A i > ^ jMnu...
CH ^^ % Vil ODA*'
n ^ <§ tMUTNMI HA MM
AlTAJTK,	ZANIMA
i GLAS NARODA
» Ust sformdčih Mtvoer f Ameriki -
ttih IMi aft the Part Offle e at New York, N. under Act off Congress of March Srd, 181».
mrnnA
WAR BONDS I/
7ocfitU.
Xo. 185 — Štev. 185 — VOLUME LXL — LETNIK I.T1.
NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 21, 1944 — C'ETRTEK, 21. SEPTEMBRA, 1944
Tel: CHelsea 3-1242
ZRAČNA ARMADA OBKOLJENA
Angleška druga armada se z vso silo bo ri. da bi prekoračila Reno pri Nijmege nu na Holandskem, da osvobodi veliko zračno armado okoli Arnhema, ki jo Nemci silovito napadajo.
Poldrugo miljo dolgi most in tiOO čevljev nad hitro tekočo Reno, ki jo Holandci iineniijejo Waal, je še nepoškodovan, toda Nemci ura še vedno drže in zanj »e bijejo vroči boji.
Zavezniški glavni stan priznava. da so Xenri zračno armado pri Arnheimu popolnoma obkolili, da pa se srdito brani proti nemškemu obroču.
Nemci so postali v boj mnogo aeroplanov, ki so bombardirali tako obkoljeno zračno armado, kot Angleže v Eindhovenu.
^Sedemdeset milj nižje proti jugu je prva ameriška armada generala Conrtneva H. Hodge-sa dospela v Gressenieli, štiri milje vzhodno od Stolberga v Nemčiji. Poročila s fronte naznanjajo. da se Nemci na tem kraju srditejše branijo, kot kadarkoli poprej.
Amerikanei se trdno drže v
friedovo črto. Odbili so že mnogo protinapadov in samo včeraj je prva ameriška armada ras^btla .'Hi tankov. Nemci pošiljajo v hoj močne rezerve, da preprečijo Amerikancem, da ne bi še v večjem številu prihajali v Aachen.
Nemška časnikarska agent u-ra DXB poroča, da so bile zavezniške straže, ki so presto j »i le holandsko mejo pri Arnheimu, vržene čez mejo nazaj. Zavezniška poročila pravijo, da obkoljena zračna armada dobiva ojačenja in vojni materja«l po zraku, navzlic proti zračnemu ognju in slabemu vremenu.
Druga angleška armada generala sira Miles C. Dempseva se je v torek združila z dvema zračnima armadama v južni Holandski in takoj so se pričeli
vrovi l»oji posebno v Be?4fcu. vrze »h, ki ^o jrti zabili v Sieg-lkjcr je močna nemška posadka.
At o se Angležem ne posreči zavzeti mostu čez Reno in če ga bodo Nemci razstrelili, i>odo zadržani več dni, predno bodo mogli čez široko reko postaviti pon ton sivi most. Ako se Ik> zaveznikom posrečilo most zavzeti, »Im> šlo vise dobro. Toda Nemci se trdovratno bore za vsako pod zemlje in za vsak most, ker od vsega tega je odvisno življenje nemškega raj-ha.
Nemci zelo naglo dobivajo o-jačenja, ki se zbirajo v velikanskem Reichenau gozdu, druga pa prihajajo ]»o čolnih čez Reno.
Po nekaterih poročilih je A-dolf HiMer prevzel poveljstvo nad nemškimi armadami na zapadli in felmaršal sir Bernard Montgomery je rekel, <la ga veseli. da ima za svojega nasprotnika—norca.
VELIK NAPAD NA FILIPINE
Zavezniški glavni <tan na Novi Guineji naznanja, da je bil izveden prvi večji napad na Filipine po napadu na Moroti in Palaiis otočje.
Glavni stan a<bniraJa Ni mit za v Penrl Har-borju naznanja, da ameriška Si. divizija drži dve tretini Angaura, ki je najjužnejši otok v Palau« »kutini. Na otoku Pelelhi so marini zavreli veliko letališče in se sedaj bore z močno utrjejjimi Japonci v sredini in ob zapadni o-bali otoka.
Tokijski mdio naznanja, da je 200 ameriških bombnikov bombardiralo otok Koror v Pa-laus otočju, Liberator bombnikov pa je napadlo Ciči v Bon in otočju, okoli 600 milj južno od Tokija.
Finska prekinila diplomatske zveze z Madžarsko, Hrvaško in Slovaško
Finska je prelomila diplomaeske zveze z nemškimi lutkastimi državami Madžarsko, Hrvaško in Slovaško.
Poslujoči ministrski predsednik Ernst von Bora je na narod po radio oznanil oklic, v katerem pravi, da se mora Finska lotiti resnega dela za novi narodni obstoj.
"Zelo resna- zadeva je,'* je rekel von Born, 4<ker moramo razorožiti nemške čete in jih izročiti zaveznikom. Hitro moramo tudi urediti, da se naiša »rmada vrne v mirno dobo."
Londonski list *4Times" pravi, da so se Finci v severni Finski pričeli bojevati z Nemci. Von Born je naznanil, da so na jugu Nemci že odšli do Oulu. Dalje je rekel, da se morajo Nemci umakniti, ako tako želijo, v severno Norveško.
Premima pogodba določa, da bodo zavezniki pomagali pregnati Nemce iz dežele, ako bi se preveč upirali, zato je morala Finska zaveznikom prepustiti nekateraJetališČa na jugu dežele.
Izguba ozemlja je največja bolečina Finske in von Born j^ rekel: "19. septembra lfH4 'bo najžalostnejsi dan naše zgodovine. In tako je Kairelija izgubljena."
Karelia je najbolj industrijski del Finske in leži severozapadno od Leningrada in -severno od Ladiošk&ga jezera.
PREDOR V GOTSKI ČRTI
Zavezniški glavni stan v Rimu naznanja, da je peta ameriška armada po enotedenskih zelo vročrli bojih prebila nemško gotsko črto na šest milj <lokri fronti nad Floreneo ter se je približala velevažneinoi križišču eest Firenzuola na tri milje.
Amerika nei so z naskokom zavzeli gorski višini Oastel Guerrino in I^a Oroee ter so vdrli v središče gotske črte 25 milj severovzhodno od Florence. Poročilo s fronte naznanja, da so*u-trdbe. katere je v gotski črti razbila peta armaria, najmočnejše, kar so jih še v Italiji zavzeli zavezniki.
Na vzhodnem kon<m fronte ob Jadranu je osma armada prišla eno miljo do Rimini, ki je ključ do doline Pada. En od<lelek Amerikancev. Brazilcev, .Tugo-Afrikancev, Angležev in Indijcev je zavzel utrdbe visoko v gorah.
(Zavezniški vrhovni poveljnik v Sredozemlju general sir Harold R. L. G. Alexander je po radio pozval Italiane, da se dvignejo proti Nemeen^
4 4 Vda rite takoj za osvoboditev Piedmonta in Italije." je rekel general.
Amerikanci so zavzeli Brest
Po šesttedenskem obleganju so včeraj Amerikanci vkorakali v Brest, četrto največje francosko pristani, šče, ki ie oddaljeno od zavezniške fronte v Franciji 600 milj.
Splošna stavka na Danskem
Ker so Netnci zasedli vsa vladna poslopja in policijske postaje v Kodanju, so Danci po mestu vprizorili velike demonstracije proti Nemcem. Po ulicah je prišto do resnih izgredov in celo do bojev. Svet svolbodlidh Dancev je pozval Dance, da prenehajo f, boji, da pa moj nadaljujejo « »p 1 osno stavko do jutri v protest, ker so Nemci razpustili dansko policijo 12,000 moi
Svobodni Danci pravijo, da je bilo vstavljenih ie več vlakov in da se bo stavka razširila po celi deželi, rszun v plinskih, električnih in vodnih napravah.
NEMCI BEŽE IZ BALKANA
Zuerich, 18. septem/bra. (ONA). — Različni avstrijski čas spi si. ki so prispeli sem, poročajo, da je ves dunajski okraj popolnoma preplavljen od neštevilnih nemških beguncev, ki so se rešili iz Rumtmije, Bolgarije in drugih ogroženih dežel na Balkanu in jugovzhodu Evrope.
Nacistična stranka je ustanovila poseben "odbor za repatriacijo", ki je prevzel skrb za te begunce. Ta odbor deli beguncem, ki so pribe-žaili deloma brez vsega, potrebne legitimacije, na podlagi katerih si potem morejo poskrbeti denarno podporo in drage neobhodno potrebne slvari.
Nemci pa tudi pri teh ljudeh ne pozabljajo na svoje lastne vojaške potrebe. Začeli so namreč takoj odbirati vse take, ki so sposobni za vojaško službo, ali pa za delo v vojni industriji. Te zberejo potem v posebne transrporte in jih odvažajo v najrazličnejše kraje Nemčije.
Pred ileti so Nemci pošiljali nešteto tisoče na vzhod, v Rusijo, na zahod, v Belgijo in Francijo, in na jug in jugovzhod. Večina teh kolonistov, trgovskih in industrijskih 44strokovnjakov" se je že vrnilo. Zdaj prihajajo še zadnji nazaj v Rajh.
OSTANITE NA SVOJEM DELIT
Zmaga je blizu, toda vojne še ni konec. — Aeroplani in ladje, topovi in municija in vse drugo, kar napravlja našo vojno proti nacizmu uspešno, je še vedno potrebno V velikih množinah za končni udarec. Ameriški delavci, naj so tukaj rojeni ali tujega pokoljenja, katerim bo prišel velik del priznanja za zmago, ne smejo pustiti svojega dela. — Ostanite pri svojem delu! Napravite zmago gotovo! Office of War Information
Zavezniški glavni stan naznanja, da je posadka, ki je obljubila Hitlerju, da bo branila Brest do zadnjega moža, prenehali z bojevanjem sinoči. — Pri vsem tem pa je še vedno slišati kako streljanje po mestu.
Angle&ka radio postaja je naznanila, da je bilo v Brestu vjetih 17,000 Nemcev.
Brest so Amerikanci oblegali od 6. avgusta, ko je tančni oddelek tretje armade generala Pattona vdrl v mesto, pa se je moral zopet umakniti. Od tedaj so Amerikanci neprestano obstreljevali mesto z a rti le ri j o in z aeroplani.
