?oštatoa plačana f golotM.
Leto X, st. 221
Liubljana, sobota 21 septembra 1929
Cena 2 Din
Imaaimtvo 40 Dfa.
& TcMoa
3122. 3123. «H M28 ii 3126. kkmmdimm OMti tt»
«t 44a
Ceijtt Koceoova AL leten KofcopM m m rračata, - Ortaai po taHta.
FttUtmom al M. TeMoa M. 1122. 3123. 1124. 3123, 312«. •ddeleki Untotem. Preferoo« 4 Tetetoo k. 2490. Podrniolca Marfbori AMundron oo«
it 13. Teletoo it 4S& FodraMco Cetiei Kooeoonro rfioo «L 1
Teletoa k. I9a Rohni pri poŠt 6ek- nvodihi Uutrijan R. 11.842; Praha &to 78.1801 Wlo» Nr. 106.241
Ljubljana, 20. septembra.
Jugoslavija lahko beleži v zadnjem času celo vrsto lepih in razveseljivih uspehov, ki bodo okrepili našo pozioijo in dvignili naš ugled v svetu, obenem pa pripomogli k še hitrejši konsolidaciji naših notranjih razmer, zlasti pa naših financ in našega gospodarstva.
Ko se je v Haagu sestala mednarodna reparacijska konferenca, so bili izgledi za vse manjše države in torej tudi za Jugoslavijo malo razveseljivi. Nova ureditev nemških reparacijskih plačil je temeljila na znatnem znižanju nemških obveznosti, določenih v prejšnjih dogovorih. Po Youngovem načrtu, izdelanem po komisiji finančnih strokovnjakov, bfc šlo to znižanje predvsem na račun Anglije in malih držav, dočim bi AssrMja in Italija ne bili prikrajšani ali pa vsaj ne tako zelo. V živem spominu je še srdita borb*, ki se je zaradi tega razvnela na haašiki konferenci in ki jo je vodil angleški finančni minister Snowden. Večkrat je že izgledalo, da se bodo državniki razšli brez uspeha, s čemer bi bila pahnjena Evropa v novo krizo z nedoglednimi posledicami. Naposled pa se je v zgodovinski nočni seji od 27. na 28. avgust vendarle posrečilo doseči kompromis, ki je bil ne le za Anglijo, temveč tudi za male države precej ugodnejši od prvotnega načrta. Jugoslavija je pri tem igrala važno vlogo in njenemu posredovanju gre v velik meri zasluga, da so zainteresirane male države brez pridržkov pristale na kompromis.
Že takrat so naši in inozemski listi poročali, da bo Jugoslavija za žrtve, ki jih je še vendar morala skupno z drugimi državami doprinesti v interesu evropskega miru, odškodovana na drug način. Kako se bo to zgodilo, takrat ni bilo povedano. Te dni pa sta piispeli dve važni in razveseljivi vesti. Prva je poročala, da je bil dosežen sporazum med našo državo in francoskimi upniki glede srbskih predvojnih dolgov Franciji, druga vest, ki je prispela danes, pa javlja, da je bil dosežen med Jugoslavijo in Francijo tudi sporazum o povračilu naših vojnih dolgov Franciji.
Ob a sporazuma sta za nas Izredno ugodna. Predvsem je znatno znižana vsota obeh vrst dolgov, poleg tega pa smo dosegli zavračevanje izredno po-voljne pogoje. I svoje vojne i predvojne dolgove bomo odplačevali iz deleža Jugoslavije na nemških reparacijah, plačila pa bo posredovala nova mednarodna reparacijska banka. Zato je vsota obeh vrst dolgov fiksirana v nemških markah.
Ogromna važnost končne ureditve naših obveznosti do Francije, naše glavne upnice, leži na dlani. Kredit Jugoslavije v mednarodnem finančnem svetu se bo še bolj okrepil in inozemski kapital bo imel v nas še večje zaupanje. Jasno je, da bo to učvrstilo tudi našo siplošno mednarodno pozicijo.
Morda še večji pa je pomen definHiv-nega fiksiranja naših obveznosti in defi-nitivne ureditve njihovega odplačevanja za našo notranjo finančno politiko. Nejasnost v naših obveznostih je vedno ovirala smotreno državno finančno politiko. Sedaj končno točno vemo. kaj in komu smo dolžni sedaj bo mogoče sestaviti in izvajati finančni program za dolgo vrsto let naprej. To bo vplivalo blagodejno na naše državno gospodarstvo, enako blagodejno in oplo-dujoče pa tudi na vse naše gospodarsko življenje.
Teon gospodarsko-finančnim uspehom 6e pridružujejo tudi važni politični uspehi. Kljub intrigam z raznih strani je bila Jugoslavija z impozantno večino glasov izvoljena v svet Društva narodov, te dni pa so prišla potrdila, da je Bolgarija po dolgem oklevanju sprejela naš predlog, naj se pirotski obmejni sporazum razširi na širšo bazo, kakor je to predlagala Jugoslavija že od vsega početka. Ravno nocoj sporočajo, da se druga pirotska konferenca sestane že prihodnji teden, da bo razpravljala o obeh problemih, katerih rešitev je glavni pogoj za trajno izboljšanje naših odnošajev z Bolgarijo: o nevtralnem obmejnem pasu in o likvidaciji dvo-lastnišikih posestev. Zopetni sestanek pirotske konference je nov razveseljiv uspeh Jugoslavije^__
Nov spomenik kralju. Petru
Beograd, 20. septembra. AA. Na proslavi odkritja spomenika blagopokoinemu kralju Petru Velikemu v Bosanski Krupi bo zastopal vlado ministre Nikola Uzunovič z načelnikom splošnega odseka predsedništva ministrskega sveta Dragišo Stanoievičem. Minister Uzunovič je nocoj odpotoval v Bosansko Krupo.
Francoski geografi v Zagrebu
Zagreb, 20. septembra. n. Opoldne eo prispeli iz Ljubljane francoski geografi, ki potujejo po naši državi v znanstvene svrhe. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki univerze, francoske kolonije, francoski konzul in drugi. Popoldne eo si ogledali mesto ter ee nato odpeljali v mestno okolico. Ob 8.45 zve-čer so odpotovali v Gospič zaradi proučevanja tamoenjega Krasa.
Velik uspeh za konsolidacijo naših financ
Končna ureditev vseh naših predvojnih in vojnih dolgov Franciji - Odplačevanje potom reparacijske banke -Ureditev našega kredita v inozemstvu
Beograd, 20. septembra, pr. Iz avtoritativnega vira je prejel vaš dopisnik naslednje informacije: — Kraljevska vlada je dosegla zadnje dni v svojem prizadevanju za konsolidacijo naših državnih financ dva važna, če ne najvažnejša uspeha. Uspelo ji je, da dovede do končne ureditve in likvidacije vprašanje naših vojnih in predvojnih dolgov, ki so deloma zaradi neurejenosti glede načina odplačila, deloma zaradi negotovosti glede višine predstavljali največje breme naših državnih financ in otežkočali splošno konsolidacijo in ustaljenje naše državne finančne politike, a posredno tudi ovirali konsolidacijo našega narodnega gospodarstva sploh.
Kakor znano, so se zaradi srbskih predvojnih dolgov v Franciji vršila že več let trajajoča pogajanja, dokler zadeva končno ni prišla pred haaško razsodišče, ki je formalno odločilo v prilog upnikom in razsodilo, da je treba smatrati te dolgove za dolgove v zlati valuti. Razsodba pa je prepustila obema strankama, da se potom direktnih pogajanj sporazumeta glede načina in višine odplačila. Med upniki in pooblaščenimi zastopniki naše države so se v Parizu te dni zaključila tozadevna pogajanja, ki so končala z zadovoljivim rezultatom. Glasom doseženega sporazuma bo Jugoslavija odplačala srbske predvojne dolgove na ta način, da bo od reparacij, ki jih mora plačati Nemčija, prepustila francoskim upnikom v kritje tega dolga znesek 60 milijonov zlatih mark, plačljivih v dogovorjenih anuitetah tekom 37 let.
Na sličen način je bil sedaj dosežen tudi sporazum glede plačila vojnih dolgov v Franciji. Kakor znano. Youngov načrt pri razdelitvi nemških reparacij ni dovolj upošteval naših vojnih dol-
gov v Franciji, zaradi česar se je naša vlada prvotno upirala sprejemu Youn-govega načrta. Tekom pogajanj na haa-ški konferenci pa so velesile pristale na to, da odškodujejo male države za znižanje nemških reparacij z drugimi koncesijami. V izvajanju tega pristanka je prišlo sedaj med našo vlado in Francijo do sporazuma glede poravnave naših vojnih dolgov v Franciji. Skupna vsota vojnih dolgov je določena na 55 milijonov zlatih mar!;. Tudi ta dolg bo Jugoslavija odplačala tako, da bo prepustila Franciji del svojih nemških reparacij. Odplačilo se bo izvršilo tekom 37 let, a anuitete se bodo stopnjevale tako, da bodo sprva nižje, proti koncu pa višje in bodo dosegle največ 3.5 milijonov zlatih mark letno. Plačila se bodo vršila s posredovanjem mednarodne reparacijske banke, ki bo vršila vse transakcije, nanašajoče se na nemške reparacije.
Naša država bo na ta način tekom prvih 37 let izvajanja Youngovega načrta pri nemških reparacijah sicer nekoliko prikrajšana, iznebila pa se bo na drugi strani vseh'teh dolgov, ki so doslej zelo obremenjevali državne finance. Še važnejša pa je okoinost. da se bo z likvidacijo vseh teh dolgov, zaradi katerih so se v zadnjem času pojavljali celo resni spori, zelo dvignil naš kredit v inozemstvu. Ureditev naših državnih financ bo v veliki meri dvignila zaupanje inozemstva, kar je za državo, ki reflektira na dotok tujega kapitala, največje važnosti. Dosežena sporazuma pa predstavljata velik uspeh, ki ga priznava tudi inozemstvo, naglaša-joč, da si je Jugoslavija s tem utrdila svoj kredit in odprla pot inozemskemu kapitalu, kar bo v znatni meri pripomoglo k gospodarski povzdigi in razvoju države.
Sklenitev trgovinske pogodbe s Španijo
Pogajanja so bila te dni ugodno zaključena - Kompromis glede uvoza španskih vin v Jugoslavijo
Beograd, 20. septembra, AA. Po vesteh, ki so prispele iz Madrida, je naša delegacija končala pogajanja za trgovinsko pogodbo med našo državo in Španijo. Načrt pogodbe je bi! že odobren od strani španske vlade. Nova trgovinska pogodba s Španijo je za nas ugodna, ker se naslanja na kompromisno rešitev glede uvoza vin. To vprašanje je tvorilo tekom pogajanj dokaj-šnje težkoče. Glede uvoza španskih vin ]e bil končno dosežen sporazum na ta način, da bodo deležna ugodnosti Dri
uvozu ▼ našo državo ie fina Španska vina. Te ugodnosti so v bistvu slične olajšavam, ki jih dale uvozu finih grških vin trgovinska Pogodba z Grčijo. Trgovinsko pogodbo s Španijo je v mogočem olajšalo naše sodelovanje na mednarodni razstavi v Barceloni.
Beograd, 20. septembra. AA. Sinoči 19. t. m. je španska vlada odobrila načrt trgovinske pogodbe med našo državo in Španijo. Dan podpisa še ni določen.
Razveseljiv porast našega izvoza
V avgustu smo izvozili za 312, v prvih 8 mesecih pa za 743 milijonov več kakor lani v istem razdobju
V prvih osmih mesecih letošnjega leta smo izvozili iz naše države blaga v skupni vrednosti 4.6 milijard dinarjev, to je za 743
Beograd. 20. septembra. AA. Iz podatkov, ki jih je objavila generalna direkcija carin, izhaja, da je znašala vrednost našega izvoza v mesecu avgustu 1.006,190.704 Din. Lani smo v avgustu izvozili blaga v vrednosti 693, 801.266 Din. Letos smo torej izvozili v avgustu za 312,389.472 mil. Din več kakor lani, to je 45%.
milijonov več kakor v enakem razdobju v preteklem letu. Porast našega izvoza v prvih osmih mesecih napram istemu razdobju v lanskem letu znaša 19.15%.
Namestnik ministra javnih del
Beograd, 20. septembra. AA. Z ukazom N]. Vel. kralja od 19. t m. Je bil imenovan za zastopnika ministra Javnih del inž. Savkoviča minister brez port-felja Nikola Uzunovič. Nikola Uzunovič bo nadomeščal ministra Javnih del za časa njegove odsotnosti v inozemstvu. Minister Javnih del inž. Savkovič je odpotoval v inozemstvo zaradi zdravljenja.
Druga pirotska konferenca
Soifja, 20. septembra, AA. Po informacijah iz služebnih krogov se bo nova konferenca v Pirotu sestala v ponedeljek 26. t. m. Bolgarska delegacija bo odpotovala v ponedeljek zjutraj in prispe v Pirot ob poi 10. dopoldne.
Včerajšnje avdijence
Beograd, 20. septembra. AA. Ni Vel. kralj je sprejel v avdijencah tekom današnjega dne ministra poljedelstva dr. Otona Frangeša, ministra financ dr. Švrljugo, ministra za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Drinkoviča. zagrebškega župana dr. Srkulja, predsednika upravnega odbora Privilegirane agrarne banke dr. Bogdana Marko-viča. Popoldne je bil sprejet v avdi-jencl tudi ministrski predsednik general 1 Peter Zivkovlč.
Naš delegat o razorožitvi na kopnem
ženeva, 20. sept. AA Tekom razprave v tretji komisiji je povzel besedo tudi jugoslovenski delegat dr. Som en kov ič, ki se je uprl predlogu lorda Cecila in navajal naslednje argumente: Govornik odobrava željo lorda Cecila, naj bi se delo na razorožitvi podvizalo. Tudi kraljevina Jugoslavija je mnenja, da je treba vprašanje razorožitve pospešiti, pridružuje pa se na-ziranju francoskih delegatov, da Cecilov predlog ne nudi možnosti za brzo rešitev razorožitvenega vprašanja. Končno se je govornik izjavil za predlog poljskega delegata Sbkala, naj bi pripravljalna komisija za razorožitev postopala in proučevala razoroži tven o vprašanje brez vsakršnih na>-vodil.
Iz poštne službe
Beograd, 20. septembra AA. S sklepom ministra javni del in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta generala Zivko-viča je bilo te dnj premeščenih več uradnikov poštno-telegrafske stroke. Med drugim sta premeščena Nikola Petrovič iz Grocka k poŠti v Murski Soboti in Ivan Krajs od pošte v Zagorju k pošti Ljubliana I.
S sklepom ministra javnih del in v soglasju s predsednikom vlade je odpuščen iz državne službe brez pravice do odpravnine Ivan Tratnik uradnik pri pošti Maribor L
Kriza v češkoslovaški vladi
Klerikalci na javlja jo ostavko svojih dveh ministrov -Pogajanja ž njimi so ostala brezuspešna - Razpust parlamenta na vidiku
Praga, 20. septembra s. Govorice o resni krizi v vladni koaliciji, ki so nastale po ime novanju agrarnega poslanca Viškovskega za ministra za narodno obrambo zavzemajo sedaj konkretnejše oblike. Kriza je nastala, ker so se klerikalci zaradi imenovanja Viškovskega smatrali za zapostavljene in je bilo ravnovesje v vladi s tem izpre. menjeno v korist agrarcev. Klerikalci so zaradi tega zahtevali kot kompenzacijo finančno ministrstvo. Z ozirom na to zahtevo klerikalcev so tudi narodni demokrati in obrtna stranka prišli s podobnimi željami. Vedno dobro poučene »Lidove Noviny« javljajo danes, da je notranje-politični položaj v resnici zelo resen in da so klerikalci včeraj zagrozili z demisiio svojih ministrov dr. Šramka in Noska, ako njihova zahteva ne bo izpolnjena,
Praga, 20. septembra h. Od današnjega dne se je pričakovala razjasnitev položaja. Vendar pa se je položaj včerai razvil do grozeče krize. Ves dan so konferirali zastopniki klerikalcev in agrarcev. Pogajanja so bila ob 16. uri prekinjena in so bila le s težavo ob 17 zopet obnovljena, vendar pa so ostala brezuspešna. Izjalovila so se zaradi močnega odpora klerikalne stranke. Že jutranja izdaja organa klerikalne stranke je najavila, da bosta oba ministra te stranke podala ostavko.
Položaj je sedaj naslednji: V vladi je 15 ministrov, od katerih so skupno z ministrskim predsednikom 4 agrarci, 2 češka klerikalca, dva slovaška klerikalca, trije uradniki (finance, notranje in zunanle ministrstvo) in štirje ministri manjših koalicijskih strank. Klerikalci se postavljajo oo imenovanju Viškovskega na stališče, da klerikalna stranka in tudi drugi bivšega ministrskega predsednika Svehlo niso smatrali za
agrarnega politika, temveč za državnika, ki si je stekel velike zasluge. Ako pa je bil sedaj imenovan agrarec za ministra, ga je treba smatrati za strankarja. Zaradi tega je bilo ravnovesje v vladi kršeno. Klerikalci zahtevajo z ozirom na to eneza ministra več, ali pa kompenzacije v drugi obliki, kakor se doznava, v kompromisu v šolskih zakonih. Češka agrarna stranka Da stoji na stališču, da ji gredo po razmerju sil v parlamentu štirje ministri ter nočejo popustiti za nobeno ceno. Znano je. da so klerikalci zavzeli to svoje nevo stališče zaradi tega, ker želijo nove volitve. S pretežno verjetnostjo je treba smatrati, da se položaj razvija v smeri novih volitev.
Ministrski predsednik Udržal bo jutri aH pojutrišnjem odpotoval k predsedniku repu-bilke v Topolčianko da mu bo poročal o položaju ter eventualno predlagal razpust parlamenta. Nove volitve bi se nato vršile še meseca oktobra ali prve dni novembra. Koalicija in opozicija sta odločno proti rešitvi krize z imenovanjem uradniške vlade. Jutrišnji »Venkov« piše, da bo v primera razpusta parlamenta v ustavi predvideni stalni odbor rešil najnujnejše zakonske predloge, ki se ne morejo odgodlti. Najbrže misli »Venkov« pri tem na državni proračun. Ker se pa računa na najhitrejšo rešitev krize z novimi volitvami, bo novi proračun prišel najbrže že pred novi parlament. Za danes je bil sklican ministrski svet, ki pa je bil brez navedbe vzroka odpovedan. Ako bi se pa klerikalci s posredovanjem manjših strank vendarle sporazumeli z agrarci, bo edini izhod, da bodo klerikalci dobili notranje ministrstvo. Še obstoja ta možnost, vendar pa pišejo vsi jutrišnji listi o tem, da stoji češkoslovaški narod pred novimi volitvami.
Novi politični umori v Bolgariji
Neznani napadalci so sinoči ubili v Varni publicista Ba-zarova in njegovega tovariša Koceva - Umor je pripisati obračunavanju med makedonstvujuščimi
Sofija, 20. septembra, AA. Iz Varne poročajo, da je bil sinoči okrog 9. ubit znan pristaš generala Protogerova Djordje Bazarov. Atentat je bil izvršen na vogalu ulice Marije Luize, kjer je ta čas stal Bazarov v družbi svojih prijateljev. Dve osebi, ki sta bili v njegovi bližini, sta iznenada izprožili več strelov iz revolverjev, sistema »Para-bellum«. Po izvršenem dejanju sta neznanca pobegnila po temni ulici, ki vodi k morju. Streli so zadeli tri osebe. Bazarov in njegov spremljevalec sta bila na mestu mrtva, tretji, po imenu Kocev, pa je bil težko ranjen. Pasantje so skušali prestreči atentatorjem pot. atentatorji pa so jih zavrnili s streli iz revolverjev. Atentat je povzročil v Varni veliko razburjenje. Policija je izvedla obširno preiskavo. Doslej je bila aretirana ena oseba, vendar se še ne ve. v koliko je v zvezi z atentatom.
Umorjeni Bazarov je bival delj časa v Sofiji. V soboto je odpotoval v Varno. Zdi se, da je Bazarov vedel za nevarnost, ki mu je pretila. Nedavno je izjavil nekemu svojemu prijatelju: »Ušel sem atentatu, toda bogve doklej.* Bazarov je bil član makedonskega revolucionarnega komiteja in je pripadal frakciji nedavno ubitega generala Protogerova. Svojčas je bil profesor in je napisal več knjig. Znana je njegova knjiga »Makedonsko vprašanje včeraj in danes,« katere je izšel doslej le prvi del. Umorjeni je sedaj pripravljal drugi del te svoje knjige. Druga žrtev sinoč-nega atentata Kocev je bil 60 let star in je spadal med ugledne člane makedonskega komiteja. Sodi se, da gre za medsebojne obračune med raznimi skupinami v makedonski revolucijonarni organizaciji
Z zasedanja Društva narodov
Mandatna komisija končala svoje delo — Pospešena razorožitev ni njeno ozadje
malo predlagale mednarodni razorožitverti konferenci v formalno odobritev. Z drugimi
Ženeva, 20. septembra. Šesta komisija je završila razpravo o mandatih. Francoski predstavniki so bili naziranja, da mandati nimajo časovnega značaja, temveč, da bodo prenehali šele, ko bodo zainteresirana prebivalstva in narodi dosegli primerno vzgojno in kulturno stopnjo.
Več držav, med temi Francija in Anglija, bo danes popoldne podpisalo fakultativno klavzulo o arbitraži in s tem prevzelo obvezno pristojnost haaškega razsodišča.
V tretji komisiji je lord Cecil ponovno govoril o resoluciji glede razorožitve. Lord Cecil je mnenja, da je vprašanje razorožitve posameznih armad mnogo nujnejše kot vprašanje pomorske razorožitve in da bo treba na vsak način po ureditvi pomorske razorožitve pristopiti k proučevanju vprašanja razorožitve na kopnem. Razorožitveni strokovnjaki Francije, Italije in Japonske eo sklenili, naj vprašanje pomorske razorožitve uredi najprvo posebna pripravljalna komisija Društva narodov. Šele ko bi ta komisija proučila vsa v poštev prihajajoča vprašanja in sprejela primerne sklepe, naj bi ee vršila velika mednarodna razorožit-vena konferenca, ki jo sklicujeta za drugo polovico januarja Anglija in Združene države. Ta sklep razorožitvenih strokovnjakov navedenih držav predstavlja kompromis med stališčem Francije, Italije in Japonske ter Anglije in Združenih držav, ki sta kakor znano predlagali, naj bi se ta mednarodna konferenca vršila brez vsakršnega predhodnega sporazuma in študija v komisiji Društva narodov. Anglija in Amerika želita urediti pomorsko razorožitveno vprašanje tako, da bi to vprašanje najprvo uredile med sabo, nato pa svoje oklep« kratko-
besedami: Francija, Italija in Japonska bi bile kratkomalo prisiljene, da sprejmejo diktat dveh največjih pomorskih sil sveta.
Higijenska komisija Društva narodov je sprejela predlog angleške delegacije, da se skliče konferenca držav, ki producirajo opij. Na to konferenco bodo nadalje povabljeni tudi zastopniki držav, kjer se konzu-mira opij.
Pariz, 20. sept. s. Kakor poroča »Petit Parisien«, so strokovnjaki Francije, Italije in Japonske v Ženevi izmenjali svoje prvo vtise. Med njimi obstoja popoln sporazum in bodo končnoveljavno ureditev problema znižanja oborožitve na morju sprejeli le potom pripravljalne razorožitvene komisije in splošne razorožitvene konference.
Takisto se doznava iz zanesljivega vira, da je angleška vlada povabila japonsko vlado, da prične o prilki angleško-ameriških razgovorov pogajanja o razorožitvi, še pred pričetkom konference peterih držav. Japonska je to povabilo sprejela.
Drzen čin bolgarskih razbojnikov
Soiija, 20. septembra AA. Iz Plovdiva poročajo, da so v bližini Haškeia trije razbojniki napadli uradnike ministrstva javnih del in ustavili njinov avtomobil. Razbomiki so uradnike popolnoma izropali in jih pobili na tla, nakar so sedli v njihov avtomobil in se odpeljali proti grški meji. Tu so pustili avtomobil na cesti in po skrivnih potih pobegnili v Grčijo. Razbojniki so odnesli 70 tisoč levov. (24.000 Din).
Dinič obsojen na leto čini zapora
Všteje se mu preiskovalni zapor tako, da bo čez 11 dni izpuščen — Obtožbe zaradi špijona že je bil Danic oproščen
Beograd, 20. septembra. AA. Danes opoldne je državno sodišče za zaščito države razglasilo sodbo v procesu zoper Dragutina Diniča. Obtoženi Dragutin Dinič, roj. 25. julja 1889. v Strogaru v kragujevački oblasti, trgovec, oženjen brez dece, še ne kaznovan, stanujoč v Novem Sadu, je bil spoznan krivim, da si je L 1927. v Petro-varadinu na nedovoljen način pribavil iz komande zrakoplovstva prepis seznama o vojaških potrebščinah za zrakoplovstvo ter da si je na ta način prilastil poročilo o predmetih, ki se nanašajo na vojno obrambo države in glede katerih je v interesu države, da ostanejo v tajnosti. Ni pa kriv, da bi v smislu obtožnice državnega tožite-lja zagrešil tale dejanja:
1.)	da bi si med 17. in 24. septembrom 1928. na nedovoljen način prilastil iz komande zrakoplovstva v Petrovaradinu strogo zaupen akt komande zrakoplovstva št 560 od 5. septembra 1928. s skicami, ki se nanašajo na razpored čet v začetku eventualne vojne z neko sosedno državo in da bi -si na ta način omislil poročilo o načrtu vojnih operacij, vse to z namenom, da bi o tem izročil v primernem trenutku poročilo agentom tujih držav;
2.)	da bi si neznano kdaj in na nedovoljen način pribavil iz komande zrakoplovstva v Petrovaradinu ali iz komande I. zrakoplovnega polka v Novem Sadu sedem posnetkov skic aerodromov in dve manjši skici aerodromov ter splošno položajno skico aerodromov ter si na ta način dobavil opis o predmetih, ki so v zvezi z obrambo države in glede katerih obstoja interes države, da se ohranijo v tajnosti, vse to z namenom, da bi o tem izročil posebna poročila v primernem času agentom tuje države.
Na podlagi teh ugotovitev Je Dragutin Dinič zagrešil kaznivo dejanje po paragrafu 86 a srb. kaz.. zakonika za kar ga je sodišče obsodilo na leto dni zapora, ki se ma računa od dneva razglasitve sodbe s tem, da se mu v kazen všteje preiskovalni zapor 11 mesecev in 19 dni tako, da ima še prestati 11 dni zapora. Giede drugega in tretjega dejanja pa le obtoženec oproščen.
Nadalje se obtoženec na podlagi paragrafa 330 hrvat. kaz. postopnika obsodi na plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni, ki se na podlagi paragrafa 332 istega postopnika proglašajo izterljivim ter ca plačilo sodne takse v znesku 100 Din.
RAZLOGI
Glede pnvega dejanja smatra sodišče:
da je s protokolom o hišni 'preiskavi im s pri-Bnanjeim obtoženca ugotovljeno, da je bil v njegovem sramovanju najden prefpos pregleda vojaških potrebščin za z-rakoplovsitvo;
da je na podilaigi poročila ministrstva vojske 3a mornarice in s strokovnimi izjavami veščakov o protokolu hišne preiskave dognati«, da je biJ ta pregled v izvirniku strogo zaupen akt glede katerega je obstojal interes države, da se ohrani v tajnosti;
da je s poročili veščaikov ugotovljeno, da J« bil ta navaden prepis ravno take va<žnosti, kaikor njegov izvirnik, ker obsega iste podatke, kakor njegov izvirnik;
da je s priznanjem obtoženca dognano, da sJ je ta prepis nabavil od nekega vojaškega uslužbenca zrakoplov®e komande brez vsakoršne nak-Dade, da ga uporabi za svoie trgovske posle kot
vojaškii dobavitelji. To pa zato, da M na osaonrt tega dokumenta stopal v stike z fotovtai tfrudnri in tvonniicaimš, ki bi te »abavke »»vršile, on sam
pa voovčil primerne provizije.
Sodišče je oazaranja, da Je obtoženec < tem dejanjem zaigrešil prestopek po § 85 a, odstavek 1
srbskega kazenskega zakona. Kajti prisvojil si Je dokument, glede katerega obstoja tm;eres države, da se ©hrami v tajnosti, ker se nanaša na obrambo države. Ravno tako smaitra sodišče, da se je obtoženec zavedal svojega protipravnega postopanja, ko si je prilastil te podatke.
Gleide drugega dejanja pa je sodišče mnenja, da je strogo zaupen akt št. 560 take prš rod e, da ga je treba obraniti v tajnosti, da je nadalje ta dokument izginil iz posesti vojaških oblasti oa nedovoljen način in da je bil končno na neznan način ukraden iin postavljen na mesto, kjer ga Je hišna preiskava našla. Sodišče je Baziram ja, da je ostalo nedokazano, da bi si bil obtoženec Drl-lastil ta dokument z namenom, da ga odstoni kakemu agemtiu tuje države in da bi zato v tem aktu vtidedio dejanje po § 85 a, odstavek 2, marveč smaitra, da gre za blažji primer po čl. 85 a alinea 1. Sodišče je dailje' mnenja, da nd dokazov, da bi si bil obtoženi Dinič pribavil ta dokument in da hi bil saim aili pa kdo drugi po njegovem naročita postavil! ta dokument na mesto, ikjer Je bil najden. Še manj pa obstojajo dokazi, da bi bil on vse to storil t namenom, d& ga izroči takoj ali kasneje v primernem trenotkiu kakemu agentu tuje države. Obtožnica ne navaja niti enega dokaza o tem, kako Je navedeni dokument izginil jiz srakopilovne komande, in ne ugotavlja, da bi si bdi obtoženi Dimiič ta dokument pribavil. Sploh je brez vsakršne osnove sum, da bi bil obtoženec imel ta dokument kadarkoli v srvorih rokah. Trditev in podmena obtožmšce, da bi bil obtoženi Dinič ta dokument skril na podstrešju svojega stanovanja, sta ostati tafaisto brez potr-delta. Obratno, obramba obtoženca, da ni imel * tem /poslom nikakeiga stika, J« dognana z raznimi okoinostimii:
a)	Z zaslišanjem Dimičeve soproge, da obtoženi
Diniič in njegova soproga nista bila nikdar tt»
podstrešju;
b)	s pričevanjem hišnika, lrf Je ugotovil, da se je ključ do tega podstreSJa nahajal pri nJem al pri njegovi ženi in da sta ga izročala stanovalcem hiše po potrebi, da se pa Dinič in njegova soproga nista nikoli podala na podstrešje. Virbutega smatra sodiišče, da sporni dokument siploffi nj bil najden v podstrešna shrambi, ld pripada Diniču, marveč na gredi hodnika, kii vodi v Diničeve podstrešne shrambe. Naposled smaitra sodišče, da hišna preiskava siploh nj bila zakonito izvedena.
Glede tretjega dejanja se sodišče opira na enake razloge, kaikor glede dnugega dejanja in smatra, da obtoženec na kriv. Oceno te prepričanje o vsem tem je sodišče steklo na podstavi § 249 hrvatskega kazenskega postopka.
Sodišče Je priznalo obtožencu kot olajšujoče okolnositi priznanje in dobro vedenje (itoiSka 7 in 4, čl. 59 a srbskega kazenskega zakona. Kazen mu je bik odmerjena po § 61, odist. 2, s. k. z. z upoštevanjem okolnositi, da Je dejanje obtož. v teim primeru blažje prirode tn da mu je zategadelj treba predvidimo kazensko robijo po § 85 a, odstavek 1 srbskega kazemsk. zakona omiliti v zaporno kazen in mu Jo po §§ 39 in 40 srbskega kazenskega zakona diotočiiti. na leto, dni zapora. Sodišče smatra nadalje, da je obtoženec odgovoren ea stroške v smislu § 330 hrvatskega kazenske«« postopka, ki se v smislu § 332 tega postopka proglašajo za izterljive. Sklep glede plačila takse se naslanja na tarifno postavko 193 taks. zakona.
šahovski turnir v Rogaški Slatini
Dan remijev — Za sedaj vodijo trije gostje
Rogaška Slatina, 20. septembra. Danes se je vršilo II. kolo mednarodnega* šahovskega turnirja. Odločeni sta bili samo dve partiji, in sicer je Rubinstein v težki končnici porazil Rožiča v 44. potezah, dr. Geiger pa je v damskem gambitu v 39. potezah nadvladal Brinckmanna. Vse ostale partije, to so Horlinger-MaToczy. Takacs-Konig. Ca-nal-Griinfeld, dr. Singer-Samisch, Prze-
piorha-Pirc in Jovanovič-Flohr so končala remis.
Stanje po drugem kolu je naslednje: Flohr, Rubinstein, Takacz 1 in pol. dr. Geiger, Griinfeld 1, Konig, Pire, Canal, Maroczy, Samisch, Horlinger. Jovano-vič, Przepiorka pol (l), dr. Singer pol. Brinckmann, Rožič 0 (l). Jutri se bo vršilo III. kolo.
Preiskava o zagrebških tatvinah
Zagreb, 20. sept. n. Danes je bil na policiji zaslišan kaptolski cerkovnik Pečnjak zaradi tatvin v kaptolski zakladnici, zlasti pa zaradi otvoritve dveh skrinj, v katerih so bile shranjene dragocenosti, last senj-ske škofije. Jutri odpotuje uradnik zagrebške policije v Pariz, da izposluje tamkaj izročitev aretiranega »grofa« Pielyka našim oblastem.
