Leio m, št**. 121.
Nitotna plačana v gotovini.
V Celju, v nedelio 3» junija 5923.
Slasti® Socialistične stranke Jugoslavije.
r> U-
^
c
Uredn+Stvo in upravoiStvo : C e I Le,.« G Strossmajerjeva ul. St. 1, 1.
Naslov ;.a dopis«; -p^W
Telel. »nt.SU	«1	^TTl.959.
V* . •v*/	;	j.\V^
•	•	• • 20	Din,
zOiluizemsNo*...................30	Din.
Oglasi: prostor v	X 65	mm 1	Din.
l>opi?e frankrrajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopis; se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Hamburg—London.
/ &
Boij za delavsko internacionalo je odlično končan. V eni sami organizaciji je cilij in smisel boja, da pride delavstvo do svojega osvobojen ja.
Politične mejnike, ki narode ločijo, je kapitalizem sam 2e davno podrl, ker mora delavno človeštvo po vsem svetu delati za njegove koristi. Istotako [e potrebno, da delavno človeštvo po vseh deželah za svoje koristi ustvari skupno organizacijo.
Velekapitalizem je povsod navezan na uvoz iz tujih držav in izvoz svojih produktov vanje. Iz Amerike, Egipta in angleške Indije uvaža ozir. izvaža bombaž, iz Avstralije in Nove Zelandije volno, svilo iz Italije in Japonske, premog iz Angleške, železno rudo iz Skandinavije in Španske, bakreno rudo iz Amerike, bencin iz Poljske in Runiun-ske — tako bi lahko še v nedogled naštevali, v kakšnih produktih so države odvisne druga od druge in kakšni produkti tvorijo baš vzrok, da je tkzv. »narodna« ali »državna« ali kakor že hočete »samostojnost« samo lepa fraza, ki je pa obešena v zrak.
Kakor se razvija industrija v eni državi, tako raste tudi njena moč. Nemška je pred vojno prejemala i/-lD bakrene rude, ki io je zase potrebovala, iz Amerike. 2/3 svinčene rude iz Avstralije, Amerike in Belgije, tako je uvažala iz Amerike, Skandinavije in Afrike zlato, srebro in nikel, 80 % vseh potrebščin za svojo ogromno kemično industrijo je istotako dobivala iz Amerike, okoli 60 % surovega bencina in nafte iz Ruske in Rumunije, kafro iz Japonske in Kitajske, žveplo iz Italije in Španske, živo srebro iz Italije in Avstrije ... In to je bila najuspešnejša država, katere vladujoči krogi so se tako ponosno trkali na prsa, češ: mi pa smo samostojni! Že iz teh malih primerov je razvidno, kakšna je bila ta samostojnost in kako je že takrat proletariat, ne da bi niti ves za to vedel, delal rdko v roki s svetovnim proletariatom in bil v medsebojni odvisnosti. Ker če se pojavi stagnacija dela v eni stroki katerekoli razvite, na tako ogromne uvoze navezane države, občuti to delavstvo tudi v tuji državi, to je v državi, iz katere krije prvo svojo poglavitno potrebo po rudah in drugih surovinah, pa tudi že izdelanih produktov, da s tem podpira razvoj svoje industrije in zadovolji svojim potrebam. Jugoslavija, skoro povsem poljedelska država, ki ne proizvaja niti majhen procent vseh strojev, potrebščin in drugega, kar potrebuje za razvoj svojega poljedelstva, je na pr. čisto navezana na uvoz teh produktov iz tujine, iz Avstrije, Nemčije, Češkoslovaška. Pa naj le enkrat po blaznih teorijah svojih ultrapatrio-tičnih državotvorcev poskusi odreči se temu uvozu. — Bog se je naj tedaj usmili ! Ampak kapitalizem ni tako neumem, da bi izvrševal s takimi eksperimenti samomor nad samim seboj. Le teoretično poneumnjuje ž njimi tiste svoje kroge doma, ki bi njegovemu dobičkarstvu postali brez neumosti lahko nevarni. Tudi tam, kjer sta si dve državi na videz v najstrašnejšem nacionalnem nasprotstvu, tudi tam si podajata kapitalizma obeh držav roke. Primera za to je baš aktuelni nemško-francoski spor, ki bi naj obe prizadeti ljudstvi nahujskal do smrtnega sovraštva in do preloma vseh medsebojnih stikov. Obe ljudstvi se morda do smrti sovražita, v kolikor nista s socialistič-
no vzgojo prišli do spoznanja kapitalističnih trikov, in sta pripravljeni rajši danes nego jutri udariti se znova —■ izkoriščevalci obeh ljudstev pa si preko tega sovraštva podajajo v živahni izmenjavi svojih vrednot roke, vpisujejo mastne dobičke in se smejejo pe-telinskirn razpoloženjem med ljudstvom, ki mu v tem slepem razpoloženju odrivajo zadnji ostanek kože s telesa.
Kapitalizem je torej v tesni medsebojni internacionalni zvezi. O, med seboj se pa prav nič tako ne kavsa, kakor izgleda, dokler mu je mogoče svoje prevelike dobičke delati na račun premajhne ljudske pameti. Kvečjemu se tedaj malo grše pogleda, kadar mu ljudstva ne gredo več tako na mlin in je navezan na medsebojni rop. Takrat priskočijo patriotične fraze na pomoč in se priredi tako za šalo kako majhno svetovno klanje, pri katerem je seveda ljudstvo od patriotizma hipnotizirano in zaklana stvar — pa je zopet vse dobro. V sili se podgane same med seboj žro, ampak če si le morejo na kak način priskrbeti slanine, [e čisto umevno, da gredo nad slanino, na pa druga nad drugo. Tako je v živalski, tako je tudi v človeški zoologiji.
Iz teh važnih in že več nego preveč potrjenih dejstev, izvira potem novo dejstvo kot posledica: kakor je kapitalistična internacionala v ropanju navezana na medsebojne stike po vsem svetu, tako je tudi delavstvo strpgp navezano na medsebojne, da se ropanje svojih koristi ubrani. Organizirano mora biti po vseh deželah v delavski in-ternacienali.
Internacionalno je že danes navezano drugo na drugo, čeprav bi se tega ne zavedalo in čeprav samo po svojih majhnih življenjskih potrebah. Gori smo podali že en dokaz, drugi naj tukaj sledi: Vzemimo na pr. vsakdanjo hrano. Če si privoščimo čašo kave iz Brazilije za zajtrk, čaja iz Kitajske in češkoslovaškega sladkorja, opoldne mesa iz Jugoslavije ali Ru-munske, riža iz Japonske, krompirja iz Poljske — smo to snedli samo po zaslugi sto in sto milijonov delavnih rok iz vseh dežel, po zaslugi internacionalnega dela. In kakor mora indu-strialno in kmetsko delavstvo po vseh državah skrbeti t2ko vzajemno za svoje — radi kapitalističnega redu skromno, zelo skromno — materielno življenje, tako si mora tudi moralno pomagati vzajemno, če hoče kdaj biti kaj več nego suženj svojega gospodarja. Veliko hitreje pridemo do svojega cilja, če si tako pomagamo, nego če se zabijemo vsak med svoje planke, mi socialisti pravimo celo, da bomo samo na ta način prišli do cilja. Ker kaj bodo planke zalegle, če bi morebiti res na kak drug [način dosegli svojo rešitev kot majhen del svetovnega proletariata, če bomo morali biti po tej rešitvi zopet navezani na milost svojih sosedov, na njihove produkte, kakor je danes svetovni kapitalizem odvisen drug od drugega? Strokovno in politično moramo biti v trenutku naše rešitve že popolnoma internacionalno organizirani, če se hočemo obvarovati zmed, radi katerih ne pride na pr. »odrešena« Rusija danes nikakor ven iz blata. Internacionalna proletarska skupnost je tista čudežna moč, ki nas papravi nezlomljive pred vsakimi novimi viharji.
Upajmo in delajmo vsi z vsemi silami, da se nam uresničijo želje po eni sami močni internacionali, da bo prišlo delavstvo v socialističnem duhu zopet do svojih pravic, go zmage.