Nemško posadko je predal general Hermann Ramcke, kateremu je Hitler za hrabro o-brarrtl»o podelil najvišji red s hrastovimi listi, meči in dija-manti poleg reda železnega križa.
Brest ima v mirnem času 79 tiso«" prebivalcev in v prvi svetovni vojni se je v pristanišču izkrcalo 791,000 ameriških vojakov in je najbližje pristanišče Združenim državam, fkl Pariza je po železnici oddaljen milj.	•
Brest je glavna francoska Inka in utrdbe je pričel graditi karclSnaJ. Richelieu leta 1(131. Nemci so v pristanišču imeli močno brodovje |>odmornic. — Brest je eno najboljših vojnih pristanišč v Evropi, ker ima na razdadjo ene milje globoko vodo za največje l>ojne ladje.
NEMCI SE MORAJO PRESELITI
Nemška nacijska stranka je odredila, da se mora izseliti vse prebivalstvo iz pokrajine med Aarthenom in Ko-linom. — A'ko >se bodo vsi pokorili temu ukazu, se bo moralo iz Porenja izseliti okoli 2,000,000 ljudi.
Po odredbi se morajo izseliti vsi, razun moaških od! 16 do 60 Tet, katere bodo porabili za kopanje jarkov.
^Kolina se bo morajo izseliti okoli 768.000 J j udi.
Odredba je bila izdana 12. septembra in je zagrožena smrtna kazen, kdor se odredbi ne bi pokoril, pa navzlic te.mu je ostalo mnogo ljudi v svojih do« movih ter čakajo na prihod a-merišfce armade.
KAJ MISLIJO MAJNERJI O ROOSEVELTU
.Joe O'Oradv, predseilnik lokalne unije št. 193 United Mine Workers v Neff, O., je star 66 let in koplje premog že 54 let.
0	politiki svoje unije pa misli po svoje in se v tem oziru ne mara vkioniti nikomur.
Kot pravi O'Orady, je John L. Lewis, predsednik UM\V napravil veliko napako, ko je na konvenci ji v Cincinnati obsojal Roosevelta in se je izrekel za
1	>e\veya.
In OMirady pravi, da maj-nerji ne IkkIo sledili Lewisu, temveč ImmIo volili Roosevelta.
O'Oradv je časnikar poročevalcu rekel, da smatra
Sovjetske armade prodirajo v Estoniji
Četrta močna ruska armada se je pridružila v velike boje za baltske države in je napredovala 44 milj skozi razpadajoče nemške utrdbe in se približala estonski prestolici Tallinn na 62 milj.
Dolgo počivajočo fronto v-	---—
Estonski je zopet odprla lenin- nerala Ivana T. Maslenikova je gradska armada maršala Leo- napredovala pet. milj in je za-
roida A. Govorova, ki je pričela ofenzivo na dveh krajih v severni Estonski in je zavzela niad 1S00 mest, trgovi in vasi.
Armada maršala Govorova je napredovala 44 milj na 75 milj dolgi fronti severno od Ta rtu in 37 milj zapadno od Narve in je v štiridnevnih bojih ]>otisniIa nemške divizije v Estonski v zelo težaven položaj.
Govorova armada je bila sproščena na Finskem, krr je finska z Rusijo sklenila premirje ter j«' v prvih dneh svoje ofenzive pobila nad (JOOO Nemcev.
S ]iodjM>ro !l>ojnih ladij na Pejpuškem jezeru je Govorova armada prebila močne nemške k emu! lltrtH>e severno od Ta rtu me<l Tartn-Tallinn železnico in za-
vzela Hold re, 48 milj od bait-(Xa< kil jeva nje na 4. strani.)
Španska in Portugalska morate prelomiti z Nemčijo
R-nwko časopisje v svojih u-v od ni h člankih zahteva o d Španske in Portugals-ke, da prelomita svoje zveze z Nemčijo in ju dolži, da Še vedno pomagate Nemčiji.
"ftpanski Hitlerjevi služabniki se morajo požuriti, da dokažejo svetu, da nimajo z na-eiji ničesar skupnega,** pravi list "Rdeča mornarica,,. "Ne besede, temveč dejanja bodo rešila vprašanja."
Lewisa za velik<«ira presnogarjev in da bo vedno glasoval zanj, toda dodal je, da njegovega volitvenega glasu ne more za povedat i.
Smeje je reki: "St-m za Lewisa. toda ne more oddati mojega glasu. Ko pride do tega, bodo možje tam pri Willow Grove majni (kjer O'Gradv dela, glasovali za Roosevelta. Lewis ni leta 1940 prodal niaj-nerjev Willkieju in jih tudi sedaj ne bo l>o prodal novemu možu."
"Edino enkrat sem bil jezen na našega predsednika (Lewisa), ko nas je hotel leta 1940 naščuvati proti Roosevelta.
Leta H>40 so bili po izpovedi fVGradvja majnerji v Neff v veliki večini za Roosevelta in tako bodo tudi letos.
"Kar se je dogodilo v Cin-cinaatiju, ni velike važnosti." je rekel O*Grady. "Majnerji mislijo, da je T^ewis samo nekaj povedal o Roosevelta, toda konvencija se ni zavzela za niko-
voditeljal	bregom velikega jezera
takoj prve ure velike ofenzive.
Ko je južno krilo Govorove armade očistilo železnico med Ta rtu in Vaegavo, je vda rila 3 milje proti severu ob vzhodnem bregu jezera in zavzela Edru. ckI kotler je o<l Tallinna oddaljena samo milj.
Ob Leningrad-Tallinn železnici je Govorova armada napredovala <37 milj in je s tanki in infanterijo pognala Nemce do Sonde. 74 milj vzhodno od Tallinna in 47 milj zapadno od Narve. Drugi oddelki so očistili Finski zaliv do Liimale, devet. milj severovzhodno od Sonde.
Ob severnem bregu Pejpuške-ga jezera je rdeča armada vda-rila čez Narvo in je zavzela Vaskvamo, Tisakvi in Kuru.
Nemška armada v Estonski bo o<lrezana od armade v Litvi, kajti tretjaibaltska armada ge-
gar. Roosevelt bo izvoljen, četudi l>odo glasovi bolj skupaj, toda zmagal bo."
MARŠAL PETAIN BOLAN IN POTRT
Argentinski diplomati, ki so odpotovali iz Ttalije, in so prišli v Goteborg na Švedskem, so prinesli tudi ndkaj poročil o maršalu Petainu, Pierre La valu in nekaterih vichvskih ministrih.
Poslanik Alfredo de la La-puentev Garcia, bivši član argentinskega poslaništva v Rimu, je rekel, da je srečal Peta i na v Freiburgu in Rre-i gan v jugozapadni Nemčiji. Pravi, da je Petain zaradi doirodkov skrajno razburjen in da z Lava lom ni t i ne govori.
S Petainom so bili njegova žena, Laval, Fernand de Bri-nou in Marcel Peat. Petain se je premikal kot v omotici," je rekel Garcia.
Argentinski diplomati, ki so poznali Petainu v Vichvju. pravijo, da ni več. isti, kot je bi,] in da zgleda kot podrtija, ki jo vlečejo Nemci za seboj. Hoditi skoro ne more in <ra moraj<» podpirati njegova žena in njegovi služabniki.
Nek argentinski diplomat je rekel, da mu je Petain rekel, da ga veseli, da je Francija os voljo jen a.
Laval in drugi viclivski ministri so v prijateljskih odno-šajih z Nemci, Petain pa ne mara. videti nobenega Nemca. Japonski poslanik v Vichy ju, ki je bil tudi v Freiburgu. je hotel obiskati Petaina. pa ga ni sprejel.
Pred Petainovini stanovanjem stoji nemška straža. Laval ga je želel obiskati, pa Petain ga ni hotel sprejeti. Laval ga je poklical na telefoon, Pel tain pa se ni oglasil.
HAVRE V ZAVEZNIŠKIH ROKAH

S. V.	%	: '	-





KUPITE EN "EXTRA" BONO DANES
Pogled na veliko francosiki "pristanišče Havre,ki so ga zavzeli AiigAeži. Zavezniki imajo s ten* zopet novo veliko pristanišče za dobavo vojaštva in vojnih potrebščin proti Nemčiji,
"BLA8 NAHODA "—NEW tOtt
THURSDAY, SEPTEMER 21, 1944
TRANOVLJEN L. 1199
1
Partizani pišejo...
V	14 O. \V smo priobčili že nekaj pisem, ki so jih pisali
ljudje
iz sfiirejja kraja svojim sorodnikom, ti pa so nam jih »»osilali. da jib objavimo. Taka pisma zelo radi pri občujemo, ker kažejo veliko ljubezen do domaee zemlje in trdno odloe-iKKst, da je vpadnik pognan iz dežele, pa če so žrtve še tako velike. Iz vseh teh pisem je mogoče jasno videti, da se ves slo-vfnwki narod, brez razlike stanu, verskega ali političnega prepričanja. kot en sam mož bori proti sovaržni-ku, da se osvobodi izpod tujega naroda.
V	naslednjem navajamo dvoje takih pisem, ki se frlasita:
Prvo pismo:
Na položaju, 21. julija, 11M4. Moje ljube sestrice in brat!
Namenil sem se, ako bo sreča mila, da Vam pride srečno v roke, vam napisati par vrstic, ker vem, da si želite dobiti vesti od doma. Jaz sicer nisem več že dalj časa doma; nahajam se v partizanih. Moramo pač vsak z vsemi silami evetuelno se žrtvovati da Čimprej poženemo okupatorja s slovenske zemlje, njega, ki nas je *knunil in nam delal ter se vedno dela z našimi izdajalci največje zlo in gorje, ki se sploh ne da opisati in svet sipi oh ne pomni kaj takega.
Precej je že prelite krvi, a iz nje prihajajo novi /borci, ki se hočemo maščevati. Ne damo prej miru, da bo sovrag pregnan in če treba, žrtvujem tudi jaz svoje življenje. Prosite tudi Vi Bo<?a,da ga čimprej prežene-mo.
Ponosen sem na naš narod, da je spoznal svojo zmoto in tako v masah stopa v naše vrste, drug nam pa na drug način pomagajo. Vesed. sem in zelo hvaležen našim zaveznikom, da so spoznali naš malinarod in nam tako zelo pomagajo.