Aretacija angleškega ubeg-lega kaznenca v Zagrebu
Zagreb, 20. septembra, n. Policija je aretirala angleškega državljana Alfreda Stee-varda. rodom iz Corka, ki je baje po poklicu rudniški inženjer. Aretiram je bil na podlagi tiralice angleške policije. Pri zaslišanju na zagrebški policiji je izpovedal, da je pobegnil iz angleške kaznilnice na otoku Cipru, kjer je bil zaprt kot irski politični zločinec. Ko je pobegnil s Cipra, je prišel najprej v Solun, nato v Beograd in končno v Zagreb. Zanimivo je da je v zagrebških listih svoječasno objavil oglase, da išče kot ugleden tujec znanstva z bogato Zagrebčanko in da se je res kasneje zaročil z neko mlado Zagrebčanko. Dopisoval je tudi z mnogimi drugimi vdovami in dekleti, ki so se javile na njegove oglase O rezultatu preiskave je zagrebška policija obvestila londonsko policijo.
Jesenska sezona na Jadranu
Sušak, 20. septembra, n. Jesenska sezona na Primorju od Sušaka do Raba je zelo dobra. V vseh letoviščih je mnogo gostov, tako na Rabu nad 1000, v Crikvenici okoli 5CO, v Novem 300 in na Krku 400.
Obsojen pohotnež
Subotica. 20. septembra, č. Danes je bil pred tukajšnjim sodiščem obsojen na tri leta težke ječe neki Major, bivši sluga v su-botiški bolnici, ki je svoječasno v bolnici posilil neko 381etno umobolno žensko.
Odpust iz državne službe
Beograd, 20. septembra, p. Na predlog prosvetnega ministra je odpuščenih iz državne službe večje število učiteljev in učiteljic iz Južne Srbije in Vojvodine. Obenem je v teh pokrajinah večje število učiteljev učiteljic upokojenih.
Samomor neznanca v Beogradu
Beograd, 20. septembra, p. Davi je v bližini topčiderske postaje izvršil samomor neznan, okrog 251etni moški. Delavci so ga zjutraj opazovali, ko se je sprehajal ob železniškem tiru in si ogledoval razne vagone. Ze so mislili, da imajo opravka s kakim železniškim tatom, ki stika za plenom. Med tem je privozila po tiru lokomotiva za premikanje. Ko je privozila v bližino neznanca, se je ta naglo vrgel tik pred lokomotivo na tir, tako da strojevodja lokomotive ni mogel več ustaviti. Lokomotiva je šla preko neznanca in mu dobesedno odrezala glavo, ki je obležala na desni strani tira, dočim je bilo ostalo telo skoraj popolnoma nepoškodovano. Pri neznanem samomorilcu niso našli nikakih dokumentov iz katerih bi se mogla ugotoviti njegova identiteta. Pri njem so našli vsega samo 4.50 Din gotovine. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico policija pa je uvedla preiskavo, da ugotovi neznančevo identiteto.
Aretirani falzifikatorji naših kolekov
Beograd, 20. septembra, p. Iz Budimpešte poročajo, da je tamošnja policija v zvezi s preiskavo zaradi falzifikacije jugoslovenskih kolkov aretirala snoči trgovskega potniln Adolfa Ernsteina, dalje graverja Delija Hoff-manna in nekega Štefana Bernwalderja, po poklicu tipografa. Vsi trije so pri zaslišanju priznali, da so sodelovali pri falzifikaciji jugoslovenskih kolkov. Izročeni so bili sodišču. Kakor znano, je ta falzifikatorska družba ponaredila za več milijonov jugoslovenskih kolkov, ki pa jih še ni razsgčala, ker so bili falzifikati pravočasno opaženi.
Na begu ustreljen obsojenec
Sarajevo, 20. sept. AA. Danes ob 11. dopoldne je bil zaradi tatvine obsojeni Djor-dje Selčič odveden iz preiskovalnega zapora v zapore okrožnega sodišča. V Kape-tanovičevi ulici je začel Selčič iznenada bežati. Ker ga stražnik okrožnega sodišča ni mogel dohiteti, je oddal za bežeči m Selči-čem par strelov, ki so ga pogodili. Selčič se je zgrudil na tla mrtev. Selčič je bil svoj čas orožnik. Zaradi tatvine je bil kasneje odpuščen iz državne službe in sedaj obsojen.
Nove delniške družbe
Beograd, 20. sept. AA, Minister za trgovino in industrijo g. Juraj Demetrovič jo na predlog odseka za kreditne ustanove in zavarovalnice odobril ustanovitev teh-le delniških podjetij: Teslič d. d. za izkoriščanje lesa, s sedežem v Zagrebu (osnovni kapital 15 mil. Din); Kninska industrija lesa s sedežem v Zagrebu (ustanovni kapital 1-5 mil.); Varaždinska industrija sliv s sedežem v Varaždinu (osnovni kapital 1 mil); Veleska šarlaganska d. d. s sedežem v Velesu (kapital 3 mil. Din); Prvi avtomatični mlin d. d. s sedežem v Bitolju (u-stanovni kapital 5 Din.).
Aretiran defravdant
Zagreb, 20. sept. č. V Zagrebu je bil aretiran na zahtevo beograjske policije neki Mile Babič, ki je obtožen, da j« poneveril beograjski stavbni tvrdki Gjurič 50.000 Din Denar, ki mu je bil izročen, bi moral od-poslati po pošti na določen naslov. Babič pa je sedel v vlak ter se odpeljal k svojemu očetu v Mrkonjiou pri Bosanski Krupi, kjer je izročil očetu 1000 Din, ostanek pa zakopal v domači hiši pod posteljo. Nato je odšel v Zagreb, kjer si je poiskal delo pri neki zgradbi. V spremstvu detektiva je bil odveden v Mukonjič, kjer je pokazal, kam je skril denar. Razen 4000 Din, ki jil} je že porabil, so našli ves ostali denar.
Komisar beograjske borze
Beograd, 20. septembra. AA. Minister trgovine in industrije Jura] Demetrovič je imenoval za komisarja efektne in produkt-ne borze v Beogradu inšpektorja ministrstva poljedelstva v pok. Milana Novakovl-ča, za njegovega namestnika pa tajnika ministrstva trgovine in industrije Dragoljuba Pavloviča.
Glasovi o poroki italijanskega prestolonaslednika
Rim, 20. sept. g. Italijanski listi, ki so danes dopoldne objavili vest o potovanju belgijskega kralja Alberta v spremstvu princese Marije Jožefe in ki so pisali o zaroki princesinje z italijanskim prestolonaslednikom, so brez izjeme zaplenjeni. V rimskih političnih krogih se govori, da bo belgijske goste takoj po prihodu v Rim sprejel papež v daljši avdijenci. Papež je imel danes razgovor z apostolskima nuncijema pri Kvi-rinalu in v Bruslju. Ta razgovor se spravlja v zvezo s predstoječo poroko italijanskega prestolonaslednika z belgijsko princeso. Italijanski listi trdijo, da se bo poroka vršila med velikimi svečanostmi najbrže meseca februarja v Rimu. Poroki bo prisostvoval tudi papež.
Grčija zadovoljna s haaško konferenco
Atene, 20. septembra AA. Na seji ministrskega sveta je minister zunanjih del Mihala kopulos podal poročilo o poteku konference ^v Haagu. Mihalakopulos Je završil svoje po ročilo z ugotovitvijo, da je haaška konferenca upoštevala zahteve grške vlade.
Informirani krogi trde, da Je na tej seji minister zunanjih del potrdil svoječasno vest, da so bila dana Venizelosu v Ženevi primerna zagotovila o miru na bližnjem vznodu. Pač pa je Mihalakopulos demanti-ral vest, da bi se bila vršila pogajanja med Anglijo in grško vlado o tem. da naj Anglija podpira Grčijo v primeru, da bi bila napadena.
K reformi ustave v Avstriji
Dunaj, 20. sept. g. Tukaj razširjena vest o precfstoječi demisiji vlade dr. Streeruwi-tza je neresnična. Kabinetni svet je nocoj sklenil predložiti parlamentu, ki se sestane prihodnji teden, predlog za reformo ustave. To se smatra za protiudarec vlade proti terorju heimwehrovcev.
Požar v Fordovem mestu
Detroit, 20. sept. s. Pri požaru nočnega lokala je bilo 16 oseb ubitih, 50 pa je težko ranjenih. Poslopje je popolnoma pogorelo.- Med gosti, ki so opazili požar šele, ko so požarno brambo alarmirali od zunaj, je nastala strahovita panika. Splošna brez-glavost je postala še večja, ker je bil lokal v drugem nadstropju, odkoder so vodile samo ene ozke stopnice. Med težko ranjenimi, ki so bili prepeljani v bolnico, je nekaj takih, katerim je obleka zgorela n? telesih. Očividno je imela panika večje posledice, kakor požar sam Iz dosedaj nepojasnjenih vzrokov, je del gostov odhi-tel v toaletne prostore, mesto da bi skušal najti izhod na prosto. Samo v tem prostoru je bilo 25 oseb težko ranjenih.
Vpostavitev angleško-rusikih odnošajev
London, 20. septembra, s. Kakor doznava »Daily Maik, bo sovjetsko Rusijo pri pred-pogajanjih za vzpostavitev diplomatskih odnošajev, ki ee prično prihodnji torek, najbrže zastopal Karahan.
Notranje-oolitična kriza na Poljskem
Varšava, 20. septembra, s. Voditelj poljske kmetske stranke, bivši podsekretar v zunanjem ministrstvu, poslanec Dombski, je izjavil zastopniku vzhodne agenture, da se da sedanja notranjepolitična kriza na Poljskem mirnim potom likvidirati samo z radikalnimi ukrepi, in sicer ne z izpremembo sedanje vlade, temveč tudi z izpremembo sedanjega režima v vseh oblikah.
Rumunski nacijonalisti proti Židom
Bukarešta, 20. septembra, g. Li6t >Dimi-neata« objavlja daljši članek o novih izgredih pristašev profesorja Cuze. Dijaki so na železniški progi Černovice - Bukarešta v vlaku opsovali židovske potnike ter razbili mnogo šip. Dimineata zahteva od vlade, naj ostro nastopi proti tem inzultom.
Carinske olajšave za konzularno osobje
Berlin, 20. septembra. Državni svet je odobril naredbo, ki oprošča iz inozemstva pripeljano blago za osebno uporabo inozemskih konzulov vsakršne carine. Ta naredba velja le za one države in njihove konzule, ki so pripravljeni izdati enako ugodnost sa nemške konzule v dotičnih državah.
Sestanek glede socijalnega zavarovanja
Ljubljana, 20. septembra.
V	zbornioi TO! se ie danes dopoldne vršil dve uri trajajoč sestanek, na katerem Je ravnatelj OUZD g. dr. Joža Bohinjec podal poročilo o poslovanju OUZD. Sestanka so se udeležili zastopniki ljubljanskih trgovskih, obrtniških in industrjskih zadrug oziroma korporacij, tako Zveza trgovskih gre-mijev po g. Verovšku, gremij ljubljanski.! trgovcev po gg. Brezniku. Verbiču in Ba-hovcu, Zveza gostilničarskih zadrug po tajniku g. Pintarju, Zveza obrtnih zadrug po gg. Josipu Rebeku, Milku Krapežu in Lovru Pičmanu, Zveza industrijcev po gg. inž. Milanu Šukljetu in dr. Golji. Zbornica TOI po gg. Ivanu Ogrinu in Josipu Lenarčiču. Anketi so nadalje prisostvovali tudi zastopniki zunanjih organizacij, tako sta W!a navzoča za Obče slovensko obrtno društvo v Celju gg. Jernej Golčer in Drago Zabkar ter za Splošno zvezo obrtnih zadrug v Ma. riboru g. Anton Kreutzer.
Sestanek je otvoril podpredsednik Zbornice TOI g. Ivan Ogrin, ki je oovdarjal, da ima sestanek zgolj informativen značaj in da se na sestanku ne more o ničemur sklepati. Povabil Je nato g. ravnatelja dr. Bohinjca, da poda poročilo o poslovanju OUZD
Dr. Joža Bohinjec je v svojem poldrugo uro trajajočem, s tentnlmi argumenti podprtem poročilu najpreje temeliito zavračal vse očitke, ki so bili zadnji čas naperjeni proti upravi OUZD. OUZD v Ljubljani ima najnižjo režijo od vsen enakih uradov v na" ši državi. Na podlagi statističnih podatkov in računskih zaključkov zavoda ie dokazoval, kako Je režija našega zavarovanja tako absolutno, kakor tudi relativno cenejša Podrobno Je analiziral nato posamezne režijske stroške. Zavračal Je tudi očitke gle de predpisovanja receptov. Vsak recept stane zavod 16 Din. Vztraja na stališču, da je treba predpisovati dobra zdravila, toda v primernih, za ozdravljenje potrebnih količinah, ne pa kar v litrih. Nadalje je pri analizi izdatkov povdarjal, da mora OUZD plačevati previsoko tarifo. OUZD doplaču-Je bolnicam s previsoko tarifo za one bolnike, ki niso deležni bolniškega zavarovanja. Oskrbovalnina v bolnicah bi se morala določiti potom zakona. Tarifa za zdravila je bila diktirana in tudi ta bi se morala določiti zakonitim potom.
V	nadaljnem poročilu se je z. referent dotaknil drugega za narodno gospodarstvo važnega prolbema, namreč v koliko socijal-no zavarovanje obremenjuje narodno go« spodarstvo. To je problem, ki se ga ne sme omalovaževati. V produkciji odločajo razni faktorji, ki jih Je treba pretehtati, ali »o koristni za rentabiliteto ali ne. Opozarjal je dalje na koristi, ki jih imajo producenti od socijalnega zavarovanja v privatno-pravnem pogledu. Koliko privatnopravni.i odškodnin morajo poljski delavci ki niso zavarovani izvojevati potom sodišča, je znano. To socijalno zavarovanje krije podjetnika od večjih škod. V svojem zaključku je dr. Bohinjec povdarjal, da Je bolniška panoga teoretično sicer aktivna, v praksi pa pasivna, ker ima razpoložljiva sredstva zunaj pri delodajalcih.
Predsednik OUZD Miha Krek je nato otvoril debato. Sam je omenjal, da so reforme potrebni mnogi drugi zakoni še bolj kakor pa zakon o socijalnem zavarovanju. Pozival je na skupno in objektivno sodelovanje vseh faktorjev, da bo omogočeno stvarno proučavanje podlage za eventualno preureditev socijalnega zavarovanja.
Veleindustrijalec g. Josip Lenarčič se je zahvalil za temeljito poročilo g. referenta, toda obžaloval je, da se udeležencem ni dal na razpolago pismen referat, da bi bilo tako mogoče problem točneje proučiti. Posebno Je povdarjal, da potrebujemo socijalno zavarovanje, da pridobitni krogi niso njega nasprotniki in da je potreba to zavarovanje še poglobiti in razširiti toda v skladu z razvojem in prospevaniem našega gospodarstva. Reorganizirati ie treba sedanji sistem uprave, ki je predrag.
Po zaključnih besedah g. Kreka, ki Je omenil, da bo referat g. dr. Bohinjca izšel v posebni brošuri, Je bila ob 12. anketa končana.
Imenovanje članov okrajnih cestnih odborov
Maribor, 20. septembra.
Konstituiranje okrajnih cestnih odborov v mariborski oblasti se bo izvršilo v četrtek 26. t. m. v vseh okrajih, izvzemši okraje Slovenjgradec, Murska Sobota, Cakovec in Kozje, kjer so bile potrebne v nekaterih volilnih okoliših nove volitve, pa še niso izvršene. V vseh ostalih okrajih pa je oblast komisar te dni imenoval v smislu zakona po tri člane, ki skupno z izvoljenimi tvorijo okrajne cestne odbore. Imenovani so bili za okraj Celje dr. Juro Hrašovec, Miloš Levstik in župnik Fortunat Končan iz Št. Pavla; za okraj Dol. Lendava zdravnik dr. Fr. Klas ter župnik Iv. Jerič lz Dol. Lendavo in posestnik ter kovač Ant Hajdinjak v Odrancih; za okraj Gor. Radgona pos. Janko Karbaš v Gor. Radgoni, župnik Ro-žman v Lamanošah in ravnatelj zdravilišča Karel Janžek v Slatini Radenci; za okraj Gornji grad župnik Iv. Ogrinc pri Sv. Frančišku ravnatelj škofijskih posestev inž. Al. Zumer in lestni trgovec Ant. Tevž iz Solčave; za okraj Konjice odvetnik dr. Fr. Macarol, župnik Iv. Atelšek ter notar in župan Rado Jereb vsi v Konjicah; za okraj Ljutomer pos. Ant. Slavič v Bu-čečovcih, župan Fr. Plaveč v Polehnecih in trgovec Fr. Sršen v Ljutomeru ;za okraj Marenberg trgovec Jos. Langeršek v Ma-renbergu, župnik Ferd. Podhradsky v Tr-bonjah in župan inž. Fr. Pahernik v Vu-hredu; za okraj Maribor pos. Fr. Fras v Dobrenju, župan Alojz Schicker pr Sv. Marjeti in župan Jak. Florjančič pri Sv. Miklavžu: za okraj Ormož župan Fr. Han-želič v Hardeku, pos. Ant. Meško v Lahon-cih in trgovec Iv. Škerlec pri Sv. Tomažu; za okraj Prevalje pos. Jurij Kugovnik v Farni vasi. župan Iv. Hojnik v Koprivni in jamomerec Karel Sedej v Prevaljah; za okraj Ptuj župnik Ant. Podvlnski v Zavr-ču, odvetnika dr. AL Remec to dr, Iv, Fer-
mevc v Ptuju; za okraj Vransko trgovec Makso Cukala v Št Juriju ob Taboru župnik Martin Agrež v Mariji Reki in pos. Fr. Plaskan v Orli vasi.
Splitsko pismo
V istem tempu, kakor izginja nekdanji sijaj živahnega pomorskega mesta Reke, se razcvita največja naša luka Split Kdor je pred preobratom poznal to mesto pa ga vidi sedaj, se mora čuditi, kako se je razvilo ter postalo naše najživahnejše obmorsko mesto. Na vseh straneh vidiš nove zgradbe. Na brdu ob kopališču v Bačvicah zre veliko število modernih hiš in vil med zelenjem na morje. Proti Solinu in celo gori na Marianu so podjetni Spličani postavili okusne stavbe, ki dajejo mestu lepo sliko. V luki je podnevi živahno vrvenje. Promet s sosednjimi otoki Brač, Hvar in Vis je precejšen. Obilne košare najlepšega grozdja prevažajo venomer v Split Tu je grozdje štirikrat dražje, kakor na otokih. Tam je črnina kg ipo 1, tu po 4 Din, belo grozdje celo 5 do 8 Din. V kaštelanskih vinogradih ob obali izmed Trogira in Splita še niso imeli trgatve ali berbe. Tu še lahko vidiš ogromno grozdje po pol kg in še več komad. Oljke masline so letos izborno obložene s sadom a še niso zrele. Zato pa že prav pridno obirajo sladke fige, ki jih dobiš v Splitu na trgu po 2 Din kg.
Morje je še zelo toplo, zrak tudi, solnce sredi dneva pa žgoče kakor o sv. Jakobu. Zato tudi v kopališču v Bačicah, — enem najlepših jadranskih kopališč, kar mrgoli kopalcev. Mesto sedanjega lesenega kopališča nameravajo napraviti veliko moderno zidano, deloma v belem marmorju, ki bo pač privlačna sila za tujce, prihajajoče od vseh krajev redno od maja do konca oktobra v Split.
Ob francoski obali pred Dioklecijanovo palačo je vsak večer živahna promenada in to še posebno sedaj, ko je tu angleška eskadra. Na tsoče ljudi šeta do polnoči in še dalje po tej krasni in obširni obali. Ta s tremi vrstami lepih košatih palm obsen-čena obala se lahko postavi v eno vrsto z ono v Niči.
Mladi zaljubljeni parčki pa kaj radi pohi-te na bližnji Marjan, na hrib, kamor vodi po zaslugi dr. Jakše Bačiča krasno izdelana široka pot izklesana iz belega kamenja. Na vrhu Mariana je izborno urejen ZOO.
Veliko stare vinske zaloge je še neprodane. Novo vino pa bo posebno dobro, ker je grozdje sladko kakor rozine. Kar pa se cene tiče, plačaš v Splitu navadno črno vino po 8 do 9, opolo pa po 10 do 12 Din. Pri seljaku se pije seveda cenejše, kakor v gostilni. Tudi s cenami rib ni tako, kakor se piše včasi za reklamo. V ribji tržnici, kakor pravijo Spličani v peskanji so cene sorazmerno visoke, tako na primer plačaš za kg skombrov, nam v Ljubljani že dobro znane slastne ribe, do 16 Din, za tonino celo do 30 Din.
Oglejmo si sedaj še sadni trg. Na tleh leže ogromni kupi ljubenic ali — kakor tukaj pravijo — angurij, komad povprečno po 4 Din. Breskve so posebno velike, cena pa je višja kakor pri nas. Veliko je tudi paradižnikov, cena 1 do 2 Din kg.
Gledališki list Narodnega gledališča v Ljubljani Uprava Narodnega gledališča v LJubljani bo Izdajala tudi v letošnji sezoni svoj »Gledališki list«, vendar v nekoliko spremenjeni obliki. Za vsako premijero bodisi v drami ali v operi izide posebna številka »Gledališkega lista« pod naslovom dotične pre-mijere. Gledališki list bo prinašal poleg točnega gledališkega letaka z zasedbo vlog tudi razne članke, ki se bodo nanašali spe-cllelno na dotično de'o, predvsem kratko vsebino dotične predstave. Tako upa uprava, da bo ta gledališki Ust vsak večer, kadar se vprizarja dotično delo, enako aktualen kakor pri premijeri. »Gledališki list« bodo prodajali gg. biljeterji in pa dnevna blagajna v operi.
Pričetek pouka na n. drž. realni gimnaziji v Ljubljani
Ravnateljstvo II. državne realne gimnazije (Poljanska cesta) objavlja: Po naknadni naredbi gosp. prosvetnega inšpektorja bo otvoritvena služba božja v nedeljo, 22. t m. ob 9. dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Po službi božji naj se učenci in učenke podajo ▼ šolo, kjer bodo dobili nadaljnja navodila.
Tretja smrtna žrtev eksplozije pri Žedniku
Subotica, 20. septembra. 6. Danes ob 8. popoldne je umrl v bolnišnici 251etni delavec Peter Musak, ki 6e je ponesrečil pri eksploziji vagona z bencinom v Žedniku. Musak je že tretja smrtna žrtev grozne nesreče.
Obsodba madžarskega špijona
Praga, 20. septembra. 6. Okrožno sodišče v Košicah je obsodilo bivšega huzarskega narednika Josipa Pappa iz Miškovca zaradi špijonaže v korist Madžarske na 6edem let težke ječe.
Kratko veselje z glavnim dobitkom
Gross Strelitz, 20. septembra. Železniški uradnik, ki je pred kratkim zadej glavni dobitek razredne loterije, si je te dni kupil motorno kolo. Ko se je odpeljal z novim motornim kolesom na poskusno vožnjo, je na ovinku izgubil oblast nad vozilom in zadel ob cestni kamen. Uradnik je strmoglavil v velikem loku v cestni jarek, kjer je obležal na mestu mrtev.
Obletnica zasedbe papeškega Rima
Rim, 20. septembra, g. Današnja obletnica vkorakam ia italijanskih čet v paipeški Rim, leta 1670. se je praznovala brez posebnih manifestacij. Javna in privatna poslopja so bila okrašena z zastavami. Na Kapito-lu in na papeški nuncijaitniri sta •bili razobešetii druga poleg druge italijanska ta paipeška zastava. Dopoldne je guverner Rima položil na spomenik pri porti Pijii Javorjev venec. Sprava med VatJkanom in Italijo Je imela svoj vpliv budi na to proslavo.
Poboj med našimi splavarji na Madžarskem
Budimpešta, 20. septembra, g. Kaikor javljajo «1 KapušvaTa Je jugo&lovemski splavar Jakob VaH-her v gostilna ustrelili svojega tovariša Ivana Ba-faha, ker Je miisliiS, da mu hoiče BaCoih odvzel deoar. Valher Je bil izročen državnemu pravdni Irtiva v Kapošvainu,
asi Kraji in ljudje
Francoski geografi na poti skozi Ljubljano
Ljubljana, 20. septembra.
Francoskim geografom in akademikom, prispelim na poučno ekskurzijo po Jugoslaviji, so se davi do Jesenic peljali nasproti predsednik geografskega društva, univ. docent dr. Anton Melik, Sef beograjskega geografskega instituta univ. prof. dr. Bora Milojevič ter kartograf tega instituta Ante Lazič. Izrazili so jim toplo dobrodošlico in jih nato spremljali do Ljubljane. Prispelo je 13 francoskih greografov pod vodstvom g. Michel de Martonna, vseuči-liškega profesorja na Sorbonni, ter 31 akademikov in akademičark. Med vožnjo od Jesenic do Ljubljane so se francoski izletniki z navdušenjem divili lepotam naših gorenjskih krajev in posebno še gorskim velikanom, ki so v lepem solnčnem jesenskem jutru blesteli kakor marmor.
Sprejem na ljubljanskem kolodvoru ie bil sicer skromen, a nenavadno prisrčen. Na peronu so izletnike pričakovali tajnik Društva za raziskovanje jam univ. docent dr. Roman Kenk, asistent geografskega instituta dr. Ivan Rako-vec, vodja metereološkega zavoda dr. Oskar Reja, zastopnik francoskega instituta prof. dr. Pretnar ter gojenke mestne realne gimnazije, nekatere v pestrih narodnih nošah, pod vodstvom profesorice ge. Wierglerjeve. Med postankom vlaka so licejske gospodične nudile gostom malo zakusko. V ličnih cekarčkih, ovitih v rožmarin in nageljne, so vsakemu izletniku poklonile lepo domače sadje in kranjsko klobaso s kruhom. Ta Ijubeznjiva gostoljubnost je izletnike vidno presenetila, toplo so se zahvaljevali gojenkam in hitro posegli tudi po fotografskih aparatih, da gospodične ovekovečijo na fotografski plošči.
Z beograjskim brzovlakom so nato izletniki nadaljevali vožnjo proti Zagrebu, v spremstvu univ. prof. Bore Milo-jeviča, dr. MeJika in Amte Laziča. Pot jih vede iz Zagreba preko Karlovca v Split, od tam po morju do Boke, dalje preko Sarajeva v Beograd in končno v Južno Srbijo. V ekskurziji so zastopane vse francoske univerze.
Otvoritev palače Postne hranilnice
Poslednja dela na novi luibljanski palači Poštne hranilnice na Aleksandrovi cesti so razen nekaterih podrobnosti in opreme s pohištvom zaključena. Slovesna otvoritev se bo vršila danes dopoldne ob 10. a vselitev bo izvršena v naslednjih dveh tednih.
Na današnji dan praznuje centralna Postna hranilnica v Beogradu svojo krstno slavo in je k temu praznovanju vsako leto povabljeno tudi poštno hranilnično urad-ništvo vseh podružnic v državi. Letos pa je krona krstne slave uslužbencev Poštne hranilnice otvoritev nove palače v Ljubljani in se je udeležijo odposlanci centrale in vseh podružnic v državi.
Po škofovi blagoslovitvi točno ob 10. bodo sledili po daljšem nagovoru upravnika dr. Vladimirja Vidmarja pozdravni nagovori raznih predstavnikov in zastopnikov, nakar si bodo povabljeni gostje ogledali vso notranjost nove palače, nato pa bodo pogoščeni v prostorih uprave. Tu bo pravoslavni prota Jankovič tudi izvršil obred krstne slave osobja Poštne hranilnice.
Gradnja nove palače je trajala od 1. mala 1928. torej odštevši dolgi zimski presledek, eno leto. Z njim je izpolnjena nele velika vrzel na Aleksandrovi ce^ti, ki je v kratkih letih postala uprav velikomestna avenija, marveč še večja v izpopolnitvi doslej ne samo neudobnih in nereprezentativ-nih ubikacij važnih državnih ur?iiv. Odlične goste, ki prispejo k današnjemu slavju, toplo pozdravljamo!
Smrt dveh otročičkov v
(r
V četrtek je mariborska porota obravnavala dva detomora, a isti dan se je tudi apelacijsko sodišče v Beogradu bavilo z dvema takšnima tragedijama, ki skoro na las sličita prvima dvema.
Ljubica Jeremičeva, zastavna 18-letna 'devojka iz mačvanskega sela Belotiča, je prišla 18. junija na obisk k neki svoji so-rodnici. Zadržala se je pozno v noč, končno pa se podala na prosto in legla v travo. Rodila ie dete, a že vnaprej odločena, da konča z njim, ie novorojenčka udarila s kamnom po glavi in ga nato vrgla v vodnjak odkoder so trupelce naslednji dan potegnili z zajemalko. Pred okrožnim sodiščem v Šabcu je priznala svoj zločin, izgovarjajoč se na sramoto. Apelacija v Beogradu je potrdila sodbo: leto dni zapora.
Še strašnejši je bil detomor v mačvan-skem selu Ribarih. 17-letna Jovanka Savi-čeva je služila po tujih hišah, padla v zablodo ln niti ne ve, kdo je bil oče njenega otročička, ki ga je porodila v bolnici. Ko se je vrnila domov, so jo zasramovali domačini. a najbolj sta jo grdila oče in mačeha. Nekega dne sta izginila mlada nezakonska mati in njen otrok, ki je med tem bil že v tretjem mesecu.
Zagonetno Izginotje je nalboli zanimalo nekega starega soseda, ki je po tamošnjl ljudski veri bil prepričan, da bo detomor Imel za posledico strašno točo, ki bo po-
Prt razdraženih živdh, glavoboln, ne-spaniu, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti, Imamo v naravni »Franz Josef-ovl gren-
fiicl« domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josef-ova voda« sigurno tudi pri liudeh višje starosti. Franz-Josefova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
bila vse posevke daleč naokrog. Povzročil je sodno preiskavo in res so otroka našli mrtvega v nekem vodnjaku — nezakonsko mater pa izsledili in spravili pred sodišče v Šabcu. Apelacija je potrdila tudi to sodbo, glasečo se na 5 let ječe.
G. Svetka zadnja pot
Ljnbljana, 20. septembra.
Danes ob 14. se je vršil pogreb starega veleuglednega Ljubljančana računskega ravnatelja v pokoju gosp. Antona Svetka. Da je bil pokojnik Se vedno popularna osebnost, je pokazala baš udeležba ljudi vseh slojev Ljubljane na njegovi zadnji poti.
Pred hišo žalosti na Gosposvetski cesti se je pričela zbirati že pred določeno uro velika množica ljudstva, da počasti spomin na blagega pokojnika. Po blagoslovitvi krste in opravljenih molitvah so zapeli združeni pevci žalostinko »Vigred ee povrne«. Nato se je razvil žalni sprevod z vojaško godbo na čelu, ki je spremila pokojnega Antona Svetka na njegovi poslednji poti kot častnika v rezervi. V sprevodu so nato korakali nosači prekrasnih vencev, izmed katerih se je posebno odlikoval venec Mestne hranilnice, v čije odboru je bil pokojnik pred leti. Zastopani so bili v sprevodu zastopniki Glasbene Matice, občinskega sveta, častniki, zastopniki raznih društev in pa ogromno ostalega občinstva. Sprevod je. krenil po Dalmatinovi ulici, po Komenskega cesti in dalje mimo kapelice na pokopališče k Sv. Križu, kjer so položili pokojnika k večnemu počitku.
Fran Zidar f
List za listom pada in redčijo se vrste starih ljudskih vzgojiteljev.
V četrtek je zatisnil svoje trudne oči Franc Zidar, šolski upravitelj v pok., bivajoč na svojem bivšem službenem mestu v Lembergu, srez Šmarje pri Jelšah.
Roien leta 1*870. na Bučah v Kozjanskem okraju je nastopil prvo službovanje na Laškem, kier si je tudi izbral za življensko spremljevalko tovarišico, istotako že upokojeno soprogo Marijo. Od tu se je preselil v Novo cerkev pri Celju ter deloval tudi izven šole zelo vneto na prosvetnem polju. Že leta 19G5 Je bil imenovan za šolskega upravitelja v Lembergu, kjer mu je bila šola in družina veselje in skrb. Vsem svojim otrokom Je obskrbel bodočnost, da so postali vrli in marljivi člani slovenskega učiteljstva. Sin Milovan mu je sledil kot šolski upravitelj v Lembergu, hčerka Ve-rena službuje v Št. Vidu pri Grobelnem, a Tilka Je nastavljena pri Sv. Antonu v Slov. goricah.
Velika prijateljica mu Je bila tudi knjiga. Pedagoška in psihološka vprašanja so mu bila važen faktor. Na učiteljskih zborovanjih nas Je kot astronom vodil na Mars, luno in solnce. Jfjegova predavanja so bila izredno živa. Kot učitelj in človek nam bo ostal v častnem spominu.
Kongres slovanskih turistov v Sofiji
Kot delegata SPD sta se včeraj odpeljala na IV. redni kongres Asociacije slovanskih turistovskih društev gg. Makso Hro-vatin in dr. I. C. Oblak. Iz Jugoslavije se udeleže kongresa še dva delegata iz Novega Sada in trije delegati iz Beograda pod vodstvom predsednika Srbskega planinskega društva inž. Nedeljkoviča. V večjem številu bodo udeleženi Čehoslovaki, Poljaki in Rusi.
Kongres slovanskih turistov v Sofiji bo trajal od 21. do 25. t. m. ter bo razpravljal o raznih skupnih zadevah in o akciji za poglobitev medsebojnih stikov. V programu so tudi mnogi izleti, tako na Vitoš in v znameniti Rilski samostan, kakor tudi v romantično dolino Marice do Čam-Korija. kjer bo kongres formalno zaključen. Bolgarski planinci pripravljajo gostom sprejem prave slovanske gostoljubnosti.