Hamburg—London je k temu pot pokazal, llamburg—London je prva etapa na tej novi poti.
V>
Kdo je kriv:
To vprašanje pride vsakemu na misel, kadar premišljuje o žalostnem položaju kovinarjev Westnove tovarne v Celju. Lani so stavkali in ta njihova stavka je bila jako dobra šola vsemu delavstvu na Slovenskem, katero pa so moraii plačati seveda stavkujoči. Bila je to v Celju prva večja stavka. Ker je pa bilo mnogo stavkokazov, je imela ta stavka le delni uspeh, na drugi strani pa velikanski moralni polom, ker je delavstvo obupalo nad solidarnostjo. To je povzročilo sedanji bedni položaj VVestnovcev. Vendar v poteku cele stavke so se držali tisti maloštevilni, ki so bili zvesti programu, hvalevredno ; o propalicah pa je potrebno posebno poglavje. In danes? Niti organizacije nimajo ti bivši stav-kujoči in stavkokazi. Nimajo tiste moči, da bi pomoleli Westnu pod nos zakon
o	zaščiti delavstva, nimajo zaupnikov, ki bi jih poslali, da se zanje pogajajo in v imenu njih samih sklepajo pogodbe z Westnom. Ženske delavne nvoči imajo v Westnovi tovarni naj-n?2jo plačo, reci in piši: en in pol dinarja na uro, dnevno torej dvanajst in mesečno tristo dinarjev, najboljše moške moči pa celih šest dinarjev na uro in to taki, ki imajo doma velike družine. In ti ljudje še pričakujejo s prekrižanimi rokami od-rešeniKa in slepo drvč za licemerci iz peklenske »strokovne zveze«. Kakor zakleti so, ne vidijo, da vodi njihova pot v globino izkoriščani, da ne bo nihče zganil rok zanje, ko bodo v resnici potrebovali pomoči, ko bodo v naivečji bedi umirali. Da, smrt jim bo stala pri glavi in jim zastrinjala prej jasne poglede, pet korakov od njih pa bodo plesali tisti, ki so jim preje pri-digovali lepe fraze. Ko so potrebovali njihovih glasov in njihovega dela, so jim bili »bratje« in čisto »kristjansko« so jih odirali, danes pa niti tega več nočejo, ker so jim prebledi, suhi in betežni, sploh za nobeno rabo ; tudi teh »kristjanskih« kolovodij nihče več ne vpraša, kdo gre za njimi. Proletarci! Vsi drvite za njimi, ki se ne marate sami osvestiti, ki ne marate osnovati sami svojih organizacij, ki ne marate podpirati svojih listov. Čisto jasno je torej, da ste si svojega položaja krivi popolnoma sami! — Resnico pove človeku v obraz le zvest in odkritosrčen sodrug, ki ima interes na tem, da pomaga sodrugu iz položaja, v katerega se pogreza, nikdar pa zahrbten Judež, ki čaka le, kdaj bo lomastil po svojem sočloveku. Delavci iz Westnove tovarne so bili lani vzgled vsemu delavstvu Slovenije, kako vodiš organizirano stavko, vsaj za začetek, letos pa so vsem vzgled, kako neorganizirano propadaš s š e s ti m i kronicami na uro. Zakaj ste omagali lani na svoji poti, čemu ste slepo verjeli posameznikom, čemu niste mislili, da ste vi dosegli, kar je bilo doseženega, ne pa vaši voditelji? Ali je morda to svetopisemska ponižnost? Ne! To je slepa in neumna nezavednost, le buljenje v mračno temino, iz katere se svetlikajo žareče oči hinavščine in podlosti, namesto v svetlobo, ki je polna resnice in vliva v duševnost pogum. Svoj list imate, pa mislite, da nimate pravice do njega. Do alkohola pa imate pravico ! Seveda ! — Zato, ker alkohol
» prodajajo gostilničarji, zastopnik meščanstva, list pa vzdržujejo delavci (ročni ali duševni, je vseeno), delavci, ki čutijo v sebi odločen odpor proti meščanskim sektam. Toliko pa zna vendar vsak misliti, da črno ni bilo in ne bo nikdar m nikoli bele, a še manj pa pošteno rdeče! Ali veste, kaj bi lalfko rekel <> vas človek, če bi hotel: biti malo pre-' več .surov: da ste šalobarde. da ste ne-značajneži in - izdajalci .svojega razreda. ker podpirate njegove zatiralce. Svoje blago imate, pa ob njeni spite, da vam ga tujec krade! Ali ni to greh, zločin na<3 samim seboj in nad svojimi bližnjimi? Razmišljevanje o tem. kaj se spodobi in kaj se ne spodobi, se tudi imenuje filozofija, in to filozofija življenja, čisto preprosta in vendar vzvišena; nad vse druge filozofije, ker ie filozofija delavca, ne pa filozofija) lenuha. Treba je samo malce jasnosti v mišljenju, pa spozna vsak. po katerem tiru naj uravna tek svojega življenja, da bo koristi! sebi in družbi.
Politične vesti.
* V vladni deklaraciji, ki jo je na sobot i s.:;j n.vrodne skupščine p v:'ral k. IJ:.is!č, ie tudi načrt zakonskih predlogov, ki iil: mora narodna skupščina rešiti eimpreje. Kot prvi pride v poštev zakon o civilnih uradnikih in drugih državnih uslužbencih, z reduciranjem nadšte-vihrih uradnikov, drugega se lotijo zakona o ustrojstvu vojske. O invalidskem zakonu se bo razpravljalo še le v šesti točki. Na vzporedu sta tudi zakona o izenačenju ljudskošotekega pouka in telovadbe v vsej državi' ter tiskovni, zboro-valui in društvom zakon v vsej državi. Zal, da pride še Je po dolgi vrsti dru-
I gih zakonov v poštev.
i* Širijo se vesti, da postaja vez med federalističnimi kompromisarji vedno' slabša' in da se bo prav kmalu raztrgala, (i. Radič hodi namreč Korošcu v zelje, po Štajerskem. Prekmurju in Kranjskem lovi svoje pristaše; podobno akcijo namerava Radič započeti tudi v Bosni.
* Finančni odbor nar. skupščine Je včeraj razpravljal o izrednih in naknadnih kreditih. Malo so pokritizirali gospoda finančnega ministra, krivdo so pripisovali1 zdaj teinu, zdaj onemu, nazadnje so pa predlagali, da se finančni odbor razdeli na pododbore. Pa je prešel dam.
* Uradniška redukcija je žc nastopila svojo uničujočo pot med jugostoveu-sko javnost. Vsi uradniki brez kvalifikacije (najbrž tudi politični) bodo odpuščeni in s tem bodo pripomogli k izboljšanju državnega vodstva.
* V Poruhrju so oblasti odkrile glavni stan komunistično sindikalnih zarotnikov in aretirale vodjo Forteja ter 24 komunistov. Našli so ves organizacijski material pa tudi orožje in razstrelna sredstva, ki so služila komunistom za sabotiranje.
* Nemčija bo v svojih bližnjih predlogih ponudila 30 milijonov zlatih mark, ki bi jih plačala v tridesetih enakih letnih obrokih; ti bi se morali zvišati’seveda v oni meri, kakor bi se zvišala tudi plačilna zmožnost Nemčije.
* Angleški poslanec Buchanan v Petrogradu je izjavil, da s sedanjo rusko vlado ne more sklepati dogovorov, dokler se ne doseže .potna varnost in se angleškim državljanom ne plačajo vsi dolgovi.
* Železniški in poštni nastavljenci v
Belgiji bodo prenehali s svojo stavko, kakor je sklenil njihov stavkovni odbor.
Profesorji so sklenili, da ne vztrajajo na svoji ostavki z dne 31. maja, -tetnveč se vrnejo zopet v svoje službe.
Ce vlada ne izpolni njihovih zahtev do !. septembra, bodo takrat nadaljevali s svojim gibanjem. Radikalski pritisk je hud.