Ne da se pa povedati, kako veselje je, kadar krožijo zavezniške zračne lastovice nad kamniško veliko planino in Aliklavš z njih sipa svoje darove.
To pismo bom odposlal po nekem ameriškem pilo-1 ti, ki se ravno te dni odpravlja domov.
Sedaj pa, kako je doma; tam pa je težko. Ravno pred štirnajstimi dnevi smo imeli sestanek nekje v gozdu s Cilko in Ne*iko;v moje presenečenje sta mi pri peljali tudi mamo. Ah, ne veš, kako srečen sem *>il; vsi smo imeli solzne oči. Mama so vsi sključeni, ata pa, •kafcor 8o mi povedali, so skoro na smrt bolni in texko, da ozdravijo. Od Cilke možje tudi v partizanih, Nežkin je še doma.
Dmgio bom poskušai dati naslov, da tudi od Vas dobim vednost.
Srčni pozrav in vroč poljufb Vam vsem sknpaj!
Vaš brat	V.
Pripis: Bog blagoslovi Vas in daj pripeljati to pismo v Vače roke!
• • •
hftženjo vstrajati, dokler ga ne preženemo iz naše pre-- - kr^fioe a^ete aemlja^ Upam pa, da ni daleč dan, ko se povrne svoboda, po kateri vsi tako hrepenimo.
Sporočim Vam žalostno vest, da smo izgubili ata za vedno. Umrli so 20. t. m. o»b 10 dopoldne brez posebne ga trpljenja. Prav lepo mirno so zaspali. Pokopali so jih v stričev gTolb. Težko, zelo težko mi je pri sreu, ko nisem mogel biti o»b zadnji itri pri njih in jih spremiti na zadnji poti. Pa kaj si hočemo! f'e pomislim na vse drugo, koliko morajo dmgi prestati po tujih krajih, v pregnanstvu umirajo, pa sem potolažen; raj so doma umrli in tudi vem, da so jih lepo spravili. Šel bom pogledat, da vidim, kako je z mamo.
Naj končam z željo, da pismo srečno dobite v roke.
Vas vse sknpa.i prisrčno pozdravljam
Vaš brat in strie	V.
(Pripom/ba: Ob straneh so še pripiski, da je ta ali oni umrl, da je bil ta in ta izseljen itd. Imen zaradi varnosti nočemo navesti. — Op. ur.)
• • •
Kdor še sedaj ne veruje v iskrenost partizanov, je — odpadnik.
SEDAJ JE POZABLJENO IN ODPUŠČENO
(Iz Kmečkega Glasa" — aprila 1944)
Pozabljena so Hitlerjeva skih oficirjev? In zakaj bi lLit-v-a grozodejstva od Poljske ler danes izpustili švabobrance
iz is<vojib kremrpljev? Boljših geietapovoev, kakor so mu jih nabrali slovanski izdajalei, bi
do besnenja po Sloveniji. Ivdo od današnjih ^pobožnih" Hitlerjevih slug se danes še spomni, da je Kitl&r na PoljskemJn*u ne mogla roditi niti Prusi-pobil na tisoče duhovnikov in« ja. zasmehljivo prezirajoč v-ako
VAŽNA SEJA
Indianapolis, Tnd. — V nedeljo, 24. septembra se vrši seja JPO-SS št. 26 ob 3 uri popoldan v S. X. Domu. Po tej seji se vrši tudi seja SANSa št. 62. Ker so te seje zelo važne, slišali *>oste poročilo delegata o konvenciji. Vabljeni ste, da vsa društva pošljejo zastopnike na to sejo. ravno tako tudi vsak posamezni rojak in rojakinja so dobrodošli. Storimo svojo do!ž-nost. Pojdimo na delo in pomagajmo našemu ubogemu trpinčenemu narodu v stari domovini, ker dan svobode >«» bliža in pomoč bo nujna.
Ženski klub S. X. Doma je pridno na delu z zbiranjem obleke. Kdor ima še kaj, da bi rad dal, naj sporoči v S. X. Dom.
Valentin Stroj,
Predsed. podružniee JPO-SS.
RAZGLEDNIH
HARLEKINADA OTONA HABSBURŠKEGA
Sedaj, ko je posvetovanje?ohitelji Braganza, oziroma zad-med premised ni kom F. D. Roo-j njimi potomei zadnjega bra/.il-seveltom in angleškim premier- >ke^a eesarja. jem. Win-ton Oluirehillom v V>e njegovo delovanje je <e-Qnefeeeii, prov. Quebec. Kana - ( veda b»pomemiuio, pač |»;i do da zakljueilo, prihaja iz »I«-; kaznje. da so nje.ifovi -*vzviše-vnega mesta kanadskega tlo ; ni " predniki tekom ril »stoja av-minija vest. da j«* tekom ome- -tro-o^r-ke monarhije nakradli njene konference znani habs j dovolj denarja, da za more nji-b i irski harlekin, p o > t o pae.lhovo potomstvo še -edaj udobno ; " prestolonaslednik". •• nadvoj-1 živeti in istočasno nadlegovati i voda "itd., itjl., Oton Ha bsbnr- i državnike, ki zastopajo napredki. — ki je baje pravi na-led-'dno človeštvo, kateremu je zoni k svojih prednikov, in ki mi-j petna ustanovitev avstro-o^r-sli. da bode tudi on imel še -ki- monarhije deveta briira.
milo-!
Relifna seja v Slov. Domu
Jutri zvečer, petek, 22. sep-
kedaj pravieo *:f»o božji milo-;	*
sti ' vladati nekdanjim avstro-; [sto poroei'o tudi javlja, da odrskim narodom ter zapra-i^rški "kralievaši" Še vedno vljati njihovo premoženje — ; -anjaio !,, upajo, da br.de na oni Oton Habsburški.Če-rar brat Orškem obnovila — monarhija sedaj sodeluje z fašisti v Ar- in diktatorstvo, kakor,:no so tembra bo v Slovenskem Domnj-entini in Zjedinjenil. državah j tamkaj imeli /M ča<a irenerala v Brook Iv mi -seja za jiujoslo-, lirazilskih — oni isti Oton, če- Metaxas, ' " vanski relief. Poglavitni namen j uar dm;*i brat sedaj ribari te seje je izvoliti -talni odbor., med zavezniki v Kairu. Kiript.
ea si ravno ves svet ve. da je ogromna večina irrške-sra prebivalstva za vstnnovitev Kdor ima tedaj voljo pomaga-'da se po končani vojni obnovi republike in da ni niti jedneca
i j a
človečnost dopustil, da je njegova \ o j.ska oneča.ščala celo mlade redovnice po vojaških javnih hišah. Kdo se iše zmae-ni zato, da je bila na Poljskem zatrta vsaka sled verskega življenja? Pozabljena ^o vsa izgnanstva duhovnikov z Gorenjske in Štajerske, pozabljena je celo zaplemba cerkvenega imetja v teh krajih. Komu je še mar za sramovanje, kii so morali preživeti dn-novniikl na Štajerskem, ko so v za smeh mestni drhal i mora-ii pometati mestne nlice, čistili >tianišča v taboriščih in se v zabavo gestapovccv loviti siei)e mKŠi kakor mali otroci ali pa snnrkov>kim nemškim poli rajem poljubovati škorn.je.
Kn sairi tak primer mnčenja in javnega zasramovanja naj nam očita ta "pobožni" in "pozabljivi" zbor, ki očita O ^vobodilni fronti toliko srrozo-dej^tev. Ga ni! Res pa je, da so partizani obračunali z nekaterimi duhovniki, ker so hi-
Drugo pismo:
Ljube sestrice in toratee!
Na položaju 25. julija, 1944.
Napisali Vam hočetn jiar vrstic z vročo željo, da bi jih srečno dobili v roke. Poslal sem že zadnjič eno pismo, pa sem naslov malo napačno napisal. Zato pišem hitro drugaga, če bo še čas, ker Je tukaj nekdo U Amerik«, pitat, ki t« dkii odpotuje.v domovino in bo vzel s
Gotovo Vas SMiiina, ka^o je dom« in ste v skrt)©h aa na«. Sicer berete in pot4slšate radio, toda o domačih le nič ne veste.
Kakor sem. ae y prvem pisma -omenil, se nahajam v partizanih, kjerae nahaja vsak zavedni SJoveaec. Kaj počenja okupator z nami, upam,da mi ni treba pisati, ker vem, da istveste vse po radio.	. ,
Ni«*mo kloniti glave pod naj h w^^imi vdaroi zverin-*>kJB4fa S vaba i* M* ki hoče pod av i ti v«e Slovence, m
i ihirWtlMi n^- iLjiifii^iin if la ^nftMrf^cJiaai i
UP ■V^lv^ TBP' ■
pMj ^tttthtt^ H^pcnSiifciSr 3f IVf^li Ji* WX ®BWOVfiH 1
nepotrebna ctroikt?	i
B—E—!■ I IB I III«1) lili II »'III ..... IB III I B W-I-I
I i f a mi st i čn i o v adnh i.
ti naši uboiri domovini, naj|—avstro-o^rska monnrh pride na sejo in nakloni svojnt — zopet dospel v Quebec,
SAXS. I pomoč. Seja se prične ob ^ /v.
RAZNO IZ VALLEY, WASH.
Valley, Wash. — Ne mislite, da nas je leto^cj: reto pobrala .s>uša. O, kaj še, iše smo živi. Suša nam pa ie zmerom vlada, sredi junija smo dobili dež, da nam je nekoliko nagajal pri prvi košnji alfalfe, potem pa ne več.
Pred nekaj dnevi smo dobili nekoliko oblačnih dni, in je malo dež rosil, to je vse. Ravno toliko, da je prah nekoliko potlačil za par ur.
Pridelki letošnje leto so bolj pičli; s senom se nihče ne more pohvaliti, z žitom pa še manj. Farmer j i gredo z živino na trg zmerom bolj, ker se ni več nadejati pase v jeseni. Živino bo treba zgodaj pričeti krmiti, kot po zimi.
Živina nima posebne dobre cene na trgn, kor je je preveč vsak d!an na t rgu.
Sedaj se pa nahaja v Moses Lake, Wash. Ona dela moško delo z avto-trv»kom. Prišla je že dvakrat domov na obisk za. en dan.
Tukajšnji fantje vojaki so pa razkropljeni po svetu.
Upajmo, da bode kmalu tei vojske konec, in da zašije »vetu Jioljsa bodočnost v narodnem prijateljstvu.