V gosteh pri pišeškem graščaku
Jeseni ie čas romantike. Hladen veter piše čez gola polja in ookošene travnike, buči v vrhovih dreves in zaviia okoli poslopij. Pri šumenju nadaiočega listja se duša najraje zatopi v san.ie o davno minulih časih, neka neznana bozuvdana bol lo prevzame. Oči občuduieio lepoto umirajoče orirode v žarkih večernega solnca. poslušajo simfoniio vetra, duh dc tava po čudo-vitiii krajih preteklosti . . .
Iz Brežic v Pišece ie dobre tri ure hoda. Doktor Drnovšek mi posodi kolo. da mi bo pot krajša. Lepa cesta se nočasi. komaj žametno vzdiguje in te vodi sredi poli in travnikov ob žuboreče-n Dotoku naravnost v naročie vinorodnih bizeliskih goric.
Po poti Drehitevam in srečuiem vozove polne sadja, sliv in iabolk. ki iih peljelo kmetje v Brežice na kolodvor. Letos ie sadia nenavadno veliko in kmetie tarnaio. češ. da nima nobene cene V teh kraiih le sadiereia na precej visoki stoonii razvitk* in ti se lepo prebranega sadia kar nazle-dati in moreš Mika te. da bi segel v zvrhano košnico in zagrabil prgišče temnomo-drih sliv ali rdečelicin iabolk. A ne ljubi se ti s kolesa, oa hitiš mimo. bliže in bliže svoiemu ciliu.
Ob cesti lomijo koruzo, malo dalje orie-jo krompir, še višie oa suše otavo. Duh sena ti prijetno draži živce. Potok žubori, delavci na poliu poio. kriče in se smeieio. iz bližnjih vinogradov pa prinaša veter raz-noglasno klopotanie kleoetcev.
Pri samotni kmetiji zaviiem na levo v stransko dolinico. Pot postane strmejša. Skočim s kolesa in ga Deliem kraJ sebe. Spredai vrh klanca stoji znamenie in se ozira v dolino.
Vprašam mimo hltečeza delavca. 5e imam še daleč do pišeškeza zradu. Pove mi. da ie še Pičle pol ure. Toda eosood niso gori. temveč takoi tukail* za klancem na pristavi — »marofu« — pa lahko govorim ž niimi.
Naredim še oar korakov ln ored menoj stoji v mali kotlini več gospodarskih poslopij. Tik ob cesti ie stanovanjska 'hiša. kier živi ob času Doliskih in drugih nujnih del gospodar gradu Pišece. mladi gospod Alfred baron Buttlar. potomec švedskega vojskovodje iz tridesetletne volne in vnuk barona Moscon-a. pred tremi leti umrlega biv. državnega poslanca in velikega prijatelja Slovencev.
O pokojnem baronu Mosconu sem slišal to-le: Nekega dne prideio k niemu brežiški nemškutarji in ga prosijo, nai izooslule od avstrijske vlade, da dobe Brežice čisto nemško šolo. On iih Da zavrne: »Brežicam je ravno tako potrebna čisto nemška šola. kakor Pišecam parnik!« Pišece so namreč gorska vasica, ki nima razen malega d*»-točka nobene druge tekoče vode.
Mladi zraščak me soreime lako nrUazno. Razkaže mi oosiopia. me pelie k ribniku ln v bližnji vinograd, kier trzaio Portugalko. zrelo in sladko ko med. Nato zreva v vas k obedu, ker baron Jd začasno, dokler je njegova zosDa na letovišču, kar v vaški gostilni. Pi.ieva izborno kanliico. fini rizling iz njegovih vinogradov. Pogovarjava se o marsičem. Iz pogovora spoznam barona kot velikega misleca, trezneza in prevdai-nega gospodarja, resneza politika bre» strankarske zagrizenosti, demokrata skoz in skoz in človeka, ki zauDa kraliu in elb-da s trdno vero v veliko bodočnost mlade Jugoslavije. Obenem ie na mladi graščak tudi dober pesnik, ki Doie sicer nemške pesmi, katere so pa Dolne čisto slovansko mehkobe in nežnosti.
Po kosilu me oel.ie skozi vas k Izviru potoka ki goni zaDoredoma osem mlinov in ima vedno, ooziini in poleti. 12 stoDiH toplote. Izvira iz skalnate votline, bister in močan, kot ki e na Krasu. Od tam zreva v cerkev, ki ima lep glavni oltar. Pokaže mi lipo. pod katero ie pel pesnik Orožen svoje ponarodele oesmice in roistno hišo slov-stvenika Pletefšnika. nato pa zavijeva mimo ribnika Po lepo speljani zraiski cesti v z gozdom porašeno dolinico. Hodiva orecei časa v hladni gozdni senci, ko se pokaže iznad drevja nad trideset metrov "isoki grajski stolp, kmalu nato na tudi ves zrad s svojimi srednjeveškimi utrdbami, mo-stovži in balkoni.
Grad Pišece je eden nailenših 'n nalboH ohranienih srednieveškin zradov v Slov* niji. Stoji na skalnatem griču nad ^'obok;-mi tesnicami. po katerih vodi stara pot savske v dravsko dolino.
Skozi krasen naraven oarV nrideva n.-. zunanje grajsko dvorišče, od tam SK.izi ozka vrata na notranie ozko In tlakovani*, sredi katerega se dviga naisnreiši del gradu, že omenjeni visoki stola Vse nclno vrat vodi s tega dvorišča v rame dele gra du. Hodniki so Polni razobešeneza crožia od najstarejših piščali do samokresov, od sulic do oficirskih sabelj in na stenah je nešteto rogovia diviih živali, trofeiev nt-kdanjih grajskih lovov. Starinsko pohi^t/o. neprecenljive vrednosti Je razstavljeno do soban in prostornih dvoranah. S sten oa te gledajo obrazi davno umrlih prednikov tedanjega lastnika, in Dod niimi čitaš imena znamenitih hrvaških, ogrskih in nemška plemičev. Vse to ie delo davno minulih dm. a vendar se ti zdi. da te začudeno dujejo ta lica. kakor da bi te vpraševala. Ej. nlebejec. kako si pa ti sem zašel?
Ljubim romantiko, toda v teh tihih soba-ran. pod temi temačnimi svodi ne bi hotel živeti-
B^ron mi v svoji delavnici predloži sDt>. m;r.sko knjigo, da se vanio voišem. Cit-t mi nekai svoiih Desmi. svežih in toDlo občutenih. Posebno mi ugaia »Jesenska sin fcniiat.
Toda dan se ie naznil. stoln žari v večerni zarii in v tesnice oada mrak. Greva hitro po stopnicah in hodnikih na prosto.
Na piistavi se posloviva. Kolo teče ua-v~dol samo in čez pičlo uro sem že zooet v Brežicah.	R. P. P.
Občni zbor celjske Strelske družine
Predsinočnjim se je vršil v mali dvorani Celjskega doma letošnji občni zbor celjske Streljačke družine, katerega je otvoril in vodil predsednik začasne uprave g. polkovnik Vojislav Kostič, komandant celjskega 39. pešpolka.
Celjska Streljačka družina obstoja že od I. 1926. in ima tudi svoja pred dvema letoma v Beogradu potrjena pravila. Gosp. polkovnik Kostič je v svojem otvoritvenem govoru očrtal silen razvoj in napredek strelskega športa v raznih velikih evropskih državah, tako v Angliji, Franciji, na Švedskem, Norveškem, zlasti pa v Švici, kjer se letno uporabijo naravnost ogromne denarne vsote v strelske športne namene. Tudi v predvojni Srbiji je stal strelski šport na zelo visoki stopnji. V streljanju pa se niso vežbali le moški, temveč v zelo velikem številu tudi ženske, ki so v svetovni vojni pogosto z znatnim uspehom sodelovale v borbah s sovražnikom. Z isto vnemo, kot goji današnja neumorna mladina nogometni šport se je posvetilo srbsko preprosto prebivalstvo v tedanjih časih strelskim vajam. Kako sijajno so izvežbani prebivalci Srbije v strelskem športu, dovolj nazorno priča dejstvo, da so pri državnih strelskih tekmah, ki so se vršile pred tednom dni v Mariboru, dosegli najlepše uspehe ravno zastopniki srbskega plemena. S kako ljubeznijo in živim razumevanjem se je srbski kmet oprijel strelskega športa, nam kaže primer, ko je neki kmet hodil dva dni do prve železniške postaje peš, samo da se j mogel udeležiti strelskih tekmovanj. Tudi med omladino je ta lepi in splošno koristni šport že močno vkoreninjen. Na državni strelski tekmi je prejel neki dijak iz okolice Kragujevca nagrado Nj. Vis. prestolonaslednika v obliki zlate ure. Zato je nujno potrebno, da se tudi celjska Streljačka družina razživi do skrajnih možnih mej, Pri čemer jo mora podpirati predvsem starejše članstvo, ki naj s svojim stvarnim delom in dobrim vzgledom privede v svoje vrste našo zdravo mladino in jo izvežba v odlične strelce, ki bodo vsak čas lahko s pridom stopili na branik domovine v slučaju nevarnosti.
Nato se je vršila volitev novega odbora, v katerega so bili soglasno izvoljeni: za predsednika g. polkovnik V. Kostič, za odbornike pa izmed častnikov g. major Vuči-nič in g. kapetan Slekovec, izmed civilnih članov pa g. sreski načelnik dr. J. Hubad, g. dež. sod. svetnik dr. L. Vičar, g. prima-rij dr. J. Rebernik, g. prof. Fr. Mrav'jak in tajnik Kmečke posojilnice g. L Krainc. Določila se je članarina 2 Din mesečno, nakar je g. polkovnik Kostič z obljubo, da bo novi odbor čimprej pripravi) vse potrebno za teoretično in praktično vežbanje strelcev v zimskem času v zaprtih prostorih, zaključil dobro uspeli občni zbor. Celjski Streljački družini želimo kar najboljše in popolne uspehe.
Kratka in draga zabava nepoštenega sluge
Velimir Antonijevič, ki Je 4. t m. pone-veril 470.000 Din in je bil predvčerajšnjim prijet v Slavonskem Brodu, je na beograjski policiji prostodušno priznal svoje grde grehe.
— Tistega usodnega dne, pripoveduje, — ko sem od gospodarja Miincha prejel pet čekov da jih izročim neki beograjski banki, a sem jih prej moral unovčiti pri Poštni hranilnici, me je prevzela strastna omama, čim sem ogromno vsoto čutil dobro zloženo v svoji aktovki. Tiščal sem jo k sebi. najel prvi avto in izstopil pred neko trgovino, kjer sem nakupil novo obleko. Odpeljal sem se nato v Kraljevo, obiskal svakinjo in ji izročil 100.000 Din, da mi jih pozneje kdaj vrne. Odšel sem nato v Američ. se skrival tri dni in dve noči po skednjih, končno pa se zopet opogumil, od-koračil v Grocko in se z ladjo prepeljal v Pančevo, kjer sem se seznanil s trgovskim potnikom Stevanom Ubavčičem. Zdaj se je pričela lumparija...
Dična krokarska bratca sta jo mahnila v Novi Sad. Razume se da iz pristanišča takoj v javno hišo. Vso noč je tekla pijača In Velimir Antonijevič je zapravil celih 35 tisoč Din. Izdajal se Je za zagrebškega gostilničarja in je za 7000 Din odkupil dve dekleti, ki da jih bo potreboval v svoji gostilni. Obe punci sta kajpada veseli nadaljevali pot s svojima kavalirjema Velimi-rom in Stevanom. Z avtom so zdirjali iz Novega Sada in se po raznih krokarijah pripeljali v Slavonski Brod. Tu so najeli separe v nekem nočnem lokalu in s svojim razvratnim početjem vzbudili sum. Lastnik nočnega lokala je o svojih štirih gostih obvestil policijo, ki je izvršila aretacijo in štiriperesno deteljico eskortirala v Beograd.
Vsega skupaj je Velimir Antonijevič zapravil tekom 14 dni nekaj nad 70 tisočakov. Ves ostali denar je policija že zbrala in ga vrnila oškodovani tvrdki Mflnch. Zločin defravdanta Antonijeviča Je tem bolj vreden obsodbe, ker bo zaradi njega trpela družina: žena s tremi nedoraslimi otroki.
Največja tombola v Sloveniji
Kranjsko gasilsko ln reševalno društvo, ki se je pod vodstvom svojega načelnika g. Rice Mayrja neverjetno dvignilo, priredi jutri v nedeljo tombolo, ki bo vsekakor največja v Sloveniji.
Gasilsko društvo si je doslej nabavilo že dve motorni brizgalni in rešilni avtomobil. Ker pa potrebuje društvo nov avto za prevažanje bolnikov iz Gorenjskega v Ljubljano ki bo ustrezal in odgovarjal vsem potrebam, je sklenilo prirediti tombolo, ki bo pač nekaj posebnega, saj bo to največja dosedanja prireditev te vrste v Sloveniji. Dobitkov je še več kakor 500, med njimi 2 opravi iz trdega lesa, dva biciklja, čez 1000 kg pšenice, več vreč moke, več hlebov sira. sod olja in druge stvarL
Na kranjsko tombolo hodijo ljudje iz vseh krajev Gorenjske, iz daljnih škofjeloških hribov in tudi od drugih strani. Zanimivo je bilo že lani opazovati vrveče množice, ki so prihajale z vlaki in tudi z avtomobili, saj imajo pripravno zvezo na vse strani.
Popoldne bo na glavnem trgu koncert. Svirala bo vojaška godba iz Ljubljane in po 15. se začne tombola. Kdor bo imel srečo bo zadel za 3 Din lahko kar celo malo premoženje.
Udeležimo se te prireditve polnoštevilno in pokažimo, da smo vneti za vse dobro in plemenito!
Smrt o^Tpreobilnega alkohola
Ljubljana. 20. septembra.
Vič in spodnja okolica mesta je davi pretresla senzacijonalna vest o zagonetnem umoru na cesti Dveh cesarjev globoko v Mestnem logu. Povsod so pričele krožiti fantastične vesti o razmesarjeni ženski, kar vse se je pozneje izkazalo kot groba izmišljotina. O zadevi so bili že na vse zgodaj zjutraj obveščeni viški stražniki, ki so kmalu ugotovili, da na stvari ni ničesar tajinstvenega in da gre le za nenadno smrt, ki je nastopila naravnim potom
451etna Marija Dolničarjeva, žena tesarja Janeza, je stanovala že par let v takozva-nem »Cesarskem znamenju« koncem ceste Dveh cesarjev nad Bonifacijo. Dolničarjeva se je že zgodaj vdala pijači in je hodila okrog včasih popolnoma omamljena. Dasi-ravno mati peterih otrok, od katerih so štirje že odrasli, ni hotela odnehati od pijače. Slednjič se je iz jeze in žalosti navadil na alkohol tudi njen mož, tako da so vladale v družini sploh žalostne razmere.
Dolničarjeva je bila včeraj dopoldne nekje na poslu, popoldne pa je ostala doma. Kmalu je prišla k njej na obisk neka Marjana C., ki jo je izvabila v bližnjo gostilno, kjer sta se vsedli k pijači. Praznili sta kozarec za kozarcem vina, dočim sta se [>reje nabrali že žganja. Ko sta izpili prav veliko količino in 6ta bili obe docela omamljeni, sta krenili iz gostilne že precej pozno zvečer in je šla Dolničarjeva domov. Doma se je vlegla in kmalu zaspala. Zjutraj okrog pol 5. že jo je klical mož in najmlajši otrok, da skuha zajterk, vendar žena ni dala glasu od sebe. K° j° ie stresel, je odskočil
114 krat pregledana .
rezila
Rezil ce Gillette, ki ga vložiš v svoj aparat zd britje, je bilo It k krat pregledano — zato se lahka znneseš, da se boš i njim gladko in mnogokrat ob ril.

»rOaiBOrf^

ves preplašen, kajti žena je bila že mrzla. Hitel je na vas in pričel nekaj zmešano vpiti, nakar so pridrli do sznamenja« tudi dragi ljudje. Ko so ugledali mrtvo ženo, so menili, da gre za zločin, zaradi česar je nastala govorica o umoru. Mož je odšel naravnost na viško stražnico, kjer je povedal, da je našel zjutraj svojo ženo mrtvo. Viška stražnica je poročala o zadevi policijski direkciji in je odšla na mesto komisija, ki sta jo tvorila zdravnik dr. Živko Lapajne ter policijski nadzornik g. Zajdela. Zdravnik je takoj ugotovil, da je umrla ženska^ zaradi preobilo zaužitega alkohola na možganski kapi. Predno je komisija zopet odšla, se ja primajal do doma popolnoma opit mož po-kojnice, ki je kričal po vasi: >Živijo, sedaj sein pa ledig, žena mi je umrla . . .1« Ljudje so se zaradi obnašanja alkoholika pričeli zgražati.
Truplo preminule žene 60 spravili v krsto in je občina oskrbela prevoz v mrtvašnico na Vič.
Jakopin na poti v kaznilnico
Ljubljana, 20. septembra.
Na glavnem kolodvoru je v prvih dopoldanskih urah vsak dan najživahnejše vrvenje potnikov, ker odhajajo vlaki v vs« smeri in prihajajo iz vseh krajev. Ob prihodu dolenjskega vlaka ob 8.41 so danes potniki strmeč .opazovali močno orožniško patruljo pod poveljstvom narednika Frana M. Ciča iz Mirne peči. ki je v svoji sredi vodila štiri dokaj krepke, kmečko oblečene možke, ki so bil vsi z rokami na hrbtu vklenjeni in med seboj še zvezani z verižico.	.
Kdo so ti nesrečneži?, so se čull glasovi iz občinstva na peronu, kaj so neki zakrivili, da so tako težko vklenjeni in zvezani?
—	To je Nace Jakopin, je nekdo vzkliknil, ko je natančneje pogledal v zadnji vrsti stopajočega mladeniča 7. brazgotino na nosu. Res. Bil je Nace Jakopin s svojimi tremi tovariši, ki so jih štirje orožniki vodili iz zaporov novomeškega okrožnega sodišča v jetnišnico justične palače. Eskor-ta je žurno hitela skozi izhodna vrata po Masarykovi in Miklošičevi cesti do jetniš-nice. Spremljala jo je večja skupina radovednežev. Stari vratar jetnišnice g, Po-tokar .ie bil že pripravljen za sprejem »nenavadnih gostov« ter je takoj odprl vrata, čim se je eskorta prikazala v bližini jetnišnice. Jetniška uprava je vse štiri razbojnike sprejela v varstvo. Prenoče samo v Ljubljani, a jutri zjutraj jih odvedejo ljubljanski orožniki dalje v mariborsko kaznilnico.
Kakor znano, so bili pred zadnjo novomeško poroto obsojeni: Nace Jakopin na 16 let, France Kolenc na 18 let, Martin Mali na 11 let in njegov sin Avgust Mali na 12 let težke ječe. Po prestani kazni so še vsi štirje obsojeni na triletno prisilno delo v Stari Gradiški.
Med vožnjo iz Novega mesta v Ljubljano so bili vsi štirje prav zgovorni. Vozili so se v posebnem kupeiu, ki je bil zastrt. Udani so v svojo usodo, toda vsi goje trdno nado, da bodo še zdravi zapustili mariborsko kaznilnico. Računajo, da bodo deležni amnestije. V razgovoru so se spominjali s trpko resignacijo veselih dni, ko so se v samotnih dolenjskih gozdovih ma-stili ter živeli veselo in brez skrbi.
—	Nič ne rečem. Jezim se samo, da J« tista baba, veš katera, znala mene tako prevariti za toliko denarja in blaga. Zlom-ku pa ne morem nič. No, sedaj bom na varnem. Adijo zlata svoboda, je dejal Jakopin.
Beležiti moramo lep čin ljubezni sina do nesrečnega očeta. Obsojeni Martin Mali ima v Franciji sina rudarja. Ta je očetu za priboljšek poslal od svojih težko v rovih prisluženih prihrankov lepo vsoto 200 frc.
frCttjlepsa dama 1
da okvir svoji lepcuii v jeseni io pozimi s krasnim damsik.ian plaščem. Fino blago aH pliS ia podlogo si ižbere v največ^' založi pn tvrdld
DRAGO SCHWAB, Ljubljana.
•frCepcpisnc navdušenje
je izzveh
J)oCerc6 deC (Hie
v filmu ciganske ljubezni in strasti
Danes1
SVet €8
»
Pohg tega II. Uf « Žumal Leta^ki meeting Mal? Antante. — Zeppslinov po-vratek v Friedrichsbaferi itd.
UNITED ARTISTS PICTURE
Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri
SKtm ieine •Matica
teh StlSt*
l
Domače vesti
*	Napredovanje t zdravniški službi. Dr.
Miroslav Gradišnik, vršilec dolžnosti uprav-nika Doma. narodnega zdravja v Gospiču Je potrjen za definitivnega ter preveden v & skupino L kategorije.
*	Izpremembe ▼ shižM davčnih Izvrže-Taicev. Vinko Jagrič v Slovenski Bistrici Jo napredoval ▼ prvo skupino zvaničnikov. V drtigo skupino zvaničnikov pa so napredovali: Ignacij Fink in Franc Klančič — Oba v LJubljani, Vinko Mejač v Ptuju, Alek •ander Rener v Ljutomeru in Franc Miklav
£ič r Kranju.
*	»Uradni Ust« objavlja t 94. Številki aredbo o ureditvi ministrstva za vojsko in mornarico ter uredbo o opravljanju prisege ▼ resorn ministrstva za šume in rudnike v rudarski stroki.
*	Poroka. Poročila sta «e ▼ Črnomlju g. dr. med. Boris Malerič In gdč. Hilda Klo-dičeva, hčerka podravnatelja drž. železnic g. inž. Maksa Klodiča. Naše čestitke!
*	Spomenik kralju Petru v Bosanski Krapi. Danes, na pravoslavno Malo gospoj-nico bo r Bosanski Krupi na svečan način odkrit spomenik kralju Petru Osvoboditelju ki J« postavljen pred tamkajšnjim občinskim poslopjem. Kip za spomenik je izdelal znanj zagrebški kipar Kršinič.
*	Kongres jC-flg v tiska. Te dni je izje) ▼ češkem dnevnika »Pozor« v Olomucn celotni referat dr. Avg. Reismana iz Maribora, ki ga je imel na letošnjem kongresu JfČ 8g v Sarajevu o organizačnih aktualno-stfii jngoslovensko - češkoslovaških lig. Članek je izšel v celoti in ga ie prevel v Ceščlno naš znani prijatelj, pisatelj dr. Bo-iiog Vybiral. Slednji bo izdal o kongresu v Sarajeva brošuro z vsemi referati. Enako brošuro je sklenil izdati tudi naš Savez JC lig, oziroma podružnica najnovejše lige v Sarajevu, Id je organizirala ves kongres.
*	Mednarodni kongres hišnih in zemljl-Iklh posestnikov se bo letos vršil v Berlinu od 25. do 29. t. m. Do sedaj so prijavljeni delegatje iz 34 držav, med temi tudi 3 iz
Jugoslavije.
*	Geometerska srednja šola. Po razpisu ministrstva trgovine in industrije se 1. ok-ttibra na tehnični srednji šoli v Ljubljani otvori geometrski odsek, ako se za vpis prijavi dovoljno število učencev. Sprejemajo se učenci, ki so dovršili šest razredov gimnazije ali realke ali dva letnika tehniške srednje šole. Šola traja dve leti in dobijo absolventi takoj državno službo geometr-ske stroke. Siromašni učenci s prav dobrim In odličnim šolskim uspehom lahko dobijo štipendijo mesečno 400 do 500 Din. Prijave (osebne ali tudi samo pismene) sprejema direktor tehniške srednje šole v Ljubljani najdalj e do 29. t. m. S prijavo se mora predložiti zadnje šolsko izpričevalo.
*	Odbor za Ivan Cankarjev spomenik na Vrhniki prosi tem potom vse one slovenske oblikujoče umetnike, ki se Jnteresirajo za IzvrSitev Cankarjevega spomenika, da vpo-Sljejo do 20. oktobra t L svoje osnutke. Osnutki naj se oddajo v pisarni Kmetske posojilnice na Vrhniki.
*	Vilfanova koča na Begunlščlcl se za-tvori v ponedeljek 23. t. m. in bo do nada* Ijnega oskrbovana le ob nedeljah v primeru ugodnega vremena.
*	Tečai za obrtno knllgovodstvo r Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani namerava v najkrajšem času prirediti tečaj za obrtno knjigovodstvo v Ljubljani. Ker je nekaj mest še prostih, vabi urad, da se Interesenti čimprej zglasiio ustmeno ali pismeno pri uradu na Krekovem trgu št. •10-1, kier dobe potrebne informacije.
*	Železniškim upokojencem. Društvo železniških upokojencev v Ljubljani obvešča člane, da bo ostalo društvo še nadalje popolnoma samostojno ter da nima z združitvijo drugih društev upokojencev nikake zveze in obveznosti.
*	Izseljen!«i komisarijat v Zagreba, Ka-menlta ulica IS, poziva Miller Leono Marto iz Dobrovnika, srez Dolnja Lendava, sedaj nepoznanega bivališča, da javi izseljenskemu komisarijatu sklicevaje se na št. 11345/ 29 svoj sedanji točni naslov, da se ji priobči odgovor generalnega konzulata v New« yorku In vroči po imenovanem generalnem konzulata doposlani dokument.
*	Smrtna kosa V Hrastniku je umrla ga. Frančiška Marinko in jo polože k večnemu počitku danes ob 8. na dolskem poko-paiiču. — V Ljubljani pa je ugrabila smrt gospo Ivano Dol i nar. Njen pogreb bo jutri lz mrtvašnice javne bolnice na pokopališča pri Sv. Križu. Pokojnicama blag spomin, žalujočim iskreno sožalje!
*	Opozorilo Invalidom. Prejeli smo: Invalidom, k{ imajo vžitke po starem invalidskem zakonu (iz leta 1925), prenehajo ti vžitki s koncem septembra tega leta; po novem zakonu pa jim bodo vžitki tekli šele od 1. januarja 1930 dalje. Kdor ima pa po starem točno prisojene vžitke, mora doseči njih prejemanje tudi med 1. oktobrom 1929 in 1. januarjem 1930, toda mora zahtevo na predpisan način prijaviti Invalidskemu sodišču.
*	Divjega merjasca pogodil. Iz Sevnice nam pišejo: Te dni je ustrelil gosp. Janez Jazbinšek, upokojeni graščinski lovec, v revirju graščine Planina pri Sevnici 190 kg težkega divjega merjasca. Gosp. Jazbinšek ima posebno srečo, ker je že več teh škodljivcev postrelil. Omenjene živali delajo tukajšnjim posestnikom ogromno škodo na koruzi in krompirju. Da bi bilo več takFn spretnih lovcev, bi se divji prašiči kmalu ugonobili.
*	Preskrba s kurivom. Bridke izkušnje prošle zime so prebivalstvo LJubljane in drugih krajev Slovenije napotile, da se pravočasno preskrbi s kurivom. Kakor javlja Trboveljska premogokop. družba, se ie prošli mesec prodalo za 250.000 ton premoga več kakor katerikoli mesec prej ter je produkcija dosegla svoj rekord. Tudi trgovci so si že nabavili velike zaloge drv in premoga, da bi jim ne bilo treba pozneje dovažati kurivo po zvišani železniški tarifi.
*	Očetovska ljubezen. Včerai smo poročali, kako je rešil 29 letni posestnik Josip Jerman v Pomjanu prt Kopru svojega petletnega sinčka iz goreče hiše. Oče in otrok sta bila opečena In zato takol poslana v tržaško bolnico. Poškodbe na očetu Jerma. nu so bile take, da so zdravniki takoj obupali nad njegovo rešitvijo. Jerman j« nmrl zvečer po hudih bolečinah. Otrok mu bo naibrže sledil
*	Električni tok rtbfl delavca. V Splitu se Je v sredo smrtno ponesrečil 54 let stari delavec Josip Pilač. Nameraval ie prenesti električno žico, a nI poprej Izklopil električnega toka. Žioo si je omotal okoli roke. Takoj se je začel tresti In preden so mu priskočili na pomoč, je bil nesrečnik že mrtev.
*	Ustreljen zaupnik orožnikov. V bližini Poreča so našli truplo 31 letnega • Blaža Legovida. Orožniki so takoj aretirali Antona in Josipa Stipaniča ter Ivana Rakovca. Legovič Je pred mesecem dni menil napram orožniškemu brigadirju, češ, če ga najdejo umorjenega, naj primejo one tri prej navedene, ki ga smatrajo za zaupnika orožnikov in ga zato sovražijo.
*	Cestni čuvaj ustreljen pri Senožečah. V sredo popoldne je našel neki voznik, ki se je vračal iz Postojne, približno dva kilometra od Senožeč v cestnem iarku truplo cestnega čuvaja Cesare Capelliia. Pet stre. lov iz puške ga je zadelo in šest ran je povzročilo bodalo. V razdalji 500 metrov popravljajo cesto. Delavci so čuli opoldne strele, pa so mislili, da so v bližini lovci. Kdo je zagrešil uboj cestarja 32 letnega Capellija, si ne more nihče prav misliti. Pravijo, da je bil Capelli miren Človek. Capelli je nadzoroval cesto od Senožeč do meje. Pri truplu so našli projektil baje lz avstrijske puške.
*	Grozne muke ponesrečencer v Žednikn S Subotice poročajo. V sredo popoldne je podlegel težkim poškodbam Stevan Ličinac, ki se je ponesrečil ob priliki katastrofalne eksplozije vagonov v Zedniku. To je že druga žrtev. V trenutku nesreče Je bil Ličinac v neposredni bližini vagona ter sta ga plamen in kislina po celem životu grozno opekla. Ponoči ni spal In se sploh ni mogel vleči. Privezan za strop Je tri noči prebdel v sedečem položaju. V enakem groznem položaju se nahaja še šest drugih ponesrečencev, ki se zaradi silnih opeklin ne morejo vleči._____
KINO IDEAL
Veliki cirkuški šla gen
Deklica in trije klovni
EVELYN HOLT
0(b 4.,	in točno S>M mri
*	Mlsterijozen poskus samomora na železnici. V vlaku med Pazaričem in Sarajevom se je te dni neki potnik podal na stranišče. Kmalu nato se je iz stranišča slišalo vzdihovanje. Potniki so obvestili o tem sprevodnika, ki je odprl stranišče in našel v njem petdesetletnega Antona Pučiča iz Travnika, ki je imel dve veliki rani: eno na vratu, drugo na levi strani prs. Prene-šen je bil v bolnico. Kakšni razlogi so ga napotili, da je skušal izvršiti samomor, ni znano.
*	Obleke kemično čisti, barva, pllsira in Bka tovarna Jos. Relch.