*	Preiskava proti podpisavanju moskovskega februarskega manifesta
v Italiji je končala te dni. Oproščeni so bili vsi posamezni obtoženci med katerimi se nahaja tudi Seratti.
Drugi socialistični kongres v Hamburgu.
Istočasno s kongresom socialističnih strank se je vršil v Hamburgu, ka kor smoo že poročali, tudi mednarodni kongres socialističnih žena. Zborovali so pa tudi zastopniki socialistične mladine in socialističnih dijakov. Vsi' ti kongresi so nam dokaz, kako jc naše gibanje v Sloveniji v mnogih ozirih še daleč zadaj za gibanjem v drugih deželah m koliko nam bo še treba dela, da zavzamemo v svetu tisto mesto, ki nam po razvitosti naše male dežele pra'v za prav gre.
Naj sledi kratko poročilo o poteku in najvažnejših sklepih teh kongresov.
MEDNARODNA KONFERENCA SOCIALISTIČNIH ZENA.
Navzočih je bilo 93 delegatinj i/. 21 dežel, med njimi tudi iz Jugoslavije (so-družica Topolovičeva). 82 gostinj in mnogo zastopnic hamburškega ženstva.
V	začetku so delegatinje podale poročil« O boju in priborjenih pravicah domačega ženstva v svojih deželah. V mnogih deželah imajo žene zastopstvo in vodilna mesta v občini in parlamentu, mnogokje tudi ogromne strokovne' organizacije kakor n. pr. na Danskem. Spet drugje seveda niso ženske nič veC nego navadne sužnje obstoječega reda in se z muko borijo za manj nego primitivne pravice. Tako je n. pr. baš v »socialistični« Rusiji socialistično ženstvo razen komunističnega brez vsakršnih pravic in izročeno na tnilost in nemilost najhujšemu preganjanju. Organizacij nimamo nobenih. Strašno razsaja tam kuga prostitucije, ki se je zajedla globoko celo v kroge otrok.
Konferenca jc sprejela naslednje resolucije (podajama ekscerpte):
O državnopravni enakopravnosti žena: Sedanja gospodarska kriza, ki uničuje tudi delavno ženstvo, zahteva popolne organizacije obeh spolov za dosego potrebnih socialnih reform, ki bi naj omogočile uspešno nadaljevanje razrednega boja.
Ženstvo pa ne bo moglo izpolniti sebi pripadajočega dela, dokler mu bo manjkalo orožje aktivne in pasivne volilne pravice. Zato se morajo vse socialistične stranke še posebe zavzemati za enakopravnost žena v državah.
Varstvo mater in otrok :
Po strašnih izgubah na življenjih in zdravju v zadnjih desetih letih je ustvaritev nove zdrave, generacije eno najvažnejših vprašanj. Zato zahteva socialistično ženstvo: Zenstvu naj se dado talkšni delavni pogoji, da mu bodo omogočili rojstvo zdravih otrok: podpiranje žen šest tednov pred porodom in 8 tednov po njem; v porodnem času brezplačno zdravniško in babično pomoč, kakor tudi prosto oskrbo v bolnišnicah ali doma; zagotovitev telesno in moralno zdra. vih pogojev za otroke potom javno organiziranega skrbstva, n.pr. s sirotnišni-cami, zavarovanja otrok, materialno podporo itd.; brezplačno zdravniško kontrolo za matere, dekleta in šolske o-troke, kaikor tudi ustanavljanje dečjih domov, letovišč, domov za bolehno in pokvarjeno deco; popolno enakopravnost zakonskih in nezakonskih otrok; prepoved dela za otroke vsaj do 14. leta, varstvo mladih delavcev in omogočenje njih duševnega razvijanja. Washington-ski sklepi so temelj za te zahteve, zato naj vsi sodrugi in sodružice te sklepe v svojih deželah propagirajo.
Vzgoja k mirovnemu mišljenju;
Ženstvo vsega sveta poziva konferenca naj deluje za mir na zemlji. Sedanji red vzgaja človeštvo k mednarodnemu sovraštvu 7. navdušenimi slavospevi »a posamezne vladarje', pretiravanje bojnih uspehov, nacionalistično in ultra-patriotično vzgojo po šolah itd. Proti temu se mora postaviti socialistično ženstvo. Poveličevanje'vojn ,po šolah, vojaške igrače pri vzgajanju otrok itd. mo-
rajo 'izginiti. Naši otroci morajo kot i*u- j raščeni ljudje čutiti gnus do uporabljanja 1 surove sile v spoznanju, da je napredek ! Tnogoč samo z mirnim razvojem. V dru- ! žini, v mladinskih organizacijah, v sodelovanju z učiteljstvom se mora v tem smislu udejstvovati socialistično ženstvo. Konferenca pozdravlja sklepe ha-aške mednarodne konference delavk (1922.) za ustanovitev mednarodne zveze žena, mladine in učiteljev.
MEDNARODNA KONFERENCA SOCIALISTIČNE MLADINE.
Otvorila se je prejšnji četrtek. Prejšnji dan je konfeti rala Delavna zveza socialističnih mladinskih organizacij, (dunajska), ki je priporočila vsem priključenim zvezam, naj se hamburške konference udeleže. V četrtek se je na zed in je valuti konferenci izvolil sledeči odbor (urad); Voogd (Holandski), Tali er (Nemška Češka), Westphal (Nemčija), Heinz (Avstrija), Albrecht, Ollenhauer, Schroter (Nemčija) in Paul (Češkoslovaška). Prisotnih je bilo 53 delegatov iz 26 zvez. Dvema separatističnima skupinama (med njima Ledebourjevi) Iz Nemčije se je priporočalo zedinjenje s socialistično delavsko mladino Nemčije.. Sledili so referati (»Gospodarski boj delavske mladine«, »Kulturne naloge mladinskih organizacij«, »Politična vzgoja delavske mladine« in »Proletarska mladina v boju proti vojni«) in poročila Iz posameznih dežel. Gruzinski s. Khdn-hadze je opisal strašni teror, pod katerim trpijo mladinske organizacije v Rusiji, zlasti v Gruziji.
SOCIALISTIČNO VISOKOŠOLSKO DIJASTVO V HAMBURGU.
Njihova konferenca se je otvorila prejšnji petek. Delegati iz mnogih dežel so poročali o položaju, svojega dijaštva in o organizacijah socialističnih dijakov, ki obstajajo skoro po vseh državah, marsikje prav močne. V Jugoslaviji obstajajo malenkostne skupine povsod, razen v Sloveniji, kjer bo socialistično orientirano dijaštvo moralo na vsak način stopiti v tozadevno akcijo saj ga tudi tukaj ne manjka. Socialistična dijaška organizacija1 je najboljše sredstvo proti reakcionarnim (verskim in nacionalističnim) mahinacijam v dijaških vrstah in najboljše sredstvo, da pride tudi dijaštvo do svojih pravic. To so razni sodrugi izčrpno dokazali v svojih referatih. V zvezi z referati’ se je razvila živahna diskusija o razvojnih možnostih socialističnega dijaškega gibanja. Sodrugi so sprejeli zahteve po močnejši gospodarski podpori dijaštva. s strani delavskih organizacij. Amsterdamska internacionala je obljubila, da se bo za dijaško gibanic zavzela z vso močjo. Končno so odločili, da se bo vršil 11. in 12. avgusta t. I. v zvezi z mednarodnim mladinskim sestankom v Niimbergu tudi sestanek socialističnega dijaštva. Ali bo slovensko socialistično dijaštvo tedaj s svojimi organizacijami že zastopano?
Konferenca jc odposlala svoje zastopnike tudi na mladinsko konferenco,
o	kateri smo preje govoril. To jc silno dobro vplivalo, ker se je sploh prvič zgodilo, da so se udeležile dijaške organizacije kot enakopravne soudeležni-ce zborovanja socialistične mladine. Sprejela se je tozadevna resolucija, ki z velikim veseljem povdarja to dejstvo in skupnost, ki se je s tem ustanovila za medsebojno podporo v boju proti reakciji v obratih in visokih šolah.
Delavci! Očistite politiko!