Naj bo zadosti. Najlepše pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam, posebno onim, kateri so doma iz Bleda na Gorenjskem, in prosim da si» kateri <»-glasi.
7. slovenskim pozdravom na vse ostajam na ročniea
Marie Ome je rojena Torka r.
kjer j<« nadlegoval razne državnike 7. svojim nesmiselnim in dokaj otročjim moledovanjem.
Njegov zopet prihod v Quebec, knjti
patrijatičnega Grka na svetu, ki l;i želel povrnitev monarhije v svojo rodno zemljo. Vsakdo >e šo spominja, kaka ogorčenost je zavladala pred nekako letom dni, ko so Zjedinjene dr-<lokaj vznemirljiv, žnve podarile Grški lovilko ves svet natančno ve, da1 jiodmornic. katero so pa srški namerava zopet postati "via-jmonarhiji takoj prekrstili na dar" fašistične in nacistične] imr* — 44Oeorgios IT.?\ oziroma Avstrije oziroma najbolj renk-j na ime u^>eglega grškega krn-
eijonarne države, kar jili ponmijlja.--Tu Jagoslavija dose-
človeška zgodovina.	daj ni dobila v dar kake voj-
Istodobno je iz Kanade pri- no ladje
šlo tudi i>oročilo. ki je bUo ob-j	_
javljeno |>o neki ne\vvorški ra-l _
<lio postaji, da je ideja hab*bur-lNoV fllm v Rlvoli S^dlŠČU
škeira fantiča — ustanoviti neke vrste klerikalno - fašistično zvezo evropskih držav, v katero Jxxlo vključene Bavarska. Avstrijo, Francijo, del Jugoslavije in — ki bodo segale vse
V gledališču K i vol i na 4!». vesti in B road way n New York City, se je včeraj pričel kazati zelo zanimiv fflm po imenu •• Frenchman's Creek", v katerem t glavnih vloarah na>to-
spremenil mišljenje tistih duhovnikov, ki so pred tremi loti po nemških zaporih upirali oči v Rusijo in rdečo armado in se prav zavedali, da edino ta c'ila lah-ko we reši slovenski narod pred iztrebljenjem? Tudi ndkateri od teh danes ma-i^ujejo švabobraneem, domačim geslapovcem in pozabljajo na borce ^a slx*vensko svobodo.
/Veliko zla je zakrivilo čudno stališče g. škofa Rozmana. On je dovoljeval islovenisk-im duhovnikom, da so služili kot .karati (ali bolj' pravilno povedano, kot oficirji) v beli gardi* duhovnikom pa, :ki so šla v partizane, je; prepovedal opravljati ohre4e. S tem pohnj^a-jera je ija) beli gardi kredit, da so s^ pote^n lahko (rardisti proglašali za vojšeake Kristusove. partizane pa .psoval kot vojsko brp^bpznikoy. Tako naj bi tisti, ki so v&rm, lažje spoznali, konvu naj s-le^W
T# način, bo^hp zoper Osvobodilno fronto je sejal smrt itfe<i sloveps^i Jiaro4 in je po h lptih yvoje zapeljance pppeljal v ^estapo, v službo hitlerjevsk^a, ljudo^erskega pogranatva. In ker »e ijihče od t^eh kijivxjev ne prizna t^voje zablode, zato še danps lije slovela. ikri. JP^ko npki morejo ir^rno	zrveče;r v posteljo
in jih. ne peče vest, da niso rekli nohen^ , besede svojim ljudem, katere so speljali na napačno jpot, prelomijo * Hi tier jeto jn 'končajo e=*oj kr-v,ay»i in hre^upni pos^l v nje-ccoyi 4už)ij,T Ali pa nj za vse to že prekasno, saj so mpni-tovci pod komando gestapoT-
Pa jo moras prodati, ako mo-ras drago seno kupovati. Seno Kdo je so s travnikov prodajali pa $!:>
tono.
Toplo poletje smo pa tudi i-meli. Večkrat je bito čez 90 stopinj. £>e sedaj septembra mese-ea je vtnS kol 85 stopinj. Jutra so 'lx)lj hladna.
Xovi<i pač ni posebnih, ali pa dosti.
Prvi vojak je bil ranjen najmlajši od vseh, kar jih je odšlo k vojakom. Pfc. Lawrence (Tomsha je bil ranjen na Italijanskem. Odlikovan je bil z "Višnjevim srcem'*. Lawrence Tomsha je sin Franka in Marjete Tomsha. Ima 'brata na I-talijanskem tudi, pa se nista še nikdar'srečala. Pfc. Tomsha je bil poslan čez morje januarja 1944.
Imamo tudi Slovenko, ki je pri WA€s, in to je Mrs. Frank Burja. Hčerka Mr. in Mrs. Jake Tomsha. Odšla je od doma 6. jtmija. Poslana je hila na vežhanje v Des Moines, Iowa.
KONCERT S PLESOM
prireditvi Vi ječa Ameri-čkih Hrvatica 24. >eptemhra v Palm a-uden. 3IKJ \V. ;V2nd St. v Now Torku 1k> nastopil tudi HiW|uesne Tambinitza Zbor. Za nastop tetra zbora vlada -plo- no zanimanje, ker je poznan sirom. Amerike.
Nla tej prireditvi bo tudi ijo-\or:l poznani radio komtrmta-tor William S. ("Jailmore.
llirvatice bodo .]jo«etnikom preskrbele kar največ zabave, tako da bo vsakdo zadovoljen. Cisti preostanek prireditve bo šel -v pomoč našemu narodu v starem 'kraju.
Po koncertu bo ples, za katerega bo isrral Anthony Kin? orkester.
Vabljeni ste v*:, da se te pri-rcdit\e vdoležite.
Začetek ob 4. popoldne.
v Španijo in Portuicalsko kot! pa jo Joan Fontaine. Jean Be-nekak obrambena zveza protijnoit An»bery. A rt uro de f Vmlo-v>e>t ran - ki na pred u j o č t- m n | va, Basil Rathbone in Niirel 4-boljševizmu". — Da bode ta Bruce. Film je vsestransko ze-zveza tembolj "drza'a". delu-l lo zanimiv in je v teehnieolorjn. je v istem smislu tudi njearov Proizvaja so vsaki dan nepre-brat v Brazil u in »sieer vza jem-1 neboma od zjutraj do pozno no z člani nekdanje "cesarske" zvečer ter po zmernih cenah.
V NAJEM SE ODDA:
Slovencu ali Slovenki, velika ter moderno opremljena soba. Vprašajte med G. in 7. uro zvečer. — Tel. iHEffeman 3-0645.
(2x)
NOVA IZDAJA ' HanunondoT SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega aveta, ki bo tako potrebni, da morate slediti da-našnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvaK.
Cena 00 emptor
Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 West 18tb Qtreet, New York U. N. Y.
if \ \| M 'l \ li ^
\\ <» I! I !! \ !: \ S
If
JŠ&.0 Aet
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO ^2,50 ZA ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki je zbudila pozornost rgega ameriškega naroda, da« je pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih driav, tudi is Jugoslavije, •o prišli naseljen« v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel tas, da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moči. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestavit! iz angleščino — je Jako zanimiva knjiga In J« priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
"Človeški odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milfjonov . . Vitanje te knjige je bogato plačano."--Tako se Jo izrazil vel Ud
aneriškl dnevnik • tej knjigi.
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
» Pottljam Money Order sa f.............. u lastnoročno
poilpinno(l) knjlgo(t):
Moje Ime ....................................................
St., ulica all Box fit............................................
Mesto ln državi...............................................
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y.

mmmm
9153484848905348532323235323232348234823482348484848234853
* GLAS; NARODA"
1 -
rum m >■<!!■ «• osrpormtlsa and addisnsss U um iMunj
ns wm Utt vruus, anpr tobk u, h. x.
I" " U '■' " ■ f' 1	"'	1 "■"■■	'
----- Slsi Year
miw Naroda" If	every day «ZMfit QM^tUxs. Bpa^aya
t»d HoU4*y*.
WntxerlBtlon TeaHy fT._Adydrtl—»at sa AmmmmUL
EA OfLO LNTO VNLJf LJ8T TA SpBpŽBN« PBZAVI IN KAN^DOJ ; ZA POL MA gajoj aA GM^IMA
"WM Naroda" lahaja vsakl daa larasatfi aobot. nodaU 4a praltov.
91« fin iflk HRVt M|f T«R| u.v.1 fHd|W I-49M
"QLA8 NAKOPA JflCW TOM
THURSDAY. SEPTEMER 21. 1941
——
T8UR0TURI L UN

Vesti iz slovenskih naselbin
—_____________ r i
Dopt«! M mm vein* likiliM, km nmkm*Ji j , vm Mil MUteli« te m i mjtmi mM M hl»
rt^P*	pofvmr]*)*.	|
V SPOMIN FANTOM
J lene«, 17. septembra, se j«1 ne\vvorška naselbina spomnila fantov, ki služijo domovini. k Vsa stvar je Kila jako dobro potrgani i z rana in fantje o lah prepričani, da so vsem pri srcu in da se jih ljudje spominjajo. Da je tako. je pokazala udeležba, ki je frresegnla lansko precej v vsakem ozim. 1 Korana je bila polna in ne-I kateri so morali stati.
Program -o odprli "tarubn-raši" z Ameriško himno'* j nato je sledila "Slovanska" i za<tem pa >o zaigrali vonček pe--mi. \-i« jako ki osno. Zadnjo pa " Marijano**, katero st;i jm I i dve mladi gvvspodični v j! v o s p e vu. s spremljanjem ■^Tanuburice**. Xato je sledil '•Slovan** in nam dal, kot Slo-van zna dati, saj poznate Slovana. Vato je predsednik od-hora za 44kastno Ploščo**. Karo] Majd i č, pojasnil delovanje odbora in namen prireditve Za nj ni je Lud\ik Mutz podal ranljiv govor. Mr. M nt z je ti^ di predsednik 44Združenih dni-štev** velikega Xew Vorka. fJovor je srloboko sesrol. poseb-no tam, kjer so prizadeti po tej vojni na jbolj.