*	Sokolsko društvo v Radovljici priredi danes 21. t. m. ob 20. za svoie članstvo družabni večer v Sokolskem domu s predavanjem o »Jutrovem« potovanju v Pariz in prosto zabavo. Pridite vsil	1179
Iz Uubliane
n— Po generalni skušnji »Fausta« v drami. Vsi oni. ki so prisostvovali generalni skušnji »Fausta« so mnenja, da pomeni vprizoritev »Fausta« nov mejnik v razvoju našega dramskega ansambla. Ne le glavni junaki Levar, Nablocka, Skr-binšek temveč tudi vse maniše partije so izdelane premišljeno in po najboljših močeh. Višek večera je v cerkvi. Ta scena je res mogočna. »Fausta« je treba videti vsaj dvakrat. Tekst — priznani Funt-kov prevod je lep toda težak. Za premijero ki bo v soboto dne 21. t m. za izven abon-mana se interesirajo tudi mnogi abonenti. Cene so glede na velike opremne stroške neznatno zvišane. — V nedeljo premi-jera zabavne francoske komedije »Velika abeceda«.
n— Za premijero »Fausta« vlada veliko zanimanje. Komaj se Je včeraj gledališka blagajna zopet otvorila, so začeli trumoma prihajati interesenti. Oddanih je bilo veliko število sedežev vseh vrst in stojišč. Ker je pri večerni blagajni pričakovati precejšnjega navala, prosimo cenjeno občinstvo, da si vstopnice nabavi odnosno rezervira že pri dnevni blagajni.
u— »Velika abeceda«. Premilera te Izredno ljubke in ganljive komedije bo v nedeljo pri normalnih dramskih cenah. Glavnega junaka Topaza igra s pretresljivo resničnostjo naš priznani komik Ivan Cesar. Komedija je povest profesorčka v zakotnem internatu, ki postane po čudnih naključjih bogataš. Poleg Cesarja igra gospa Marija Nablocka mondensko velemestno damo, g. Gregorin prihuljenega direktorja penziona-ta, Vida Juvanova njegovo hčerko, g. Lipa.i verižniskega mestnega svetnika, g. Kralj Topazovega kolego itd. Posebno prisrčna j® scena v šoli, kjer otroci neugnano nagajajo ubogemu profesorju. Igra bo nedvomno tudi pri nas z odobravanjem sprejeta.
u— Žalna seja. Na ravnateljskj seji Mestne hranilnice ljubljanske dne 19. t m. se je predsednik dr. V. Gregorič s toplimi
besedami spominjal umrlega dolgoletnega člana uprave in pisarniškega vodje A. Svo-teka, ki Je bil 2 njim v občinskem svetu ljubljanskem, ko se je 6. decembra 1887 izvolil prvi upravni odbor hranilnice, ln ko Je L oktobra 1889 pričela poslovati Mestna hranilnica ljubljanska. — Pozna ga kot starega Ljubljančana, ki se je skozi vso dofoo svojega Javnega delovanja nesebično in neumorno udejstvoval posebno na gospodarskem polju pri občinski upravi In Mestni hranilni«.
u— Izredna požrtvovalnost slovenskega obrtnlka-umetnika. Znani ljubljanski izdelovalec violin g. M. Mušič je poslal danes ravnateljstvu ljubljanskega drž. konserva-torija pismo naslednje vsebine: »Odločil sem se, da v prospeh glasbe dam vsako le-to eno lastnoročno Izdelano violino v vrednosti 4—5000 Din najpridnejšemu učencu-violinistu. Ali naj dobi violino učenec nižjih ali višjih razredov, odločam jaz. vse drugo prepustim ravnateljstvu«. Ravnateljstvo smatra za svojo dolžnost, da sporoči to izredno lepo namero g. Mušiča slovenski javnosti ln mu izreka tudi na ta način svojo toplo zahvalo.
n— »Ljubezen ln narava«. Ponovno opozarjamo občinstvo na ta film, ki se bo predvajal danes in jutri v prostorih Elitnega kina Matice v filmskem programu ZKD. Zanimivo filmsko delo Ufe ima kot snov postanek sveta, živalstva In nJega razvoj. Prav posebno se ozira pri tem na ljubezen, ki igra v vesoljnem stvarstvu važno vlogo ln ki jo najdemo pri vseh živih bitjih, pri najnižjih kakor pri najpopolnejših. Film je primeren zgojj za odrasle od 16 leta dalie. Poučno razlago bo podal g. prof. Fran Dolžan. Današnja predstava bo ob 14.30, jutrišnja ob 11. dopoldne.
u— Promenadnl koncert muzlke dravske divizije v Zvezdi danes od 17. do 19. Spored: Čerin: »Dragi i nedragi«. srbska koračnica; Offenbach: uvertura k opereti »Or-fej v podzemlju«; Sedlaček: »Za moje prijatelje«, pesmi Iz Beograda: Čajkovski: fantazija iz opere »Evgen Onegin«; Wag-ner: Nočni spev iz muzikalne drame »Tri-stan In Izolda«; Leopold: »Slavnostna koračnica prezidenta Masaryka«: Hruby: Pot-puri iz Lecharjevih del. Dirigent višji ka-pelnifc dr. Jos. Cerin.
u— Važno predavanje. Danes v soboto bo predaval znani rčntgenograf profesor dr. R. Katz iz Amsterdama v kemičnem institutu univerze o problemu staranja kruha in o metodah kako to staranje preprečiti. Predavanje se bo vršilo ob 18. Dohod v institut iz Vegove ulice.
u— Srebrna poroka. Včeraj je praznoval tipograf g. Janez Benčan Iz Rožne doline, uslužben v tiskarni Slovenija, srebrno poroko s svojo zvesto gospo Loizko. Vrlemu sokolskemu paru, ki pa se udeistvuje požrtvovalno tudi v drugih naprednih društvih kličemo tudi mi: Se na mnoga leta, da bi zdrava in bodra doživela še zlato poroko!
u— Zlraa se prlbližuie. Preskrbeti se le treba s kurivom. Kako? Kje? Udeleži se v nedeljo 22. t. m. cb:i5. velike javne tombole Sokola na Kongresnem trgu in kupi tablico za 2 Din. Glavni dobitek: vagon premoga.
n— Strelska družina Ljubljana obvešča članstvo, da se bodo jutri v nedeljo vršile na vojaškem strelišču strelske vaje. Priče-tek ob 9. uri. Vabijo se tudi prijatelji strelskega spoTta.
u— Sokol I. priredi v nedeljo 22. t. m. za članstvo in oboji naraščaj celodneven pel izlet na Janče. Odpeljemo se iz Ljubljane z jutranjim vlakom ob 7.31 do Laz potem peš na Janče — kratek odmor, nato povratek v Kašelj, kjer nas pričakuje kuhinja z dobro pripravljeno jedačo. Za vse druge pa, ki bi jim bila ta pot predolga odhod popoldne s vlakom ob 2.10 ali z Gradovim avtobusom v Kašelj k gozdnemu pikniku ki se bo vršil na travniku pri Kašeljskem mostu ob sodelovanju godbe.
n— Zahvala. Z ozirom na to. da je vrtna veselica društva »Soče« v Reininghausu 15. avgusta v vsakem oziru nepričakovano dobro uspela, se vsem posetnikom, sodelujočim in posebno pa našim .milim darovalcem krasnih dobitkov za srečolov tem potom najiskreneje zahvaljujemo. — Vese-lični odsek »Soče«.
u— Za dijaško kuhinjo »Domovino« ie daroval ljubljanski veletrgovec g. Viktor Ronrman 100 Din ob priliki 50 letnice župana dr. Puca.
u— Mestno središče ISublianske trezne mladine naznanja vsem članom in članicam, da se vrši prvi kurz iz alkoholnega vpraša, nja danes ob 16.45 v preddvorani Delavske zbornice Vhod iz Miklošičeve ceste.
Cirkus COLUHfiBlA
(Variete Theatrale)
Latermanov drevored — Tivoli
Je prišel za nekaj doi v LJubljano.
Samo prvovrstne predstave
Senzaciionetae predstave se vršilo ob vsakem vremenu tn se občinstivo opozarja, da je cirkus tako praktično urejen, da vsakega ščiti pred hladom.
Ravnateljstvo.
Predstave: Ob nedeljah ob M ta 8X zvečer. Vsak dan ob 8 Kzvečer.
otroške
nogavice
Najboljše, naftrafnefše, zato
13
o— Končno dež. Včeraj popoldne so se začeli okoli Krima In na zapadu grmadi ti črni oblaki, naznanjajoč, da Je konec lepih Jesenskih dni. Proti večeru se le vsul pohleven dež. Okoličanski kmetje so bili dežja veseli, ker je prepotreben za ajdo. Danes je sveti Matevž in šegavi vremenarji so pristavljali, da M je Matevž že za ofreht pripravil »mokroto«. Vremenski pregovor pravi namreč: »■Kakršno vreme pripravi Matej, takšno ostane štiri tedne poslej«.
n— Dve nesreči. V Zapogah pil Smledniku Je prišel v četrtek po neprevidnosti pod voz 9 letni posestnikov sin Štefan Kopač. Mladi dečko Je dobil pri tem nude notranje poškodbe ter so ga včeraj pripeljali v ljubljansko bolnico. Še hujšo nssrečo je doživel v četrtek delavec Janez Slamber-ger iz Ivanjega sela pri Rakeku. Slamber-ger je v kamnolomu razstreli eval veliko skalo. Po navrtanju skale je položil tja mino, ki pa ni hotela eksplodirati. Nesrečnik je stopil zatorej ponovno k skali, da pogleda kaj je z mino, ki pa je tisti 'aip razstrelila ogromno skalo. Drobci kamenja so po^ drli ubogega delavca na tla, kier je obležal ves okrvavljen. Hudo poškodovanega Slam-bergerja so prepeljali v bolnico in je njegova stanje skoro brezupno.
u— Izgnan iz Liubliane. Za dobo treh let je Izgnan iz Ljubljane 22 letni Bogomir Steyskal. doma iz Slovenjgradca. po poklicu dimnikarski pomočnik. Imenovani je zagrešil v mestu razne nerodnosti, ki so ga večkrat kar za povrstjo privedle v zapor.
n— Ubegei umobolnlk. Pred par dnevi ie pobegnil svojemu spremljevalcu z glavnega kolodvora 37 letni Ivan Kolenc iz Mirne, ki je že dalje časa kazal znake umobol-r.osti. Kam se je Kolenc zatekel, je doslej še neznano. V primeru zasleditve je Kolen-ca oddati občini Mirna na Dolenjskem ali pa ga je privesti v potovalno pisarno g. Zidarja na Dunajski cesti št 29. Ubegli umo-bolnik, ki govori zmešano slovensko in angleško, je močne postave, porašenega, zagorelega obraza in temnih Jas. Oblečen je v temno modro srajco in precej razcapane hlače.
u— Zopet ukradeno kolo. Sluga France Fine, stanujoč v Florijanskj ulici je prijavil, da mu je neznan tat ukradel iz veže Ljudskega doma v Streliški ulici 1300 Din vredno kolo znamke »Brata Bricelj«. rjavo ple-skano, dirkalno in s tovarniško št. 5555.
u— Žalne obleke za dame, plašči in črne suknje za gospode najceneje v veliki izberi pri tvrdki Fr. Lukič v Stritarjevi ulici.
u— Parna ln vročezračna kopel v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev bo od 24. t m. zopet otvori ena in sicer ob torkih in sobotah za moške, ob sredan in petkih za ženske, vsakikrat od 14. do 18. 1178
iz Celja
e— Zanimiva prireditev. Danes v soboto priredi težko atl. sekcija športnega kluba »Železničar« iz Maribora v dvorani Celjskega Narodnega doma propagandni težko atletski nastop. Poleg atletov iz Maribora, nastopijo tudi atleti iz Celja. Natančnejši spored in cene so razvidne iz lepakov.«
e— S tombole Godbenega društva železničarjev v Celju. Preteklo nedeljo se je vršila na Dečkovem trgu tombola Godbe-nega društva železničarjev v Celju, ki je vsestransko prav dobro uspela. Cisti dobiček se bo uporabil za nabavo novih instrumentov. Glavne dobitke so prejeli: 1. Trl-cevni radio-aparat gdč. Joslpina Ribizl, kuharica pri trgovcu Dobovičniku v Gosposki ulici, 2. moško kolo g. Alojzij Breznikar, upokojeni orožnik v Celju, 3. kuninjsko opravo g. Ciril Markus, zidar pri stavbeniku Kaiinšku v Celju, 4. otomano g. Anton Podovnik, delavec v tovarni Westen, 5. umivalno garnituro g. Ivan Lenšek, kmečki sin iz Zg. Hudinje, 6. voz drv g. Mihael Furlan, mizar v Celju, 7. stensko uro ga. Marija Cerar, 8. vrečo moke g. Anton Rup* nik, tesarski pomočnik pri Westnu itd.
e— Iz celjskega športnega življenja. V nedeljo 22. t m. popoldne ob 16. se bo vršila na Igrišču SK Celje na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Rapidom iz Maribora in celjskim SK Celjem.
e— Pojav ponarejenih dinariev v Javnem prometa. Celjski stavbenik Alojzij Kališnik, stanujoč na Glavnem trgu je izročil na policiji 1 dinarski kovani novec, ki je očividno ponarejen, ker nima pri padcu nobenega zvoka. Novec je prav dobro ponarejen, le letnica »lf<s>« ]e precej medla in sta Številki 2 in 5 skoro popolnoma izbrisani. Ponarejeni dinar je prejel stavbenik Kališnik pri nakupu v neki trafiki v mestu, ali pa v neki gostilni. Ce kroži več ponarejenih dinarjev v javnem prometu, bo ugotovila preiskava, ki je bila takoj po izvršeni prijavi uvedena.
Iz Maribora
a— Prihod čeških Sokolov pevcev. Kot
smo že javili, se bo vršil dne 8. oktobra v Mariboru koncert pevskega udruženja češkega Sokola lz Moravske Ostrave. Mariborski sokolski župi se je posrečilo dobiti za ta dan koncertno dvorano pivovarne Union« in se bo torej vršil koncert v tej dvorani, ne pa v Narodnem domu, kot je bilo prvotno nameravano, če bi se vršil koncert 12. oktobra.
a— Pravoslavna maša 22. t m. G. prota Trbojevič poziva vso pravoslavno šolsko mladino in vse starše, da pridejo odnosno pošljejo otroke k začetni šolski maši v nedeljo 22. t m. ob 9. uri v pravoslavni cerkvi.
a— Konlske dirke, ki so prvi dan najlepše uspele in nudile občinstvu velik športni užitek, se nadaljujejo danes 21. t m. s pričetkom ob 14. na Teznu. Prvi dan so se izvršile vse dirke in prinesle velika presenečenja. Tako si najboljši naš vozač g. Fr. Filipič navzlic dobremu konjskemu materi-jalu ni mogel priboriti niti ene prve nagra-de, kar se menda dosedaj po vojni še ni dogodilo. To Je bilo mogoče Ie. ker so si nekateri posestniki konjev naročili rutinl-rane vozače z Dunaja, ki so s svojo spretnostjo v vožnji prekrižali marsikak račun. Čujemo, da si je tudi g. Filipič naročil trenerja z Dunaja, ki bo vodil nekaj njegovih
Kino »Ljubljanski dvor«
(Ob 4., K7„ /4&. ta 9.)
konjev ln tako bodo borbe v posameznih dirkah jako zanimive. Za danes in nedeljo pride še nekaj konj Iz Zagreba. Celja in Ljutomera in bodo pri vseh dirkah konji v večjem številu. Ponovno opozarjamo poset-nike, da se more z vstopnico, ki stane le 15 Din dobiti dobrega konja kasača, ki bo v nedeljo zmagovalec v tretji dirki, ali naj-manje 5000 Din. Z Glavnega trga vozi na dirkališče avtobus.
a— Motociklist težko ponesrečil. Mariborska rešilna postaja je bila v noči od četrtka na petek ob 1. obveščena, da leži na cesti Sv. Lovrenc na Dr. polju - Ptuj težko ponesrečeni motociklist. Rešilni avto je takoj pohitel na lice mesta in odpeljal ponesrečenca v bolnico. Ponesrečeni je 24 letni mehanik Franjo Širec, ki se je pred kratkim poročil in otvoril na Bregu pri Ptuju mehanično delavnico. Vozil je pozno ponoči proti domu, in v temi zavozil v kotanjo na cesti in padel tako silno, da si Je razbil glavo in tudi levo peto muje raztrgalo. Njegovo stanje je brezupno.
a— Komisija zaradi elektrifikacije nekaterih okoliških občin (Kamnice. Rošpoha, Bresternice) in Felberjevega otoka Je razpisana za prihodnji teden. Elektrtfikacijska dela se bodo pričela kmalu potem.
a— Smrtna kosa. Umrl je 20. t m. zjutraj v mariborski javni bolnici sekund, zdravnik na veneričnem oddelku Viljem Hirzer, star 67 let. 30 let je vestno in marljivo izvrševal dolžnosti svojega poklica na svojem zavodu ter je bil splošno priljubljen — Pogreb Matilde Kormanove v Činžat«, ki je bil v četrtek popoldne na pokopališče pri D. M. v Puščavi, je pokazal splošno in izredno priljubljenost te planinske matere. Zastopniki SPD so poližili na grob krasen venec v znak Hvaležnosti, ki jo ji dolgujejo planinski posetniki. Pogrebne obrede je opravil stolni prost dr. Vraber ob asistenci petih duhovnikov. Na domu in ob grobu sta zapela pevska zbora »Drave« iz Maribora in Sv. Lovrenca. — Bodi jima ohranjen blag spomin!
a— Umrla ie včeraj v Tatenbachovl ulici 70 letna zasebnica Marija Hiter.
a— Z Jablane ie padel pri obiranju sadja 55 letni posestnik Martin Damiš iz Sp. Kun-gote. Spodrsnilo mu je na veji. Pri padcu si je težko poškodoval hrbtenico in dobil hude notranje poškodbe. Orožništvo je telefonično pozvalo mariborski rešilni avto, ki je ponesrečenca prepeljal v bolnico. Njegovo stanje je nevarno.
a— Pobegnila ie z doma baje na Dunaj 15 letna Irena Š. Govori se. da je ušla z nekim trgovskim potnikom. O beguncih ni sledu. Oblasti ju zasledujejo.
a— Že večkrat izgnano Nežo P. so v noči od četrtka na petek zopet aretirali In oddali sodiču.
a— Nov gost v tukajšnjih zaporih. Snoč! so pripeljali v tukajšnje sodne zapore Alojzija Gradiška, ki ie osumljen tatvine. Mladenič je bil nekaj časa v preiskovalnem zaporu litijskega sodišča, od koder ga je pa pripeljala orožniška patrulja sem zato, ker je izvršil Gradišek tatvino v območju tukajšnjega sodišča.
Iz Kranja
r— Nedeljska zdravniška služba. Na našo zadevno notico, nam piše g. dr. Josip Bezič, da ni res, da bi več nedelj zaporedoma v poslednjem času ne bilo popoldne in ponoči dobiti v Kranju niti enega zdravnika. Prav v poslednjem času je bil piseo teh vrst vsako nedeljo v Kranju. V dokaz te trditve lahko navede bolnike, h katerim so ga klicali.
Jntri velika
gasilska
tombola
w K rit it f it,
Z Jesenic
s_ Sokolsko društvo na Jesenicah prirej
di v nedeljo 22. t. m. popoldanski družabni izlet na Selo pri Žirovnici k dolgoletnemu društvenemu starosti br. Rudolfu Oz-valdu. Izleta se udeleži tudi polnoštevilna društvena godba na pihala, ki bo med pohodom in tudi na obširnem vrtu brata Ozvalda, zabavala izletnike. Odhod članstva s pop. vlakom z Jesenic, povratek bo peš ali z večernim vlakom. Deca in naraščaj se zleta ne udeležita. Sokolstvo z Jesenic in tudi bližnja društva iskreno vabljena, enako dobro došli so tudi prijatelji sokolstva ter starši naraščaja in dece.
s— Preseljevanje strank v lastne, novozgrajene hiše, kakor tudi stanovanjskih najemnikov v druga stanovanja, je v zadnjih tednih tako živahno, da izgleda vse skupaj kot preseljevanje narodov. Krasno solnčno poletje je prineslo Bledu, Bohinju, Mojstrani in Kranjski gori dosedaj najlepšo sezijo, Jesenicam in Javorniku pa največjo gradbeno sezono, odkar obstojata navedena kraja. Tako je pretežna večina prebivalstva radovljiškega sreza z letošnjim poletjem lahko zadovoljna. Kljub temu pa, da je bilo pri nas v zadnjih letih izredno mnogo hiš dograjenih, pa stanovanj še vedno zelo primanjkuje ter nekateri gospodarsko šibkejši sloji, posebno oni s številnimi otroki, stanovanja zelo težko dobe. Tudi cene stanovanj so pri nekaterih hišnih posestnikih razmeroma previsoke, nekatera znatno presegajo zlato pariteto, kar posebno težko občutijo upokojenci, delavci in mali obrtniki. Seveda so tudi pri hišnih posestnikih častne izjeme, ki jim socijalni čut in uvidevnost veleva, da v stanovanjskih cenah ne pretiravajo. Vsekakor si bodo morali interesentje v nekaj letih graditi še več stanovanjskih hiš kakor doslej, kajti le takrat, ko bo stanovanj dovolj na razpolago, bodo najemnine v skladu z dohodki velike večine najemnikov.
Kino Ljubljanski dvor Chaplin v strelskem jarku
(Samo še "dan« ob 4, H7, m 9.
««ea&i<aaaacftBHawea
Iz Litije
I— V obvestilo planinarjem. V nedeljo 29. t m. odkrijejo na Sv. Gori pri Litiji spomenik vojnim žrtvam te ljubke zasavske fare. Spomenik je izdelal akademični lripar Tone Kralj. Opozarjamo na slavnost naših Svetogorcev vse prijatelje Zasavja, da pohite ta dan na Sv. Goro k lepi pije-tetni slavnostL	SPD — Litija.
i— Predavanje r litijskem Sokolskem domu. Danes točno ob 20. priredi Sokolsko druStvo javno predavanje o Luži škili Srbih. Predaval bo br. Vekoslav Bučar iz Ljubljano. Skiopfične slike. Vabljeni!
i— Prireditev gasilnega društva v Zavr-ttaikn. V nedeljo je priredilo zavrstniško gasilno društvo veselico v korist nabave prepotrebnega inventarja. Prireditev pa ni prinesla tistega denarnega uspeha, kakor bo ga društveni funkcijonarji pričakovali in kakor ga društvo potrebuje. Ob tej priliki priporočamo, da bi bilo umestno vse društvene prireditve razporediti po gotovem redu in bi bilo prav za vse: za aranžerje in za občinstvo. Tako pa so v nedeljo bile naslednje prireditve, kamor so odšli ljudje Iz našega kraja: župna sokolska prireditev na Viču, župni nastop pri sosednjem bratskem Sokolu v Trbovljah, ustanovna prireditev gasilcev v Hotiču, nogometna tekma SK Litije na Grbinu in omenjena zavrstni-fika. Za skromno Litijo odločno preveč. Toliko v uvaževanje za prihodnjič!
Iz Trbovelj
t—• Smrtna kosa. Po daljšem bolehanju
J s umrla soproga tukajšnjega zlatarja in ivšega občinskega gerenta g. Mihe Korena, gospa Julija Koren. Pogreb se je vršil v četrtek popoldne. Pokojni blag spomin, preostalim iskreno sožalje.
t— Cepljenje proti škrlatinki. Higijen-ski zavod v Ljubljani je odredil, da se vr-fti dTugo cepljenje proti škrlatinki vseh onih, ki so bili cepljeni dne 17. t. m. prvič, dne 24. t. m. od 8. do 12. dopoldne in od 14. dalje na šolah v Trbovljah in Vodah. Za ene, ki še niso bili cepljeni prvič, so bo vršilo prvo cepljenje tudi v torek J4. t m. od 14. dalje na istem kraja
Iz Hrastnika
h—i Velika župna gasilska vaja trboveljske gasilske župe bo v nedeljo 22. t. m. poDokine v Hrastniku. Nastopijo društva: trg Trbovlje, Trbovlje - rudnik, Hrastnik, Hrastnik - steklarna in Dol. Alarm za prvi nastop bo ob pol 4. pri rudniku, za drugi pa ob 5. pri steklarni. Občinstvo naj se ne vznemirja zaradi teh alarmov, obenem pa opozarjamo, naj si ogleda zanimive vajx
h— Zopet karambci pri Rakarjevi briv-ntcL Ta ovinek ima tako nesrečno lego, da trčijo večkrat kolesarji skup. Vzrok temu jo seveda sama nepazljivost. V četrtek popoldne je bil na tem mestu zopet precejšen karambol. Od rudnika sta se pripeljala v hitrem tempu kolesarja Umek in Vrečko rudarja iz Trbovelj. Vozila sta vštric, kar se pri naših ozkih cestah nikomur ne priporoča. Seveda tudi pogovarjala sta se med seboj. Nasproti jima pripelje po desni strani motociklist — neki kovač iz steklarne. Ker ta ni imel hupe, in ker je bilo na ovinku, ni mogel opozoriti kolesarjev, da se umakneta. Povedati moramo še, da sta kolesarja vozila po levi strani. In tako se karambol ni mogel preprečiti. KolesaT Umek so je z vso silo zaletel s svojim kolesom v motorno kolo in ga je v velikem loku vrglo čez motociklista v cestni jarek. K sreči se njemu ni nič hudega zgodilo. Dobil je samo neke praske po roki Pač pa se je zdrobil kolo popolnoma. Ker se nahaja kraj nesreče blizu orožniške stanice, »o bili orožniki takoj na licu mesta, popisali zadevo in oddali ovadbo pristojni obla-•ti, kjer se bosta kolesar in motociklist morala zagovarjati.
h— Pojavit se je zopet v Sloveniji slavni hipnotizer, iluzionist in telepat Obrado-vič Retta. Pied kratkim je absolviral nastop na dvoru. Sedaj pa je izrazil željo, da bi nastopil tudi v Hrastniku in Trbovljah, kakor je nastopil pTed štirimi leti.
h— Nesreča. Otroci so se igrali na hribu nad orožniško stanico. Maii 41etni Rudolf, sinček orožniškega narednika gospoda Strohmaierja je skočil z nekega drevesa tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo nad gležnjem. Prvo pomoč mu je nudil rudniški zdravnik.
Iz Ljutomera
lj— Letina medu je letos obilna. Lepo ▼reme je pospeševalo razvoj ajde, ki je obilno medila ter privabila na pašo tudi vsakoletne goste — čebelarje s Kranjskega. Dva vagona čebel sta prispela pred Malim Šmarnom v Veržej, trije pa so odrinili dalje v Prekmurje. Te dni so jih čebelarji zopet naložili ter jih odpremili domov — seveda z lepimi stoti ajdovega meda. Tudi domači čebelarji so zadovoljni, primanjkuje samo kupcev in izvoza.
lj—. Opozarjamo še enkrat na recitacij-•ki večer, ki bo v soboto 21. t. m. ob 8. zvečer v telovadnici meščanske šole.
lj— Izvoz sadja traja dalje. Vsak teden •e natovori po več vagonov jabolk, zdaj osobito zlatih rejnet, ki jih plačujejo pre-kupci po 2.50 do 2.75 Din kg. Osobito bližnje Medmurje obiluje letos z lepim sadjem, ki prinaša kmetovalcem znatne dohodke. Tudi v okolici Ljutomera bo potrebno, da se ljudje poprimejo sadjarstva
v večji meri ter ga no smatrajo več za
manj važno panogo gospodarstva.
lj— Nesreča. V rodbini tukajšnjega trgovca g. Milana Sesslerja se je v torek 17. t m. pripetila huda nezgoda. Njegova štiriletna hčerka Danica se jo na dvoriščni strani hiše nagnila preveč preko železne ograje ter strmoglavila približno 5 m globoko na dvorišče, ki ima betonska tla. K sreči je prav v tistem trenutku stopil izpod mostovža lofer Luka Kosi, kateremu je deklica padla najprej na tilnik in od tam šele na tla. Kljub temu pa se je potolkla na glavi do krvi, si pretresla možgane ter seveda omedlela. Takojšnja zdravniška pomoč jo je zopet spravila k zavesti; upati je, da bo okrevala brez nadaljnjih težjih posledic.
Iz Novega mesta
n— Poljske mlSi so se pojavile v velikem številu zlasti v vaseh pod Gorjanci in uničujejo kmetovalcem jesenske sadeže. Prebivalstvo je obupano, ker si ne zna pomagati.
n— Prodaja plemenskih bikov. 2e v eni prejšnjih številk smo omenili, kako kvarno vpliva na povzdigo živinoreje prodaja plemenskih bikov mesarjem in inozemskim prekupčevalcem. Nedavno se je pri nas vršila živinorejska razstava, na kateri se je posvetila največja pozornost bikom ple-menjakom. Posestniki premiranih bikov so prejeli od ljubljanskega oblastnega odbora tudi denarne nagrade. Sedaj po par mesecih te razstave pa je že več lastnikov premiranih bikov te prodalo mesarjem. V interesu celokupne naše živinoreje je, da se prodaja premiranih bikov mesarjem in drugim sličnim interesentom v bodoče prepove.
Šport
Nadaljevanje nogometnega prvenstva
Jutrišnja nedelja stoji popolnoma v znamenju prvenstva. V boju za točke se srečajo po štiri prvo in drugorazredni klubi Dočim so tekmovala preteklo nedeljo izključno drugorazredna moštva, obeta jutrišnja nedelja, radi prvega nastopa klubov iz »zgornje hiše« mnogo več zanimivosti. Tekme, ki se vrše na igrišču Primorja, se vTša v sledečem razporedu:
ob 8.30: Slovan : KTakovo „ 10.15: Reka : Grafika „ 14.30: Jadran : Svoboda „ 16.15: Ilirija : Hermes
Dopoldne se srečata bivši prvorazredni Slovan Ln Krakovo. Prvi bo vsekakor skušal zopet doseči prvorazrednost in bo vsekakor zastavil vse sile, da že svoj orvi nastop krona z uspehom. V drugi tekmi se snide Benjamin II. razreda Grafika z enim najmočnejših moštev ter ooleg Slovana naj-resnejšim pretendentom za prvenstvo. Grafika stoji pred težko nalogo. Popoldne nastopita kot prvi par prvorazredna Svoboda in Jadran. Novinec v »zgornji hiši« »Svoboda ima dosti močno moštvo in ima vsekakor večje šanse. Jadran se mora vsekakor pokazati v boljši luči kot doslej, ako hoče tekmo uspešno dokončati V glavni tekmi nastopita Ilirija in Hermes. Hermes je pokazal v -pokalnem finalu prav dobro igra in je napram prvaKu Primorju prav častno odrezal. Po stari tradiciji je bil Iliriji vedno najtrši oreh in nima tudi to pot napram Iliriji, ki ima večinoma mlajše igrače, katerim manjka še rutine, slabih izgledov.
Mednarodni lahkoatletski miting SK Ilirije
Miting se bo vršil v nedeljo z začetkom ob 14. uri. Poleg domačih atletov se bodo udeležili prireditve atleti iz Celovca (KAC) 12 po številu, 5 atletov od Haška in večje število atletov Concordije iz Zagreba. Na vsak način bo to ena največjih in najzanimivejših lahkoatletskih prireditev v Ljubljani. Imena Haderer, znani celovški sprin-ter, Leben, izborni tekač na srednje proge, Egger, ki je s 1.74 postavil pred kratkim koroški rekord v skoku v višino, naš Pav-
šič, Gregorka, Zupančič, Jeglič, Kumer, Dobrovšek, Banko in dr., dalje iz Zagreba Ferkovič, Rittig, Jakupid, Švarič, Gašper itd. jamčijo za zelo zanimvo borbo.
Tekmovalni red se je nekoliko spremenil in bo naslednji: 1. 100 m, predtek; 2. met diska; 3. 100 m finale; 4. skok v višino z zaletom; 5. 400 m predtek; 6. met kopja; 7. 400 m finale; 8. met kladiva; 9. skok v daljavo; 10. 1.500 m, tek; 11. skok ob palici; 12. met krogle; 13. 5000 m, tek; 14. 4 X 100 m.
Službene objave LNP
{Nadalini sklepi seje posl. odbora z dne 18. septembra 1929).
Zaradi pomanjkanja terminov v ljubljanskem
okrožju s« finalna pokalna tekma Pnimorje : Maribor odigra v Mariboru ta sfcer 22. t. m. Obenem se dovoljuje na jsti dan odigran« medmestne fetoe Maribor : Celovec v Celovcu; podrobna navodila prejme MO pismeno.
Verificirajo se naslednji! igrata!: s pratvioo na-stopanja 28. septembra za SK Jadran: Pele Via-Joo; za SK Železničar: Lorbert Krnit ; za SK Amater: Čepim F.ric Jaizbec Vinko; za SK Svoboda (Ljubljana-): Erroaji Josip; dal]® s pravico nastopa 7. septembra za SK Amater: Zupančič Ivam.
Vtzaime se na znanje izjava. igralca BSumela Er-vina, da bo igral v sesani 1929-30 prvenstvene tekme za svoj matični klub SK Rapid.
Na prošnjo ŽSK Hermesa se verifikacija igralca Košenine Ivana popravlja talko, da ima navedeni igralec pravico nastopa v prvenstveraih tekmah 14. oktobra (ae 26. oktobra).
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani, 20- septembra 1929.
Višina barometra 808.8 m
Kra4
Opooovanža
Maribor
Zagreb
Beograd
Sarajevo
Dubrovnik
Skotrflo Split
Barom.
764 0 759-0 7628 762 7
766-8 7651
Temper.
11 10 14 16
15
19
>
"o Oi
90 80 70 70
70
Smer vetra in brzina v m. in %ek.
mirno ENE 4 \V 4 mirno
mimo
©
5	2
06
5 3 8 1
Padavine
Vista
▼ mm do 7. na
50 mirno
Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 21.1 C, najnižja 9 C.
Solnce vzhaja ob 5.44, zahaja ob 18.3, luna vzhaja ob 19.10, zahaja ob 8.21.
Dunajska vremenska napoved za soboto: Večinoma nejasno, od časa do časa dež, padec temperature, močni severo-zapadni vetrovi
Na znam!« m vzamejo prijavnic« nasfo&tfb
igralcev za novo osnovam klub SK Olimp: Grosa Franc, Primožič Anton, Kodela Josip, Leskošek Vi&etn, Tkalčič Herman, Orel Irvan, Vouk Mak«,
Golob Rudoli; formalna verifikacija teh igralcev Sledi po sprejemu SK Olimpa med redne Član« JNS-a.
Odijavijajo m igralci: Rinaldo Ivan. Sprajc F trdo, Sajovic Leopold, Marin Ludvik (vsi SK Amater); Vrtane Mirko. Kramar Mijo (oba SK Trbovlje).
Verifikacija Girerre Otona za Amater »e izvede,
čkn pošlje kiub prijavnico. — Tajnik H.
Sekcija ZNS (službeno). Delegirajo se k tekmam dne 22. t. m. na graščrn Primorja ob 8.30 Slovan : Krakovo g. Marimič, ob 10.15 Roka : Grafika g. Doli/tiar, ob 14.30 Jadran : Svoboda g. Peivalek, ob 16.15 Ilirija : Hermes g. Ahčan. Za tekmo Primorje : Maribor dete® t a sodnika po-verjeništvo v Mariboru. — Iz seje b. o. dne 19. t. m. Opozarjajo se sodniki, osobito oni i®ven Ljubljane, da morajo sodniška poročila izdelati ta,ko, da bodo najkasneje vsak torek do 20. ure v kavarni Evropa. Ponočila morajo biti na predpisanih tiskovinah. Za izključitve igralcev je navesti razlog in predlog kaznovanja ali oprostitve. Mladoletne stranske sodnike in orne, ki nimajo ure, je odklanjati. Pritožba s. s. Marina se odstopi LNP s prošnjo, da postopa v smislu odgovarjajočih §§ kaa. pravilnika.
Tekme za Gosposvetski pokal. Kakor smo že poročaM, namerava SK Ilirija »vesti 13. oktobra letošnje tekmovanje za prehod™ Oosposveftski pokal, ka se vrši vsako leto na obletnico koroškega plebiscita ob sodelovanju vseh znaitnejžih ljubljanskih klubov kakor tudi LNP-a in čigar prebitek je namenjen Jugosloveniski Ma/tdoL Obletnica plebiscita je 10. oktobra. Tennrin 13. oktobra Je izbral SK Ilirija, ker je to oble tirnici najbližja nedelja. Ravno glede termina pa obstoje za enkrat še težkoče. Poslovni odbor LNP se namreč ni oziral na prijavo SK Ilirije, temveč je določil na 13. oktober nekaitere prvenstvene tekme. Ilirija se je sedaj obrnite, s svojo prošnjo še na nprarvmi odbor podisaveiza in upa, da bo tamkad več razumevanja za to vsakoletno naotjomafao manllesta-diijo naSih športnih organizacij, to tem bolf, ker prvenstvene tekme, ki so določene na 13. oktober, niso izmed najvažnejših.