Politika je umazana, praviš, zato se ne marač nič vmešavati vanjo. Lepo jc, da skrbiš za čistost, še lepše bi pa bilo. če bi skrbel tudi za svojo pamet.
Politika je namreč samo zato umazana, ker jo prepuščaš umazancem. Takih nespametnežev. kakor si ti, je silno veliko, zato imajo umazanci proste roke, da delajo s politiko kakor svinja z mehom. Kovač, ki bi opazil, da je meh umazan, ne bi rekel, da ga zato ne mara, ampak bi zapodil svinjo, meh očistil in popravil potem pa bi pazil da ga ne dobe več svinje pod svoje parklje.
Ali ni že skrajni čas, da tudi ti tako začneš?
»Saj ne morem! Kamorkoli se 0-brnem. kjerkoli začnem, povsod tne 0-goljufajo!«
Prav praviš! Sam ne zmoreš ničesar. Toda če bi sodeloval z drugimi, ki tudi tako trpe, kakor ti? Cei se združ|e in če delate skupno, če si delo pošteno razdelite, potem ne boste več niti slabotni, niti nevedni. Posamezno palico zlomi vsak otrok, v butarico zvezanih palic pa ne prelomi niti najmočnejši or-
jak. Slabost premagaš takoj., če se združiš!
Pa ne le slabost, tudi nevednost lahko premagaš. Posameznik ne ve ničesar. Tudi največji učenjak ne, kajti znanost je ne,verjetno obsežna, in raznovrstna. Ce pa se delo razdeli med organizirane sodruge, da sc bavi ta z eno, oni 7. drugo, tretji s tretjo stroko itd., potem pa se ob določenih časih shajajo in v razgovorih drug drugega poučujejo, ne da bi se kdo s svojo vednostjo bahat in postavljal, potem bo naša organizacija (ne jaz ali pa ir!) vedela vse in bo lahko premagala vse goljufe. Zapomni si to in delaj po teni, potem ,te boš več tako tepen, ne bodo te več goljufali in tudi politika ne bo več tako umazana.
■ Organizacij, pri katerih lahlko ta ko sodeluješ, imamo že-prccej. Imamo strokovne, kulturne in politične organizacije, pri katerih se je v zadnjih letih mnogo čistilo. Ce je kje še kaj umazanosti ostalo, je le zato. ker nisi pomagal čistiti! Tudi »Naprej« pomeni organizacijo svoje vrste1. Piše sicer tako, kakor sklene strankin pokrajinski odbor, torej je odvisen od političnih organizacij, vendar to ni tako popolnoma res. Kajti »Naprej« bo mogel vse tisto, kar mu pokr. odbor naroči, izvršiti šele takrat, ko bo več sodrugov sodelovalo. Pa ne samo r. denarjem za naročnino in z nabiranjem novih naročnikov, ampak tudi s tem, ti a bo vsaik svoje znanje po svojih najboljših močeh potom »Napreja« delil z vsemi »Naprejevimi« čitatelji. Dopisuj torej pridno! To pa ne velja samo za tiste, ki znajo dobro pisati, porabi se vsak;> poročilo, če ima zrno. Sodrugi, ki so se pritoževali, zakaj njih dopisov ne <ih-jaViljamo. so se skoro vselej motili. Koliko lepih uvodnikov ste čitali. ki bi jih nikdar ne bilo. če bi ne bilo vaših zlatih zrn, ki ste nam jih poslali v težko in zato nerodno napisanih dopisih. Vrednost ni v lepili pisavah in velikih beseda!), vrednost je v vsebini.
^ e se držite teh navodil, bo politika kmalu či^ta.
Razno*
r Naše položnice poštnega čekovnega zavoda v Ljubljani' štev. 11.959 ostanejo. Ticizpretnenjene. Čekovni zavod za Slovenijo je samo v Ljubljani in čeprav srno sc preselili v Celje, ostane naš račun v Ljubljani. Tudi naslov na prvem delu položnice (na sprejemnici) »Pokr. tajništvo SS.I Ljubljana« naj vas nikar ne moti, številka 11.959 je merodajna. Ko porabimo v kratkem dosedanje položnice, borno dali pa seveda tiskati nov naslov za Celje — številka pa bo tudi takrat ostala 1 i.959.,— Sodrugom, ki to razumejo, naj se ta pouk ne zdi smešen: delavstvo, ki nima šol1, pač pa kopico otrok, je danes tako tepeno, da marsičesa ne ve, kar sc drugim zdi jasno. Tudi ogoljufano je bilo že tolikokrat, da se ne smemo čuditi njegovemu nezaupanju. Naša uprava to čuti; ker ji prihajajo prošnje zai nove položnice in tudi pošiljajo nekateri naročnino po nakaznicah in si delajo s tem škodo, ker je to' drago pošiljanje.
r »Pravica« z dne 31. maja se
je opogumila in si vzela kar celo »Spalto«, da pokritizira nekoliko naš list. Ravno ko sem bral tisti lepi sonet od drja Franceta Prešerna, ki začenja: »Apel podobo na ogled postavi« itd., pa mi pride pismonoša s »Pravico«. Lahko, je umevno, da je prišla tista »Pravičina«, klobasarija baš
o	pravem hipu, da ni meni treba sploh ničesar odgovarjati, marveč kažem le na Prešerna, ki pravi : »Le čevlje sodi naj Kopitar!« Sicer pa nimamo obilo časa, da bi se ozirali na »Pravico« in njene fantazije; to smo zabeležili le v toliko, da vidite, kako se zanimamo za vse, tudi za nerodne-že ; morda pa še ne bo treba poveča-vati Studenca.
r Pri Jadranski banki shranjene rentne knjižice naj se dvignejo. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja: Po zaprosilu Jadranske banke, podružnica v Ljubljani, oddelek za repatriacijo, z dne 23. maja 1923, se poživljajo stranke, ki so svojčas tej banki radi repatriacije oddale rentne knjižice poštne hranilnice na Dunaju v vojnem posojilu, a knjižic še niso dvignile, da jih dvignejo pri podružnici Jadranske banke v Ljubljani ali pa jih od nje pismeno zahtevajo. Za umrle lastnike naj prevzamejo ali jih
1	pismeno zahtevajo njih dediči. Če za-
puščinska obravnava še ni končana, naj pa dediči prijavijo knjižice zapuščinskemu sodišču, da jih to rekvirira od Jadranske banke. —
r Kocmurjev birokratizem. Da postane delo bolj komplicirano, je Koc-murjeva družba uvedla pri boiniških blagajnah centralno izplačevanje bol-niščnine. Velika nezaupnica je to vodjem bolniških blagajn, še bolj pa so udarjeni člani. Za boga, gosp. Kocmut, povejte nam, kako naj delavec živi! ki čaka na sobotno bolniščnino, pa mu rečejo, da jo dobi nakazano iz Ljubljane? In mine nekaj tednov, podpore pa le ni ... To je prava birokratična neusmiljenost, ki misli samo nase, če pa revež pri tem pogine, kaj to komu mar? Odločno zahtevamo, da se takoj zopet uvede redno tedensko izplačevanje bolniščnine, pa naj to napravi g. Kocmur, kakor hoče, saj on živi od nas, nam pa še to pridržuje, kar nam Sre!	Prizadeti.
r Generalni izseljen ški komisariat je javil sledeče: Zadnji čas se o-paža med osebami, ki se nameravajo izseliti v Zedinjene države ameriške, velika nestrpnost. Hodijo na pristojna oblastva, zlasti na generalni izseljeniški komisariat v Zagrebu, zahtevajoč izseljeniške potne liste. Ker pa kvota za našo kraljevino še ni objavljena, ne more izdajati Generalni izseljeniški komisariat edobrenja za izseljeniške potne liste. Zaradi tega je brezuspešna vsaka intervencija, bodisi si osebna, bodisi pismena. Generalni izseljeniški komisariat bo začel reševati že vložene prošnje, kakor hitro naznanijo ameriške oblasti na našo državo odpadajočo kvoto. Višina kvote se objavi v časopisju s podrobnimi predpisi, po katerih se bo reševalo prošnje, lnteresentje naj uvažujejo to objavo, da se izognejo nepotrebnim stroškom in potom. (Zgornjo notico nam je poslal oddelek za soc. politiko pokraj, uprave za	Slovenijo, s prošnjo,	da jo
objavimo;	ne	vemo pa,	ali se	samo
obljublja, kakor je v splošnem navada, ali se bo tudi res kaj napravilo. Op. ur.).
r Iz uredništva: Gosp. dr. Sernec. odvetnik in član celjskega pevskega društva, nam je poslal popravek na našo notico v »Napreju«, štev. 113. »Odmevi poseta pevskega društva »Stankovič« v Celju«. Popravek g. doktor še	ni	spisal, pa	kljub	temu
zahteva, da ga	priobčimo	do 3.	junija.
