-suje — in prihodnjič bo delo verjetno že bolje opravil...
Toda kako je mogoče, da smo stvari obrnili na glavo, da smo kupca, ki odšteje svoj življenjski prihranek za dragocene štiri stene, »prekvalificirali« v poskusnega zajca? Zakaj smo za izdelke. vredne deset-krat, stokrat manj kot stanovanje, predpi-sali stroge standarde, v gradbeništvu pa pustili edini normativ — potrpežljivost sta-novalcev?