SK IHriia (lalrkoatl. sekcija). Jutri, v nedeljo ob 13.30 morajo bitii na fgrišču Ilirije naslednji tekmovalci: Paivšič, Ouitrata, Stepišnik II, Vidmar, Kumer, Softiffrer, Rak, Šouikal, Tinta, Gregorka, Zupančič, Pregelj, Bramko, Jeglič, Dobov-šek, Iloivar, Rotar, W.ildimanin, Smerstu — Kdor ima doma tekmovalno opremo, Jo mora prinesti s seboj. — Načelnik.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Sestava mo-Slev za jutrišnje tekme je kot običajno razvidna v Blanslei knjigi v »-Evropi« in v garderobi na igrišču. Istotam so objavljena določila glede garderobe itd. — Načeistvo.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Jutri v nedeljo 22. t. m. morajo hiti ob 7. uri na glavnem kolodvoru naslednji igralci: Jamčugaj, Svetle, Hassl, Soča«, Slamič, Pišeik. Jtug, CamenMk, Ženica, Tepček, Uršič, Slapar.
SK Grafika. V nedeljo 22. septembra t. 1. ob 9. urj dopoldne se pozivajo na Igrišče SK Ilirije Rajslednijfl igralci: Wohlmuith, Mihelač, Pellooo, Pu-kef), Zeman, PaMek. Brumem, Rorbar, Kmetic, UrbanSč, Trpin, Skalar in Ste r le. Za reditelje se počivajo tov. Mavec, Komar in Zorič. Redcteljfi imajo biti točno ob 9.30 na igrišču ASK Primorja. — Odbor.
Porota
Maribor, 20. septembra.
Tajiinstveni roparski morilec v Halozah
Danes Je stal pred ljudskimi sodniki 291etni želar Josip Glaa iz Pregrade na Hrvatskem, ki je obdolžen, da je 19. marca 1929. izvršil roparski umor nad Jakobom Širovnikom na minoritskem travniku v Zaklju pri Podlehniku. Obtožnica ga obtožuje obenem tudi goljufije in poneverbe.
Zločin je bil izvršen na tale način: V noči od 19. na 20. marca je bil na omenjenem travniku umorjen prekupčevalec živine Jakob Sirovnik iz Lancove vasi na naj-bestijalnejši način. Najtežja rana, ki jo je Širovniku zadala zločinska roka, je bila dolga 20 cm in v območju nosa široka kakih 6 cm. Zdrobljene so bile vse nosne kosti in notranja stena desne očesne dupline. Okrog žrtve so ležali drobci kosti in zobje, kar priča, da je storilec s topim predmetom še mlatil po žrtvi, ko je že ležala na tleh. Smrt je nastopila vsled izkrvavitve.
Umorjeni Jakob Sirovnik je odšel 18. t. m. v Krapino kupovat vole na tamkajšnji živinski sejem. l9. marca pa se je vračal domov brez živine. Med potjo se mu je pridružil obdolženec in mu ponujal vole, ki jih je baje nek deček gonil za njim. V Smiljanovi grabi sta Širovnik in neznanec popila precej vina, ki ga je plačal obdolženec. Ob petih popoldne sta nadaljevala pot proti Ptuju. Od takrat ju ljudje niso več videli, pač pa so okrog 22. ure srečali Josipa Glasa, ko se je vračal sam. Ljudje takrat še niso vedeli, kdo je neznani tujec, vsem pa se je zdelo njegovo obnašanje sumljivo. Pozneje so neznanca razne priče, ki so ga dotično noč srečale, spoznale v Glasu, današnjem obtožencu. Ljudski glas je takoj instinktivno obsodil neznanca kot morilca. Glas se je 29. marca sam javil pri sodišču v Ptuju, češ da mu je brat povedal, da ga orožniki iščejo. Seveda je pa odločno zanikal, da bi bil on morilec Sirovnika. Zagovarjal se je, da sta se z umorjenim sprla, predno sta se razšla in da ga je Sirovnik udaril trikrat s palico, kar mu obdolženec ni ostal dolžan, da pa je pobegnil, ko je slišal za seboj kričanje: »Kristus, udri ga!« — Kaj se je kasneje zgodilo z umorjenim, pravi, da ne ve. Trdil pa je, da ni v noči srečal nobenega človeka. Pri zasliševanju je ponovno zašel v protislovja, ki po trditvi obtožnice samo potrjujejo njegovo krivdo. Zlasti obtežilno je za Glasa, da je bil pred umorom silno zadolžen in je imel na vratu celo tožbe radi dolgov, drugi dan po umoru pa je prinesel ženi krog 3000 Din, da bi plačala nek dolg. Ugotovljeno pa je, da je imel Širovnik a seboj okrog 10.000 Din in da je ta denar imel v listnici v skritem hlačnem žepu med nogami, dočim je bil ta žep, ko so ga našli umorjenega, ves raztrgan in listnice ni bilo v njem. Videlo se je, da je morilec z vso naglico iskal denar in trgal žepe.
Razpravi predseduje g«, dr. Pihler, drž. pravdnik je Sever, zagovarja dr. Lašič.
Porotnikom so bila stavljena 4 vprašanja zaradi umora, sleparstva, poneverbe in ponovnega sleparstva. Porotniki so prva tri vprašanja potrdili z 10 glasovi proti 2, dočim so zadnje soglasno zanikali. Glas je bil nato obsojen na smrt na vešalih. Njegov zastopnik je prijavil ničnostno pritožb bo.
Gospodarstvo
Blagovni promet preko Ljubljane
Sicer se ne moremo sklicevati na uradne statistike, ker se te objavljajo mesece pozneje, vendar lahko navedemo, opirajoč se na avtentične informacije, da se blagovni promet preko Ljubljane stalno polagoma zvišuje. Postaja Ljubljana, ki ne pride v po-štev samo kot prehodna točka za inozemsko blago v tranzitu preko Jugoslavije, temveč tudi kot carinskovstopna postaja za blago, ki se uvaža za Jugoslavijo, posebno za Slovenijo, je v blaprovnem prometu za Beosra-dom in Zagrebom tretja v naši kraljevini. Pri vsem obsežnem prometu, ki je osredotočen v Ljubljani, se vršijo vsi odpravni posli gladko in brezhibno, kar je pač v prvi vrsti zasluga spretnega železniškega osobja ter dobro organizirane ljubljanske carinarnice.
Izvoz v Ljubljano v precejšnji meri presega uvoz, vendar je uvoz v tem tromeseč-ju" večji kakor kdaj prej. Povišek uvoza je razlagati s tem, da so se v tem letu nanovo instalirale razne tovarne, tako v Sloveniji kakor tudi po drugih krajih države. Ta podjetja uvažajo v množinah stroje in tovarniške naprave, dočim zopet druge tovarne dobivajo polfabrikate in sirovine. Dalje se uvažajo velike množine prediva (lanene-ga in bombažnega), volne, umetne svile, sukanca za čipkarsko industrijo, kemikalij in barv, lanenega semena za oljno indjjstrijo, železa raznih oblik in pločevine za železni-arsko industrijo. Manufakture pride iz inozemstva v Ljubljano le malo, iz česar je raz-vidno, da se domača tekstilna industrija krepko razvija.
Med blagom, ki gre v inozemstvo, eo v pretežni večini les in lesni izdelki, potem pločevinarski proizvodi (n. pr. Škatle za Egipt, Grčijo itd.) in žeblji, ki se v precejšnjih količinah izvažajo v vse sosedne države. Iz Vojvodine se preko Slovenije izvažajo v inozemstvo rezanci sladkorne pese. Značilno za letošnjo hmebsko krizo Je, da je izvoz hmelja izredno majhen. V mali meri se izvaža tudi sadje, dočim izvoza žita preko Ljubljane skoro ni.
K temu, da blagovni promet preko Ljubljane z vseh vidikov stalno narašča, pripomoreta v precejšnji meri zvezni tarifi med Jugoslavijo in Italijo ter med Češkoslovaško in Avstrijo. Obetata 6e nam še direktni zvezni tarifi med Nemčijo in Jugoslavijo ter Avstrijo in Jugoslavijo. V delu je jugo6lo-vensko - madžarska tarifa, a želeti bi bilo, da pride tudi čim prej do enake tarife med Jugoslavijo in Češkoslovaško, ker imamo po statističnih podatkih s Češkoslovaško največji blagovni promet. Upamo, da se nam bo obljuba imenovanih zveznih tarif čim prej izpolnila ter da se bo s tem spravil naš izvoz v novo boljšo fazo. Da bi bilo spričo takšnega prometa želeti zboljšanja stanja, v kolikor so prometne naprave nezadostne, je razumljivo. Zlasti bi bila nujno potrebna realizacija obljube nove ljubljanske carinarnice.
= Opozorilo hmeljskim producentom. Celjski sreski načelnik je izdal te dni na vse hmeljske producente v svojem srezu naslednji razglas: Razni brezvestni agenti, špekulanti in pustolovci razširjajo v zadnjem času vesti, da vlada pri hmelju v naših krajih nadprodukcija in da je najboljše, da hmeljarji vržejo letošnji pridelek na smetišče, oziroma ga sežgo, ker nima nobene cene. Te vesti razširjajo v prozornem namenu, dabi mogli hmelj pokupiti po najnižjih mogočih cenah in bi ga seveda potem z dobičkom prodali v inozemstvo. Zaradi tega se opozarjajo vsi hmeljarji, da letos cena hmelja še ni ustaljena in da naj takim lažem in intrigam nikar ne nasedajo, temveč naj razširjevalce takih vesti, bodisi da so podkupljeni ali naivni domačini, bodisi da so tuji agenti in prekupci, takoj naznanijo najbližji orožniški postaji, nakar jih bo sresko poglavarstvo eksemplarično kaznovalo in tuje državljane za vselej izgnalo iz naše države.
= Strokovni odseki Zveze trgovskih gre-niijev. Iz poročila na celjski plenarni seji Zveze trgovskih gremijev povzamemo, da namerava Zveza polagoma ustanoviti naslednje strokovne odseke: za lesne trgovce, za trgovce s špecerijskim, kolonijalnim in inaterijalnim blagom, za trgovce z deželnimi pridelki, za trgovce s papirjem, pisarniškimi potrebščinami in knjigami, za trgovce z manufakturnim in galanterijskim blagom, za trgovce s sadjem in semenjem, za vinske trgovce in za trgovce z železnino, torej osem odsekov.
= Sadna razstava v St. Rupertu pri Mokronogu. Da se povzdigne sadjarstvo in vzbudi zanimanje pri kmetovalcih lepe šent-rupertsko - mokronoške doline in okoliških hribov, ki so kakor ustvarjeni za to lepo kmetijsko panogo, je Sadjarska podružnica za Mokronog in okolico po svojem predsedniku pozimi imela v št. Rupertu več predavanj, v nedeljo 22. t. m. pa priredi v Št. Rupertu sadno razstavo, da vidimo, kakšne vrste sadja, zlasti katere sorte jabolk goje naši kmetovalci ter da se doženejo prava pomološka imena tod uspevajočemu sadju in se potem za te kraje določi enotni sadni izbor. K razstavi pošlje Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo strokovnjaka po-mologa, ki bo imel takoj po prvi maši primerno predavanje, za tem pa določeval razstavljenemu sadju neznanih sort prava pomološka imena ter dajal posestnikom pojasnila in nasvete. Kmetovalci teh krajev, pokažite, da se zavedate pomena razstave in se je v obilnem številu udeležite! Razstava bo odprta tudi še v ponedeljek.
= Velika prodaja v gozdni posesti. »SOd-slawischer Holzwirt< poroča, da je prodalo D. d. za šumsku industriju Brača Janekovič v Zagrebu svojo gozdno posest v Bosanski Krupi firmi Jugoslovensko d. d. za trgovinu drva v Zagrebu.
= Odobritev koncesije za gradbo proge Tuzla - Brčko. Minister za gradbe je dovolil iadanje predkoncesije za gradbo normal-notirne proge Tuzla - Brčko samoupravni oblasti tuzlanski za eno leto.
= Občni zbori. Redni občni zbor tvrdke Carl Pollak, d. d., industrije usnja in usnja-tih izdelkov v Ljubljani, bo 2. oktobra ob 11. v Usn jarski ulici v Ljubljani. — Izredni občni zbor bo imel »Skupni dom«, r. z. z o. z. v Mežici; med drugim bo na dnevnem redu izprememba pravil.
= Prva turška industrijska razstava se je otvorila v Carigradu. Razstavljeni so samo turški proizvodi" v 74 skupinah od 160 tvor-nic. To je lep uspeh za državo, ki je poznala doslej le obrtne proizvode. Predvsem je na razstavi zastopana industrija svile, katere center je v Brusi, potem tobačna produkcija, produkcija slamnikov in drugo.
= Dobave. Direkcija državnih železnic ▼ Subotici sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 1500 kg denaturiranega špirita. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 3. oktobra ponudbe glede dobave ščetk za čiščenje cevi, smirkovega platna, salmijaka. pil, mazalic, ključavnic, suhe rumene barve, 2400 kg raznega železa, 70 plošč pločevine. 400 kg matic, 7200 komadov vijakov in 4000 komadov železnih podložnih plošč. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 4 oktobra ponudbe glede dobave 40.000 kg porUandskega cementa, gumijevih cevi, 25o kg bakrene žice, 10.000 kilogramov tračnic, 100 komadov U-zeleza in raznega električnega materijala. Predmetni oglasi so v Zbornici za TOI v Ljubljani na vpogled. — Dne 4. oktobra se bo vršila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Sarajevu licitacija glede dobave pisarniškega materijala.
Borze
20. septembra.
Na ljubljanski borzi je bil ^anes devizni promet srednji. Največ se je trgovalo v devizah na Prago, Dunaj in Trst. Potrebo po Trstu in Dunaju je vso pokrila privatna ponudba, ostalo pa Narodna banka. Dunaj in Trst sta malo popustila.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda v glavnem nespremenjena.^ Zaključila se .je za ultimo september po 405. V tečajih privatnih papirjev ni bistvenejših razlik. Od bančnih vrednot beležijo zaključke: Union po 202, Jugo po 81 in Katolička po 32; v ind istrijskih ni bilo zaključkov. Promet minimalen.
Devize in valuto.
Ljubljana. Amsterdam 22.80, Berlin 13.54, Bruselj 7.9036, Budimpešta 9.9249, Curih 1094.4 —11097.4 (1095.9), Dunaj 7.9877-3.0177 (8.0027). London 275.67, Newyortk 56-77, Pariz 222.53, Praga 167.87—168.67 (168.27), Trst 296.35-296.35 (297.35)
Zagreb. London 275.27 — 276.08. Newyork 56.67 - 56.87, Pariz 221.53 — 223.53, Milan 296.432 — 298.432, Curih 1094.4 _ 1097-4, Amsterdam 22.80 blago, Berlin 1353.5 do 1356.5. Dunaj 798.77 — 801.77, Praga 167-97 do 168.77, Budimpešta 990.99 — 993.99.
Curih. Beograd 9.12875. London 25.15625, Newyork 519.10. Pariz 20.31, Milan 27-1475, Madrid 76.55, Berlin 123.68. Dunaj 73.05, Praga 15.3675, Bukarešta 3.08125, Buidmpe-šta 90.525, Sofija 3-76, Varšava 58.22.
Dunaj. Beograd 12.48375 — 12.52375, Berlin 169 — 169.50, London 34.405 — 34.505, Milan 37.135 — 37.235. Newyork 709.55 do 712.05, Pariz 27-77 — 27.87, Praga 21—21.08.
Efekti.
Ljubljana, Celjska 170 d.. Ljub. kreditna 123 4 Praštediona 860 d, Kreditni 170 d, Vevče 130 d. Ruše 250—260, Stavbna 50 d, Sešir 105 d, Kr. tod. dir. 270 d.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 404.5 — 406, kasa 405 — 406, za september isto, za december 414 — 416, in vesticijsko 84,5 — 85.25, agrarne 52 do 53.5; bančne vrednote: Praštediona 860 do 870. Union 202 — 203, Kreditna 93 denar, Srpska 155 den., Jugo 81 — 83, Narodna banka 8150 — 8250, Obrtna 38 — 50, Ljubljanska kreditna 123 denar, Poljo 15.75 do 16, Etno 164 denar, Katolička 32—33; industrijske vrednote: Narodna šumska 40—42, Gutmann 185 — 195, Slaveks 96 — 100, Slavonija 120 — 140, Danica 127 blago, Drava 430 den., pivovarna Sarajevo 205 blago, Še-čerana 420 — 427.5, Ljevaonica 210 — 220, Brod vagon 130 — 140, Union mlin 147 do 167.5, Vevče 132 denar, Isis 17 den., Dubro-vačka 430 blago, Oceanija 200 denar, Trbovlje 475 — 485, Jadranska plovidba 560 blago.
Beograd. Vojna škoda 404.25 — 4fio, investicijsko 84.75, Narodna banka 8190.
Biagovna tržišča
Žito.
-f Chicago (20. t m.) Pšenica notira w september 129.25, december 137.125, marc 143.25. Tendenca nazadujoča.
-f Ljubljanska blagovna borza (20. t. m.) Žito: Tendenca mlačna. Brez za^ljukov. Ceno nespremenjene. Nudi se: pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plačljivo 30 dni): baška, nova, 80—81 kg, 1 % primesi, prompt-na, 252.5 — 255; sremska, 80 kg, 1 % primesi, 237.5 — 240; rž: 72—73 kg, 2 % primesi 220—222.5; moka: »Ogc, fco Ljubljana, plač. po prejemu 36o — 370; turščica: baška, slov. postaja, mlevska tarifa, promptna 232.5 — 235; oves: baški, novi, slov. postaja 210 — 212.5.
-f Novpsadska blagovna borza (20. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 24 vagonov pšenice, 3 ovsa, 4 koruze, 4 moke in 1 vagon fižola. Pšenica: baška, 77 kg 192.5 do 195: 78 kg 194 — 196; ladja Tisa 205 do 207.5; ladja Dunav 202.5 _ 205; banaška, 77 kg 190 — 192.5; sremska, ladja Dunav 200 — 205. Jefmen: baški in sremski, 63-64 kg 125 — 127-5. Oves: baški 252.5 — 255. Koruza: baška, banaška in sremska 155 do 160. Moka: »0g< in »0gg< 290 — 300; >2« 570 — 2S0; ,5« 240 — 255; »6< 22o — 230; tft. 180 — 190; >8< 120 — 130. Otrobi: baški in banaški v jutastih vrečah 105 — 110. Fižol: beli, sremski, 2 % 450 — 460.
+ Dunajska borza za kmetijske proizvode (19. t. m.) Položaj na borzi 6e je napram zadnjim dnevom le nebistveno spremenil. Obseg kupčije je dalje majhen. Tečaji so ee mogli obdržati na višini prejšnjega dne. Tudi gibanje na inozemskih tržiščih ni moglo vplivati oživljajoče na kupčijo. Ju-goslovenska koruza, ki se nahaja tukaj, se je ponujala po 28.25 šilinga z Dunaja. Uradne notice so ostale nespremenjene.
Les.
-f Ljubljanska blagovna borza (30. t. m.) Les: Tendenca mlačna. Zaključki: 30 vagonov bukovih drv in 1 vagon bukovih okrog« lic. Eksekutivni nakup: 75 kubičnih m hrastovih hlodov I., od 35 cm premera naprej, postavljeno žaga Trnjaci. — Za mehki les, zlasti za deske, ni pravega zanimanja. Manjše povpraševanje izvira od tega, ker ima Italija še zadostne zaloge. Tvorniccza železniške vozove iščejo zelo velike količine hrastovih nežamanih plohov v dimenzijah od 2.50 m dolžine naprej, širine na ožjem koncu 20 cm naprej, debeline od 60 — 130 mm. Istotako se iščejo hrastove podnice v običajnih dimenzijah.
Hmelj.
+ Onšteb (20. t. m.) Po poroSlih Gremi-ja hmeljskih trgovcev se je v zadnjem tednil razvilo živahno nakupovanje od strani domačih kakor tujih kupcev. Povprašuje ee predvsem po prvovrstnem blagu, ki se plačuje po 250 — 375 Kč (okrog 8—12.5 Din za kg). Po slabem blagu ni povpraševanja. Doslej se je v oušteškem in roudniškera okrožju prodalo po cenitvi 12.000—14000 starih centov letošnjega pridelka.
Mtara
Ciklus romanov Miloša Crnjanskega
Naj 'dobro znani književnik, pesnik-Hrik Jn romanopisec Miloš Crnjanski pripravlja lepe darotff Cita: »čemu občinstvu. Njegcv nedavno objav; jni roman »Sccbe«, ponatisnjen iz »Srbskega književnega glasnika«, je povzroči' pravo književno senzacijo. Kritika Je s priznanjem ocenila to odlično delo a publika je z radostjo sprejela ta roman, ki Ji je tako blizek, ker je dobro Čutila, da se v romanu skozi prizmo gotove obitelji. rodbine Isakovičev, podaja fiziono-mija celih generacij in razvoj naše rase ali vsaj enega njenega dela. V najkrajšem času Izide drugi roman tega cikla, ki ga Je pisec že dovflšil. Roman se bo imenoval »Žile«. Nato izidejo še štirje romani istega cikla. Teh avtor še ni napisal, toda v kompoziciji so vsi ti romani že gotovi. Razen tega Je Crnjanski napisal roman iz modernega Beograda, ki ga bo v kratkem pričel objavljati »Srbski književni glasnik«. Avtor bo v svojem romanu razpravljal o problemu že ne ki prekorači, ko pride v gotova leta, vse zakone in ozire in živi v strahovitem in neprestanem erotičnem razpoloženju ter išče moža. Roman se bo imenoval »Solzni krokodil« in bo obsegal dvanajst tiskanih pol. — Začetkom leta 1930. Izda Crnjanski tudi knjigo svojih stihov, ki so bili že objavljeni po raznih listih. To bo druga knjiga njegovih pesmi. Prva je bila objavljena 1. 1920. pod naslovom »Lirika Itake«. Končno pripravlja avtor še knjigo pod naslovom »Ljubav u Toskani«, ki bo obsegala njegove potopise iz Italije. Tudi ta knjiga izide v kratkem in bo vzbudila tem večjo pozornost, ker je ta zbirka potopisov napravila pred meseci mnogo prahu. takrat, ko je »Srbska književna zadruga« po referatu Marka Cara odbila publikacijo potopisov. Časopisna polemika o teh potopisih med Crnjanskim in Markom Čarom je še vsem v živem spominu. Končno še lahko zabeležimo, da pripravlja Crnjanski tudi knjigo svojih ostalih potopisov Iz naših krajev, iz Francije itd., ki so bili že deloma objavljeni po naših listih.
„Zbori", letnik V., št. 4
Književna priloga obiavlia na 8. straneh dve lirični nesml Strniše in Gorinška. nato pa izpod peresa V. Mirka »Še nekaj o tržaški Glasbeni Matici«, kot dodatek k še v prejšnjih zvezkih objavljenemu hi-storiatu za glasbeno izobrazbo tržaškin Slovencev tako važnega zavoda, ki se le moral pod pritiskom težkih razmer p» vojni zapreti. Sledi kratek oris glasbenega dela Alojzija Mihelčiča in nato zgodovina Glasbene Matice v Mariboru v desetletju 1919—1929. V rubriki »Iz naših organizacij ta društev« čitamo o desetletnici »Sloge«, o nastopajočem delu liublianskih Dev-skih društev, o koncertih šmartinskega »Zvona«, Glasbenega društva v Kočevju, celjskega godbenega društva, o občnem zboru Glasbenega društva v Hrastniku, o desetletnici pev. dr. »Zora« ma Ježici. o ustanovitvi pev. dr. Čitalnice v Slov. Bistrici, o prireditvi mariborske Glasbene Matice ob priliki svoje desetletnice, o prireditvi Glasbene šole v Ljutomeru, o pev. sk slavnosti v Rogaški Slatini, o Dev. dr. »Gorjanci«, o delu akad. pev. zb. »Mladost« v Zagrebu, in koncertu hrv. pev. dr. »Zvonimir« v Zagrebu vse kratka, a dovolj izčrpna poročila. V rubriki »Novosti« se na kratko oceniuie moiih »Pet mešanin zborov«. Prelovčev »Album slov. narod, pesmi«. »Sest slov. nar. pesmi« istega Prireditelja, ki v kratkem Izidejo, Pesmarica ■moških zborov. Vurnikov »Uvod v glasbo*. Kramolčeva knjiga »Narodni Draznik«. Bs-gova »Slovenska pesmarica«. Grmovih »Deset kupletov«. Premrlovi »Cerkveni Tt'oški zbori« in Ba.iukcva »Tamburašk« šola«. Izpod peresa St. Vurnika čitamo pregledno poročilo o oDerl ln koncertu v pretekli sezoni. Nova rubrika ie »Poglavje o naši glasbeni kritiki«, ki ie otvoriena z namenom, »da naši kritiki izvedo mnenje prizadetih skladateljev o kritikah.« Tu najbolj milo toži skladateli »X. Y.« (tako so sam podpiše), da so mu slovenski glasbeni kritiki »zelo. zelo nenaklonieni« in zato hoče odslei raje molčati, ori tem pa postrani švrkne po za novo glasbo stremeči »•Novi Muziki«. dalje sledi gostobesedni (svoi čas menda od »Jutra« odklonjeni) napad na L. M. Skerianca pod naslovom »Koncertne kritike Drof. L. M. Škerianca«. Kritike strašnega Škerjanca sn Po mnenju pisca Albina Lajovica krive, da je »ljubljanska opera skoro na tleh. da koncertna društva hirajo, da je občinstvo izgubilo svojo lastno razsodnost m se navzelo totalno zgrešenega mnenja, da je vse za nič, kar se v Liubljani poje in nudi. da ie obisk
pev. koncertov padel, da se oblast ne čuti
dolžne prisostvovati res pomembnim pev. koncertom JPZ, da Je ljubljanska inteligenca zbegana in brez pevske oriientaciie. da so pevci skrajno ozlovolienf. da niiho-v idealizem gine od kritike do kritike, da se mladina boji pev. dr„ kot vrag križa.« Vs» si pohuišal. dragi Škerjanček. in mlinski kamen ti ie gotov. Seveda pisec tudi lopne po »(Novi Muziki«, po raznih Ostrcih, Kogojih e compagnia bella... Pardon. ta zadnji stavek le g. pisec citiral samo iz Pisma »odličnega modernega slov. skladatelja«, tn še neki drugi nepodpisani skladatelj se pritožuje nad kritikami »Jutrovega« referenta L. M. Š. o njegovih skladbah. To ie
zares hudo.
Marsikaj v tem poglavju ie vredno premišljevanja ln upoštevanja, toda enega vsi
ti outsiderji in gospodie »stareiše generacije s predvojnimi ambicijami« (kakor piše Vurnik v ravno ti štev. Zborovi ne bodo nikdar dosegli: Kolesa časa ne bodo zavrli, kajti zakoni napredka so neizprosni. --Slede rubrike »Razno«. »Listi« in »Iz uredništva in uoravništva.« Kniiževna priloga je. kakor razvidno, zares oestra.
Glasbena priloga prinaša Pavčiceve »Miri slov. narodne pesmi« v oriprosti priredbi in sicer »Ko so fantie nrotl vasi šli. »Meglica«. »Zagorska, št. 1« in »Zagorska št. 2« za moški zbor ali kvartet, ter zvočni in hvaležni mešani zbor Aloiziia Mihelčiča »Darovanje Marije«, vse komnozicue. ki ne moreio delati niti naiprimitivneišim podeželskim pev. zborom resnih težav.
—c.
Izvirne drame in prevodi v zadnjem desetletju beograjskega gledališča
V zadnjih desetih letih je prejelo beograjsko Narodno Gledališče okrog 500 izvirnih dram, od katerih pa je moglo uprizoriti komaj 50. Vse ostalo počiva v prostranem gledališkem arhivu. Zanimivo Je, da so igrali v sezoni 1927'28 veo domačih dram in dali več domačih predstav, kakor pa prevodov. (Toda na razpolago je bilo le eno samo poslopje.) Te sezone so uprizorili 22 izvirnih del s 100 predstavami ter 20 prevodov z 99 predstavami. Pretekle sezone je bilo to razmerje sledeče: 28 domačih del (152 predstav) in 30 prevodov (153 predstav). V sezonah pred 1. 1927/28 pa prevlar dujejo bolj in bolj prevodi.
Med onimi 500 dramami domačih pisateljev, ki jih je prejelo Narodno gledališče zadnjih 10 let, je zelo mnogo čisto amaterskih del, ki so jih napisali ljudje, ki sicer niso nikoli pisali. To so večinoma dela patriotske ali socialno-sentimentalne vsebine, nato »poceni« drame, z narodnimi tipi. po vzorcu Nušičeve »Poti okoli sveta« itd. Dar lje je med njimi tudi precej stilskih in modernističnih stvari, ki pa so z dramatskega vidika zelo slabe. Cesto se čuti v njih vpliv najnovejše nemške literature: Tollerja, Briicknerja^ Hasencleverja itd. Poleg tega je močan tudi Pirandellov vpliv, ki se ga opaža celo pri starejših, renomiranih piscih.
Prva srbska ali hrvatska
čitanka za osnovne šole
Priredila Iv. Lčsica in dr. R. Molž. Ljubljana 1929. Založila Učiteljska tiskarna. Odobrilo min. za prosveto, O. N. Br. 10.125 od 22. marca 1929.
Gradivo I. dela je namenjeno 3. razredu, odnosno 3. šolskem letu, kjer se naj po učnem načrtu učenec v eni tedenski uri nauči čitati in pisati cirilico.
Izvzemši prvi dve najlažji skupini je vsaka, pisana in tiskana, skupno obravnavana na eni strani, kar bo velike koristi za pouk: natrpanje obsežnega in raznovrstnega gradiva na ozkem prostoru samo povečava nepazljivost otrok, ki so že po prirodi raztreseni.
Drugo izredno prednost nove knjige opazimo v kratkih originalnih in sovisnih berilch, ki se začenjajo že pri tretj skupini. V njih dobi otrok zanimivo snov, ki ga bo vprav silila, da se vadi v čitanju in pisanju novih skupin, a pri tem ponavlja, ne da bi opazil, že obravnavane črke. Delo mu bo jako olajšal tiskani in pisani vzorec pred njim: vsako berilce se začenja s pisanimi stavki ter se nadaljuje in končuje s tiskanimi, a tvori povsod sovisno in zaokroženo celoto po vsebini, prikrojeni otrokovi duševni zmožnosti, prirodi in okolici.
Tretja prednost tega dela leži v njegovi kratkosti. Vse gradivo obsega jedva petnajst strani. V dosego stavljenega cilja ni niti treba, da s pretirano naglico ustvarja zmešnjavo v glavah svojih učencev, niti da utruja z dolgočasnim, da ne rečemo zo-
prnim čitanjem in pisanjem posameznih besed ali nesovlsnih stavkov nekoliko odrasle učence, ki so že dve leti vajeni so-visnega in ugodnega štiva.
II. del učbenika tvori čitanko v pravem zmislu besede, oa ie namenien otrokom 4. razreda, kjer se srbohrvatski iezik poučule po dve uri na teden.
Sestavllalca sta se tudi v tem delu ozirala na specialne potrebe v Sloveniji. Dve tretjini gradiva sta tiskala s cirilskimi č»-kami. da bi otroke prisilila, da se i nadallb vadijo v čitanju in pisanju te abecede. Z druge strani sta obrnila naivečio pazljivost na izbiro gradiva. Uvrstila sta v knjigo 107 člankov: 46 v stihu in 61 v nrozi. Ti so izbrani iz del poznanih mladinskih pisateljev. najboljših srbohrv. pesnikov in književnikov: Z. J. Jovanoviča. Sv. Coroviči«. VI. Nazorja, Br. Radičeviča, Di. Arnolda, P. Preradoviča. D. Obradoviča. M. A. Relj-doviča, V. St. Karadžiča, J. Zaharia I. Sun-dečiča. Di. Jakšiča. M. C. Miličeviča itd. Dobro je zastopana tudi narodna književnost s 6 pesemcami in 12 berili v prozi.
Gradivo ie tako razdeljeno, da tvori več člankov, oo vrsti tiskanih, po eno idejno celino: te so: šola. dom. iesen. zima. pu-mlad. poletje in naposled d^nvino: obravnavajo torei najbližjo okolico učenca v prostoru in v času. Pesem in proza se če-sto jako izmenjavata, a vsako celoto (razer. druge in sedme) završuie no nekoliko pregovorov. ugank in kakšna primerna vor<« šanka. Te so v ozki zvezi s predhodnimi članki, reče oa se lahko, da se nlihova vsebina razvija iz pravkar vzetega gradiva, tvorijo njegov aforistični resumč. Učenci se jih lanko igraje nauče in traino zapomnijo skoro brez vsake razlage. Sicer oa v knjigi ni suhoparnega moraliziranja, ki bi brez zveze s pripovedovanim dogodkon« ne vodilo do ničesar.
Berila po vsebini ne presegajo otroške zmožnosti, a v prvi vrsti povišuieio plemenito srčno izobrazbo, kar le oosebno za daiašnio materialistično dobo izredno potrebno, potem negujejo nacionalni duh, razvijajo okus in silijo čitatelia. da opazuje zunanji svet. končno širijo znani e. učencu primerno izhajale iz njegove bližine v prostoru in času.
Slovar. Sestavljalca sta z naivečjo pazljivostjo izbirala berila, pisana v pravilnem in lahkem jeziku. Pa tudi v nailažiih štokavskih tekstih, kakor tudi v berilih te čitanke bo Slovenec, posebno otrok, nalete! na nerazumljive besede. Zato mu ie oo treben slovar, ki je tu oazliivo izdelan: gradivu 60 strani fe dodan primeren slovar 18 strani. Slovar fe nekoliko obširen, ker tolmača pod tekstom ne naideš nikie». kar pa samo koristi pouku: rakai učene* pri iskaniu besed boli nanio misli, oa si tudi bolie zapomni.
Ta Sitanka pomeni velik napredek r.\ naše kraje, a najbolj nadkriljuje druge po svojem originalnem, lahkem, sorazmerno kratkem in sistematičnem obravnavanju azbuke.	M. Z.