Zahteva tudi, da pošljemo našega urednika v njegovo odvetniško pisarno, da bo dobil tam primerne lekcije zato, ker je baje njega in člane pevskega društva razžalil, drugače bo tožba. Kdo na svetu nas more prisiliti, da prekličemo to, kar so nam člani celjskega pev. društva sami povedali? Gospodu doktorju ne bo nič pomagalo tudi v slučaju, če bi nas tožil in pred sodiščem proti nam zmagal, če bi se posrečilo priče pol-proletarce ustrašiti, da bi ne povedale tega tam, kar so nam izpovedale. Meščanska justica srednjeveškega kova bo mogoče branila čast listih, ki na stroške občanov bankete prirejajo, a javnost bo branila nas, ker žigosamo korupcijo.
Slavenska banka d. d,, Zagreb, ekspozitura Jesenice je oričeia s poslovanjem dne 11. maja 1.1.
Celje.
c Sličica vojaških naborov v Celju. Gotovo je še vsem znano, kako brutalno so nastopale avstrijske komisije z regruti. Besedo »človek« si malokdaj slišal iz ust avstrijskih oficirjev. Toda na žalost smo zvedeli, da so tudi naše »demokratične« vojaške naborne komisije slične svojim prednikom — če že niso napredovale v praktični uporabi prelepih besed kakor so n. pr.: osel, krava, tele, bik itd. Ko so bili 29. tm. pri naboru Ka-lobčani, je eden iz komisije že priletnemu fantu, ko se ta ni takoj obrnil, surovo zapovedal: »Tak, ubrn se no, prekleti kramp star!« Je-li to ljubezen do domovine, ali navdušenje jugoslovanskih »junakov«? To nam ni znano. Tako postopanje je barbarsko in nam priča o visoki naobrazbi naših vojaških dostojanstveniko.
c Še enkrat tvrdka K- Pertinač v Celju. Delavstvo nam poroča, da g. Meglič ni Jugoslovan in da ni posebne vrste specialist, ki bi ga ne bilo možno nadomestiti. Delavstvo se naravnost čudi, od kod ima ta gospod še vedno dovoljenje bivati v Jugoslaviji.
Morda nam bo to pojasnila Delavska zbornica? Gospod Meglič je, kakor nam poročajo* ravno tak specialist, kakor je mnogo takih ptičev pri nas bilo in jih je še, da zna sprejemati obenem od delavca, ki je posestnik, jajca, mleko itd. In ker se drži gesla: »Wir Deutsche trinken immer noch eins«, (Mi Nemci pijemo zmiiaj še enega) sprejema tudi žganje od slovenskega klerikalca, ker ti se najbolj prilizujejo raznim preganjačem, p« čeprav Nemcem, samo da jim prinese povišanje plače in pa lahko delo pri stiskalnici. Taka korupcija se je vršila do aprila tl., dokler ni g. Pertinač ukini! individuelno povišanje plač raznim udobnežem, ki korumpirajo visoke gospode s trikrat večjo plačo, nego jo imajo delavci. Morda bo g. Meglič bolj zadovoljen z »Naprejem«, kakor je bil pri radnji notici, ko smo ga v pravi luči predstavili slovenski javnosti.
c AH je to res? Da v šoli šolskih sester pobirajo od revnih otrok po 3 dinarje za pouk in še po en dinar posebej za kapucinarja? Kaj, za božjo voljo, pa rabijo male šolske deklice kapucinarja v šoli? Za pouk je nepotreben, ker znajo sestre dovolj poučevati zlasti, kar se katekizma tiče. Komur je (ali so) kapucinarji potrebni, naj si jih nabavi na svoje stroške. Pri takem nesramnem izkoriščanju pa baje niti vojnim vdovam ne prizanesejo. Radovedni smo, kaj poreče odbor org. vojnih invalidov in vdov k temu.
LjubSjana,
1	Tobačna tovarna. Čujemo, da namerava uprava monopolov prenesti še nekaj strojev v Belgrad. Izgovarja se, da baje ni dela. Hm, v Bei^radu ga pa bo dovolj? Tudi pravijo, da leži tovarna preblizu meje; aha — potem je .Da najbolj pametno, če izpraznijo vso tovarno in jo izpremenijo v — vojašnico. Zdi se nam res, da je to tista stvar, ki bi bila gospodom najbolj po godu. Gospodje pri tem seveda nimajo časa premišljevati, kaj bo v tem slučaju z neštetimi eksistencami, ki imajo danes v tobačni tovarni svoj kruh, čeprav grenak, pa vendar kruh. Govore, da jih nameravajo odpustiti zopet 20.0.. Ni dolgo tega, ko so odpustili veliko delavstva, sedaj naj pride že zopet še drugo na vrsto; tako gre to očitno po nekem načrtu, ki ima namen, uničiti ljubljansko tobačno tovarno. Če kdo misli, da tega namena ni, je pa vsaj učinek tak ! In nihče se ne zgane, da bi prekrižal te račune. Mislimo, da je v prvi vrsti poklicano delavstvo, obvarovati si vsaj to skromno eksistenco, ki jo ima. Organizirajta se, delavec in delavka, nastopita enodušno in ne dovolite, da delajo z vami kakor svinja z mehom. V tem boju vas bo podpiralo vse ostalo delavstvo, vse misleče prebivalstvo, ki ve, kaj pomeni tako veliko podjetje, kakor je ljubljanska tobačna tovarna. Če ni monopolna uprava zmožna zaposliti ljudstvo in izrabiti vse stroje, naj da tovarno v najem ali v upravo delavstvu ! Prepričani smo, da bomo potem gotovo kadili čisto drugačen tobak in drugačne cigarete kakor danes. Seveda če gre naš izvrstni tobak nepodelan v inozemstvo ter dobivamo iz inozemstva bolj koruznici nego tobaku podobno blago, ki ga niti pošteno ne zrežejo, potem ni čuda, če nima naša tovarna •dela. Človek zdravih možgan se izprašuje, kako je sploh vse to mogoče, ne naide pa drugega vzroka kakor: korupcija, korupcija, korupcija ! Če pomislimo, da danes utihotapljajo cigarete iz Nemške Avstrije, kjer ne zraste prav nič dobrega tobaka, k nam, kjer pridelujemo mogoče v vsej Evropi naj-boliši tobak, potem ie gotovo to najznačilnejši dokaz za naše brezglavo ali bolje: brezobzirno gospodarstvo. Lastne državljane odira, tuje pa ščiti. Mislimo pa. da je tudi iz političnih ozirov sklep prestaviti stroje v Belgrad skrajno nesrečen. Smo v dobi, ko krpajo bratsko ljubezen na vseh koncih in krajih, ko govore, da eni kakor drugi ne morejo živeti sami zase In želijo sporazum in »bratsko ljubezen« na vsej črti za veliko Jugoslavijo itd. A v tistem trenutku hočejo iztrgati bratu grižljaj od ust. Kako naj to pospešuje sporazum? Ali nimajo potem demagogi, ki upajo najlažje izkoriščati brate, Če bodo ločeni, lahek posel za razburjanje duhov? Treba je ! samo ljudstvu pokazati, da hočejo Srbi ;
pobrati nam polagoma vse stroje, vso industrijo in se okoristiti z njo. pa morajo imeti hujskači v tej svoji demagogiji uspeh. Zato pa kličemo vsem, ki jim je sploh kaj na bratskem sporazumu : roke proč od naše industrije! Naše prebivalstvo je na našo industrijo navezano, brez nje živeli ne more. Ali res ni poslanca, ki bi to v Bel-gradu odločno povedal? Zgani se, delavstvo, povej to ti !