Nato je mlada umetnica Josephine Peshel zapela tri ljubke pesnu! in -e vidi, da kakor | je še mlada, je kos svoji nalo-
Poleg mene je stal Mr. Bla-V-Pf i <• m so jo smehljal; kot sam nled seboj, jo rekel: alright, ko jo videl, da jo jo občinstvo tako vneto sprejelo..
itovina** jo nastopila In nam dala najboljše, kar s-e mole priča k ovati od pevcev. Mi-! slini, da mi no bo nihče zame-! lil, če rečem, da hi prav rad! po lival, najmanj pol tucata! ,^'ko živih pesmi. Sem gleda?.'
Capiidrm Tino irl.i* dohij a ko sem ga po končani predstav i iualo potipal po kuhinji, sem pa takoj vedel, da iz toliko človeka, ics brez težavo pride tak bas.
»
7.a tem s*a nastopili dobro znani pevki "Ann Kapic in Olga Tiirkovieh - Ohri-tv*' in A nam dali. kot vselej dosti užitka — menda bi se jih ljudje nikdar no naveličali poslušati.
Ko pa je vso to minilo, je ^♦odja prireditve Ludvik Mutz "pozval navzočo, da vstanejo v fx »čas t padlim fantom. Za o-drmn je Slovan pol, v tihem spevu "Vigrod se povrne" in izmed obči nt sn a, pa je newv vorškj župnik Ret. Potrič na prej molil "Oče naš in Tio Marijo*', ter izrekel zadnje besedo, kot pri pogrebu: "Xaj v miru počivajo, Amen". — "Molitev in Vi gred" sta se mešala ali boljše rečeno, sta bila spojena, kar je naredilo nekako trd liti* na v«e in ljudje so za župnikom molili na-
pol glasno. Vsepovsod, pa je 1'ilo ihtenje in solze so bile v \ soli očeh: videl sem, da je prizadeto kar trgalo in so *e t^žk o vzdržali v svoji oblasti.
■Nazadnje je bila še kratka predstava "Fant pri vojakih**, katero je .spisal Ivan Ručigaj in gnila jo je pa Mrs. Tossie Kovač. Hod v Pelieh in I»-vi ene Oiovanelli. Ker smo lavno pred par tedni slišali novico, da je bil TJnč-igajev sin zgubljen, in zopet prod par dnevi, da se jo oglasil, si moremo predstavljati, da je šel ~k«zi mlin in je imel res pravo! podla aro in menda zato. s,, mu! j«* pa tako posreči hi. Igrana je' bila tndi tako resnično in n:t-' ravno, da l>oljie ni mogla bitij K trdi resnici jo bilo primešano ravno toliko humorja, da je bilo ravno prav. Oče. koti menda vs: oeotio. jo moral vze 1 tit malo zdravil iz jezika žene i in mu je kar v obraz povedala. da bi bilo mogoče boljše, ko bi poči-til staro robo po hirali, ker tako ni za nobeno ral>o in pustili mladino doma.
Nikakor ji ni šlo v glavo, zakaj mora revež tako "over-tiny" delati pri rad i jo in časopisih, s- cigaro \ ustih. Ko bi jaz kadil cigaro, bi mi kmalu kaj v glavo pa«IIo.
Med predstavljanjem igre, je "Slovan** tndi napol tiho pel za odrom. Tn to je naredilo tudi težak litis. ker hjjj nn odru prazni Moli. ob plošči pa je aorolo šest lnčic. Xewyorča-nov (slovenskega pokol jen ja je ni (I v -vojn - in Host i jih pa še ni naznanjenih, torej nis-o na plošči.
T zmed toh, jih jo šest padlo: mogoče še kateri drugi, ki pa ni bil naznanjen, in ze vsakega padlih je b:l on prazen stol in ena luč.
Mislim, da jo \ redno v«o pohvale. da izkazali čast fantom. to nam .priča, da kljub vsem, te ~<o znamo najti, v skupni akciji in ob onem na« lahko tudi prepriča, da je toliko prostora med nami, da so lahko krotamo. brez da bi hodili drug drugemu po kurjih očesih. Meni se zdi. da smo bili vsi zadovoljni in prav za tak ^-ot — prav za tako vr^to -trpnost, se bije ta \ojna.
Kiot sen\ že rekel, ?n vsi pr$v do zadnjeara v*«e najlepše dovršili. Kadar pa ros fantje pridejo domov, za takrat naj bi pa današnja prisotnost niti sonc« no bila.
Kajneda, to pa jo bilo le pol -like — drmm polovico bomo p a šele videli, ko so enkrat stvar zaključi. Ko enkrat prične prihaiati pošta preko morja, bo tudi bolelo. Za naše tu smo storili svoje, vsaj za enkrat: in kaj pa za ono tam? Pobirala se bo obleka in šol-
jske potrebščine. Ali bomo zna-ili biti kos nalogi? Upajmo.... ; j toda upanje samo, brez akcije, i bo kaj malo zaleglo. Z upanjem se nobenega ne obleče in i na upanje, se ne da zapisati inob, ne besedo. Pojdimo na de-jlo. vsak \ svoji družini; poglejmo po kotili, mogoče je več j kot si mislimo — nam no bo kori>ti]o. ker je že doslužilo za nas — onim pa dosti lahko |K nmira. Mo.i brat T van je enkrat. ko ga jo mati napodila in -i ni upal k jedi. zarezal v mlado -jidno drevo sledeče be-i-rvb": ^rioT-je mu. kdor nima**
I	m f»oznejŠe <o so te besede raz-
II	ognile a rastjo drevesa tako. i da <i lahko čital na dvajset j korakov daleč. In prav take j besede so dano< raztegnjene j j i reko eel p na<o domovine. Ali j bomo poskusili vsaj delno iz-l brisat i jih? Ttom«. jp volja
j in I »o mo če je v naš pravi čut do naše lastne krvi.
Tgnae Mnsioh.
PADEL V FRANCIJI
Detroit, Mieh. — K«*r mi bo naročnina skoro potekla, Vam ]>riiagam money order $12., za list "G. X.** $7 in $.") za Ker-nov boswhijak.
Naj tudi omenim, da sem dobil 4. septembra t. 1. žalostno vest od Vojnega urada iz VVa-j shinirton. D. t*., poročilo, oziroma brzojav, da je bU moj sin (edini) Oto.ubit v Franciji 14. avgusta. I»il je korporal 'pri Company B 705th Tank Destroyer Battalion. Kje je pokopan, poročilo no omenja nič. V vojake je bil poklican marca 4. 1!Hl\ V Anglijo jo šel maja t. 1. in me je Vojni department obvestil IS. maja. da se nahaja v Angliji. Star je bil 24 let in 10 mesecev. Tukaj zapušča o-četa, drnero mater (njegova jo na poorodn umrla), dalje štiri tete. Josephine Dolina v Ok-mulge, Okla.. Mary Sem in A-maliia Zikovič v Salt hake City. Utah in Katarina Mlakar v Helper. Utah; dva bratranca v Chicago, 111. — John in Frank Potokar; več sorodnikov v letali, pa ne vem imen. i Naj mu bo lahka tuja gruda, kjer počiva.
Mi dva z ženo ga bova težko pozabila.
S pozdravom.
Anfon Potokar.
(Vsem prizadetim, naše iz-kreno sožalje k izsrubi sina. — ti red n i št vo.)
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, ako je vam la priročne da se poslužujejo — UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Izšel je novi angleško slovenski besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 327 strani.
Cen»je$5#°°
Naročite jo pri:
KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street_New York II, N. Y.
Mali Oglasi
v.« ,2,	i v - >"
; imajo velik uspeh
O,. , ( ,5,,
i
»- j
> n j
Prepričajte se!
I SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRUŠTVO ^ teater New York in okolico, ink.
Kdor izmed rojakov ali rojakinj šr ni flan tejja drnštva, naj vpra-ša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enrga izmed odbornikov za natančna pojasnila. V ntsrfti se šelr pozna, kaj pomeni kiti flmn dobrega društva.	#
TEKOM .12 LET NEC A POSLOVANJA jp dni^fvn iaplnC-jlo $11.200. smrrnine in	holnino in im:i v hla^ijni z SI. <le<*f»inbrnm,
$17.4.^.23.
j	Naloženi denar Jp: $ S,3'_*rt.0ft V. S. Sarinirs Bond«
!	J "»/KJO.00 J>fense Honds
$	naložen v banjo
Skupno: $17.45^.2.1 !	Oflhor zh leto 31)44:
Predsednik: MIHAEL. IJRBK	Tajnik: JORKPH POGACHN1K
185 Wyckoff Ave.,	liberty Avenue
Brooklyn, N. T.	WUIl.ton P« rit. L. L
Podpredaed.:	iVAvftPK "larajnlk:	- \
Zapisnikar: ^ '	1 v	ANTHONY CVKTKOV1CB
355 Linden St.. B'klvn, N. T.	983	Arenue
'	Brooklyn, N. T.
Nadxornlki:	\
L FRRD VKLEPEC	JI. VINKO KAJ .OKA It	"
722* — «7th Place	71-Of — «5th street	%
Giendale. L. i.	Clendale. L.. L	"V
III. JOHN YURKAS
40» Hlmrod Street. Brooklyn. N. T. Arhivar: JOSEPH POO A CH NI K. E80 Liberty Aye., Wllllston Park. L, t
Drufttv* zboruje vsako Četrto sobote v svojih druttvanlh prostorih * American Slovenian Auditorium, »S3 Irving A wo., •reoklyn, N. V.
8lo\fn-ki narmliii mnzoj v X. Domu na St. Clair Ave., so oHI-kii Li ck! i). :i V£T. r]r> 14. .-opt. slodori: Bridirr-t ,\f. Kota r. W.p.tt Xexvinn. Pa.: Polr Ropo Jr.. R'llton. Pa.; Mrs J. ISkodol. Clovoland. 0.; FrancPfs iVroctiok, Cliic«ffo. III.; Sistor ^r. Yk torta NVirfnniph. OSB f'olloiro of Sr. Schola>l ioa. Du-[lutli. Minn.; .To«. .T. XomaBieh. r*!fvpland. O.: Mrs. Fraoro« Rly. Minn.: -lonnio in ;FrnTHT'> On i H ob. AJoaHowlandfs. Pa.: .Tost.[>him» Slapnik. Frank. P«ri.: Afary Actam*. po;t. Pa.: Poter Valonr-io] Plo-vclanrt. O.; Frank r»:il»or, T>o-tioit. M.i<h ; Oia«. P<'teani. Clovolnmi. O.: AnHw Ohl.ik i in Vinoono Snlnii«". ' 'loveland. 'O.: John ^f. Stonioh. Pi now. lOi^lo.: Mrs. Afario Prisland. jSliohnyirtiq. Wis.: Mis- Mary .Smrokar. Villa Ansoln. flovo-land. O.: Frank Orosrorin in Frank Ma-lo. T.itllo Falls, X. V.; Carolinp Cirkajno in Potor Bnkovoo. Clo\oland. O.: Anton in Fninoo- Adami«". Windsor O nf.. Canada: P* »no/. Tvoirov. Clovoland. O.: Clia-. Poa-orolc, Chioasro. Til.; Frank E. Oribon. Rvolotb. "\rhin ; Hiarlos Ma rold, Clovoland. O.; T.oopold Pritfow. Fa*port. Pa : Tliorosa Ooj-zpI. Alirpiippa. Pa-: Fran-oos IMilostnik. Shohoy«ran. Wis.; Mrs. .T. in Vilma Bizjak. FJ!v|ood C:ty, Pa.: Anton in .Tak i oh. Barborton. O.: Leo Milosinik in Anton Dobo-voo. Shobovffaii. Wis.; Atrs Mary Piks. Clovoland. O : Vincent Arch, Pittsburgh. Pa.: Ka.sl in Mary Poljanpc. Clrve-iand. O.; I/n Jurjoveo. Cliioa-ir<». TIL; Anthony Jerkin. Don-voT-. Colo.; Joan Pima t. John E. Zupan. Martin Romih. Anton Črnko* ioh. Matija beraor in Frank St o fa no] <\ Cleveland, O.; Anton Zomik. Henuinio. "Pa.; laidwisj M^utz, Brooklyn. X. V.: l>r. F. .T. An-h. Pittsbnridi. Pa.: Frank Oblak in NT i oh a el Bailor. Pittsburgh, Pa.; Martin Skedel. Cleveland. O.; Frank Alesh Chicago. Til.: Anton .Tankovich. Cleveland. O.; (leorsre TJpov-Library, Pa.; Jacob Cerar. Brooklyn. X. Y.; T.ouis Clianv pa Sr., Ely, Minn.: Anna Pun-oor, Wost All is. AVi^.: T.onis Zopoo. Chioairo. Til.; Adolph V. Klanoh nik. Chioairo. 111.; Frank Bruoe. Norih Cliioacro. ri!.; Marv Mnrich. West Allis. Wis.; Ma r\* Tom sic. St raba n e. Pa.; Matt Anzolc. Aurora Minn.; Frank Tons-ioh. Jr.. ko. Emil in A^me- K obal, John TTabo in Anton Tvanrio, Cleveland, O.; Mary Tvonoek, Jere. W. Va.; Mr. in Mrs. Louis Ba-lant. Lorain. O.; Mr«. .Tohana Klanonik, Ohica.2ro. Til.; Antoinette Est a nek, John in Anna C.rilc, Mary Kooevnr, Ana Zaman, Joseph Crrdina, Frances Wolf. C> ril ,T. Bovanšek. Mary ria?er. Cleveland. O.; Frances
OBISKOVALCI SLOVENSKEGA NARODNEGA
MUZEJA
r rJy, Alinn.; Mary \ lrtmar, Johnston, Pa.; Vincent Pus:elj. .;Mihvaukee, Wis.; Miss M. -J Klanimi k. Cthioa^o. 111.; F. Ra-do Vavpotio, X"e\v York. N.Y.; .{Frances M. Turk, Couemaiwrh. 5!Pa.; France? Vider. Chicago. r|III.: Mr. in Mrs. J. J. Havei. Enclid, T).; Mr. in Mrs. John
-	.lauinik, Euclid, O.; Anton Mi-. hel«*K\ John Oorjonc. .Toe Zu-sjlioli. Anton in Antoinette I\or-i' Mihr ve. Saloni, O.; .rohn Bruce. . Aiinn M.. Krnce. Mr. in Mrs . Ludvik Vidrick. Lorain. O.
-	Malt in Antnnia T^kan. Eu did. O.; T.011 i- Olaser. Pitts
-	huryfh. Pa.; John Jančar. Cone-. uuiuu-li. Pa.; T.oui« Krasna. : Frank Snmi'ada in Frank .Tan-. <'•«•! r. Clovoland. O.; And roj Vi-, dricb, Johnstown. Pa.; Katka . Zupančič. Borwyn. Tli.: Felix "iStnimlM'l. Cleveland. O.: Jože -'Mentoii. TMroit. Mich.; Jacob i Zupančič. Borwyn. Tli.; Joseph . Ivors i c, Mary Knez. Detroit
* Mich.; Joseph Grouorich i Frank Co-en. Kattie Bradač, Andrew Modie, Martin Zusrel. . TTorman Orobeno. John Renko .in Thomas ATorvar. Tie vol and. . O.: Paul "Berber. John Zvezicli, Chicmsro. TIL; Joseph Za vert-I nik. Enarlewood. X. J.; Simon i ftrtinn. Joliet. Til.; John Dor nii-li. Rockwood. Pa.; Frank . fxosar, Kook fSpi-in.crs, Wyo. • . Anton Harden. Frank Zaitz i Anuria Zaitz. Mary Praprot-: nik. C^hieaaro. Til.: Helena Ku-šar. Borwyn. Til.: A Tart in ATen-ton. Detroit. Mich.: Jennie Pa-dar. Brofiklyn. X. Y.; Frank : Stofe, Josephine Ordina, Ca-milns E. Zarnick, Emma .To Dcbo\|e<.\ Sylvia Debevec. Frank Malini eh. Stefan it a Ma-i lm:č. Angola ATaifovac, Joseph in .lennie Bartol. Jack Tom -ioh. Bias Xovak. Cleveland . Frances in TTelen Dennot-. ta. Library, Pa.: Frank Lrv-, -tik. T.akewooil, O.; Sylvia V. . Thomas in July Solan, Johns .town. Pa.; John in Anna Skoff. Euclid. O.: Mr. in Mrs. Em.il . JTvernor. Cleveland. O.; .Tose jpljiiu1 Erjavec in Emma Pla .|tiin-«*k. Joliet. 111.: Susan La jlioh. Ma-ontown. Pa.; John Sa-. jio\ieh,,Xo\v York, X. Y.
I Tekom konvencije SAJCfia jo job:skalo S. X. Muzej nad 200 o>eb. toda <e niso vsi recri>tri-'jrali v spominsko knjigo mnze-jja. Večkrat se je primerilo, da 'ko prišli skupaj v več jib skupinah in so nekateri odšli, brez '}da bi «e podpisali.
Obiskovalci S. X. Muzeja za časa konvencije SAXSa so tndi prostovoljno darovali v podporo i mize.ju v skupni Aisoti $!^).20 ter posebej >še precej veliko Ohio sales tax znamk, za kar se bo dobilo tudi še nekaj denarja.
V>em darorafeTjem se iskreno zahvalim, ker ste podprli dobro istvar in omogočili, da bo do dmpresja leta muzej večji, lepši in popolnejšo urejen.
Treba bi "bilo, da bi se v S-X. Domu vršile pogosteje razne konvencije, ker le na tak način pri<lo pogrledat muzej večje število ljudi.
Xa< mtizej ohstoji samo se pet let. V prihodnjih petih letih bo najbrže še enkrat večji kot je sedaj in mnogro popolnejše nrejen. TT,pam, da boste k Umiu cilju pomagali vsi, ki ste S. X. Muzej že videli in ti-t-i, ki sra Še n,iste videli. Xaš S. X. Muzej rast p od dneva do dneva in dobiva razne zanimivosti od rojakov iz vseh krajev Amerike. Mnogo obljub je bilo podanih ob zadnji razstavi, da bomo dobili v mnzej še to in ono. ki je važno in zgodovinsko. ITpam, da vsakdo svojo obljnbo prej ali slej iz-,vede in da res dobimo iskupaj tiste zanimivosti. Ko se dfBgič srečamo v mujzqjn, boste
4 5 - LETNO preiskušnjo
IMA
AMERIŠKA BRATSKAjVEZA
AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA
KI IMA
25,000 ČLANOV IN TRI MILJONE DOLARJEV PREMOŽENJA
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in avoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je društvo A.B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, piiite na glavni arad, Ely, Minnesota.
r; * j*
prijetno presenečeni, - ker bo tedaj vso lepšo in popolnejše urejeno, kot jo bilo zadnjic ob Delavskem prazniku.
Hvala vsom za obisk in da rove. pa ne pozabite v bodoče na na^ muzej.
Pozdrav!
Za Slovenski narodni mmzej: Krazem Oorshe, tajnik in upravitelj.
Cleveland, C).
VSEM JUGOSLOVANSKIM STARŠEM!
Danes služi v vojnih snah Zdmženih držav na desettiso-če pir.ov in hčera južnoslovan-skih slaršev in nahajajo se na oddaljenih frontah Vzhoda in Zapada, kjer se bore proti sovražnikom na-e demokratske dežele. Naši hrabn sinovi bra ni jo s ?vojo krvjo našo domovino Ameriko, žrtvujoč svoja mlada življenja za zmago nad tiranijo nacizma in fašizma in za vzpostavljenje sxobode in pravice med ljudstvi in narodi.
Mnogi naši vojaki, ki služijo pod slavno za-tavo prog: in zvezd in ki so sinovi in hčere
i t z* f**
naših jnžBOslovanskih staršev so pokazali hrabrost in odličnost ter so prejeli oil ameriških vojnih oblasfi mno<rn njrledr.ih odlikovanj i« priznanj, kar med nami ne smo biti pozabljeno. .
Združeni odbor jugoslovanskih Amerikaneev s tem apeli ra na vse one starše, katerih sinovi, ali pa he^re. so bili odlikovani v ameriških vojnih si lah, ali pa so že padli v bojn. da na^ p'^mMio obveste o tem. ker ta odbor želi ohraniti in zbrati v^e podatke o njihovih junaških zaslugah, kar bo v trajen opomin na-im padlim in odlikovanim sinovom :n hčeram.
Vs^r izčrpna podatke posljit«' na naslov: The TTnited Com m'ttoe of South Rlavio Americans, 1010 Park Avenue, New York. 2«. N. Y.
V podatkih navedite ime in priimek odlikovanega ali padle sra vojaka ter imena roditeljev, vrsto odlikovanja, vojaški čin. kraj rojstva, starost vojaka, kje je padel in v slučaju odlikovanih pa navedite zasluge, radi kateiih jebil — ali bila — odlikovan, kakor tudi zadnji naslov voiaka.
THURSDAY, SEPTEMER 21, 1Q4A
Timonm L
PROKLETfl
Spiaal EMILE RICHEBOURG Is (ruooidiM prestavil J. L
Kratka Zgodba
Jack Silni
Jafk Silni je foil pes, ki je za druge antarktične den se je bilo treba pripraviti na polarno zimo. ekwpedicije imel kaj pomembno vlogo.	.Ja<*k je z drugimi psi vred prezimil v "pasjem
Mulo je manjkalo, da ga niso izločili, preden naselju'", ki so ga v ta namen zgradili iz letu in je bilo treba na pot. Zakaj pes je bil tolikanj siiega. Pet mesecev so morali prebiti psi na ve podivjan, tla ga kar niso mogli izučiti za vožnjo, rigali in v popoini temi. Priklenjeni so tbili ta-
v (125X *
"Igral., praviš, igral? I kaj sem pa drugega kakor — berač!"
' P<jjdi, pojdi! Saj ves, da iinas z eno samo besedo vse piemoienje JaetfUes Millierovo na razpolaganje!"
"Hotel sem ostati nepoznan.'*
"Čemu ^ ? Ali, zdaj uganem! Gotovo si iz Oayenne-e ušel; pa t>odi miren: znali te l»onio že varovati in skrivati! . .
"Ni treba tejfa," deje -lean Ranaud nastneliljavsi se. "Jaz nisem več •kaznjence in imam liste, ki to sprieujejo. Ze nekaj mesecev sem prost, prost!! O Pierre, ti ne boš nikdar umel, kako slaifrka mi je ta besedica: prost! To more unu*ti le on, ki so ga obteievale verige, to more uineti le on, ki je pretrpel a grobu vso strahoto dozdevne smrti in kojetnu se zopet odpira solne« svetlega dne! . . . Kakor sloboden mož sem se vrntf v svojo domovino in našel ljubo svojo ženo — mrtvo J"
"In ti jej okraju ješ zdaj grob vsak dan s svežimi cvetlicami T"
Jean Rena ud se med solzami nasmehi ja ter milo reče: "Pravijo da mrtvi ljubijo cvetlice!"
3.
Na pristavi seuiHonski sta imela dva hlapca dela s tem, da sta brusila kose.
'.Jutri prične košnja," reče Rouvenat Jeanu Renaudn. "Pa to naj me ne zadržuje, da ne bi sel v Pariz. Dva aH tri ranice vzamem več, in 8tvar bo v redu! Aha, tamle gre Jacques zopet enkrat na polje," nadaljuje. "To je redkost pri lijem."
"Kako hitro se stara!" reče Jean Renaud, "vsak dan kriveje hodi."
"Bliža se grolm!" zavrne Ron vena t žalostno.
"Nesrečnik ni imel usmiljenja s svojo heerko; a zdaj ga gloda kes! (V mu bom mogel v dveh ali treh dneh pripeljati Leona, bode ves nor od veselja. A da bi potolažil, da bi ga umiril, moral bi mu vrniti Ločilo, heer njegovo!"
Rouvenat in Renaud stopita v hišo.
"Kje je gospodit-na Blanelie!" pmpraša Rouvenat deklo.
"Zdi se mi, da je v svoji sobi."
"Dobro."
(Zdajci pom i srne Jeanu Renaudn. ki mu potem sledi. Rouvenat odpre vrata svoje sobe ter veli očetu mlade deklice, naj Vstopi, govore«*:
"Počakaj tukaj notri in imej malo potrpljenja. Hočem, kolikor mi bo moenoče, na kratko opraviti."
"O, imej ozir nanjo!" odgovori Jean Renaud s trepetajočim glasom. "Ne prenagli se, pripravi jo prej na stvar, saj vel, kako je miločutna ..."
"Bodi miren Jean R«*naud, Blanche je hrabra. In potem od ereče človek ne umre!"
Starčka si drug drugemu stisneta roko. menjata pogleda, potem potrka Rouvenat na dekličina vrata.
"Ah, ti si, boter!" krfikne deklica.
"Da."
"No, le dalje, le dalje!"
Rouvenat vstopi.
'Blanche je plet!a pri oknu. Rouvenat sede poleg nje.
"Že zopet si jokala." reče ji, milo karajoč .
"Ne bodi hud. Hočem biti že pametnejša, da te ne bom žalila."
"Nate da bi bil hudf Ali to morem*"
"ljubi boter, meni se zdi, da sem te videla prihajajočega s starim Mardocliejem ?"
"Da, dolgo sva kramljala skupaj "
"Ali je sprejel najino ponudbo!" "Da."
"Kako me to veseli!"
"Ali veš. da bodem kmalu ljubosumen t"
"Ljubosumen t"
"Ti imaš starega Mardochea preveč rada!"
"Res je, sama ne vem, od kod to, da sem mu tako dobra, da ga imam rada iz vsega srca!"
Rouvenat se je smehljat
"Ne smehljaj se, zakaj veš, da ne morem nikogar na svetu tako rada imeti kakor tebe. Veseli me le, da staremu Mar-docheju ne iho treba več prosjačit L"
"Ne, to je zdaj že dognano."
"In ali pojde v Civrit"
"O tem se ni »še odločil. Mogoče je, da ostane popolnoma tukaj na pristavi."
BlanHie pogleda Ro« vena ta ter se začudi izrazu njegovega obličja.
"Kako veselo gledaš!" <fc\je.
"A sem tudi vesel in srečen! . .
"13 rečen?"
"Ali hočem .srečo a tdboj deliti, Blanche T Ti nisi več otrok in lahko ti zaupam skrivnost..."
"SkrmrnetT"^ ^
"Da, važno, rtraSne skrivnost!"
"Moj Bo«, ti me plašiš?"
PUdalJmaje aledU
Dolgo mu nihče ni smel priti blizu — ne z lepa in ne z grda. he človek in ne pes. Vsakega je cktal. Za seboj je imel pač res pasje življenje, nič ni se mu bilo čudili, da se jobranil druščine, kakor je vedel in znal.
A enemu od članov odpreme, ki so bili določeni za voznike — Painu. ki je bil svoje dni a-nonsin uradnik — je *rila toogtna in uporno živa! vendarle tako v5eč, da jo je hotel imeti na ladjo "Jacob Rupert" ko je odplula z Bvrdovo odpremo proti "Mali Ameriki" (Bvrdovo izhodno taborišče ob Južnem tečaju). Na cilj so prispeli Šele po štirih mesecih naporne vožnje. Vsi psi so ponoreli od veselja, <la so bili *pet rna kopnem. Tudi Jack, ki je bil vsevdilj silno samosvoj in va>e zaprt srospod. se je ko nor valjal po tleh in si odgrnil dlako do kože.
Ni bilo kar tako — zapreei 150 razposajenih in »počitih psov.
Pa i nova vprega je štela devet psov in Jack je imeli biti za prvega. A Jack še ni nikoli peljal vprege in Paine tudi ne. Na saneh pa so imeli za pol tone tovora. In do "Male Amerike" je ibilo šes-t milj.
TNtikrat je preteklo sedem ur, predno so prišli "domov". Saj je bilo treba sani nekajkrat znova naložiti, preden je bilo mori spet pognati. Psi so bili oil vajen i vožnje in pot je bila slaba, včasih je Šlo po ostrem ledu. včasih po takem snegu, da so se psi čez glavo vdirali vanj.
To je bila pot, ki jo je fbilo treba v dolgili tednih še neštetokrat prevoziti, preden so iztovori-li ladjo. Bila pa je laka. da je skoraj doliila i-tne "trnjeva pot." Že tako je vedla gor in dol med kupi ledu in preko nevarnih razpok in jarkov: zdaj so pa še traktorji za reza J i vanjo globoke kole>«niee, ki so na mah zledenele, da so si psi med potojo često obrezali noge in se komaj vlekli naprej. Nekoč je Paine zapazil, da šanta Jack le po treh, in je šel gledat, kaj mu je. Ker je videl na taci globoko vreznino, ga je izpre-gel in nesel na sani. Potlej je spet pognal, a Jack je tudi že jezno zalajat, skočil na tla in je odkrevija 1 pred vprego. Preveč mu je bilo za malo, da bi drug pes vodil njegovo vprego. Vendar je Paine, ki se mu je pes smilil, še enkrat šel }>onj; a zgodba se je le ponovila. Jack je hotel 'biti prvi, če ne okomatan. pa tako — če ni šlo po štirih, pa po treh.
Vozniki bi bili radi privoščili psom počitka, a ni šlo. Komaj je ladja odplula, jili je moralo šest s petimi vpregami najmanj l.V> milj daleč na jug, da so v določenih presledkih odložili živila za Bvrda in njegove spremljevalce, ki so zaradi znanstvenih raziskav nameravali prihodnjo zimo prebiti čim bliže južneara tečaja.
Tudi Jack je mora.1 na pot po beli deželi brez meja. Vodil je pr\ o vprego, ki je — ko druge— vlekla težko naložene sani navkreber in nizdol
ko, da je imel vsak kakšnega pol metra na o-koli zase in tako, da ijso mogli doseči drug drugi -ga. Vendar se je marsikdaj kateri izmuznil ali raztrgal verigo; tedaj pa je tudi vedno pri-šio med njimi do takega obračnvanja, da so jim morali potlej zdraviti rane. Jack bi bil nekdaj skoraj ob oko — tako ga je okla* neki pe-s, ki je ušel z verige. Se vse hujše pa je bilo zanj. ko je v lepi košati rep tako ozebel, da so mu ga morali odrezati. Vendar so se pripetili tiste zime v pasjem prezimovališču tudi veseli do godki: nekaj živali je povrglo mlade, ki so večjidea vsi dorasli, dasi je bilo tudi znotraj če-slo 60 stopinj pod ničlo.
Ko se je po dolgih mesecih zdanilo, so prišli psi .spet na verige k železnim kaiblom na pros tem, kjer jim je kljub mrazu in burji vsekakor bolj prijalo ko znotraj v temi. Seveda ne za dolgo. Morali -so spet- na pot — k pogorju kraljice Maud, k jer so bile preko štiri tisoč metrov visoke gore, ki so zanimale geologe.
Tokrat je odpremo koj skonca vodil Jack, ki jimje že lani doka-zal, da se morejo zanesti nanj, ko na kompas. A pot je bila tokrat daljša, do vznožja pogorja ob južnem tečaju je bilo -4-nO milj. Tn v začetku so prevozili -komaj po petnajst milj na dan. dasi so vozili od jutra do večera in so opoldne deset minut počivali — vsi kar vpreženi. Ni čuda, da so živali zvečer komaj pričakale, da so prilšle za čez noč na verige — seveda lepo na planem.
Med potjo jih ni najhujše mučil mraz, čeprav jeibil dovolj strupen. Več preglavic so jim del-all snežni meteži in viharji, ki so se s tako silo zaganjali vanje, da so se vozniki od vprege do vprege navezali za debelo plezalno vrv. na drugo pa pse. da jih ne bi odnesel vihar na v*e strani. PiŠ je s snegom slepil ljudi in živali, da že ni nihče videl ne razpok v ledni in ne ledenih skorij nad prepadi. Poleg tega so jih stra-i šili žo potresi. Dobro je bilo, da so imeli tam spredaj Ja**ka, ki je vedno začutil »tresljaje o pravem času in tedaj spremenil smer. Skraja je pač. Paine rjovel nanj "'hi, hi." ali "hot, hot." kadar je pes nepričakovano zavil v stran. Ob takih prilikah je Jack sicer okrenil glavo in rjovel nazaj "hov, hov" — a storil je natančno po svojem. Pa se je tudi izkazalo, da je imel Jack vedno bolj prav ko Paine, ki pač ni mogel videti, kakšna so tla tam pri .Tac-ku. ki je bil več ko sto metrov pred njim. .Tac-kov neverjetno razvit čut za orientacijoje bil vsem v največjo korist, ko jim je zaradi bližine magnetnega tečaja še kompas odpovedaJ in je magnetna igla venomer le mlgotala in se ni nikakor ustavila.
Prišli so do ledenikov in morali še gor na planjavo, kamor je geologe vleklo srcce. Ljudje so trpeli, psi so trpeJi in vendar so šli za
Note
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Breezes of Spring
Time of H lomom (Cvetni čas)
*	Po Jezeru Kolo
*	Sj»avaJ M tika Moja Orphan Wall«
*	Dekle na »rtu
Oj, Murička, iiepljaj
*	Jiarrira
Mladi k a peta we
*	<>reuio tia Štajersko fitajeri*
*	Happy Polka Če ua tujem
*	Slovenian D ti ure Vauda Polka
V 2idaua niarela
Ve»*»li bratci
*	Oblo VaUey Sylvia Polk«
*	Zvedel »eni nekaj Ko pU£it?a ta mala
*	Zvetlel sein nekaj Ki» ]»tU"i«*a ta mala
*	Helena Polka Slovenska Polka
*	Pojdi z inenoj Iltil n planine
*	Barbara Polka
Ečr-ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-Jiannoniko za $1.
Po 25c komad
Moje dekle je še inlada Barbara polka
Naročite pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
ZI6 W. 181b Street New York 11. N. Y.
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATlClC
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih počet kov v starem slovanstvu do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL.
COMPANY
216 W. 18th Street New York 11
i

** vi
.v •
AMERICAN
WILD LIFE
/
M » j • • ...... - . „ . . . .Tackom po nekaj sivih, rdečkastih in modri-
po ledeni in snežni pnsci, kjer je cesto brilo in 4:ii , ' *	..* , , .	. ________ •_______ , - . .kastih kamnih, ki so jih pet cfni nabirali, in
se potlej vrnili nazaj domov v "Malo Ameri-
inedlo, da je l»Mo groza. Bilo je marca, ki je na i-mesec v a nt a rkt id i. KljuSb vsem vremenskim neprilikam pa so le prevozili po dvajset milj na dan. Tn da so potovali lepo v ravni erti, je pred .Tac-kom hodil mož vodnik.
A. vodnik si je ranil koleno in je moral »sesti na sani. Kaj zdaj * Od voznikov ni mogel iti noibeden za. kažipota. Da hi .Tack sam iskal pot, ki je ni 'bilo nikjer* Da bi pes sam £el lepo naravnost tja dol proti južnemu tečaju? A bilo je tretba in Paine je pognal. Jack je seveda vijugal in iskal moža. ki je prej hodil pred njim. Paine je šel z bičem nadenj in jokal, ko ga je tepel, da bi mu vtepe! v glavo, naj gre vendar za ibožjo voljo naravnost.
Zdaj je šlo. V«si so si oddahnili, in Paine ni bk! malo ponosen na svojega .Tačka, ki jim je nadomestoval vodnika na poti, ki je je bilo tja in nazaj 320 milj.
Srečno so se vrnili v 11 Malo Ameriko", pre-
ko." Pot nazaj z ledenika Thome Glacier je bila toliko boljša, ker so imeli vsaj veter in sonce za hrbtom. Nazaj grede so prevozili po 40 milj na dan. Vsega sikupaj pa takrat 1410 milj. Pili so prvi ljudje in prvi psi. ki so ibili tako blizu južnega tečaja — leta 10CU.
Po treh mesecih so bili spet v "Mali Ameriki." Jack je bil spet v "pasjem naselju", kamor ga je šel obiskat sam admiral Bvrd da se mu je zahvali*, ker je tolikonj koristil njegovi od premi. V zahvalo mu je tudi dovolil, dia je smel za eno ali dve uri na: dan z verige in tekati po taborišču. Tega cflrugi psa niso jsmeli.
Dve leti so prebili ljudje in psi v ledeni deželi, preden je priši» ponje ladja in jih odpeljala domov. Paine in Jack seveda za nič nista marala narazen, in Paine ga je vzel seboj, ko se je vrnil na svoj dom v Ameriki.
RUSI V ESTONIJI . . .
Nadaljevanje s J. strani.
srkega pristanišča Heaedemee-ste. Odprtina v severni Estonski za umik nemške armade se vedno bolj zožuje.
Prva baltska armada generala Ivama D. Bagramiana je
rabila nemške utrdbe in je oddaljena od Rige samo še sedem mifj.
Druga baltska armada generala Andreja I. Jeremenka podi Nemce med Miadono in Val-
Četrta generala
ukrajinska armada Ivana J. Petrova v
NOČEM PLAČATI VEČ KOT NAJVIŠJE URAONE CENE!
NE SPREJMEM RACMNIANU {flflL AKO NE ODOAM * ZNAMK i
jnžni Poljski je vda rila čez Ka.rpate do čehoslovaške meje zapazimo od Lupkov prelaza.
Nemška časnikarska agentu-ra DNB poiroča, <fa so Riisi in Poljaki postavili močno oporišče v Varšavi blizn dveh železniških mostov, ki vezeta Prago z Varšavo. Mostova so Nemci razstrelili, ko so se iz Prage umaknili v Varšavo.
ZGLASI NAJ SE
MARY LADIČ, živeča nekje v New Yorku in sestra zene Rudolfa Kreševiča, ki bi rad zvedel za njo. Priglasi se naj na Missing Persons Bureau, telefon €Anal 6—2000, Extension 248 in naj vpraša za detektiva Mr. Wilsona.
Angleški
Molitveniki
......................................i
V krasni vezavi, najfinej-, šega izdelka.
"KEY OP HEAVEN"
v fiiAem usnju $1.50'
44KEY OF IlEAVEN" v imitiranem usnju $1.—
Naročite pri:
SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y.
V knjigi Je oatau&io popisano £lv-
tjcDjH posamezni b živali, 21 veli ti ua suhem, v uiorju tu v zralcu, tako da bo VMaktlo, ki ljubi uaravo lu ujeuo pestro živalstvo, knjigo brni z vt-llkta) z&uliuaujfin, ker !>•> v ujej nadel marsikaj iz življenja dlvjib živali, kar mu dosedaj fie nI bilo znano.
Prvottio Je bilo nameravano to »e-| llko delo Izdati t petih knjigah, toda ]u slednjič lzfila v eni satul knjigi, ki pa pri V8eiu svojem ukrčeuju priuaAtt POPOLNI POPIS 2JVLJKNJA AAJl^ HIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo bo z užitkom bral lover, ker {navaja in popisuje vne živali, ki Jib Je dovoljeno in pre|tovedauo atreljatl; fanner, ker so popisane živali, ki na polju korlHtijo ali /Škodujejo ter aled-njlč ribič, ker so r knjigi naštete Vst HIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH Vo D AH.
Poleg poljudnega popisa In pridelovanja TMebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti eele strani, ter lw» 778 strani. Velikost knjige je 11 s 0 lolrv. Knjiga opisuje sesavee, ptMe, ribe, kače in živali, ki so ravnotako ua suhem kot v vodi doma. — Vezana Je v močno »jlatno 9 zlatimi črkami.
t^T V ANGLEŠČINI Cena $3.50
K N J I G A R N J
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET 1 New York 11, N. Y.
Naročite pri:
SPISANA V ANGLEŠČINI
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO
We
Garden
ENCYCLOPEDIA
Cena knjige:
$3.50
Združeni narodi potrebujejo ves odvisni ii-vež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT
Pripravite Be za to delo ie sedaj!
J'
f LIČNI IN TRPEŽNI PLATNKNI VEZAVI
Skoro 1400 strani —
750 Slik
Popolni voditelj za vai vojni vrt.
Popolna vsaka beseda, vsaka strmo, vsaka sliko — mnogo NOV K snovi aovik Ilustraciji
Taka) je v eni sami knjigi VSE, KAR VAM J K TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI 1 10.000 člankov vam podrobna pojasni vse o vrtnarstvu, o saditvi In sejanju, o gnojenju In oekrbl vrta. NaJnovejSe p a je VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; nova metoda trn nnitevanjo ikodljlveev, gojenje divjih rastlin, nove sestavine cvetlic! — Abecedno kosalo vam pove takoj* kar telite. Prirejeno sa vsako ponebje, v Združenih drla v ah, sa vsako temljo In vsako sesano.
EDINA VRTNARSKA ENCIKLO
pedLia za domaČo potrebo i
NI* visokih besed — vse jo Jasno, ras
To knjigo Je uredil K. L. D .SEYMOUR, B. 8. A_ poznana oseba v vrtnarstva, ki ga real jo vrtnarski ts~
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
<Ui> > Akuiia "p^HIW 1MB "