Praška umetniška sezona
letos v jeseni
Fraza, sredi septembra.
Vsako leto na iesen obiščeio Prago umetniki mednarodnega slovesa: Devci. dirigenti, virtuozi in književniki. Letos ie podoba, da bo ten gostov več nego običajno. kar bo menda še boli dvignilo ugled, ki ga uživa Praga kot važno mednarodno središče umetnosti. Oglejmo si nekoliko najavljene letošnie goste!
Med prvimi bo tenorist njujorške Metro-politane Benjamin Gigli. naslednik Carusa. kakor ga imenuje svetovno časooisie. Druga atrakciia bo koloraturna snpranistka Galli-Curci potem se obeta ruski barito-nist Šaljaoin in za niim španski tenorist Fleta.
Da ne bo manjkalo Pragi tudf orkestralnih koncertantov mednarodnega imena, za to bo poskrbel ruski dirigent Kuševickij, ki pride semkaj s 120 člani svoiega ameriškega orkestra. Naiavlieni so dalie koncerti dunajske in berlinske Filharmonije. Obe sta v Pragi poDularni fn dobrodošli, v vsakem pogledu zreli in se lahko merita s Češko filharmonijo, katero bo letos zopet vodil Vaclav Talich. ki ie bil lani zadržan v inozemstvu. Prago bo obiskal dalje tudi dirigent Pietro Mascagni. sklada-telf »Cavallerie rusticane«.
Za jesensko sezono ie že naiavil svoi koncert naivečii sodobni virtuoz na čelu I Pablo Casals. dalie violinski virtuoz Fritz ! Kreisler. klavirski virtuoz Alfred Cortot h» sloviti Viljem Backhaus. To falango umetnikov bodo še dopolnili: ravnateli draždan-ske opere Fritz Busch. slavni ruski umetnik Sergei Rahmaninov. dirigent Bruno Walter in drugi. Med pevkami se obeta ko-
„Kriza knjige"
Beograd v septembru.
Najkompetentnejše osebe v našem literarnem življenju zatrjujejo, da pravzaprav ne obstoja kriza »naše književnosti«, pač pa lahko govorimo o »krizi knjige« v tem smislu, da je danes razpečavanje knjig zelo težka stvar. Kriza obstoja pri onih, ki bi radi kupovali knjige naše in tuje književnosti, pa jih ne morejo. V tem smislu se kaže »kriza knjige« kot knjigotržka kriza. Ni to kriza književnega vstvarjanja — razmeroma «e pri nas mnogo piše — to je takorekoč kriza razpečavanja knjige, ne samo med široke ljudske mase, temveč tudi v ono tenko intelektualno plast, ki obstoja pri nas. Ugleden knjigarnar je pravilno nekoč pripomnil, da se danes pred knjižnimi izložbami pravtako zaustavlja masa intelektualcev, ki strmijo vanje, ne da bi mogli kaj kupiti, kakor so med vojno ljudje strmeli v izložbe z jestvinami lačni ljudje ki niso imeli denarja, da bi si kupili klobaso ter utešili tako svoj fizični glad. Prav tako si danes masa intelektualcev ne more utešiti svojega duševnega gladu. Zanimanje za knjigo je tu, pa še kako veliko.
S tem je tudi že podana smer,_ v kateri je treba iskati zdravila današnji krizi knjige, ki je bila nepravilno naznačena kot »kriza naše književnosti«.
Predvsem je potrebno, da postanejo knjige cenejše, da se morejo lažje razpečavati, v večjem številu izvodov, in da pride do njih lajsko tudi siromašni intelektualni sloj. Dober, toda še nepopolen lek za krizo knjige si je izmislil beograjski knjigotržec Geca Kohn, ki je v svoji knjigarni vstvaril poseben oddelek za prodajanje knjig na obroke.
Toda lek mora biti še globlji in uspešnejši. Stvar je treba prijeti boli vsestransko in načelno. Kako? Knjiga lahko postane cenejša le, če se bo tiskala v večjih nakladah, kakor do sedaj. Dokler se bodo tiskale v dveh pisavah in v dveh narečjih, bodo vedno obsojene, da izhajajo v malem številu eksemp-larjev, da bodo drage ter nepristopne onim, ki si jih želijo. Zato zasluži vso pozornost podjetje g. Lazarja G. Vukičeviča, lastnika knjigarne »Svetlost«, ki tiska knjige v latinici ter v ekavsem narečja. Na ta način so izdaje njegovih knjig namenjene širšemu teritoriju in večjemu številu čitateljev, kakor če bi bile tiskane v cirilici. Njegove naklade so večje, knjige cenejše ter je bil velik del njegovih izdanj razprodan v razmeroma kratkem času. Zakaj zelo važen problem je tudi, da se knjige ne samo razprodajo, temveč da se razprodajo v najkrajšem času, da preide lahko knjigotržec k drugim izdanjem.
Drugi važen moment, ki je doslej oviral razvoj v naši (srbohrvatski) književnosti, je dejstvo, da izidejo večkrat po dva in več prevodov istočasno. Tako 6e je zgodilo tudi te dni, ko je izšel prevod Remarqueove senzacionalne knjige »Na Zapadu nič novega« istočasno v Beogradu in Zagrebu, ne glede na to, da izhaja v beograjskem »Vremenu« prevod prav te knjige. Če bi imeli en sam prevod, bi izšel kajpada lahko v mnogo večji nakladi ter bi bil izdatno cenejši. Tako pa imamo več izdaj onega dela, a vse te izdaje so zelo drage ...
To se bo najbrže spremenilo, ko stopi v veljavo zakon o autorskem pravu. Tako izdajatelj kakor tudi pisatelj bosta zainteresirana, da ne dasta prevajati komurkoli in tako se bo tudi lahko preprečilo, da bi izšla
istočasno dva konkurenčna prevoda.
Na knjižno krizo bo gotovo blagodejno vplival nedavno izdani odlok o izenačenju pravopisa (srbo-hrvatskega) v šolah. Morda ne bo čutiti tega takoj in neposredno, toda v kratkem času se bo gotovo občutil vpliv tega odloka ministrstva prosvete. Ta odlok ni le koristen, temveč tudi zelo dalekoviden. Izvesti bi ga bilo treba že davno preje. Ce javnost ne uvidi dovolj njegove važnosti, so temu najbrže vzrok politični razlogi. S kulturnega vidika pa moramo pričakovati, da bo imela podoben pomen, kot nekdaj Vu-kova reforma.
Ko se bodo knjige tiskal* pri nas (v Srbiji in Hrvatski) v enem pravopisu, bo to silen korak naprej tudi v pogledu edinstva, katerega je omejevalo doslej poleg različne pisave in različnih dialektov, tudi needin-6tvo pravopisa.	. ..
Poleg vsega ostalega moramo gledati tudi na to. da dobimo kar najboljši kader knu-gotržcev. Ne sme se več zgoditi, da zahteva kupec knjigo te in te vrste, da pa mu knjigotržec ne more postreči, ker ne ve, kaj je vsebina njegovih knjig, kakor se to dogaja pri knjigotržcih, ki na eni strani prodajajo jestvine, na drugi pa knjige. Za knjigotrs-ca je potrebna kvalifikacija, kakor za vsakega drugega trgovca. Karakteristično je, da hvalijo vsi beograjski knjigotržci veliko solidnost slovenskih književnih založb.
Vse to bo lahko sčasoma pospešilo razprodajo knjige, a na ta način tudi izboljšalo njeno kvaliteto. Hitrejša razprodaja knjige bo omogočila hitrejši pojav druge knjige na tržišču, od česar bodo imeli zopet pisatelji koristi.
To je zaenkrat najaktuelnejši recept zfl lečenje krize, ki obstoja, ki pa v svojem bi-
toraturka Ada Sad.
Tako bo. kakor vidite, letosnla praška Jesen v umetniškem oziru orav zanimiva, v vsakem pogledu vredna nreišnlih gostov-umetnikov svetovnega slovesa, med katerimi so bili vedno naivečii možie svojega časa: Mozart Weber. Beetnoven. Haydn. Berlioz. Wagner. Čalkovskii. Grieg. Llszt Brahms. Massenet Saint-Saens. Charpen-tier in drugi. _
Zakaj je bil odžagan Lunačarskij
2rtev »čiščenja« ▼ ruski komunistični stranki Je postal pred kratkim tudi prosvetni komisar Lunačarskil. Vest o su-spenziji tako odličnega prosvetnega delav. ca. ki Je hotel res dobro ruskf orolefcarskl kulturi, obenem na ni mogel zataiiti nekaterih splošno kulturnih načel. Je izzvala nm le v Rusiii. ampak tudi marslkie v Inozemstvu konsternaciio. Zdai prihaja ooiaa-nilo. zakaj fe moral Lunačarskil iti.
Že ored meseci se Je začela oroti Luna-čarskemu srdita kamnania. Napadalci jeli kritikovati njegovo stališče napram proletarski kulturi. Zahtevali so od nleg*.. da odstopi od meril estetike, ki iih fe vea-r.o branil pred boljševizmom. Vmes Je prišla še druga zadeva: odstranitev kapeie Iberske Madone z iavneea trga v Moskvi. Ruski brezbožci so zahtevali, da se ts» ukrep izvede brezobzirno in temeljito. Lunačarskil bale ni soglašal z niiml in Je zavračal predlog. Tedai se fe kampanfa oroti nlemu še poostrila. Medtem, ko s® Lunačarskega prej napadali samo iz stvarnih razlogov, so začeli zdai nani sipati strelice še Iz čisto osebnih razlogov. Žem Lunačarskega. gosoe Rosenelovi. ki Je ot>« klicna igralka, so začeli očitati, da živi m, buržoazniii nrincfpih. Vse to fe postalo Lunačarskemu tako srabno. da le sklenil prepustiti resor prosvetnega komisar)* vneteišemu strankariu. ki stavi politiko nad kulturo in postavlja slednio le v službo prve.
Kritik Ojetti in futuristi
Umetnostni zgodovinar in kritik TJgo Ojetti je v svoji reviji »Pegaso« precej ostro nastopal proti futuristom. Njihov mojster Marinetti mu pa odgovarja še ostreje in —-prav na svoj način. Kolikor Je njegovo pismo, ki ga lahko čitamo skoraj v vseh listih, značilno za razmere v italijanski literaturi, si dovoljujemo prevesti za naše či-tatelje nekaj odstavkov. Marinetti piše:
Dragi Ojetti,
ta »dragi« je naslovljen sijajnemu inter-vlvistu, ki si je pred 30 leti s svojim monoklom, blestečim svetilnikom brez originalnega ognja, prizadeval, da prikaže neizkušenim mladeničem literarne razkošne bregove in dostop v gotova papirnata pristanišča, založena z zaprašenimi knjigami in mrtvimi filozofijami.
Takrat si bil jako simpatičen.
A izvolil si, da postaral svoj Bvalskl obraz . . • itd.
---(Marinetti se norčuje ia »Pe-
gaza«.)
Ce letiš v zrakoplovu ln ee trudil, da bi z jezikoslovno točnostjo zabeležil vtise, si prisiljen, da vzameš za svetovalca >Prvi zračni besednjak«, ki sta ga ustvarila Marinetti in Azari. (Zadnje Marinettijevo delo: Primo Dizionario Aereo.)
Na svojih evropskih potovanjih si gotovo občudoval novo arhitekturo iz šole Sant Elia, ki je umrl na Krasu, rusko scenografijo, na katero je jx» izjavah Lunačarskega vplival futurizem, in čisto kinematografijo, ki smo jo mi iznašli pred šestnajstimi leti.
Na zadnji razstavi dekorativne umetnosti v Parizu si lahko opazil, da triumfirata futurizem in kubizem in da, kakor je v »Journalu« pisal Antoine, »je pogled že davno odprla Marinettijeva šola.«
Prva Številka Tvoje revije, bi ee lahko okrasila z naslovom »Trojanski konj«, ker je vsebovala v trebuhu rezila.
Gotovo si jo hotel (revijo) krmiti e klasično človečnostjo in »vzgojeno, utemeljeno in domišljeno kritiko«; a požrešna prikazen je požrla Papinijev članek . . .
Čudno je, da Ti je ušla egoistična ln an-tipatrijotična zloba v impotentnem zaničevanju italijanskega literarnega genija. Čemu tedaj »vzgojena , , , kritika v Pegazu?«
Magnard Te v svojih epigramih opozarja: »Pegase, c'est un cheval qul porte le« grands hommes a 1' hopital.«
Resnično; ti ljubiš besedo Pegaso, ker Ti pomeni sintezo Tvoje mentalitete, katera ima sledeče prvine:
1.)	Skepticizem salonca in starega diplomata.
2.)	Humanitarizem, ki dviga tujca v nebo in kritizira italijanske novotarje (novo-borce).
3.)	Surovost starlnarja.
4.)	Kult posnemanja in plagijatstva, ki Te žene, da sovražiš originalnost in originalne mladce.
Veruj mi, opusti Ideje, ln ne boj m v-vohicijonarjeT. Postani epet duhovit zbiralec tujih idej. Tako se boš rešil zmot Italija ne potrebuje skeptičnih in ironičnih kritikov. Naperjena v novo bližnjo vojno, potrebuje Italija »Balilla« (organizirane de-ce), ki bo za vojskovanje vzgojena, neustrašnih avijatikov, iznajdljivih kemikov in navdušenih arti6tov, pripravljenih, da zamenjajo čopič in pero za bombe, pline in metalce plamenov.
Klasične humanosti smo siti (ci fa schiio. To Ti izjavljamo mi, fašisti futuristi, ki ni-emo nikdar popustili in ne popustimo.« itd.
Marinetti je član italijanske Akademij* umetnosti.
Spor zaradi Nietzscheja
Pod naslovom »Der Fall Nietsche und die Liicke im Urheberrecht« otvarja berlinski vestnik »•Die literarisehe Welt« dobro premišljeno kampanjo proti enostranskemu tolmačenju Nietzschejevih del in tistim osebam, ki razpolagajo še danes z Nietz-schejevo zapuščino ter jo uporabljajo po lastnem prevdarku in ne dovolijo javnosti stvarnega vpogleda v weimarski arhiv.
Ostalino pokojnega filozofa upravlja namreč sestra pokojnika, ga dr. Elizabeta Foerster-Nietzsche, ki je predstojnica \vefr-marskega arhiva. Ta arhiv razpolaga z vsemi Nietzschejevimi rokopisi; publicira, kar se mu zdi vredno in zadržuje stvari, ki morda niso potrebne. To samo na sebi ne bi bilo še največje zlo, če bi arhiv vodil nepristranski človek. Problem pa je v drugem: voditeljica arhiva je politično angažirana in pripada nemško-nacijonalni orr-jentaciji. Med vojno je izdala zvezčič Nietzschejevih citatov z naslovom »<Nietz-sche-VVorte, Weggenossen in grosser Zeit«! ter je grupirala filozofove aforizme tako, da je iz znanega Nietzschejevega »\Ville zur Macht« napravila čisto drugo reč, kakor je filozof mislil. Nemška kritika je deklarirala knjigo za potvorbo, čeprav je bilo besedilo točno podano. Potvorba je nastala zategadelj, ker je izdajateljica rabila aforizme v čisto nasprotnem zmislu kakor izhaja iz Nietzschejevih del, če jih človek čita v tisti zvezi, kakor stoje v originalu
V krogih antante je na ta način postal Nietzsche »duševni kralj Hunov« in je izgubil mnogo spoštovanja in ugleda, ki mu gre kot pisatelju in duhovnemu tvorcu. Da, zgodilo se je celo, da so Nietzscheja naredili za moža, ki je napravil klanje za svetovni princip. Gospa dr. Foerster-Nietzsche pravi citirana revija, je k temu tolmačenju pripomogla s svojo zlorabo avtorske zaščite.
Debata, ki nas v nadaljnem ne zanima, ker se tiče poglavitno nemških razmer, je ▼ toliko interesantna, ker zahtevajo nemški literarni krogi, naj se avtorsko pravo omeji na dobo 30 let. Po tem času naj preidejo duševna dela v splošno narodno last. Sorodnikom pisateljev naj se zabrani, da se z njimi okoriščajo na večne čase.
Todor Manojlovičr »Osnove I razyoJ moderne poezije«. Znani naš pesnik Manojlo-vič, rodom iz Vojvodine, ki pa stalno živi v Beogradu, pisec pesniških zbirk »Ritmo-vi« in »Vatrometi i bajka o Akteonu« namerava izdati svoje študije o »Osnovah i razvoju moderne poezije«. Poedini deli te študije so bili že objavljeni v »Letopisu Matice srbske«, »Kritiki« in »Misli«. Sedaj je pisec predelal svoi umotvor, ki obsega vso evolucijo poezije. V kolikor se je avtorju zdelo potrebno, se je dotaknil tudi našega jugoslovenskega pesništva, vendar si Je razvoj naše poezije prihranil za posebno knjigo. Tudi študija o razvoju naše poezije Je že napol izgotovliena. V kratkem bo beograjsko Narodno pozorišče vprizorilo, kakor je že znano, tudi Manoj-lovidevo moderno dramo »Centrifugalni igrač«.
Sedemdesetletnica Tadeja Zielinskega.
Klasični filolog in profesor varšavskega vseučilišča dr. Tadej Zielinski je dopolnil dne 14. t m. svoje sedemdeseto lete. Učenjak, čigar ime je znano širom slovanskih dežel, se je rodil v Skrzypczvncich poleg Kijeva, študiral v Petrogradu gimnazijo, odpotoval kot ruski štipendist v Lipsko ter se mudil potem ko je dosegel doktorat in poslušal klasične filologe Ritschla, Ribbecka, Curtia, Lip sia in Langa, v Monakovem, na Dunaju in v Italiji. Potem je sprejel na petrograjski univerzi profesuro. Sele po svetovni vojni se je preselil v Varšavo. Pred svet je stepil s svojimi znamenitimi knjigami že zelo zgodaj. Spisal je 1. 1885. delo o 6taroatiški komediji, potem je obravnaval antični epos, Ciceronove
Šovore, grško tragedijo in slične probleme, e večje priznanje je dosegel s svojo knjigo o antičnem svetu, ki je prevedena tudi v slovenščino. V novejšem času se bavi Zielinski z religioznimi vprašanji v stari Grčiji, z religijo in helenizmom, z vprašanjem relacije med helenizmom in judovstvom. Zielinski, v slovanskem in tujem svetu jako čislan filolog, je tudi častni član Masarjrkove univerze v Brnu.
stvu ni kriza književnosti, temveč kriza prodajanja knjige.
Proti rovtarščini in nizkotnosti v umetnosti
K temu, po vojni zelo aktualnemu problemu je napisal nemški umetnosti kritik Ernst Lothar članek, ki nima veljave samo za nemške razmere in iz katerega podajamo
nekoliko iztrganih misli: •
Nobeno področje človeškega življenja ni umetniku zabranjeno, da bi ga ne smel obdelati, pa naj leži še tako nizko. Vendar če prikazuje umetnik nesnago, ne zato, da bi nam ozračje od nje očistil, temveč zato, da bi po njej bredel, tedaj je nesnaga namen sami sebi, pa naj jo nališpa še tako umetniško.
Razumljivo Je, da sprejema tako demokratično razdobje, kakršno je naše, vseh vezi prosto besedo z viharnim odobravanjem. Prišlo je celo do tega, da delamo razlike med občevalnim in pisanim jezikom na način, ki postavlja to razlikovanje na glavo. Česar bi nekdo v prisotnosti drugih, torej v občevanju, nikoli ne izrekel, to izraža dandanes neovirano s pisano besedo. A če piše tako, kakor ne bi smel govoriti v občevanju z ljudmi, tedaj mu odpirajo vrata in sprejemajo triumfalno v imenu «sodobnega duha«. •
V čem so tu vzroki? V neki zmoti. Naš čas smatra namreč prostaštvo za pogum. Kako se mu je to zgodilo, je povsem pre-
prosto. Dokler je namreč cenzura vihtela palico, je tvorila odločna, uporna beseda izjemo in kdor je ravnal izjemno, je bil pogumen. To pa je že davno drugače. Izpovedovanju lastnega naziranja, umetniškemu ustvarjanju niso, za srečo postavljene več tako ozke meje kakor nekoč. Tedaj ni niti izjemno, niti pogumno, če si v besedah drzen. Da, jaz bi dejal, da je dandanes večja strahopetnost biti predrzen v besedi, nego
dvigati jezik iz greznice, v katero je padel. •
Ta predrznost to pomanjkanje manire imenujejo pri odraslem literatu možatost. Toda črtajte mu »krepke izraze« in se boste čudili, kaj vam ostane: šibkost.
V resnici ... tu se krije pravo ime e po-tvorjeno stvarjo. Ali poznamo krepke izraze in ž njimi napoprane prizore šele od danes? Ali je današnja nesramnost kaj drugačna nego ona, ki je šla skozi stoletja? Je drugačna! Kajti tista nesramnost je bila: sila. Prekomerna, divja, neubrzdljiva sila. Spomni se na Gargantuo, Pantagruela, «Con-tes drolatiques«, Boccaccia in tem podobne stvari. Tu so jim bila usta polna samega zdravja. Danes pa delajo isto iz degeneraci-je. To je razlika.
Potemtakem ima literat dva razloga, da
je prostaški. Prvič: smatrajo ga za sodobno revolucijonarnega, če je prostaški. Drugič: s tem cenenim prodajanjem svoje moči skriva svojo oblikovalno šibkost. Toda najvarnejši je tretji vzrok, ki se tema pridružuje: neprimerno lažje je pretiravati nego se omejiti; neprimerno lažje je vzbujati zanimanja s frivolnostjo in cinizmom nego s stvarnostjo in zavestjo odgovornosti.
'imoUMiUBm
TetatiU M mbrio ore*4« arvtotefcotfal oddetek Vaoaom Oi Ccnvuv D, D,
Kdaj se bo izplačala bencinska sesalka?
Znano Je, da Američani grade dobršen <lel svojih poslov na statistikah, ki jih nabirajo v raznih panogah. Nam se te statistike seveda zde mnogokrat smešne in pretirane, vendar imajo v bistvu veliko praktično vrednost Tako so na primer zbirali Američani podatke o bencinskih sesalkah ter so prišli do zaključka, da je marsikatera sesalka propadla samo zaradi tega, ker prodajalec pri sesalki ali v garaži ni znal pravilno občevati z avtomobilisti in avto-mobilistkami. Bilo je šest vzrokov, zaradi katerih ni prišel avtomobilist več v dotično garažo ali k bencinski sesalki.
Prvič: Ker je moral dolgo trobiti, dokler ni prišel poslužitelj.
Drugič: Ker so umazane roke onesnažile notranjost voza.
Tretjič: Ker Je poslužitelj sesalke med pogovorom z avtomobilistom in med delom pri avtomobilu kadil.
Četrtič: Ker je vozača po nepotrebnem zadrževal.
Petič: Ker ga pri poznejših obiskih ni sprejel tako prijazno kakor prvič.
Šestič: Ker mu je dal popolnoma mehanično neko olje, ne da bi se bil prepričal, katero olje popolnoma odgovarja konstrukciji in delovnim okolnostim dotičnega motorja.
Praktični Amerikanci seveda niso ostali samo pri teh negativnih konstatacijah, ampak so takoj zbrali tudi podatke, zakaj so druge bencinske sesalke oziroma garaže uspevale. Pri teh je namreč uslužbenec pridobil naklonjenost avtomobilista lz sledečih razlogov:
Prvič: Ker ga je vedno prijazno pozdravil.
Drugič: Ker je oelovil avtomobilista pri drugem obisku takoj po imenu.
Tretjič: Ker je napravil na vozača vedno dober vtis.
Četrtič: Ker ga je posluževal, ne da bi izgubljal preveč besed.
Petič: Ker ga je hitro poslužil.
Šestič: Ker je bila sesalka in prostor okoli nje v zelo čednem stanju.
Sedmič: Ker je vozaču izkazal brez na-dalnjega razne majhne usluge, kakor na primer: Očistil varovalno steklo in sedeže, očistil luči — posebno zvečer, ker je pogledal, ali so vse pnevmatike dovolj napolnjene in jih je takoj napolnil, če je to bilo potrebno, ker je pogledal, ali ni hladilnik preveč vroč, in ker mu je takoj ustregel, ako je zahteval kako drugo malenkost.
Osmič: Ker je z isto ljubeznjivostjo postregel lastniku starega Forda kakor pa lastniku novega Cadillaca.
Devetič: Ker je vedno pokazal pravilno razumevanje za pravilno znamko olja in ga ni izbral samo mehanično.
Desetič: Ker je z manipulacijo pri plača-nju hitro opravil.
Vse to so seveda samo primarne, rekli bi najprimitivnejše metode moderne prodaje sploh, a vendar je mnogokrat potrebno spregovoriti o njih, ker naša garažna obrt in naše bencinske sesalke v tem oziru še vedno niso na višini.
Interesantne številke o motorizaciji
Letos 1. jan. je bilo na svetu 31 milijonov 778.203 motornih vozil. Skoro 90 odstotkov avtomobilov je ameriškega izvora in 77% vseh avtomobilov, ki so danes v prometu, se nahaja v Ameriki. Čeprav imamo mnogo več osebnih kakor tovornih avtomobilov in avtobusov, se njihovo število (t. j. avtobusov) hitreje veča kakor ono osebnih avtomobilov. V 1. 1927. se je povečalo število osebnih avtomobilov za 1 milijon 677,146 enot, t. j. za 7,1% napram letu 1926, medtem ko je število tovornih avtomobilov in avtomobilov narastlo za 416.104 enote ali za 10%. VI. 1927 se je razen na amerikanskih tržiščih povečalo število osebnih avtomobilov za 690.637 enot ali za 16,4%, medtem ko je število tovornih avtomobilov in avtobusov narastlo za 277,804 enote ali za 22,1%.
Svetovni promet se v zadnjih letih vse bolj veča. Pred tremi leti se je cenilo razmerje med prebivalstvom in številom avtomobilov 71 proti 1. Leta 1927 je bilo to razmerje že 66:1 in lansko leto je prišel na 64 oseb 1 avtomobil.
Najekstremnejša dežela so na eni strani USA, v katerih "pride 1 avtomobil na 5 oseb, na drugi strani pa Etijopija, kjer imajo vsega skupaj 109 avtomobilov in kjer je razmerje pri desetih milijonih njihovih prebivalcev 91.73%.
V Evropi, posebno na Angleškem in v Nemčiji, so postali avtomobili zelo resen konkurent železnici. Na Angleškem so upe-ljali skoro pred enim letom avtobuse s spalnimi oddelki, v katerih je vožnja mnogo udobnejša kakor v luksusnih vlakih.
Važno za napredek avtomobilizma so dobre ceste. Zanimalo nas bo, da skoro nikjer nimamo prej dobrih cest, dokler se ne razvije avtomobilizem.
Ako bo avtomobilski napredek šel naprej kakor v zadnjih letih, bomo imeli 1. 1935. na svetu nad 75 milijonov motornih vozil. Kakšna vrednost bi to bila in kaj bi to pomenilo za produkcijo pogonskih sredstev, si je težko predstavljati.
Da ta trditev ni tako pretirana kakor je videti na prvi pogled, nam dokazujejo tudi sledeče številke, ki nam zanesljivo kažejo registracijo v Ameriki in v vseh ostalih državah od 1. 1916 do L 1928 s stanjem 21. decembra.
Skupno na svetu 4,232.242 8,852.394 10,942.924 12,719.500 14,618.944 18.212.702 21,455.971 24,473.629 27,650.267 29,687.499 31,778.203
	U. S. A.	Vsi ostali
1916	3,512.996	719.246
1919	7,565.446	1,286.948
1920	9.231.941	1,710.983
1921	10,464.715	2,254.785
1922	12,239.853	2,379.091
1923	15,092.177	3,120.525
1924	17,595.373	3,862.294
1925	19.954.347	4.519.282
1926	22,001.393	5,648.874
1927	23.133.243	6.554.256
192&	24,493.124	7,285.079
Nove fuzije t ameriški avto industriji. Pred kratkem so se v upravi družbe Willys-Overland izvršile nekatere spremembe, ki so, kakor zatrjujejo newyorški časopisi, začetek nove koncentracije kapitala v nekaterih ameriških tovarnah avtomobilov. Nov koncem bi imele tvoriti tovarne Willys-Overland, Packard, Nash in Hudson, ki so producirale tekom prvega četrtletja t. 1. skupno 250.000 avtomobilov, t j. nad 15% celokupne amerikanske proizvodnje. Ako bo do te fuzije res prišlo, potem dobita Ford in General Motors novega, resnega konkurenta.
Berlinčani in avtomobili. Najnovejša statistika avtomobilov v Berlinu je ugotovila, da pride na 46 prebivalcev po eno motorno vozilo. Vsekakor lep dokaz, kako se je razvil avtomobilizem v Nemčiji!
Koliko avtomobilov ima Italija? Službeno se poroča, da je bilo koncem aprila t 1. v Italiji v prometu 159.233 osebnih in 54.831 tovornih avtomobilov, 7318 omnibusov ter 73.082 motornih koles.
Koliko bencina porabi Angleška? Na Angleškem so porabili v 1. 1927 nad 2,460.000 ton bencina in drugega pogonskega sredstva za motorna vozila, a lansko leto se je dvignil konsum na 2,776.000 ton. Ta napredek od 12.6% odgovarja povsem prirastku avtomobilov v preteklem letu.
Tovarna Fiat bo gradila nova letala. Tovarne Fiat so že prej razen avtomobilov izdelovale tudi letala in orožje in se pogajajo sedaj s koncernom Cosulich zaradi interesne skupnosti s tovarno velikih motorjev te družbe. Razen tega si je tovarna Fiat zagotovila vpliv na tovarno tovornih avtomobilov Ceirano v Turinu. Ta tovarna je sicer zaenkrat še precej neznatna, ker je na primer lansko leto napravila samo 580 avtomobilov. Razen te tovarne ima Fiat vpliv pri tovarnah v Marina di Pisa, kjer bo sedaj izdeloval nova letala po licenci, ki si jo je pridobil od tovarne Dornier. Za nakup
asaški Jesenski meeting
na dirkališču Tezno pri Mariboru dne 15,, 21. in 22. septembra 1929. Začetek ob 14. uri.	Vstopnina Din 15.—
114C3
Vsaka vstopnica more dobiti konja ali 5000 Din,
teh delnic je Fiat uporabil deloma lastna sredstva, deloma pa je dobil za to denar od neke amerike banke, ki je baje v zvezi z General Motoreom. Prepuščamo seveda odgovornost za to vest listu >Automobiltech-nische Zeitschriftc, ki se sam čudi, kako je mogla italijanska vlada dovoliti, da je Fiat predal gotov paket delnic tujcem.
Predpisana imes goriva na Madžarskem. Na Madžarskem je izšel nov predpis, po katerem se sme težki bencin uporabljati samo v razmerju 80 : 20 pomešan z alkoholom. Ta nova odredba se seveda nanaša v glavnem na traktorje in druge poljedelske stroje, medtem ko lahki bencin za avtomobile ni podrejen temu ukrepu.
Avtomobilska cesta Milan-Turin. Kakor smo pred kratkim poročali, se je ustanovila delniška družba, ki finansira graditev ceste Milan-Turin. Ker sredstva, ki so bila v začetku na razpolago, niso zadoščala, so povišali delniško glavnico družbe na trideset milijonov lir. S tem je zagotovljena graditev te ceste. Uporabljali jo bodo izključno avtomobili.
Izvoz francoskih avtomobilov se je v prvih petih mesecih tega leta napram istemu razdobju lanskega leta precej povečal. Tako so letos izvozili 18.328 osebnih avtomobilov, medtem ko so lansko leto izvozili le 15.151 avtomobilov. Vrednost izvoženih avtomobilov je znašala letos 601 milijon frankov in lansko leto 524 milijonov frankov. Prav tako je poskočil tudi izvoz tovornih avtomobilov od 2210 v vrednosti 75 milijonov frankov na 3764 avtomobilov v vrednosti 121 milijonov frankov. Motornih koles je Francija izvozila od januarja do maja tega leta 2889, medtem ko je lansko leto v istem času izvozila le 2573.
Avtomobili na Češkem. Na Češkem je sedaj v prometu vsega skupaj nad 60.000 motornih voziL Od tega števila odpada na osebne avtomobile nad 25.000 in na motorna kolesa nad 20.000- Po številu cilindrov imajo na Češkem največ četverocilindrske vozove.
ženeva med zasedanjem komisij
Številne komisije Društva narodov delajo dan za dnevom — Splošen beg pred vročino — Bele in črne ceste — Krasni ženevski izleti Ženeva, sredi septembra. Septembrsko zasedanja Društva narodov »e deli na. tri dele. Ptrvo tretjino
septembra zlboruje plenuim v Reformacijski dvorani. Tedaj se obravnava poročilo generalnega tajnika Društva narodov, sira Erica Dnuimimonida o delu v preteklem letu. Pri tej priliki se iizgo-vore tod i najbolj opaženi govori celega zasedanja Jo izvolijo, se novi člani v Svet. Sredi meseca zborujejo razrne komisije, ki pripravljajo predloge im resolucije. Nekako po 20. septembru pa se zopeit zbere plenarni k zaključnemu delu. Tedaj se požanjejo sadovi septembrskega zasedanja, če jih je kaj prida. Toda kosci so že iz druge ali celo tretje kategorije, ker dotlej večinama vsi vodilni delegati že davno zapuiste Ženevo.
Zdaj smo sredi druge do.be. Vse delo Društva narodov se je preselilo iz Reformacijske divorane na na/sproitno obalo jezera v tajništvo. To ima svoje prostore v bivšem hotelu »Nationalu«, kjer so se prad enajstimi leti med pokojnim Pašičem in zastopniki Narodnega Veča vršila pogajanja za ženevski pakt. Komisije, v katerih so zastopane vse države, včlanjene v Društvu narodov, pridno »sejeijo«, včasih ima ista komisija (kar po dive seji na dan. Skoro vse seje so javne. Poslušalec ima priliko, da izmed množice govorov, lahko izlušči marsikatero zrno. Letos pa v komisijah ni posebno prijetno, ker peklenska vročina, ki že cel mesec duši Ženervo, nikakor noče ponehati. Kdor nima nujnega opravka v tajništvu Društva narodov, jo ročno popiha kam ven v senco, najraje pa v širno in prekpo ženevsko okolico.