Iz strok, gibanja.
g Osrednje društvo živilskih delavcev, podružnica v Celju, ima v nedeljo 3. 6. mesečno sejo. katere se mara vsak član udeležiti. Prosimo tudi sodruge z dežele, naj se seje udeleže. Vršila se bo Za Kresijo v gostilni Jar.r žek.
Vestnik „Svobode<(.
v K včerajšnji objavi celjske »Svobode« glede delavcev, ki bodo šli 1. julija na vsedel. zlet popravljamo v toliko, da je rok za prijave le do 12. junija ne pa do 17. junija.
Dopisi.
Dravograd. Rdeči sokolski lepaki nam naznanjajo da bodo Sokoli zasmehoval! rdečkarje v Dravogradu. To zasmehovanje bo seveda stalo »na višku kulture« in pripomoglo, da bo delavstvo v Dravogradu prišlo do narodne zavesti, da bi torej naj še na-nadalje tlačnilo raznim gospodom Kris-tom in Antikristom, ki bi plesali na delavskih hrbtih, kakor bodo pokazati na telovadišču. Da bo bolj očitno in da bo vsak delavec bolje razumel, ker marsikateremu še ne gre vse spoznanje takoj v glavo, bo nastopila tudi dravograjska garnizija. Torej pozor! Videli boste prvič junaške čine bajonetov! Špas ni drag, sedež samo tri dinarje, vojak pa se bo samo nekoliko potil, ker je pri vežbah tako mrzlo, da se nikoli ne more spotiti. In to je škodljivo »momcima«, kakor jim je nasprotno jako dobro delo svoj-čas v zimi 1921 v toplih živinskih vagonih, da so zagledali same angelce in se preselili v nebeški raj. V Dravogradu pa ima buržoazija 3,/VI. drugi raj, to je raj na tem svetu, in ker imamo tukai za naslado godbo Dravske divizije, bo ta nadomestovala angelsko petje. Ker se je v zadnjem času tudi v nebesih rekonstruirala vlada, kakor pri nas na zemlji, je šel Peter radi zaostalih treh vagonov avtonomije na Pragerskem v penzion, na mesto klučarja je avanziral naš dobri znanec Pašič, ki miga s svojo brado Korošcu, prav tako kakor prej Peter očaku Jožefu, ki ni mogel spraviti osla v nebesa. Tudi Marijo Magdaleno, ki je doslej vedno pometala s svojimi zapeljivimi lasmi prag nebeških vrat, so odslovili, ker ni pravoslavna, centralistična in povrhu še Židinja, to je onega rodu, ki velja dandanes kot psovka za rdeče prekocuhe. Mariji Magdaleni so vedno izkazovali usmiljenje, kar že od vekomaj spada k dobrim maniram. To pa radi tega, ker je Magdalen veliko in samo one kot pometačke tudi v nebesih še nekaj de-laio. Ker je torej pometačev in delavcev veliko, je tudi veliko kompetentov za zastopstvo pometačev in delavcev v nebesih pred božjim tronom. Zato bi bilo najbolje, da bi dobil to mesto bivši minister za socialno skrbstvo, ki sicer ni manueini delavec-pometač, pač pa je znal prav dobro pomesti delavske pravice, da jih danes že skoraj ni več najti. Ker je pa svet narejen tako, da imajo pometači volilno pravico in pride buržuj do stolčka samo s pomočjo teh pometaških glasov, se je treba povsod in končno tudi pri Sokolski veselici ozirati na pometače. Ker pa so dandanes »Na-prejevci« tako razbijaški, barabski in demagoški, da niti rdečemu lepaku ne verjamejo če ni na njem napisana resnica in pravica in protimilitaristična ideja, so dični bratci Sokoli poskusili apelirati še na želodce teh pometačev. To je že nekaj, kar bi nam naj vzbujalo simpatije do Sokolov in celo do gospodov, ki imajo zlate špange na ramah in ropočejo s sabljami. Vprašanje je samo, če ta gospoda ni sistematično jemala pometačem dan za dnevom kruh, se šopirila v njih hiši se od tega mastila in sedaj bi hotela z topto juhco zaliti izstradani želodec,
pometača, da bi ne vpil tako nesramno, da je bil okraden, da je prišel vrabec in se polastil gnezda lastovke, ki se je z velikim trudom zgradilo za lastovko. V Dravogradu je več sirot, šest jih je celo takšnih, ki so popolnoma odvisni od tuje postrežbe. V Dravogradu stoji sirotišnica — a v njej je nastanjena kompanija vojakov. Zasedli so sirotiščnico v času, ko so imeli sedanji dravograjski Sokoli in njih stranka občino v oblasti. Te siromake, ki so jim vzeli vse, celo zavetišče, bodo Sokoli pogostili na svoji veselici, garnizija, ki se je vgnezdila v sirotišnici, bo nastopila pri vajah, godba Dravske divizije bo pa svirala. Ko so Kristusa pribili na križ. somu tudi dali iz usmiljenja, da se je napil žolča.
Živelo kulturno društvo, živela pravica in človečanstvo buržujev!
Velenje. Zadnja dva dopisa o gostilnah sta razburila gostilničarje in obč. odbor, seveda samo razburila, popravila nič. Pijančevanje čez uro se nadaljuje kakor poprej. Tukaj navedem samo en slnčaj. V nedeljo, dne 27. maja je prišel sodr. Stropnik v gostilno gosp. Detička pol lire pred polnočjo1, ko je bila še polena ter se je pilo in plesalo kalkor za stavo. Ko ju omenjeni sodrug stopil v gostilno. je zahteval čašo piva, ki ga pa seveda ni dobil. Izgledalb je. kakor bi stopil stražnik v gostilniško sobo. Gosp. Detiček je takoj prepovedal natakaric*, da bi dajala §ei pijačo. Iker časopisi baje prepovedujejo. Seveda taki časopisi, ki jih gosp. Detičeik ne čita, razim Če Je sam prizadet. V tein slučaju si ga pa izpasodi. Izrazi1! se je. da kdor je pameten. ta' sploh »Napreja« ne čita. Mi pa pravimo: Ko bo ljudstvo pametno in či-ta’lo »Naprej«, takrat K- D, ne bo treba ponoči točiti, ker še podnevu ne bo gostov. Da bodo vsi vedeli, da je nasprotno tisti neumen, ki »Naprej« ne čita, vam povemo, da takega z bikoviko na-ženete, pa vendar še hodijo piti k vam, medtem, ko si naših sod ru go v, ki čita jo »Naprej«, ne upate pretepavati, ker veste. da si bodo znali iskati pravice. Kar še tiče sodr. Martinškai ste se izrazili.
da on dela v občini največjo svinjarijo. Prosimo vas, da tudi poveste, kakšno svinjarijo! Mi o vas nismo pisali, da delate svinjarijo, ampak smo natančno popisali, kaj delate, ljudstvo naj pa samo sodi, ali je to svinjarija ali ne. nam rit treba rabiti takih izrazov. Popravite se! Kdor kaj napačnega naredi in se javno o tem govori in piše. ta mora; poskrbeti, da se poboljša- ali’ pa mora svoj mandat odložiti, če je pošten. Kakor se pa pr! vas vidi, se niste nič popravili, točite čez uro kakor poprej. Vedite tudi, da ni pisec tistih članikov, ki so izšli v »Na-preju« hi se tičejo tukajšnjih gostiln, tisti, ki ,^a vi dolžite. Ker ste Pa zaceli naše sodruge napadati (obljubili ste celo bikovko) vedite, da bo ljudstvo s podobnimi ljudmi obračunalo', pa ne /. bikovko, ampak s svo.;itri razumom. Posebno sc ie izkazala tudi milostljiva gospa Detič-kova, ki je s 1- nadstropja napadala so-druga Stropnika, ko je bil že na poti proti domu. Žalostno je, da oblasti tega ne vidijo ali nočejo videti. Dolžnost obč. odbora ko. d,:, napravi v tem oziru red. Ko je gosp. Detiček prosil za gostilniško obrt. so se ra mi klerikalni odborniki izjavili. da ima občina od tega korist, če je več gostilu. Da imajo delavske družine pri tem mnogo škode, koristi pa mč, in gosp. Detiček več koristi ko občina, če se cele noči pijančuje, to je menda vsakemu znano Radovedni smo, kje si bo gosp. Detiček izposodil »Naprej«, da bo čita! to notico. Več »neumnih«, ki čitajo »Naprej«.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot
(v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ). Odgovorni urednik: Franjo Koren. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
LAHKO NAGNENJE K PREHLAJENJLJ? Prevelika občutljivost? Bolečine olajuj§e masiranje in umivanje s pravim Fellerjevim Elzafluidom ! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot kostne-tikum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi ! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev ; 36 dvoj-natih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinar-j v in 5% doplačila razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STIJBICA DONJA, Elzafluid št. 252 Hrvatsko.
