NAŠA ANKETA
Kako izboljšati kmetijsko proizvodnjo?
Je že tako, da kmetijstvo kar ne more iz ospre-dja našega gospodarskega dogajanja. Odločne zabteve kmečkih zvez, predvsem pa še vedno čudna mešetarjenja z odkupnimi in prodajnimi cenami kmetijskih prideikov, vse to daje vedeti, da v lunetijstvu še zdaleč ni vse rešeno in da bo potrebno kar precej volje, da bosta zadovoljna oba - tako kmet kot kupec.
Dokler ne bodo rešena temeljna vprašanja, si seveda ne moremo nadejati tudi večje kmetijske proizvodnje. Brez ustrezne stimulacije ni rezulta-tov, to je jasno vsakomur. O tem, kaj storiti, da bi se tu morda le premaknilo na bolje, smo tokrat povprašali »prizadete« same — kmetovalce. Ljudi pač, ki ne delajo kabinetnih računic, ki pa na lastnih žuljih dobro čutijo, kaj pomeni trdo kmeč-ko delo.
Franc Kušar, Notranje Gorice:
»Po mojem bo treba na vsak način uskladiti odkupne in prodajne cene pridelkov. Cene mesa, mleka, vsega. Poglejte, ko se podraži meso in mleko, govorijo o tem že dva meseca prej, bencin pa se podraži kar čez noč. Kmečko delo še vedno ni pravilno vrednoteno. Zato mladi danes tudi nočejo več ostati na kmetijah, ampak gredo raje v »fabriko«. Je pač tako, pri denarju se vse začne in vse konča«
Roman Škof, Brezje:
»Mislim, da posredniki le preveč poberejo. Vsaka stvar je še enkrat dražja, ko pride kupcu v roke. Po mojem bi bilo 50 odstotkov posredni-ške marže čez in čez dovolj. Le kako more na primer kruh v trgovini stati že prek dva stara milijona, za pšenico pa so nam dali le 500 starih jurjev za kilogram! Tu nekaj ni v redu. Zavoljo nizkih odkupnih cen, jasno tudi kmetijski stroji postajajo za kmeta vse dražji, če že ne kar nedo-segljivi. Enako je tudi s kmetijskimi zaščitnimi sredstvi. Te bi morali že enkrat regresirati. O kmečkih zvezah pa samo na kratko: če so že naše predstavnice, naj jih vsaj poslušajo!«
Anton Pirnat, Notranje Gorice:
»Če hočejo dvigniti kmetijsko proizvodnjo, rao-rajo najprej poceniti kmetijske stroje in nafto. To je postalo le predrago. Enako je tudi z umetnimi gnojili. Dohodka od prodane živine pa ni prave-ga; pa še na to je treba navadno čakati mesec dni. Le zakaj neki tudi tako pičla odškodnina po toči ali divjadi? Meni na primer so letos zajci uničili veliko nizkega fižola in pese, vendar nisem dobil niti dinarja odškodnine.«
Janez Velkovrh, Belica:
»V kmetijstvu bi bilo treba še marsikaj izboljša-ti, spremeniti. Nekaj se je sicer že premaknilo na bolje, a še vedno premalo. Cene kmetijskih pri-delkov na primer so še vedno prenizke. Za meso in mleko bi nam morali plačevati vsaj dvakrat na mesec, kajti sicer ti inflacija vse pobere. Sam zdaj premorem pet glav živine, nekaj koz in prašičev, toda če hočeš kupiti nov traktor, moraš imeti v hlevu najmanj 30, če že ne 40 glav živine.«
Jaka Logar, Zaklanec:
»Zdaj nekaj govorijo, da bodo ukinili prometni davek na rezervne dele kmetijskih strojev. Če se bo to res zgodilo, ne vem. Po mojem sploh ni mogoče, da bi v teh razmerah izboljšali kmetijsko proizvodnjo. Za to je njveč kriva inflacija. Mleko nam na primer plačujejo šele ob mesecu, ko je denar že pol manj vreden. Še večji problem je prispevek za socialno. Kmalu ga marsikdo ne bo mogel več plačevati, kajti postal je le previsok. Veliko zaslužka ti pobere tudi elektrika in nafta. Če pa imaš zraven še kako nesrečo, si pa sploh
tam<<                             BRANKO VRHOVEC