In Ženeva razpolaga z izvrstnimi vozili, s katerimi lahko uideš njeni zaduš-lljivi atmosferi. Predvsem njeni nešte-vi:M avtobusi. Tisti, ki se navdušujejo na najnovejšem ljubljanskimi kolodvoru pred »Figovcetm« nad avtobusnim prometom, naj bi malo pogledali ženevske »autocare«, da vidijo, kaj je udobnost in smisel za tujski promet. Tu ni tistih škatelj, v katerih se tro ljudje kot sardine in se vračajo v mesto potmi, umazani. z zmečkano obleko ki pohojenimi kuirtlmi očesi. V take ambulantne zaboje se tu nihče ne bi dal spraviti. Vsi av-tokari so v lepem vremenu odlprti, da človeka lepo prepiha veter. Vsakdo dobi svoj udoben sedež, nikomur ,ni treba stati. In vožnja je tu res prijetna stvar. »Belih cest« se rastoče pokolenje kmalu ne bo več spomninjak>. Pesem bo posih-mal opevala »črne«, kvečjemu »sive ceste«. Tisto, kar so ptred leti poskusili na Bledu, pa se — ne vem zakaj — ni obneslo, se je tu v Švici to v sosedni francoski Savoji naravnost sijajno izkazalo. Pocljene ceste so pravi blagor za popotnika. Voziš se cel dan, od zore do trde noči, v odprtem avtomobilu ta se vračaš brez prahu na obleki. In kako giladke so te ceste, ki jih ne razjeda dež, ,pto katerih ni nikolijuž in blata. Nisem Sicer proučil vprašanja, koliko stane (vzdrževanje naših »belih« in tukajšnjih »črnih« cest, vendar bi, če bi toieil kaj govoriti, naše bele^ceste z vso njihovo poezijo mirno položili aid aeta. Če hočemo, da bo nam samrm udobno, da se ne bom vračali z nedeljskih izletov z usti, očmi irf nosovi zamašenimi s prahom, in uničenimi oblekami, če hočemo res razviti 'tujski promet, posnemajmo napred-
ne Švicarje in Francoze, ki jiim sflede tudi že naši bližinji sosedje onkraj Karavank!
S takimi vozili tn takimč cestami, kot jih imajo tod, je izlet res zabava, ne pa muka kot pri nas. Celo čez oene se ne more človek spričo udobnosti, ki se mu nudijo, posebno pritoževati. Za razgled Ženeve v avtokaru plačaš 4 franke, to je naših 43 dinarjev. Glavni udeleženci teh neštevilnih ogledov mesta in okolice so seveda Angleži —bolje rečeno, Angležinje — Nemci in Amerikanci. Priznati moram, da delajo te karavane s svojimi vedno isto brbljaiočimi razlagalci dokaj komičen vtis.
Pač pa so na vso moč privlačni daljši izleti. Na primer na sedlo Velikega sv. Bernarda, ki leži višje od našega Grinitavca, a pelje preko njega doli v Italijo izvrstno izpeljana cesta. Iz Ženeve se odpelješ ob sedmih zjutraj ta se vrneš ob devetih zvečer. Za celo vožnjo plačaš 35 švicarskih frankov. Kolko sto kilometrov prevoziš, si lahko preraču-niš na zeumljeividu, jaz pa naj povem, da sem razumel, ko sem bi.l na sedlu sv. Bernarda z njegovem tisočletnim samostanom in udobnim hotelom za 200 ljudi, zakaii prihajajo ljudje s celega sveta sem v Švico. In podobnih izletov lahko napravi tu človek vse polno. Še ceneje prideš na Grande Chartreuse med Ženevo in Grenoblom. Celodnevni izlet te sitane 25 švicarskih frankov. Za te denarje se že izplača obiskati matico kar-tuzijancev, ki so vzgajali v svojem samostanu v divjih gorah tolikanj imenitnih svetnikov in iznašli čudežno kapljico, znano in spoštovano po oelem svetu.
Sploh se lahko reče, da je še lepša od Švice sosedna francoska Savoja (Haute Savoje). Njema jezera so manjša od švicarskih, zato pa so še bolj romantična. Njene gore so višje, saj tu kraljuje Mont Blanc, belih cest tudi tod ni, udobnosti so iste, cene nekad nižje, prebivalstvo zaveznriško, bolj temperamentno in za spoznanje m arij materialistično. Zato jo človek iz Ženeve najraje mahne v Sa-vojo, ki je tudi bližja nego švicarski orjaki Jumgfirau, Matterhorn im tovariši.
Diplomat, žurmafot ta Angležinja imajo torej dovolj priložnosti, da preganjajo vročmo im dolg čas, ko zasedajo komisije v tajništvu Društva narodov. Sicer pa, kar se tiče vročine, naj z upapotaim srcem omenim, da se je med tem, ko sem sestavljal ta-3e hvalospev na Švico im Savojo, nebo temeljito stemnilo in se je Mont Blanc edei v Črne oblake. Prepričan sem, da je malo takih, ki se ne bi veselili dežja ta hladu, ki ga upamo za dežjem. Za emega pa vem zameslijivo, da gleda na izpremembo vremena z mešanimi občutki: to je veliki gostilničar Društva narodov, gospod Neiger (izgovoriš lahko tudi po francosko »nč-že), elegantni lastnik »Volkerbundsknei-že), Bavarije, ki iztoči v vročnih časih morda še nekaj več piva (monakovske-ga in pteenskega) kot ga njegov vredni sodrug Matevž pri »Figovcu«. V. F.
(peci cOugo Žuc, Scta
izdeluje tvrdka
Srebotnjak & Golob,
Ljubljana, Pnliarjeva nI. 3
Prevzema vsa tozadevna popravila, katere izvršuje strokovnjaško, ceno in
brezkonkurenčno.	128
(Mo©
Izvleček iz programov
Sobota, 21. septembra.
LJUBLJANA 12.30: Reproduarana glasba._
13: Napoved časa, borza, r oprod, glasba. — 13,30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Delavska ur«. — 20: Vr-gojes lovno predavanje. — 20.30: Prenos koncertne« večera te Za«rcba. — 22.30: Napoved časa ia poročila.
Nedelja, 22. septembra. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerieven« glasbe. — 10-30: O bolniški posteči. — U. Koncert radio-onkestTa. — 15: Predavanje k poljedelstva. — 15.30: RepTod. glasba. — 16: Humorist »črno 6M-vo: Mitčin&lri. — 16.30: Koncert citraškesa krožka »Vesne«. — 20: Prenos z Zagreba. — 22.15: Koncert rad«x>rkestra,
ZAGREB 11-30: Dopoldanski koncert. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos 4r opere.
—	BEOGRAD 12.10: Koncert radio-orkestra. — 17-30: Ciganska godba. — 2030: Viotasfcs in klavirski koncert. — 21 JO: Poročila. — 21.45: Koncert lahke glasbe. — 22.40: »Rigoletto« na graimof. ploščadi. — PRAGA 1630: Popoldanski koncert. — 18.06: Koncert orkestra ta solistov.
—	19: Godba za ples. — 20: OrkesitraHe-n koncert. — 21: Veseloigra. — 21 JO: Lahka godba.
—	2220: Koncert u Bratislave. — BRNO 16-30: Koncert ie Prage. — 19: Večerni koncert. —
—	20.20: Klavirski koncert. — 21: Labka godlba.
—	22.20: Koncert a Bratislave. — VAR&AVA 17: Godba na pihala. — 20.30: Večerni koncert.
—	22.45: Godba za pdes. — DUNAJ 10: Tinelo-va maša v A-molu. — 11: Koncert dunajskega simi orkestra. — 15.30: Popoldanski koncert. — 16.50: Komorna glasba. — 20: Dramski večer.
—	Koncert lahke godbe. — BERLIN 17: Koncert kvinteta. — 20: Orkestralen koncert. — Plesna godba. — FRANKFURT 16.30: Koncert šz Stutit-garta. — 20-30: Orkestralen koncert. — 22.30: Finske pesmi. — 23.15: Godba za ples. — LAN-GENBERG 16-30: Koncert iz Stuttigarta. — 20: Operni večer. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 16: Koncert orkestra ta solistov.
—	20: Ves program iz Framkfurta. — BUDIMPEŠTA 12.40: Orkestralen koncert. — 17.15: Koncert lahke glasbe. — 19.35: Dramski večer.
—	Ciganska godba. — LONDON 20: Prenos ve-čeroic. — 21.05: Pevski koncert k vojaška godba. — RIM 17: Popoldanski koncert. — 21: Verdijev« opera »Aida«. — STOCKHOLM 20.45: Koncert Chopinovih skladb. — 21.40: Orkestralen koncert.
ZEMLJA daje dobre sadeže, aiko uporabljate žlahtna semema. Vaš radio-aparat vam dobro sprejema, če se poslužite TUNGSRAM barijevih cevi
Smerekerjevo
posestvo v Sevnici
ki obstoji iz enonadstropne velike hiše na glavnem trgu v Sevnici z vrtom, več stavbnih parcel v trgu ta neposredni bližini kolodvora se bo dne 22. t. m. ob 2. uri popoldne prodajalo na prostovoljni dražbi Informacije daje Kari Cim-peršek. Sevnica.	11189
Rabili boste čevlje
trpežne in poceni
Moramo Vam svetovati, da kupite najtrpežnejšo
DOK O"
obutev, lei slovi kot najboljši domač izdelek. V zalogi za dame. gospode im otroke.
DOKO, Prešernova ulica 9 dvorišče
99
.. 4
1
Tvrdka
L. ROT
LJUBLJANA Mestni trg 9
nudi kožuhovinaste plašče:
seaJskm	od Din 2500 dalj«
imit. sobolja » » 2850 • » ras. veverice
od » 3200 • • nrartnel » » 3500 m
jopice:
motriet gazeda janjčje bele
1800 1750 1100
garniture:
v vseh modnih
krzTifih in barvah » »	100
moške ovraftiike » »	1(10
OBJAVA.
Uprava Državnih Monopola nabaviče putem direktnih ponuda
2 kom. inspekcionih automobila.
Ponude imaju biti podnošene do 28. septembra o. g. do 11. časova, kada če se iste komisijski otvoriti.	H379
Uslovi 1 bliža obaveštenja mogu se dobiti u kancelariji Imdustrijskog Ode-lenja Uprave Državnih Monopola sva-kog radnog dana od 10—12 časova.
Iz kancelarije Industrijsko« Odelenja I. M. Br. 15373 od 13. Septembra 1929. g.
Erost Leonard FORD, Darltagton (AnjC*. . Ustnik ug5$U>vjn-skega patenta br. 3594
Poboljšanja, koja se odnose na izradu automatskih ventilatora za zatvorena kola i sllčno
želi prodati ta paternt afi dati licenco istega.
Informacije daje dr. Janko Oilp, advokat h Beogradu, Kralja MIlana broj 48 .
Gostilna in kavarna Zgonc
„Pod Klane kom"
Vsem znancem in prijateljem ter ostalimi cenj. gostom naznanjam, da sem prevzela gostilno In kavarno Zgonc »Pod Klančkom«.
Točila bom pristna dalmatinska in štajerska vina, mošt teT postregla vsak čas s prvovrstnimi gorikimi in mrzlimi jedili, dobro kavo ta vsakovrstnimi likerji.	Sodeluje prvovrstni Jazz-band.
Oficijelna otvoritev gostilne bo v nedeljo, 22. septembra 1929.
Vljindno se priporočam za obilen po6et
FANI FEGIČEVA.
Oi	NajboljSi liker t za želodec je |
p	^-'Zdravnik želodca.
krepi in zdravi
ŽELODEC
LOVRO SEBENIfQ Ljubljana VIL
Vreče
nove ta rabljene vseh vrst ter
juto za embalažo
ima vedno v zalogi
Mirko Mlakar
LJubljana, Slomškova ulica 1f.
V četrtek, dne 19. t ni. ob 8. zjutraj nas je za vedno zapustila naša predobra ima ti, stara mati, sestra itd., gospa
Frančiška Marinko
Pogreb blage pokojnice se vrši v soboto, dne 21. t m. ob 8. zjutraj na pokopališče »Dol«.
Hrastnik - Ljubljana, dne 20. septembra 1929.
11374
Žalujoči ostali.
Inseriraite v „Jutru"
Iz življenja in
Zasedanje Velikega fašističnega sveta v Rimu
Posnetek < zadnjega zborovanj Vettkega fašističnega sveta v Rta«, na katerem so se obravna-vale bodoče »meniice fa&stlčjie politike. Pil ml*! seffl Mussolini t uoUorml, poleg njega stoji
Stvarnik, Id reierira o položaja.
6aby, dvosedežni avto za 11.000 Din
Ogromne denarne investicije v poletje za izdelovanje avtomobilov novega cenenega tipa — Vozilo s štirimi cilindri
še ovita v kopreno tajnosti. Znano je samo to, da bo ta avtomobil dvosede« žen in da bo v njem prostora za dve osebi, v skrajnem slučaju za tri ljudi. Postal bo torej eminentno družinsko vozilo. Vrhu tega
ne bo tehtal več nego 600 funtov
Amerika je v svojih tehničnih sen« zacijah res neutrudna dežela. 2e Ford je svoj izdelek tako pccenil, da so nje« govi avtomobili v Ameriki tako raz« širjeni kakor pri nas kolesa. Najno« vej še vesti pa javljajo o ustanovitvi družbe, ki bo delala pravcate čudeže. Tvornica avtomobilov Martin Airplain v Garden Cito-ju je izgotovila model, ki bo brezkJrikurenčni predmet na ameriškem in evropskem trgu. Temu avtomobilu bo ime
Baby in bo imel dva sedeža. Namenjen bo torej družinski upo* rabi par excellence. Še večjo senzacijo pa pomeni nizka cena za to vozilo naj« modernejše tehnike. Avto namreč ne bo stal več nego 200 dolarjev ali dobrih 11.000 Din. Treba pa je takoj omeniti, da ta ce* na nima namena potegniti ljudi za nos in vreči na trg samo omejeno število izdelkov za reklamo. Družba, ki bo podjetje financirala, je namreč usta« novljena z velikim kapitalom 45 mi« lijonov dolarjev. Konstrukcija novega avtomobila je
Dom čeških gasilcev
Češko udruženje gasilcev je sklenilo postaviti v Pragi svoj dom, ki naj bi v vsakem oziru dostojno reprezentiral češko gasilstvo. Palača je zrasla iz tal na Kr. Vinohradih v 13. okraju. Lahko bi rekli, da je ta stavba prvi praški nebotičnik. Ima namreč devet nadstro« pij. Po konstrukciji je zelo enostavna.
Stroški za zidan i e in opremo so zna« šali 17 milijonov Kč, v našem denarju blizu 30 milijonov Din. Notranjščina palače je prav zanimiva. Ima dve dvo« rani, od katerih sprejme samo ena lah« ko 1000 oseb. V drugi dvorani je 600 sedežev. Tam bo bioskop in varijetč. Zelo obširne so naprave zoper ogenj. Čim bi izbruhnil požar, bi avtomatično stopile v akcijo naprave za vodo in za« lile prostore do vrha. V Gasilskem do« mu se nahaja muzej češkega gasilstva, zavarovalnica za slučaj smrti in ne« zgod gasilcev, društveni prostori, re« stavracija in slične pritikline, ki ne manjkajo v nobeni reprezentativni pa« lači.
Stolp berlinske cerkve v plamenih
Te dni Je Izbruhnil v zvoniku Nemškega dom« v Berlinu ogenj, ki ie bil tako silovit, da ga je {»omagalo gasiti 7 voz berlinske požarne hrambe. Tekom pol ure je bil požar lokal tziraa.
in lastnik ga bo lahko kupil s pokro« vom iz solidnega materijala, ki bo slu« žil vozilu hkrati za garažo.
Avtomobil bo imel štiri cilindre. Mo* tor bo razpolagal z zračnim hladilni* kom in električnim poganjačem. Kon« strukter novega avtomobila je neki James Martin. Seveda vlada v Ameriki za novi avtomobil mrzlično zanimanje in nič manjše povpraševanje. Imenuje* jo ga čudežni voz. Američani si še niso na jasnem, kako velik, dolg in širok bo Baby, zato nestrpno pričakujejo, da pridejo v promet prvi vozovi. Neka veHka ameriška tvrdka sprejema že se* daj prijave in naročila ter jamči, da je p< djetje resno zasnovano in da ne bo* do naročniki oškodovani niti za cen* tin. vplačanega d.narja.
Usoden glavni dobitek
Neki nemški železniški uradnik je nedavno zadel v Pruski državni lote« riji glavni dobitek in se je denarja ta* ko razveselil, da si je takoj kupil mo* torno kolo. Ker je bil nevešč vozare* nja, je sedel na motocikel za posku« šnjo. Stroj je začel puhati in stekel z gospodarjem po cesti. Vozač pa je kmalu izgubil oblast nad njim in je na nekem ovinku zavozil v kmečki voz, ki je prihajal iz nasprotne smeri. Ka* rambol je bil tako silovit, da je oble« žal železniški uradnik na mestu mrtev s prebito lobanjo, dočim se je kmet rešil s skokom v stran. Živina pa je bila močno poškodovana in tudi voz je šel na kose.
Nravstveni zločinci naj se sterilizirajo
Z mislijo sterilizacije nravstvenih zločincev se že delj časa bavijo v pru« skem justičnem ministrstvu. Da se pa olajša postopek z justične plati, pre* vladuje mnenje, naj bi se dala zločin* cem samim priložnost, da zahtevajo lastno sterilizacijo. Po operaciji bi ve* ljale za vsakogar neke olajšave, ki bi se črtale šele tedaj, če ne bi prestal obsojenec poskusne dobe. Ideja steri* lizacije pa zadeva po drugi strani na odpor, ker je dokazano, da se potom operacije še ne odstrani nevarnost po* novnega nravstvenega prestopka. Po* leg drugega zahteva taka operacija še en pogoj, ki ga bo težko izpolniti: fi* žično krepčino, ki se pa najde v rela* tivno redkih primerih.
Čevlji na mrtvaški krsti
Madžarski čevljar Janoš Gergely je vedno veljal za malce trčenega 6Iove* ka. To sodbo sosedov in znancev je podkrepil tudi s svojo poslednjo voljo. Pred kratkim je namreč umrl in ko so po smrti razpečatili njegov testament, so našli v njem navodilo glede pogre* ba. Odredil je, da se mora njegovo truplo položiti v rakev oblečeno, no* ge pa morajo biti bose, a zato se mo« raio čevlji pritrditi na pokrov krste.
Ta določba je ostala resnično v ve« ljavi, zakaj Gergelyjevi sorodniki so spoštovali pokojnikovo voljo že zaradi poslednje želje. Obenem pa je bila to najboljša reklama za pokojnikovo podjetje, ki ga je po očetu podedoval najstarejši sin. Ko se je ta vrnil s po* greba, je namreč stalo pred hišo vse polno kmetov, ki so prišli na dom, da jim novi čevljar umeri nove čevlje. Originalna reklama je torej zalegla.
Oče tridesetih otrok
V Nottinghamu na Angleškem Je neki oče naznanil oblastem rojstvo svojega 30. otroka. Od tega številnega blagoslova je 17 otrok živih, 13 jih je umrlo. Trije so oženj eni, oziroma omo« ženi, 5 jih pa še pohaja šolo. Mož,^ ki je tako številno pomnožil človeško družbo se piše William Robinson in ie navaden dninaT. Oženjen je bil dva* krat. Prva žena mu je rodila 24 otrok, druga, s katero je poročen sedaj, pa 6. Robinson je zelo štedljiv in skromen. Ne pije in ne kadi in vse, kar zasluži, prinese domov. Kakopak, saj drugače ne bi nikakor mogel vzdrževati toli* ke rodbine! Edino razvedrilo, ki pome* ni hkrati zanj denarni izdatek, je član« stvo nekega nogometnega kluba.
Kako žive ruski pisatelji
Moskovska Literarna izvestja poročajo o rezultatih preiskave, ki je do« gnala neprijetne stvari glede stano* vanjskega vprašanja ruskih intelektu* alcev. Posebno pisatelji žive zelo bed* no. Pisatelj Križanov stanuje s svojo ženo v tesni sobici, ki ne obsega niti 8 četvornih metrov. Asenjev biva celo v polovici meblirane sobe, v drugi po* lovici stanuje njegov tovariš Salvin« skij. Pisatelj Bugarevski, čigar družina šteje pet duš, pa je sploh brez stano« vanja in je odvisen od milosti in do« brih src prijateljev, znancev in sovjet* skih državljanov vobče.
— 50 sekund. Po Oberthovem mnenju bo razvila 1000 sekundnih metrov za* četne hitrosti in bo dosegla višino 60 do 70 km.
Francoski kardinal Dubois
pariški nadškof, je pred kratkim slavil mašnlški jubilej, h kateremu mu je pismeno čestital sam papež.
Turška lepotica
gdčaa Ferika Teftik Hanuma, ld Je bila prokla-mirana za Miss Angoro 1929.
Nov poskus z raketo
Poročali smo, da gradi nemški pro* fesor Oberth raketo, ki jo meni spro« žiti v svetovni prostor. Kakor je izja« vil sedaj novinarjem, se bo izvršil ta poskus v treh tednih in sicer ob Sever« nem morju. Aparat je visok 10 m in ima obliko 10 cm širokega valja. Te« žak je 50 kg in je napolnjem s tekočim kisikom, v katerega moli četvero oglje« nih palic. Ob dogorevanju teh paiic nastanejo plini, ki bodn uhajali iz odpr tin med cevjo in raketno glavo s hi« trostjo 1500 m na sekundo. Raketna glava bo opremljena s krmilnimi pla* vutami in s padalom, ki bo stopilo av* tomatično v akcijo, ko se bo gonilna sila izčrpala. Raketa pa bo gorela 40
(VsaG c as vttta
svoje lepote
Jesen čin zima sta nam vsem prijetna, če smo v elegantnih toplih ulstrih in suknjah. Segajmo po najboljših. Suknne in blago v številnih modernih uzorcih samo pri tvrdki	2
Drago Schwab, Ljubljana
Madžarski postni uradniki se ne smejo ženiti
Vzemi v roko katerikoli madžarski list, v vsakem boš našel tožbe in jadi« kovanje zaradi 'krčenja porodov in splošne depopulacije dežele. In navzlic temu pripravlja budimpeštanska vlad^ zakon, ki naj zabrani ženitev poštnim uradnikom. Tozadevni predlog je spro* žil finančni minister. Razposlal je nam* reč okrožnico, da se ne sprejme v pod* ročje poštnega resora v službo noben praktikant in dnevničar, ki je oženjen in ima celo otroke. Vsi dnevničar j i in praktikanti, ki so oženj eni, pa bodo v najkrajšem času odpuščeni iz službe. Madžarski poštarji se torej nahajajo v veliki dilemi: če bodo oženjeni, jih bo država metala na cesto, če pa bodo samci, bo od njih izterjevala samski davek.
Če zbudiš kačo
Razburljiv dogodek se je zgodil ne« davno v manehesterskem živalskem vrtu. Tam imajo ogromno kačo, 10 m dolgega pitona. Po izdatni pojedini je bila pošast legla k počitku. To priliko je hotel izkoristiti neki paznik, da ji očisti kletko. Splezal je v kletko in za* čel pometati. Hipoma se je piton zbu« dil in se zagnal v paznika. Ta je imel toliko prisotnosti duha, da se je sklo* nil in žival je zletela skozi odprta vra* ta na prosto. Iskali so jo cele ure, predno so jo iztaknili spečo v skritem kotu vrta. Pet nadaljnjih ur so izgubi* li pazniki, da so jo spravili zopet v kletko.	_
Mata Hari še živa?
Pred nekaj dnevi so našli ribiči na obali blizu Bordeauxa čisto premočeno in onemoglo žensko. Povedala je, da se je peljala z italijanskim pamikom ; proti Genovi, pa jo je med viharjem nenaden val pobral s krova. Baje da se imenuje Gloria Allister im da je Angle-žinja. Ribiči tem besedam niso verjeli kar slepo. Še predno pa so utegnil stvar preiskati, je dospel iz trdnjave H. v Bordeauxu oddelek orožnikov, ki je žensko odvedel, češ da je bila v trdnjavi zaprta in da je od tam ubežala. Po narodnosti da je Rusinja in vpisana pod imenom Adamson. Stvar je postala tako še bold skrivnostna, zlasti ker ni bilo znano, da bi imeli v trdnjavi žen-siko jetnico.
Francoski tisk, ki piše o tem slučaju, trdi z vso resnostjo, da mora biti ta ženska slovita plesalka Mata Hari, ki so jo med vojno radi špijonaže v prid Nemčiji obsodili na smrt. Sicer so bili očividci, ki So trdili, da so jo res ustrelili, toda listi ponavljajo že večkrat izrečeno domnevo, da je bilo to samo komedija, v resnici pa da so vplivni prijatelji ohranili plesalki življenje in ji smrt-
no kazen spremenili v dosmrtno ječo. Te fantastične vesti je treba sprejeti seveda z vso rezervo.
Redek metulj
Momakovski listi poročajo o nekem bavarskem pesniku — imena ne navajajo — ki je na svojih potovanjih do gorah ujel velikega, krasnega metulja. Pesnika odlikuje mehko srce in tako ni nič čudnega, da je metulju vrnil zlato prostost. Menil je, da ni vredno o^ ~ diti lepo žival na smrt za tistih ; ..i par mark, ki bi jih eventualno dobii, če bi jo prodal kakšnemu zbirateljuT Pesnik se je kmalu nato vrnil v Monakovo in tu je zvedel v svoje veliko presenečenje, da si je pokvaril najlepšo priliko za lahek zaslužek. Metuljev tiste vrste imajo po zbirkah namreč samo tri eksemplarje in jih plačuj'ejo med brati po 4000 mark in več (približno 60.000 Din). Tedaj ga je prijel takšen kes, da se je vrnil v kraj, kjer je bil tako nerodno zapravil svojo srečo, in si najel stanovanje v upanju, da se mu sreča ponudi v drugič.
Plavač rešil — potniški parnik
Francoski časniki poročajo z debe* limi črkami o pogumnem dejanju mla« dega plavača Barberisa, ki je rešil cel potniški parnik. Parnik, na katerem se je vozil kot rekrut v Francosko In* dokino, je v hudem tajfunu v Indij* skem oceanu nasedel na kleč, pet ki* lometrov od najbližjega otoka in se. začel nagibati na stran. Zdelo se je, da je že vse izgubljeno, ko se je spom* nil neki častnik Barberisovih plaval* nih sposobnosti in ga je pozval, naj bi splaval do otoka po pomoč. Barberis je sprejel ta poziv in ga je navzlic vi« harju tudi srečno izvedel. Za svoje ju* naštvo prejme vojaško kolajno in anamski Zmajev red, vrhu tega pa bo* do ldeč imenovali z njegovim imenom.
Gospa F, Plaminkova
predsednica Ženskega udruženja v Pragi, zastopa Češkoslovaško na mednarodnih kongresih za žensko gibanje v inozemstvu.
Letanje škoduje kravam
Živinorejci države Kansas, kjer je tako rekoč vsakdo živinorejec, so iz* ročili vladi energičen protest proti le* talom, ki neprestano križarijo po kan« saškem nebu. Ropotanje njihovih letal plaši živino, da bega na vse strani. To ji pa škoduje, ker se ne more vzre* diti in mnogo je pogine. Živinorejci zahtevajo torej, naj bi se letala držala vsaj tako visoko, da ne bo slišati tega večnega ropota. Vlada je odgovorila, da bo ta predlog upoštevala.
Največji kokošji park na sveta
Nahajamo ga v Los Angelesu v Ka» liforniji. Tam je ogromno podjetje, ki redi celih 300.000 kokoši, in te kokoši znesejo na leto 30 milijonov jajc. Za krmljenje vseh teh živali porabijo let« no 454.000 kg žita, a večino osobja, ki mora skrbeti zanje, tvorijo ženske.
Rambouillet, poletna rezidenca francoskega predsednika
leži kakih 40 km daleč od Pariza. V tem kraju, Id ima lep gradič z Jezerom, si more privošči« tudi prvi državljan Francije malo oddiha.
DIJAKI!
k n p 1 t e šolske knjige t knjigarni
TISKOVNE ZADRUGE
LJUBLJANA Prešernova 54.
T zalogi Ima Šolske knjige za vse šole v predpisanih izdafah


CENC MALIM OGLASOM:
m—mma^mmmmm—^imm^mmi^aimammmammm
la oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pri-f)2l stojbino za šifro 3 Din. , Telefonske številke: j	2492, 3492
	f¥f		
rti§	I V da 99 mu pes/;«
irVCBOJ* fJOCS pe	nM/c»
a/t GaGo drugo informacijo ticcce 99 matih
oglasov nap priloži v »namGah a
sicer ne fco prejel odgovora 1 JL^mMn
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je aposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
Spalnica
kompletna, ia iešnjevega les«, akoro nova la drago pohiltvo naprodaj. Naslov r oglasnem oddelku Jutra.
8281«
Otomane
(Hrane, peresnice In Ustnice iideluje Anten Koleia, Florijanska ulica itev. 88.
82622

Čevljar, pomočnika
mladega »prejme
Gaj 0vi ulici 2.	SS924
Kuharico
samostojno in veščo vseh gost>odinVskih poslov, pranja perila itd., sprejmem. Dekleta z večletnimi spričevali imajo prednost. Pla-ča 400 Din mesečno. Naslov: Ljubica Jagodič, Novaka, Slavonija.	32902
Natakarico
pridno in pošteno sprejmem takoj v Ljubljani. Naslov t oelasnem oddelku Jutra.
32897
8 dobrih drvarjev
sprejmem takoj. Zgladiti se le: Podmilsčakova St. 38/1.
328S1
Delavca
n Izdelavo cementnih cevi
in drugih cement, izdelkov jjčem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 82862
Pek. učenca
bi poštene hiše, e hrano in stanovanjem sprejme Fr. Vavpotič, pekarna v Slov. Bistrici.	32842
Učenko
za trgovino mešanega blaga »prejme takoj Josip Gruden, trgovec, Šmartno pri Litiji. Prednost imajo * dežele, z dovršitvijo 6 do 8 razr. osnovne šole.
82831
Sobarico
perfektno in pošteno ilčem za takoj. Oglasijo naj ee samo take, ki imajo večletna spričevala kot sobarice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32785
Kuharico
samostojno, veščo vseh gospodinjskih poslov, pranja perila, likanja, pospravljanja itd. sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32956
Nadmlinarja
sprejme takoj valjčni mlin r Sloveniji (ljubljanska oblast), » 14 vagoni mesečne kapacitet«. Popolna oskrba v hiši. Ponudbe z navedbo p'ače in dosedanjega služ-bovnaja do 1. oktobra. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32732
Samostojno
voditeljico
r starosti 85—4.5 let, z dobrimi spričevali in prima referencami sprejmem za dobro idoči hotel-pension (15 sob) v večjem mestu v solnčni Dalmaciji. Ponudbe s sliko in prepisi spričeval poslati na go. V., hotel Triglav, Boh. Bistrica.
S2317
Plačilno natakarico
« kavcijo In osebno pravico solidno ter dobro mož — kateri oddam kavarniško restavracijo na račun — sprejmem. Zaslužek % od prometa. Ponudbe e fotografijo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »% od prometa«.	32295
Izurjen gaterist
za žaganje hrastovine, dobi takoj mesto. Upošteva ee samo prvovrstna moč. Zglasiti se je osebno pri J. Pogačniku, Skofja Loka — ob kolodvoru. 32972
Gospodinjo
»dravo, zanesljivo in resno, ki zna kuhati in hišna dela opravljati, v starosti od 18—25 let, išče mlad samostojen gospod. — Ponudbe s sliko na oglasni Oddelek »Jutra« pod šifro »Gospodinja 48«.
2 slikarska in plesk. pomočnika
sprejme takoj Ljudevit Fain, Zagorje ob Savi 28.
82734
Kuharico
perfektno — ter zanesljivo
sobarico
ki zna dobro likati in šivati, sprejmem takoj proti dobremu plačilu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kranj«.
329«
Hlapca ali kravarja
ki raziume živinorejo in poljedelstvo, sprejmem v stalno službo. — Oženj eni, katerih žene znajo šivati in molzti, imajo prednost. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	32931
2—3 pletilje
earno dobro izurjene prve moči sprejmem. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra« 32974
Mesar, pomočnika
ki s« razume na delo pri prašičih in govedi, sprejmem takoj. Zglasiti se je osebno pri Alojziju Bre-celniku, mesarju, Ljubljana VII, Celovška cesta 93
Čevljar, pomočnika
za fina klinčana in šivana dela sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »JutTa« 32942
Kroj. pomočnika
prvovrstnega in	treznega, za veliko delo	potrebuje Franio PungarSar	v Trbovljah. -----
Veščo frizerko
ali dam. frizerja sprejmem s 15. oktobrom. Ponudbe na naslov: Rihard Tantz, Maribor, Gosposka št. 4.
32941
Služkinjo
veščo kuhanja, pošteno Io snažno, sprejme takoj Josip Rus, St. Vid, pošta Lukovica pri Domžalah.