Slavenska banka d. d., Zagreb.
Podružnica: Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 24.
Delniška glavnica in rezerve Din 50,000.000* —. Vloge čez Din 125,000.000’ -.
Podružnice:
Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gorjna Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Velikovec.
Vršac.
Ekspoziture:
Jesenice, Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka.
Agencije:
Buenos Aires, Rosario de Santa Te.
A f i 1 i j a c i j e:
Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split; Balkan Bank r. t., Budapest, Vaczi utca 35; Bankhaus Milan Robert Alexander,
Wien I., Augustinerstrafte 8.
  Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. 1
Zadružna banka u Ljubljani
vabi
na podpis II. emisije delnic.
Glasom sklepa občnega zbora, z dne 9. maja 1923. in na podlagi pooblastila, razpisuje upravni svet zvišanje delniške glavnice od Din 1,250 000 — na Din 2,500.000'— z izdajo 12.500 novih delnic po nom. Din 100'— ob sledečih pogojih:
1. Dosedanji delničarji imajo pravico na eno staro delnico optirati na eno novo po Din 110'—, tel quel.
2. Subskribenton brez opcijske pravice se prepustijo nove delnice po Din 115'— tel quel.
3. Subskripcija traja od 15. do	25. junija	1923 in se opravlja:
pri blagajni Zadružne banke v	Ljubljani,	Aleksandrova cesta štev.	5.
pri Slavenski banki v Zagrebu in njenih podružnicah, pri Slovenski banki v Ljubljani	in njenih	podružnicah,
pri Konsumnem društvu za Slovenijo v Ljubljani in njegovih poslovalnicah.
4. Nove delnice so deležne čistega dobička počenši s 1. junijem 1923.
5. Protivrednost subskribiranih delnic je vplačati takoj.
t>. Dosedanji delničarji, ki žele po točki 1. optirati nove delnice, morajo predložiti pri označenih poslovalnicah:
plašče delnic I. emisije s točno izpoljeno in podpisano prijavnico, ali, ako delnice še niso dvignili, začasno potrdilo-
7. Nove delnice se izročajo pozneje proti vrnitvi pri subskripciji izgotovljenega začasnega potrdila.
8. Ažijski dobiček se porabi, cdbivši emisijske stroške in pristojbine, v prid rezervnemu fondu.
Ljubljana 1. junija 1923.	Upravni »vet.
Upton Sinclair:
France Kremen.
84. nadalj.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana Moleka.)
Ko je Francc ozdravel, so ga povedli v tisti del taborišča kjer se je vežbala divizija kolesarjev. Tu je bila velika delavnica za popravljanje motornih kolesljev; bilo je dovolj polomljenih strojev, na katerih je France lahko poskusil svoje zmožnosti. Stroj, ki so ga tu rabili, mu ni bil poznan, ali kmalu je iztaknil vse njegove skrivnosti in častniki, katerim je bil odgovoren za svoje delo, so bili zadovoljni, ko so videli, da zna razložiti in zopet pravilno zložiti vse dele stroja, premestiti in popraviti gumijaste obroče na kolesu, izravnati skrivljen obod in očistiti puščice, v katerih tečejo jeklene kroglice. »Ti si zmožen«, so mu rekli, »in takih potrebujemo v Franciji; ne boš dolgo čakal tukaj.«
V taborišču je bil peron, kjer so postajali vlaki. Vsakih par ur je priropotal dolg vlak, ki sc je napolnil z možmi. Nekega jutra navsezgodaj je bil France obveščen, da se naj pripravi za odhod. Spravil je skupaj svoje stvari, prijavil se predstojniku in stopil na svoje mesto. Drugega dne ob solnčnem vzhodu je obstal vlak v »mobilizacijskem taboru« v drugem velikem mestu, ki je bilo znano v vojaškem jeziku kot »nekje v Novem Jersegu«, dasiravno je vsakdo sto milj naokrog vedel, kje se nahaja. Tukaj je bilo pristanišče, zgrajeno v vojne svrhe, s pri-brežji in pomoli, kjer so delavci noč in dan nakladali cela bro-dovja transportnih parnikov s potrebščinami in kjer so se ukr-cavale čete. Parniki so pluli v brodovjih in na njih je bilo trideset ali štiridesettisoč mož naenkrat. Samo iz pristanišča v New Yorku je odhajala taka flota vsak teden. Tak je bil odgovor Amerike na nov naval Hunov.
V teh taboriščih je človek srečal poleg vojakov vse delavce, ki so imeli opravljati komplicirana deia v ozadju fronte: šumarje, ki so prišli v skupinah s severozapada in ki so bili namenjeni v francoske gozdove sekat les za železniške pragove in stebre v zakopih, dalje železničarje, rudarje, gradbenike mostov in cest, inženirje, delavce, ki napeljavajo telefonske žice, in telefonske operatorje, voznike štirideset tisoč motornih vozov in pet tisoč lokomotiv, peke in kuharje, čevljarje in krojače, poljedelce za obdelovanje francoske zemlje in zdravnike ter postrežnice, ki imajo skrbeti za bolnike in ranjence. Sploh vse, kar je mogla spraviti skupaj izkušenost z znanjem in podjetnostjo vred naroda sto milijonov ljudi, se je nahajalo v tem taborišču. Vsi mladi fantje so bili tukaj, koprneči po odhodu, smejoči se nevarnosti, prešinjeni od razburjenosti in na iglah radovednosti in
opojnosti. France Kremen je čutil, opazovaje to razposajeno mladino, kako se njegovi zadnji dvomi tajajo kakor aprilski sneg. Kako bi mogel človek gledati ta vrvež brez občutkov? Kako bi mogel poslušati smeh fantov, da ne bi delil veselja z njimi?
Tužna so bila Francetova mlada leta. Ni poznal mladine svoje lastne domovine — domovine — pišne, razbrzdane, nekoliko divje in absolutno neupogljive mladine tega demokratičnega sveta. Če je bilo kaj, česar niso fantje znali, — hm, znali niso, pa je; če je bilo kaj, česar niso mogli storiti, je bil njihov rnotto: Pokaži mi! France, ki ni hodil v njihovo šolo, je bil neprestano v zadregi zaradi njihove razuzdane govorice. Včasi ga je kdo nagovoril: 'Hej, pimp!« pa ni mislil s tem nič slabega; drugi mu je rekel »ljubček« in z osornim naglasom, ki ni kazal najmanjše ljubeznivosti. Ce je vojak zarentačil, da je častnik »trdo kuhan«, je bilo razumeti, da je domišljavec in bahač. Ce ti je rekel opoldne »lahko noč,« je menil s tem, da se ne strinja s teboj.