82964
Čevljar, vajenca
sprejme Maksfan Ježek, čevljarski mojster v Ljubljani, vila Metka, Za Bežigradom.	32597
Blagajničarko
veščo strojepisja in stenografije sprejme večja tvrdka v Ljubljani. Ponudbe na oglasili oddelek »Jutra« pod »Sposobna«. 82966
Trg. vajenca
sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Franc Kramžar, trgovec, Šmartno — Slovenjgradec. 32932
Kroj. pomočnika
za boljšo konfekcijo in po meri, za veliko delo ter
učenca
sprejme Krajec Ivan, Pred Prulami št. 1 — poleg mostu sv. Jakoba. 32925
Kroj. vajenca
pridnega in poštenega, z dobro šol. izobrazbo sprejme takoj Simon Jane,
krojač, Radeče pri Zidanem mostu. Hrana in stanovanje v hiši.	32939
Trg. pomočnika
špecerijske stroke — samo prvovrstnega sprejmem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prvovrsten«.
Pletiljo
dobro izurjeno, s hrano in stanovanjem v hiši sprejme takoj za stalno Marija Debevc, trg., Stara Vrhnika, pošta Vrhnika.
2 učenki
pridni In pošteni, za strojno pletenje sprejmem takoj Martinovi cesti štev. 8.
82981
Prodajalko
zmožno kavcij«, iščem za trafiko. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šitro »Trafika 09«.
Kolar. pomočnika
izurjenega v avtokaroseriji sprejmem takoj izven LJubljane. Med 12. in 14. uro ee poizve v hotelu »Slon«, soba 10.	33008
Pisarniško
praktikantinjo
na trimesečno poskušnjo. Pisan« ponudbe na oglasni oddeleik »Jutra« pod šifro »Marljivost 04«.
33004
Frizerka
dobro izurjena v ondulaci-ji, dobi stalno »lulbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33026
Trgovski pomočnik
finega nastopa, agilen, e perfelktnim znanjem slov. in nemščine, ki bi bil obenem potnik, dobi mesto. Ponudbe s popisom dosedanjega službovanja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno mesto 011«. 83011
Gospodične
hI «1 hočejo Šivati p«rilo,
sprejme v pouk M. Alešo-' ec, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje l/I. 32553
Moderna šola novih jezikov
Francoščino, nemščino, angleščino, italijanščino in ruščino poučujejo samo
'akadem. naobraženi predavatelji
vsak v svojem maternem jeziku, po različnih modernih metodah (Berlitz in dr.) v efcupinah in posameznike. Istotam
nemški otroški vrtec
Vpisovanje vsak dan med 11. in 12.30 ter 18. in 20. uro na Gosposvetski cesti št. 16, pritličje — nasproti Kolizeju. Začetek tečajev 1. oktobra.	32700
Klavir poučuje
sfospodična. Natančneje na Sv. Petra nasipu št. 57fl.
82983
Učenko
ki ima že nekaj prakse — sprejmem ca frizersko obrt Naslov T oglasnem oddelku »Jutra«.	33027
Dobro kuharico
z rečlet. spričevali sprejmem na Rimski cesti 18/11 83034
Blagajničarko
perfektno v kavarniškem poslu sprejme »Velika kavarna« v Mariboru. 83047
Učenca
za soboslikarstvo, s hrano in stanovanjem v hiži »prejme Franc Ambrožič, Maribor, Grajsfca ulica 2.
83049
Služkinja
sposobna u vse — kakor tudi za kuhinjo, čista in srednjih let, dobi takoj službo. Prednost imajo dekleta iz kmečkih hiš. Nudi se jim prilika, da se dobro izuče r gospodinjstvu. — Pismene ponudbe na naslov: Dr. R. Fanlnger, odvetnik v Mariboru, Aleksandrova cesta 75. 33053
Kontoristinja
srednjih let, dobra moč,
verzirana v vseh trgovskih in pisarniških poslih, ki se razume tudi na gospodinjstvo, dobi nameščenje. — Predstaviti se v Posredovalnici Ogrinc, Miklošičeva cesta-	33066
Trg. potnikom
kolonijalne ali galanterijske stroke nudimo zelo dober prodajni predmet — katerega lahko vzame s svojo Kolekcijo s seboj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Deset provizija«.	32928
Potnikom
ki prodajajo kolesa, nudimo velik zaslužek s prodajo novosti za kolo. -«- Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Privatne stranke«.
G. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnlk in njegov avtomobil
142.
Selitveni voz je v dveh sekundah dospel na trg. Tam se je mahoma zasukal in se t vso silo zaletel v hišo gospoda Tilna Jazbeca. Hiša ni bila kajsi trdno zgrajena in _ -a sliki lahko vidite, kaj se je zgodilo!
Prva oblast, koncesijonirana
šoferska šola
Čamernik. Ljubljana (Jugo-avto). Dunajska cesta 36.
Telefon 2236 Strokovnjaški teoretični pouk in praktične vožnje ns različnih modernih avtomobilih, s pričet, kom vsakega prvega 254
Gosli poučuje
bivši učitelj konservatorija Studentovska nI. 9-1. 29176
Šoferska šola
oblastveno koncesionirana. I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske iupite, Ljubljana, Ble>iweieova e. št. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov — Prihodnji Tedni tečaj prične 1. oktobra. Poučujem tudi privatno.	327«
Profesor
prevzame instrukcije za vse srednješolske predmete. — Privatno poučuje tudi nemščino, slovenščino, srbohrr, češčino in ruščino. V vsakem slnča,u jamči m uspeh. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	32634
Klavirski pouk
prvovrsten, kaker tudi lekcije za interpretacijo posameznih kompozicij daje pianistka Jadviga Poženel, — Informacije: Mestni trg št. 17/SI.	»3030
Klavir poučuje
po izkušeni metodi gospo dična. Vprašati na Mestnem trgu 12,{H	32992
Za italijanščino
iščem učitelja ali	učiteljico
Cenjene ponudbe	na oglas,
oddelek »Jutra«	pod šifro
■Italijanščina«.	33005

Množinski predmet
potreben za vsako gospodinjstvo, patentiran v 17 državah. — Prospekt po-šlje brezplačno Samuel Leopold — Senta (Bačka).	171
Fiksum in provizijo
n n d i potnikom za obisk privatnih strank z vzorci manufakturnega blaga za LJubljano in okolico, v tej stroki vodeča firma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Pletilja
nogavic in telovnikov dobi lo, kakoT tudi stroj na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32970
Dobra šivilja
gre šivat na dom — proti nrani in 20 Din dnevno. — Ponudbe pod značko »Na dom« na podružnico Jutra v Celju.	32612
Pletilja
dobi delo na dom. Ponudbe pod »Jaquard in osem ključni stroj« na podružnico »Jutra« v Mariboru.
33050

■^JL
Mesto vratarja
v hotelu ali tovarni želim. Star sem 42 let ter zmožen 6 jezikov. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
32782
Izučena šivilja
dobro izvežbana. želi mesta pri dobri družini. Dopoldne bi pomagala pri gospodinjstvu, popoldne pa šivala. Nasthpi b 1. oktobrom. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 32605
Mesar, pomočnik
mlad, išče mojstra, pri katerem bi se še izvežbal v i-rekajevalski stroki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32731
Kdo bi zaposlil
zdravega 281etnega moža. ki sprejme vsako delo. — Ima tudi 6 gimnazij. Z veseljem bi sprejel mesto laboranta v lekarni ali pri zobozdravniku. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nudim delo«.
Blagajničarka
večietno prakso, tedaj uslužbena t veletrgovini, zmožna tudi pisarniškega dela, teli premeniti službo takoj ali pozneje. Cenjen« ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod lifro »V ne-odpovedani službi«. 827M
Kuharica
želi službo pri boljH družini, orožnikih ali finančni kontroli. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šitro »Poštena 93«.	32993
Prodajalka
špecerije in delikates, Išče mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Specerija 15«.	82978
Pozor
trgovci s SpeceriJ. blagom!
Prodam manjBo trgevino s samo dobrim blagom od 10—20 % pod lastno ceno, kar ostane kot garancija, ako s« me sprejme r službo. Sem Izvelban, vesten in pošten. Ponudb« pod »Hvaležen« na oglasni oddelek »Jutra«.	32965

Premog in drva
prodaja Jezeršek, Vodmat.
200
Puhasto perje
kg po 88 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg, notem čisti beli puh po Din 300 kg. L Brozovid. ke-mička čisticna perja, Zagreb. Illca 98.	183
Cltroca Touring, malo vo len, dobro ohranjen —
Din 22.000; Peugeot Tourinf, 84 HP.
v dobrem stanju, voien 17.000 km. Din 25.000; Peugeot mali, poltovorni, v dobrem stanju, 4—15 HP, Din 19.000; Plat 503 Touring v zelo dobrem stanju, 80.000 Din;
Er*kin« Tourinf, skoraj
nove gume, malt- vožen, Din 40.000; Austro - Dalmltr z dvojno karoserijo, zaprto in odprto, iestsedežen, 65 HP, « ell.. 45.000 Din; proda V. In H. BareHč t Co., LJubljana, Dunajska cesta.	196
Terrot
motociklom smo radi )eeen-sk« razprodaje brezkonku-renčno znižali cene. Motor Impoirt Cie, Bleiwsisova 58
B. S. A. motor
500 cem, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »JftKa«.
82936
Kdo posodi avto
2—StonskL materijala? oddelku »Jutra«.
za prevažanje Naslov v ogl.
83008
Več mlinske oprave
cilindre, luščilnl »troj »Ra pid«, jermenice, vodno tri-bo in drugo proda Fran Juvan, valjčni mlin, Srednje Gameljne, p. St. VW nad Ljubljano.	82738
šolske in pisarn, potrebščine
kupite najceneje pri Ivan Bahoveo, Stari trg 20.
82581
Regjstratura
škatlje dobro ohranjene, 'kompletna naprodaj po celo ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
32929
Dvoje steklen, vrat
starih, x dvojno zaporo, veliko krušno peč in nekaj oprave prodam. Nafilov v oglasnem oddelku JutTa.
33002
Mleko
vealk dan »veže, v vjaki množini dostavljam na dom — lahko te ob 6. zjutraj. Cenjena naročila prosim na oglas, odd-elek »Jutra« pod »Dobro mleko«. 33000
Stoječo svetiiiko
s senčnikom, prepoge, palme, plašče klobuke in razno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 83041
Posojilo
iščemo za izdelavo vsestransko priznanega patenta mehanične stroke — v znesku 200—250.000 Din. Cenjene ponudbe z navedbo % mere na oglasni oddeleik »Jutra« pod značko »Kapital 200.000«.	82760
50.000—80.000 Din kavcije
bi položil za sigurno službo. — Sem vsestransko izobražen, imam srednjo šolo, vešč sem slov., hrv. in nemškega jezika. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celjru pod šifro »Kavcija«.
33055
300 Din nagrade
dobi tisti, ki mi dobi dobro in stalno službo, najraje državno. Naslov pove oglasni oddele-k »Jutra«.
32954
Lesna podjetja
Mladenič, 26 let star, vsestransko vpeljan v les. trgovini, želi siužbo mani-pulanta, skladiščnika ali v pisarni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Les«.	S2977
Pisarniška moč
vešča strojepisja, vestna in pridna, z večletno prakso, išče službo. Gre tudi kot blagajničarka. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Dobra raču-nsrica«.	S2878
Korespondent
za angleški, francoski, italijanski in nemški jezik, išče zaposlitve v prostih dopoldanskih urah. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Korespendent«.
82976
Kuharica
vajema meščanske kuhe in drugih hišnih del, išče za-poslenja. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
V Kranju
oddam v najem prortor« s skladiščem. pripravne za manufakturno ali elično trgovino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 82840
Večji lokal
v bližini pošte iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lokal 06«.
33006
Avtomobili
Chevrolet Toaring, model
1927,	v najboljšem stanju vožen ča 15.000 km — luksuzna izvedba, usnja-ta prevlek«, 2 rezervni kolesa, Din 33.000;
Chevrolet Toaring, model
1928,	2 rezervni kolesi,
Sevožen 12.000 km — n 32 000; Plat 501 Šport, »tvore n» 4 kolesa, skoraj nove gume. Din 82.000 ; Roland Plllain Šport Tou-rlng, štirisedežen. Din 80.000;
Renault, Stirisedelen, odprt. majhen, dobro ohranjen, 25-000 Diflt
7Cufxirn
Eiektr. dinamo
120 Volt, malo rabljen, kupim takoj. Ponudbe z navedbo cen« na oglasni oddelek »Jutra« pod »120«.
82900
Kopalno banjo
oziroma kompletno napravo ia kopalnico kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod znaSko »Kopalna oprema«.
Stoječ parni kotel
M ogrevanje tovarniških prostorov iičemo za takoj. Ponudbe na o^las. oddelek »Jutra« pod iifrc »Kotel«.
82841
Gobe
v vsaki množini kupujemo Ponudbe > večjim vzorcem na »Eksport gob«, Vitanje 82806
Parni kotel
s kompletno armaturo — kurilnocevni ali stoječ, od 4—10 m1 kurilne ploskve, v dobrem stanju, v svrho impregnacije kupim. Dopise t navedbo cent, teže itd. poslati na naslov: Tomo Rakočevič, pilana. Kolašin. Črna gora. 82529
2 železna štedilnika
rabljena, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Štedilnik«. 32971
Sobo z 2 posteljama
oddam v Slomškovi ulici It. l«/n.	82668
Opremljeno sobo
električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu. Naslov oglasnem oddelku Jutra
Pohištvo
kompletno spalnico la kuhinjo — popolnoma novo, radi selitve po telo nizki ceni tako) prodam. Poizve se v Rožni dolini, o. m it. 82.	82871
1—2 gospoda
sprejmem na ttanevanje v šolnino »o bo, t posebnim vhodom, z* 200 Din t zajtrkom. Gosar, Goeposvet-
aka it. lOflV.	82936
Moderno pohištvo
za tipalno »obo, skoraj novo poceni- prodam. Pojasnila v Skladišču Ranzin-ger, med 8. in 5. uro.
59001

i nr<j
20odstotne kronske bone
IkupuJ« Pučka itedionica, založni zavod d. d., Osijek, Desatičina ul. 27. 82766
PridMi
Krompirja
več vagonov prodam. CenJ ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped »Eiport 1929« 82644
Dva dijaka
sprejme boljia rodbina vestno oskrbo. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«
82753
Družina
ki bi vzela na hrano in dnevno oskrbo tretješolca, naj stavi ponudbe na ogl.
»Jutra« pod Šifro
oddelek »Dijak 010«.
83010
Dijaka
v vestno oskrbo tprejme boljša rodbina bre« otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33037
Stanovanje
mirno, v • r e d I n i mesta iščem proti primerni najemnini ca november. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Duševni delavec«.	32690
Samsko stanovanje
2 ali 8 sob s pritiklinami kompletno, iSčem za tako, ali november. Ponudbe navedbo ulice, nadstropja in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Samski dom«.	32397
Stanovanje
2—3 sob, v sredini mesta Iščem s 1. novembrom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zračno stanovanje«.	82947
Šoferji!
Kupim več starih, obrabljenih usnjatih suknjičev. Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod lifro »Pridem na dom«.	32640
IbšeUva
Žago
» polnojarmenikom in drugimi stroji ter skladiščem, v izmeri 8000 m», tik ob železnici na Gorenjskem prodam. Vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »2aga«.	82865
Gostilno
z lepim vrtom in vsem inventarjem prodam. Imam nad 30 abonentov. Leži na dobrem prostoru, blizu neke tovarne. Reflektantl izvedo pismenim potom za ceno. Vprašanja na naslov Jugomosse, Zagreb, Zrinje-vac 20 — pod šifre »377«.
Posestvo
»rednjeveliko ali manjše, z aH brez gostilne, v bližini Maribora ali Ptuja vzamem v najem. Naslov v oglasnem oddelku »JutTa«.
82917
Enonadstropno hišo
novo, s 3 trisobnimi stanovanji in obsežnim vrtsm pod ugodnimi pogoji prodam. Naslov v jiglt^nem oddelku »Jutra«. 82943
Tvorniško poslopje
na ugodnem prostoru — električni pogon, kanalizacija, vodovod, zraven nezazidana parcela, zelo ugodno naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod znaSko »Lepa prilika 99«.	F 3-292
Stanovanjsko hišo
s 8 stanovanji	in nekaj
vrta, v bližini	Ljubljane
prodam. Naslov	v ogla«,
oddelku »Jutra«.	32995
Pohištvo
sptlnice, kuhinje in jedilnice, lz trdega lesa, na obroke kupite od 200 Din mesečno naprej. — Pošljite naslov na oglasni oddelek »Jutra« ped »Trd les«.
82991
l>tyfyifi
1826.
Zakaj Te ni toKko Časa? Pridi dragi 1 — Poljub od-Tvoje žalostna Muce. 32944
Ločena dama
Inteligentna, dobro aituira-na, sama, iiče znanja v svrho skupnega gospodinjstva, * inteligentnim, sebi primernim gospodom. Star rt«t od 48—62 let. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Wanitas«,
Sobo
lepo opremljeno, tnalno In solnčno, t ujtrkom oddam stalnemu gospodu v vili na Mirju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32951
Sobo
»uho hi tvetlo oddam dvema gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
82927
Lepo sobo
posebnim vhodom, v sredini mesta oddam 1 ali gospodoma takoj ali • 1. oktobrom. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 32946
2 opremljeni sobi
lepi, oddam boljlim osebam — tudi oficirjem. Naslov v oglasnem oddefku Jutra.
88856
Opremljeno sobo
veliko, zračno In čisto, < posebnim vhodom, elektri ko in parketi, v neposredni bližini drame, univerze, in obrtne tole oddani s 1. oktobrom b • m o boljšemu
stalnemu gospodu.
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	82539
Prazno sobo
lepo, parketirano, z elektriko in posebnim vhodom oddam samdki osebi ali tudi za pisarno v Salen drovi ulici 6/H. 83017
Lepo sobo
separlrano in z električno razsvetljavo oddam t oktobrom boljšemu gospo du v Florijan^kl ulici 31/1.
88033
Lepo sobo
solnčno, novo opremljeno, a posebnim vhodom in elektriko, v centru mesta oddam solidnemu, boljšemu gospodu. Naslov v oglat, oddelku »Jutra«.
Prazno sobo
t posebnim vhodom takoj oddam v Novem Vodmatu Društvena ul. 27. 83068
Studie
Jabolk
približno 10.000 kg vteh žlahtnih vrst proda graščina Boštanj pri Sevnici. — Kupci naj te osebno zglas«
Višji drž. uradnik
60 let ttar, Seli ananja z inteligentno in ledno vdo vo brez otrok. Dopise t polnim naslovom, t naved-jo starosti in drugih razmer na ogl. oddelek Jutra pod »Tajnost 334«. 83032
Dva gospoda
v prijetni družbi edina brez partneric, tako pri kegla-nju, kakor družabnih sestankih, želita tem potom priti do poznanstva z dvema mladima gospodičnama vesele naravi, za dvakratni tedenski družabni sestanek. Gospodične, ki bi hotele enkrat tedensko kegljata. a drugič v prijetni družbi malo poklepetati — prosiva, da nama sporoče na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Da bo bolj živahno«.	32973
Petelini
beli amerik. Leghorn ia rdeči Rhode Island red — cajboljSe pasme, naprodaj. Gallus farm, Bačka, Topola.	«1»*
Parni stroj
z ekspanzijeklm deUtelJem, 20 HP tn pripravo za iiSče-nje olja, vse v dobrem stanju, radi elektriflciranja obrata prodam xa 6000 Din Kemična tvornica Ph. Mr. J. Kolar, Ljubljana VIL 82753
Stroje
ca kompletno mekan. delavnico, a priborom in številni m orodjem takoj ©4-dam v Ljubljani. Ponudbe pod značko »Izvanredne ugodno 12« na oglasni oddelek »Jtttra«.	83018
Starejši gospod
leli imanja s temperamentno gospodično manjše in vitke postave — v svrho skupnih zabavnih potovanj Ponudbe na oglas, cdčelek »Jutra« pod »Ljubiteljica are«.	33065
VelespoStovani
»Zimski večeri«
Hvala za — četudi, žal bolestno — »poročilo. Pod šifro javljeno pismo, ki Vas ni doeeglo, dvignil — izgubilo aktualnost. Prosim kam odgovor? — Poklon.
82984
Preklic
Prfekllcujem vse kar sem žaljivega govoril o Julija-ni Mihelčič, k«r ona je v tej stvari popolnoma nedolžna. Zahvaljujem te Ji, da me ni kazensko zašle, dovala. Franc Florjančič, gostilničar, Dravlje. 32975

nzsi
Bolnim
brezplačno pošljemo pojas. njujočo literaturo. — Nov način obnavljanja moči, zdravja jn delovne sposobnosti. — Pišite na naslov: Miloš Markovi«, Beograd, Mclerova 27.	10970
Stanovanje
sobe in kuhinje, za oktober i i S e mirna in (ista stranka brez otrok, ki plača 400—500 Din. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Center 77«.	82877
Stanovanje
1—2 sob <šče mirna stranka brez otrok, eivent. tudi v St. Vidu ali izven Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Mirna 1929«.	32959
Stanovanje
3, e\ent. 2 sob, lepo, parketirano, prostorno, v I. nad6tr., z neopremljeno kopalnico in pritiklinami oddam v novi hiši, vis a vis Ceste v Mestni Log, Trnovo.	828C8
Stanovanje
2 »ob, kuhinje in pritiklin, z vrtom oddam mirni stranki s 1. oktobrom za 700 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 82945
Stanovanje
3 sob. sobe za služkinjo in kopalnice, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje 07«.
33007
Sobo in kuhinjo
i S č e zakonski par brez otrok, v centru mesta ali Sp. Šiški. Plača 400—500 Din in event. stanovanje prenovi. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Do novembra«.	33035
<i fl '4
Dve sobi
lepo opremljeni. zraSni, parketirani in z električno razsvetljavo oddam ti. oktobrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 82911
Preprosto sobico
v pritličju želim Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Miren in soliden 25«.	32882
Opremljeno sobo
s separiranim vhodom oddam s 1. oktobrom 2 osebama na Resljevi cesti 80.
82591
2 prazni sobi
veliki, z balkonom, parketirani in z eiektr. razsvetljavo, na Resljevi cesti 30/1 takoj oddam mirnima, solidnima, mlajSima zakoncema brez otrok, s čistim pohištvom.	36590
Lipov les
PrvovTstna lesna industrija te zanima ca -vsako feoFiči-no rezanega lipovega lesa. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod lifro »Lipa«.
32887
Damska Jopica
kratka, temnozelena, se je v nedeljo zvečer izgubila po poti od Zg. Šiške do Figovca. Najditelj naj jo proti primerni nagradi odda v pisarni Aloma Com-pany, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2.
VAŽNO ZA SLOVENCE, KI KOPOJEJO V ZAGREBU.
Ako si hofiete za prihodnjo sezijo kaj nabaviti, pa Vas razmere silijo, da kupite na obroke, pridite k nam, ali zahtevajte pismeno prospekte o naših nabavnih kreditih, da se
pre pr ič a te 7 da~3 e to edini način nakupa na obroke, ki Vas ščiti pred izkoriščanjem.
Z našimi nakaznioami kupujete lahko v 45 včlanjenih trgovinah, prav vse kar potrebujete, kot n.pr. obleke, plašče, manufak-turo, krzno, čevlje, pohištvo, radio itd. in ne plačate nič več kot vsaki drugi kupeo, ki plača z gotovino.
Poslovanje strogo tajno in kulantno.
PRODAJNA ZADRU0A DETAJLNIH TRGOVCEV
ZAGREB, Samostanska ul. 2 8 Telefon 56—90. uw
Naročajte
JAKOPIČEV ZBORNIK
Po volji Vsemogočnega nas je 50trudmi1c, jjospod ca«l. mediienne
naS do!igofe<srf požrtvovalni
Viljem Htrzer
zdravniški pomočnik
dame-s v 67. letu starosti za v-edno zapustil.
Znaičajinemu io preljubetz/nšve>mu tovariš«, vestnemu in marljiv'emu nameščencu, ki je dolgih 30 leit posvetil vnse svoj« moči io temeljito zoanje v prid zavoda in bolnikom, bodi ohranjen blag spomin. Pogreb dragega pokojnika bode v nedeljo, dne 22. t. m. ob 15. uri u mirtivašTOce tukajšnje bolnice.
V Maribora, dne 20. septembra 1929.	113771
Splošna bolnica.
t
Občina LJubljana Mestni pogreom zavod
V globoki žalosti naznanjamo, da Je naša srčnolruMjeaia soproga in sestra, gospa
Ivana Dolinar
roj. Lah
v JeitTtek, dne 19. t. m., previdema s tolažili sv. ve«, mirno r Gospodu zaspala. Po®reb nepozabne pokojmice bo v nedeljo, dne 22. septembra ob 2. uri pop. ie mrtvašnice drž. bolnice na pokopališče k sv. Križu.
V Ljubljani, dne 20. septembra 1929.	1B376
RAFAEL DOLINAR, soprog in ostafo sorodstvo.
»JUTRO« St.
231
10
s- Sobota, 21. IX. 1529
Hajsse Zeitterstr&mt
Sod
Videl sem na nebu črno steno oblakov, tki je obetala ploho. Kmalu so jeJe padati debele, težke kaplje, nato se je ulilo, da je kar odskakovalo od taL
Cul sem ropotanje na Skriljasti strehi ip skozd okno verande sem opazoval žleb, ki ie moral začeti plačevati svoj davek sodu za kapratoo. Prvi tanki curek je zgrešil sod in padel pohlevno pred njim na tla. Mislil sem sam pri sebi: »To je slabo gospodarstvo. Ce imam sod za kapnico, mora teči voda vanj!«
Oblekel sem dežni plašč in pohitel pred hišo, da popravim sod. Prijel sem ga za zgornji rob in ga poskusa! obrniti. Stal je seveda trdno kakor gora in se ni hotel premakniti niti za ped. Uprl sem se vami z vso močjo in končno dosegel, da se je na eni šiframi nekoliko dvignil.
Tedad nri je pritekla voda iz žleba za vrat Spustil sem in sod je stal na svojem starem mestu. Dež je začel padati
s podvojeno močjo In vodni curki iz žleba so padali čez sod na tla.
Vrni sem se na verando, sd z robcem obrisal vrat, razmišljal trenutek o položaju in šel zopet ven.
Sedaj sem spremenil svojo taktiko. Sel sem okoli soda, ga prijel za rob in potegnil k sebi. Šlo je! Potegnil sem ga še enkrat in obrnil na desno. Slo je! Sod se je pomaknil naprej im curek je paida] ravno vanj.
Nevihta je dosegla svoj višek, zato sem hitro tekel v sobo. Skozi okno sem pogledal na dvorišče in opazil, da je ...curek iz žleba spremenil smer in zopet namakal tla.
Mislil sem si:
»Ni vredno radi kapnice uganjati neumnosti. Ce noče v sod, pa nič.«
Nato sem postal ves divji:
»Curek in stard sod me ne bosta vlekla za nos! Nikdar!«
Spet sem oblekel premočeni dežni plašč in stekel ven. Na vse načine sem poskušal premakniti sod in sem ga končno trdi spravil na pravo mesto.
»Tako!« sem rekel z izrazom notra-
njega zadovoljstva. »Vidiš, da se z menoj ne moreš kosati. Glej, kako lepo stojiš!«
Vrnil sem se na verando, ponosen na svoje delo. Tedaj je začel dež poneha-vati in curek kapa, ki je postajal čedalje slabši, je spremenil smer in spet padal na tla.
Videl sem, kako se ml je režalo črno sodovo dno, in šel sem še enkrat ven. Postavil sem se pred svojega sovražnika in mu rekel:
»Kakoikoli že dežuje, malo ali zelo, tanko ali debelo, voda mora teči vate. Zapomni si to!«
Prijel sem ga in hotel zopet začeti s prestavljanjem, ko sem zaslišal za seboj znan glas:
»Pusti sod! Ne boš ga ugnal. Poznam ga im vem, kaj je z nJim. Ta sod1 je preklet!«
»•Preklet? Od koga neki?
»Preklel ga je T..., slikar, ki je stanoval v tej hiši, pred desetimi leti. Bil sem sam priča. Sedeli smo nekega večera na verandi in »malo« pili. T... morda preveč. Na glavi je imel slamnik.
Potegnil je veter ki jra ma odnesel. Sel ie ven. da ga poiSče, a ni se vrniL Nekaj časa smo čakali, ko ga pa le ni bilo nazaj, smo šli za njim, da vidimo, če se m« ni morda kaj pripetilo. Iskali smo ga povsod, a nikjer ga ni bilo. Izginil je bdi brez sledu. Že smo se hoteli vrniti na verando, ko sem začul :rz soda grgrajoč glas. Pogledal sem natančneje — bil je že mrak — in opazil dvojico nog, ki sta moleli iz soda. T.. .jevi nogi sta bili, poznal sem jih že dvajset let. Revež je stal v sodu na glavi. Veter je bril zanesel slamnik v sod. Poskušal ga je dobiti ven, pa je siromak izgubil ravnotežtje in se postavil na glavo. Sreča v nesreči je bila, da je bilo v sodu le nekaj centimetrov vode, da mu je segala le do nosu, drugače bi bil gotovo uttonil. Seveda smo ga hitro potegnili ven. Ko je začutil tla pod nogami, se je dvignil na prste, skrčil pesti in vzkliknil: »Preklinjam te, sod, na vekov veke! Amen!« Od tistih dob je sod tak. Na tvojem mestu bi ga jaz spustil po klancu navzdol, k vragu. Saj ga je gotovo vrag sam naredil.
»Ravnal se bom po tvojem nasvetu in to takoj,« sem izjavil. Z združenimi močmi sva prevrnila sod, da je vsa voda iztekla. Zvalila sva ga do roba oe« ste, odkoder je zagrmel po cesti navzdol
Večer je bil lep. Dolgo sva z znancem sedela na verandi in se razgovarjala. 0 polnoči sem šel spat.
Zjutraj sem se zbudil popreje nego običajno. Še nekoliko vrtoglav sem skočil s postelje in odgrniil zavese.
Zunai se je v lepem jesenskem jutru smejala narava, a izpod kapi se mi ie smejal, ne smejal, režal, sod.
SkočaJ sem na verando. Na pragu sem srečal ženo, kž mi je rekla:
»Moj Bog, koliko truda smo imeli s tem sodom. Ponoči so nam ga paglavci spustili v dol no, toda našli smo ga in zdaj stoji spet na svojem mestu.
»Je že dobro,« sem rekel in se vrnil v sobo.
Proti sodu se borita, to bi končno še nekako šlo, a boriti se proti sodu in ženi, to je preveč.
____(Prevel B. R.)
„ o skri^ Roman " ^
Pris°? nstnih &
pribočnik v
t ostrih
U it"-
ivberia
tale?0' lin^'
K
ce*- Sfal
idbeTS
o zl°cin
činih *
£rezpri;
iraerno
IHH*11
— t
> JUTRU <
laravna
fc i it
cJ2ef)oia, doseči vsa (ca CDc
i jo more doseči vsaka oUatna,
Povsod se Vam dlvijo ln Vas zavidajo, k« se zrcali na VaSem lic topla svetost življenja. Manj se zapažajo pravilne potez* obraza kakor pa zrele nežno povdar jene ustnice in omam-ijlva rožnato nežna koža.
Toda Šminke deluje jo navadno kričeče in nespretne. Zato uporabljajo spretne dame samo "Khasana" subtilno in ne» kričeče. "Khasana-Superb" ima pomarančasto barvo ter pričara na Vaša lica oni rožnati žar mladostnega zdravja, ki Vas dela ljubke Popolna prirodnost je glavna odlika tudi Štifta "Khasana-Superb" za ustnice, ki daje VaJim ustnam potrebni in odlični ton.
Rdečilo "Khasana-Superb" za lic« in Stlft za ustnice Tzdrž* ▼sako vreme, dež in poljube. Zadostuje enkratna uporab* na dan, ker "Khasana-Superb" more jo odstraniti le milo in voda.
Preizkusite "Khasana- Superb" pred ogledalom. Narduiii Vas bo živi barvni ton nikdar slutene nežnosti in naravnosti.
SUPERB
Bkladii&e za SHS: JUGOPHARMACIJA d. d. ZAGREB. Oddelek: Kozmetika.
Dr. M. Albersheim
Frankfurt a. M. • London Dobi se povsod!
Na dr. Krekovi meščansko gospodinjski šoli v Ig. Šiški pri Ljubljani
se prične novo šolsko leto 1929/30, dne 1. oktobra Sprejemajo se notranje, ki plačajo Din 1000-— mesečno, in zunanji Din 650'— mesečno. Prospekti na razpolago. 10927
Brod: 47-1929.
Natiečai.
11341
Hrvatska Citaomica na Trsartra raspisnije o vime natfečaj za davanje a zakup pros&orija u svojo) zgradi.
Prostorije sastoge: od 1 velike dvoran« za restauraciln, I velike prostorije za kavarn, 1 kuhinije, 2 stambenih prostori-ja 2 mrzprostorija i podrtima.
Potanje upute i razjašnjemja mogu se dobiti kod predisjed* nika Mira Kolacia u Sušateu (Delta) — Supilova obala, telefon br. 167, dnevno od 4—5 sati po podme, te kod potpredsjed-nika Egiditja Peltzera na Tnsatu. u zgradi Citaonice svakog dama od 5—6 sati po podne.
Pismene pomrnde podnijeti na upravu Hrv. Citaonice na Tr* satu najkasmije do 28. ov. mijes.
Na Trsatu, dne 17. nujna 1929.
Upravni odbor.
Zahvala
ot> prebridki iegufei nepozabnega brata, gaspodia
Rudolfa Sen'ca
vsetn doStam sorodnikom, prečastfaemu duh. svetniku Antonu Ve-tenuikiu, predsedniku slovenskih hmeSjskjh trgovcev g. Josipu Vavtkii, žalskemu »Sokolu* za častoo stražo, domačim gg. pevcem za v srce segajoči žalostAnkš pod vodstvom g. Maks Sive a, vsem darovaJcem krastah vencev in šopikiov ter vsem, ki so rajnega v tako ogromna množini spremili na njegovi zadnji poti im onim, ki so nas pismeno tolažili oib teh žaJostaih dneh.
1136*)	Rodbin* Senica