France Kremen je slišal »lahko noč« ne samo enkrat, ko je hotel tolmačiti razliko med nemškimi vladarji in nemškim ljudstvom. Vsegavedni fantje se niso zanimali za take neumnosti, in ker je France le vztrajal, so ga nagnali s »kokosovcem« in »plesnivim sirom«; rekli so mu, da je »kuku« in da je njegov »prevodnik skrivljen«; vrteli so roke v znamenje, da ima »kolesa v glavi« in mahali z rokami, češ da ima »netopirje v zvoniku«. France je odnehal in jih pustil, da govore po svoje, proseč jih zdajpazdaj, naj »imajo srce«, da se naj spametujejo in se otresejo grobosti. Navadno se je usedel kje v samotnem kotičku in poslušal njihove pesmi, grobo nenarmonično petje, kakršna je bila njihova govorica. Pesem je naznanjala, kaj bodo naredili na Francoskem: »ujeli cesarja Viljema in ga zaprli v škatlo, katero bodo zapečatili in položili na polico...« kakor zahteva star ameriški običaj...
Francc Kremen na morju.
Fantje niso dolgo čakali v mobilizacijskem taboru, ker vlak je navadno prišel istočasno, ko je imel odriniti parnik iz pristanišča. Vojaki so enkrat jedli, morda prespali eno noč in potem so marširali na pomole. Ob odhodu velikih brodovij ni bilo nikjer opaziti tiste tradicionalne »sladke žalosti«; plakajočih mater in sester ni nihče obvestil, da bi bile zraven, in dekleta v kantinah, ki so stregle fantom s kavo, vložkami, cigaretami in čokolado, so videle že toliko desettisočev, ki so zapustili ameriška tla, da se niso več zmenile za poslavljanje. Njih oči so bile suhe. Skratka nihče ni jokal. Bilo je, kakor da se seli cel narod; del Amerike, ki je že bil na oni strani, je bil tako velik, da se ni bilo treba nikomur bati domotožja.	Konec	prih.
KiaKiurss.
Ljubljanski Zvon prinaša v svoji 5. štev. sledečo vsebino: 1. Ota-kar Bfezina—Igo Gruden: Množice, 2. Ferdo Kozak: Mojzes, 3. Marija Kmetova:	V metežu (dalje
prih.), 4. Dr. Ivan Prijatelj: Poezije »Mlade Poljske«. (Konec), 5. Janko Glaser: Moi ded, 6. Alojz Kraigher: Martin Klobasa.
7. Vaclav Burian: Gtakar Bfezina. (Konec prih.),
8. Dr. Ivan Lah. Nazori o poklicu slovenstva. (Konec), 9. Miran Jarc: Črni čarodeji. (Dalje prih.) 10. Književna poročila. Dr. Jos. Tominšek Dr. Iv. Prijatelj:	Jurčičevih
spisov Ul. zvezek. (Konec prih.) — Dr: Fran Ilešič: Prispevek k zgodovini slovensko-srbskih literarnih odnošajev. (Konec).— J. Keleniing: Miloš Gjarič: Filozofija panirunianizna. (Konec prih.) — Miran Jaic: Branislav Gj, Nušič: Navaden človek. — Jak. Zupančič:	A.	Benkovič -
Slo vensko-latinsko-nemški »Rastlinski imenik* slovenkih dežel. 11. Kronika: Vojeslav Mo’c- XXV. umetniška rastava v Jakopičevem paviiioru.
is—a
Sirite
proletarski
tisk!
Poslano.
(Odprto vprašanje invalidskemu odseku v Ljubljani.)
Podpisani se ponovno prijavljam na tem mestu, da sem še pri življenju. Gospoda, mislim, da prvega pisma v Napreju« štev. 97. sploh čitali niste. Tam sem prav ponižno in naravnost hlapčevski prosil, da mi blagovolite milostno odgovoriti na vprašanje, kje je moja prva prošnja, ki sem jo vložil dne 6. marca 1921. leta Gospodovega. Gospoda, ali veste, kaj se to pravi, celi dve leti čakati na majhen odziv, četudi sem žrtvoval 7 dinarjev ; za bogatega koritarja je ta vsota malenkost, zame pa, ki sem podaril vse, tudi telesne sile v službo koritarjem, zame je 7 dinarjev 27°/0 moje borne mesečne pokojnine. Če bi ne poznal uredbe o začasni pomoči invalidom in rodbinam padlih vojakov iz leta 1921., bi si lahko mislil, da, gospoda, niste
dolžni, na prošnje odgovarjati. Morda pa obstoje kljub temu 5e kje kak zakonski paragraf, ki vam, gospoda, prepoveduje, odgovarjati na pravilno vložene injzakonito kolkovane prošnje ? Ker pa jaz in mi vsi, kolikor nas je enako trpečih in n e v e d n i h, tega zvitega paragrafa ne poznamo, zato se obračam tem polom do vas, da mi to blagovolite najhitreje javiti. To je prepotrebno zame, da ne bom več metal denarja zastonj v ničevost, ampak bom vlagal prošnje odslej po pristoj-nejžih osebah. Jaz bi vam pisal to privatno, ker pa se bojim, da se to pismo zopet ne zgubi kje v zaprašenem arhivu, zato kličem tukaj pred vso javnostjo, da zahtevam en sam odgovor od vas, gospodje pri socialnem skrbstvu, in ta je:	Kje je moja
prva prošnja, pravilno kolkovana in vložena dne 6. marca 1921. Ko dobim ta odgovor, ki rhora biti seveda rešen, ker se sklicujem na uredbo o zač.
pom. inv. in rodb. padlih vojakov, člen 20., drugi odstavek, ki pravi, da je dolžnost vsem ob last vem, da rešijo vlogo kar najhitreje, da se vzajemno podpirajo itd., bom zadovoljen. Saj jo gotovo poznate. Kakor vidite, nisem tako neumen, kakor si vi želite, da bi bil, ampak vem, da je pravica na moji strani.
Alojzij Hudoklin,
invalidski dom v Celju.
BLUZE
rtagRove^Sih modelov so ravnokar došle.
& Ei Skafoerme
Ljuhljana, Mestni tri) št. 10.
ZVEZNA TISKARNA V CELJU
: STROSSMATERJEVA ULICA št. I s
Izvršuje okusno in hitro vsa v njeno stroko spadajoča dela v priprosti in tudi v najmodernejši izpeljavi. Najrazličnejše tiskovine za šole, šolska voastva, za občinske in župnijske urade,
za društva, korporacije, trgovce, obrtnike in zasebnike. Za gostilničarje vabila na veselice, različne plakate, oznanila in druge tiskovine.
Izvršitev kar najhitrejša.
Cene zmerne.
»lilillllllllillllllllllllMIIIIIIIIIlIlfVliMMlItillllllllllllllllMIIIIIIIIIlIllIllllllIlliV^IIIHinllli;«
MODERNO UREJENA KNJIGOVEZNICA
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Gosposvetska c. 2.
(inflini ffrfiii Izborna konstrukcija in eie-
IV	Ulili »lilrjt. gantna izvršitev iz tovarne v Linču.	Ustanovljena leta 1867.
Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „Adler“
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovarn
in motorete za prvo kolo: Durrkop, Styria, Waffenrad. Začasno znižane cene !
m
10-letna garancija
in
V	službo sprejme večja tovarna samskega, treznega in zanesljivega
elektrikarja,
izučenega ključavničarja ali mehanika, ki ima obtastno potrjeno zmožnost nadzorovanja elektr. naprave visoke napetosti, se razume izvrstno na nje vod in napravo razsvetljave, dalje na popravila elektr. motorjev ter na izvršitev visokih instalacij. Po preizkušnji je služba trajna in plača dobra. Pismenim ponudbam je priložiti prepise spričeval ter natanko navesti dosedanje službovanje. Istotako zahtevke glede plače.
Ponudbe je vposlati pod »Tovarna 777«, Maribor, poštnoležeče, glavna pošta.
Naročajte dnevnik „NAPREJU in tednik LJUDSKI GLAS!
PODRUŽNICE: Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
SELENBURGOVA ULICA STEV. 1
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA)
Brzojavi: Trgovska. Kapital in rezerve Din l7,5oo.ooo. Tel.: 139,146, 458, Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
EKSPOZITURE:
Konjice
M^ža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici >