Leto VIII.
Drug-a izdaja.
V Celji, dne 12. aTTg*usta 1. 1898.
Stev. 32.
»in v
Zahaja vsaki petek v tednu. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 50 kr. temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gld., ^a
pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt leta 80 kr., katera naj se pošilja: Upravništvu »Domovine" v Celji.
Milim bratom pozdrav
Vsi, ki so obhajali lani med nami prelepa dva praznična dneva ob priliki blagoslovljenja »Narodnega doma" m sokolske zastave, vsi oni — in teh je bilo na tisoče in tisoče — naslajajo se še sedaj, navdušujejo se in radujejo ob samem spominu na nepresegljivi narodni vspeh.
Posebno živo vzbujajo se še pa v nas vseh odmevi onih dnij baš ta teden ob obletnici. Srečni slučaj smeli bi tedaj imenovati, da se nam je ponudila tako krasna prilika, praznovati obletnico z novo narodno in dinastično veselico, j
Dnevi 13., 14. in 15. avgusta bodo zopet enkrat naši v popolnem obsegu besede, posvečeni prazniki bodo vseh onih, ki živijo z vsako žilico za svoj premili slovenski narod, vseh onih, ki spajajo ljubezen do svojega rodu z ljubeznijo in udanostjo do presvitlega vladarja jubilarja.
Od lanskega obiska nebrojnih naših slovenskih in slovanskih bratov, pa nimajo sladkih in navduševalnih spominov le samO oni, ki so bili prisotni, blagodejne sadove uživa ves slovenski narod, da, po novo sklenjeni vzajemnosti razširil se je vpliv po njih zastopnikih med naše slovanske brate na jugu in severu Kaj pa še le naj rečemo mi celjski Slovenci, ki se ne moremo izkazati nikoli zadosti hvaležne vsem za V3e, kar nam je donesla rajska slavnost za naš razvoj, za naše narodno delo in narodni boj.
Lanska slavnost presegla je svoj narodnostni namen nad pričakovanje; isti namen mora doseči in ponoviti slavnost dne 14. in 15. t. m., vrh tega pa biti častni dokaz, kako sveto, na zvišeni način znamo Slovenci spajati svoje narodno čustvovanje s čutili, ki jih gojimo vedno in povsod do svoje avstrijske očetnjave, do njega presvitlega vladarja. Pri nas Slovencih je še narodnost in patrijotizem nerazdružna celota,
kar so našim najhujšim obrekovalcem znali njihovi kemiki kakor Wolf i. dr. že zdavno razkrojiti. Mi smo na to naše svojstvo, ki dela najbolj očitno razliko med nami in sosedi Nemci, neizmerno ponosni.
Premili rojaki! Da pokažemo to dejstvo, ta naš ponos na jeklen slovenski narodni značaj v zvezi z neomajno zvestobo, udanostjo in ljubeznijo do prezvišenega našega vladarja Franca Jožefa I, v ta namen kličemo Vas v imenu »Slovenskega pevskega društva v Ptuju", ki priredi v Celju omenjene dni svoj letošnji koncert kot jubilejni koncert, v imenu nadepolnega našega »Celjskega pevskega društva", ki blagoslovi svojo novo zastavo v to svrho, vabimo Vas pa tudi v svojem lastnem imenu, v imenu celjskih Slovencev, v imenu slovenskega dela Celja: pridite mili bratje od vseh stranij slovenskega ozemlja, povišajte število prisotnikov v nebrojno, da prijazni in sovražni nam svet vidi, kako se zavedamo Slovenci svoje narodne in dinastične dolžnosti kot jeden mož.
Poglejmo si le naše - r .sprotnike, koliko izda pri njih klic za kako n\0ljohalr-o slavje, najsi bo isto namenjeno Biws»rcku ali Wolfu. Od vseh krajev se zbere 9kar leze ino gre", tačas jih ne vzdrži niti tisti črno-rumen plot ob pruski državi — tudi od tam pridejo jih navduševat in tolažit.
Mar nismo mi v središči spodnještajar-skega bojišča stokrat bolj potrebni bratske tolažbe v sedanjih bojih, navduševanja za nadaljevanje krepke obrambe narodnih svetinj. Saj to, kar si priborimo v večnem boju, ni izključno naša last Celjanov, sadove naših zmag delimo si bratski z Vami vsemi.
To naj bi imel vedno v spominu sleherni naš rojak, osobito še vsak štajarski Slovenec,
da je Celje naše štajarsko slovensko središče, glava temu telesu; odvisno je tedaj za naše narodno zdravje, je li glava zdrava ali bolna.
Pričakujemo Vas z odprtim srcem, z odprtimi rokami, kakor pričakuje le brat brata, pozdravljajo Vas z »Dobro došli! Bog Vas sprejmi!"
Pevska slavnost.
Vsaka dežela, vsako mesto, vsaka vasica sme praznovati letos jubilej svojega svitlega vladarja. Vsakdo, bodi si te ali one narodnosti. Pri teh in tacih slavnostih se nasprotja povsod poblažijo — le v Celju ne. Celjski Nemci jubileja nočejo praznovati, Slovenci ga ne smejo. In zakaj ?!
Vrlo »Celjsko pevsko društvo" si je omislilo zastavo, zunanji znak svojega obstoja, in navduševalko za sveto pesem domačo. »Slovensko pevsko društvo v Ptuji" je svoj letošnji koncert odločilo za Celje — in da bi se celjske vroče glave ne bi — dvakrat razburjale, sta se obe slavnosti določili za en dan, In da dobi vsa slavnost jednotho lice, se je to določilo kot jubilejna slavnost.	/
Odveč bi bilo pisati o velikem pomenu jubileja, o tem smo pisali mi in drugi časniki že dovolj; zato le nekaj besed o slavnosti kot pevski slavnosti. Naše ljudstvo izven mest ne čuje skoro nikdar umetne pesmi slovenske, pač pa razume in prepeva samo krasne svoje narodna pesmi. A to nikakor ni dovolj, puščati ljudi v nevednosti, v neznanju njegovih umetnih pesmi, ker te prevladujejo danes zunanji svet. Te moramo dati narodu čuti in to je v programu slovenskega pevskega društva v Ptuju. Čuj narod, kako čuvstvujejo s teboj in za te tvoji vele-umi v pesmi! Res je, da se prirejajo pevski večeri in koncerti mnogokrat, a ti so z večino za
LISTEK.
Na gori sv. Uršule.
(Nejče.)
Toliko torej po omenjeni mali knjižici. In res, k vsakemu shodu na tej lepi gori pride na tisoče vernega ljudstva iz vseh krajev in dežel, seve največ iz Štajerskega in Koroškega. Pa tudi v navadnih dneh pride v lepih poletnih dneh skoro dan na dan tujcev-turistov, topli-čarjev z Dobrne, Topolščice itd.; posebno letos obiskuje to goro mnogo popotnikov, kar svedo-čijo kresi-ognji, ki se skoro vsak večer z visoke gore doli v Mislinjsko dolino bliščd. Večkrat ko sem bil na tej gori, tem večje veselje sem imel s krasnim velikanskim razgledom in s tem večjim veseljem sem se drugič podal gori, posebno, ker pot k sv. Uršuli ni nikjer pretežavna in prestrma, da, večinoma lagotna, da tudi male otroke na gori vidiš. Podajva se tedaj tudi midva, cenjeni čitatelj gori, ker je tako lepo vreme, tako čist zrak, da se že naprej lepega razgleda veseliva; barometer pa tudi lepo vreme obeta, kajti o kakej nevihti bi vrh gore ne bilo prijetno bivati. Izvoliva si pot iz mesteca Slo-venjega Gradca, ki je ravno v znožji te visoke gore. Hoje imava kakih pet ur. Podajva se torej
iz mesta na zahodnji strani proti Starem trgu, starodavnej župniji, kjer tudi naš slavni nepozabni starinoslovec Trstenjak počiva. Kmalu za župnijsko cerkvijo prideva do premogokopa tovarnarja Farskyja, kjer se željno nova železnica Velenje Dravograd pričakuje, da bi se premog na vse kraje razpošiljal. Greva potem gori v gozd in tako naprej po valovitem svetu in kmalu zagledava na desno pred seboj župno cerkev Sele na koroški meji. Kmalu potem prideva v znožje Kozjega hrbta (Gaisriicken, špec. karta 954 m) in Kazarnice Kape (1411 m); grede nekaj časa južno po jarku, koder nama precej ostra sapa z vrhov nasproti brije, zagledava lesen križ, se obrneva sedaj zopet zahodno precej strmo mimo ledeno-mrzlega studenca, ter prideva do kmeta Logarja. Tu se odpočijeva par minut; gostoljuben kmet ponudi nama kozarec tepkovca ali lesnikovca, potem pa zopet dalje južno po kolovozu dober četrt ure na travnik do »volčjih jam", kjer res vidiva več odrtin, kjer se snežni ca po zimi nabira in v zemljo ponika, tu so baje v prejšnih časih volkove lovili. Tu se združita dva pota, namreč pot, po katerem midva greva, z onim, po katerim pridejo romarji iz Mislinjske doline in ki gredo mimo podgorske podružne cerkvice sv. Duha. Sedaj greva po pobočju 1411 m visoke Kape ter prideva kmalu
do velike votline v zemlji zraven pota, katera pa je zavolj živine, ki se tu okrog pase, dobro ograjena. Mrzel veter piha iz votline navpično iz zemlje ven in strese te, ako pogledaš v črno-temno votlino, katero obkrožujejo stare, proti jami pripognjene bukve. Votlina je baje tako globoka, da je njen spodnji del v ravnini s sosednjo Mislinjsko dolino. O tej jami se pripovedujejo razne pravljice, da namreč v njej stanuje zelen ali divji mož, ki se pride včasi solnčit in je sploh miren, ako ga pa pastirji ali drugi mi-mogredoči ujezijo s tem, da kamenje v luknjo mečejo, pride pa ven in če druzega ne more, odnese kako živinče seboj v globino. Smejal sem se odrašenim deklicam, ki so grede nabrale kamenje in ga v globino metale, pa le iz primerne daljave in klicale »ženina", potem pa kot sko-konoge srne plaho naprej zdirjale. Če vržeš kamen v votlino, ga slišiš po prenehljajih zdaj pa zdaj trčiti ob stene, potem po daljšem preneh-ljaju zopet močno butiti in nazadnje pa vse vtihne. Pravijo tudi, da se včasi bobnenje in zvonenje iz votline sliši in potem kmalu nevihte prihrujejo itd. Dalje grede prideva do lesenega križa, pred križem je pa gladko kamenje z vdrti-nami, kakor bi kdo na kamnu klečal. Pravijo, da je vdrtina od sv. Uršule, ki je tu grede na tem mestu počivala in pred križem na kamen
ožje občinstvo, to pa je ljudska slavnost. To po-seti naše širje občinstvo in sodeluje ter poje zraven. Po tem se bratje pevci med seboj spoz najo, če se snidejo ter skup poj<5, ker „kdor je naš, z nami poj" — pod našim praporom.
Navdušen je vojak v bitki, ko gleda pred seboj svojo zastavo. Zastava mu predočuje, utelešen ideal, za kojega se bije, on vidi v njej utelešeno čast in blagor domovine, vladarja, svojo vojaško čast. Dokler je ta čista, neomadeževana
v	njegovi oblasti, je vojak — vojak. Tako smo mi: mi vidimo v njej utelešeno narodno in pevsko čast svojo in dokler bomo pred seboj videli zastavo, bili se bomo brezobzirno za to, kar nam pomenja.
Te pravice ima v Avstriji pod najneugodnejšimi razmerami vsak narod, vsaka politična skupina in pravico imamo tudi mi in si jo ne damo vzeti ne od celjskega „štotomta", ne od celjske fakinaže in ne od njih „pragermanskih" voditeljev.
List vseh listov — celjska „vahtarca" se je v svoji črnoobrobljeni številki prav na široko razšopirila zaradi te slavnosti nad našimi pre-skrbnimi in za narodno blaginjo vnetimi voditelji. A tako ustenje ne izda pri nas. Saj že nobena stara baba glupostim tega lista ne verjame. Narod stoji trdno in z zaupanjem za njimi!
^Avtonomno mesto Celje" seveda, a v čem obstoji ta samostojnost, najbrže v tem, da se ljudem kratijo človeške pravice. Vsaka stvar ima svoje meje in tudi oblast samosvojega mesta, ki ne obstoji v tem, da bi smeli občinski očetje, ki so vrli „Pragermani" — beri njih imena — stopati nam po glavah.
Pravijo, da Celjani — (pod tem razumejo dr. Stepišnik i. dr. le nemško misleče prebivalce) nas v svoji milosti nočejo iztirati iz svojih cest in ulic. Mi pa pravimo, da nas ne smejo in če bi nas tudi smeli, vemo da bi bili še vedno tako milostljivi, da bi rekli naj bodo tukaj, sicer „od koga dobimo ljubi slovenski kruhek?" Naš denar poznajo, a naših pravic ne. Le izganjajte nas, zato se osvetimo, delajte nam zapreke, vse vam vrnemo z obrestmi, sovražite naš narod, narod vas bo zaničeval, a streti, pogubiti se ne damo. Nikdar, slišite, nikdar!
Vrhunec zlobnosti in blaznosti je dosegel neki dopisnik „vahtarce", ki misli ali ki nas vsaj sumniči, da prirejamo narodne slavnosti pod krinko lojalnosti in jubileja in izvaja iz tega nauk za nas, da naj ne zlorabljamo vzvišene osebe vladarjeve za svoje narodne tendence. Vi,
vi	si drznete imenovati osebo vladarja vzvišeno, vi se upate take nauke nam dajati, ki vam ni bilo nič druzega svetega kakor sivi trolasi Bis-marck in njega avstrijski adjutant Sčhonerer in podadjutant krevljasti Wolf. Vi, ki avstrijske himne nočete čuti, ki vlačite po svojih verižicah plešastega Bismarcka, po svojih gumbnicah modriž, v svojih hišah podobe tujih vladarjev,
pokleknila. V tem že starem lesenem križu je v razpokah vse polno malih lesenih križcev, in vsak, kdor prvokrat na goro sv. Uršule gre, vtakne en križec v ta stari križ; ako ga drugo-krat še vtaknjenega najde, bo še živel eno leto, ako pa ne, pa baje v tistem letu umrje. In tako ti pripovedujejo stari romarji na marsikaterem mestu, kaj zanimivega od sv. Uršule itd. s česar lahko spoznaš, v kako veliki časti imajo tukajšni prebivalci sv. Uršulo. Ko prideva k zadnjemu, najvišjemu vrhu, vidiva v oznožji precej veliko, z vodo napolnjeno jamo, — jezero — kjer se živino napaja. Greva potem po kolovozu slabo uro po vijastem, precej strmem potu in kmalu sva na vrhu gore pri prvi romarski hiši, kjer tudi o shodih duhovniki stanujejo. Kakih 50 metrov višji je druga ravnina, kjer stoji cerkev in tri romarske hiše in zopet kakih 25 metrov višje je pravi vrh gore z lesenim odrom, mizami in klopmi za razgled. Ko sva se malo ohladila in okrepčala, stopiva gori na razgledni oder. Nad 1700 metrov v nadmorski višini sva! Raz gled je tako velikansk in krasen, — seve, če je čist zrak in posebno, če še imaš dober daljnogled — da skoro ne veš, kje bi začel. Proti se. veru vidiš bližnje gore: Huhnerkogel 1522 na Golovec (Kor-AIpe, Gr. Speik-Kogel 2144 m), dalje gornještajarske planine, Ture, Karavanke, po-
vi čete pri nas iskati nelojalnost! Za tako podlo sumničenje in nes urnost imamo za odgovor le eno besedo: pfuj!
Narodno gc;is odarstvo in naši nasprotniki.
Slovenci smo se pozno jeli brigati za temeljito proučevanje narodnega gospodarstva in njega izvršitev v praksi. Predno smo mi pri-prosti narod jeli podučevati o bistvih njegovih, mogli podati mu vzglede o dobrih nasledkih in pričeli s tako žrtvo, so nas nasprotniki pustili že daleč zadaj, odgrizli nam že marsikak košček kruha, pa uničili nam tudi marsikaterega kmeta in ga prepodili. ... Pri tujcih smo iskali desetin desetletja pomoči v denarnih stiskah, pri tujcih kupovali za denar, tujcu prodajali, tujcu služili in delali, ko nismo niti jednega niti druzega zmogli več, nas je tujec jel preganjati, tiščati za vrat in ob steno, dokler nas ni popolnoma udu-šil in materijelno uničil. — Položaj marsikaterega slovenskega kmeta je znal tujec-kapitalist brezvestno izkoristiti, a tega ni opazil ni kmet ni kdo drugi o pravem času, marveč ta kmet je le občutil, občutil in spoznal — da je zgubljen, pa še le takrat, ko je moral zapustiti svoj stari dom, prijeti za potno palico in oditi v daljni tuji svet, v — Ameriko — Brazilijo.
Zakaj se mi Slovenci za vsaki vitalni interes našega naroda brigamo še le tedaj, ko nas je že tujec izkoristil? Ker smo brezbrižni in nemarni. Pa se čudimo, če se utihotapljaca v nas Nemec in Žid! Kaj pa se je čuditi temu Pa se čudimo, če je v nemških denarnih zavodih toliko slovenskega denarja, če se nam tu in tam slabo godi, če nas vsak nemški kramar že zaničuje in zasmehuje, nazivlja z „dummes Volk", „wilde Raije" in s podobnimi pridevki, — kaj se je treba čuditi temu? Kedaj bi bili naši kapitalistični krogi našemu kmetu in narodnemu gospodarstvu lahko že na pomoč prihiteli, da so za narod res dejanski se potegniti hoteli in kaj žrtvovali. Leta 1898. po Kr. r. pričnemo snovati stoprav ^Gospodarske zadruge", posojilnice in hranilnice, konsumna društva in druge take zavode, mesto da bi bili pričeli snovati in usta navijati jih žo pred tridesetimi, štiridesetimi leti!
Mej tem ko so naši kapitalisti raznih tvrdk in barv tiščali svoj j denar v žepu ali pa v kranjski in drugih nemških in nemškatarskih zavodih, so ti srkali iz njega moč za gospodarsko stavbo po njih kalibru, se debelili s slovenskimi tisočaki, stotaki in desetaki, Slovenci pa smo stali na cesti ali pa doma za pečjo in — „tuhtali vreme!" In vendar se štejemo mej talentirane narode — prebrisani pač nismo odveč, tega spričevala nam vsaj naši nasprotniki dati nemo-rejo, ko vidijo, da smo mi „malto le nosili dočim so oni zidali" — pa za-se, in lepe, razkošno opravljene palače!
sebno se lepo vidi Triglav itd. Savinjske solčav ske planine; te se posebno lepo vidijo zjutraj, ko jih solnce obsije; ljudje jih imenujejo „Bele peči". Pred seboj zahodno vidiš mogočno Peco, 2114 m, dalje v istej vrsti naprej Obir 2141 m. Med Raduhc 2065 m in Peco ter Obirom je 01-ševa 1930 m, dalje strma Košuta 2135 m. Južno naprej najbližnji Romavrh 1569 m, Travnik 1634 m, Komen 1695 m; potem Sv. Križ 1044 m, Boskovec 1590 m, Medvedjak 1566 m; dalje Veliki Rogatec 1557 m, Menina planina 1508 m itd. Južno dalje vidiš gorovje Dobrovlje z Tolstim vrhom 1077 m. potem Veliko planino 1206 m, Javor 1131 m, Mrzlico planino 1119 m. Gozdnik 1092 m in zadej pa Sv. Kura 1219 m; proti jugovzhodu in vzhodu vidiš Kozjak s Špikom 1107 m, Pazališčem 1273 m, Favarjem 1259 m, dalje Vitanjsko gorovje s Stenico 1092 m, Pla-ninko 1529 m, Molejevin vrhom 1534 m itd. Doli pod seboj pa vidiš v dolini Kotlje, Guštanj, Pre-valje in tik Drave Spodnji Dravograd, proti severu in zahodu pa Labodsko dolino in ravnino proti Celovcu. Proti jugu je razgrnjena Šaleška in Savinjska dolina in proti vzhodu pa Mislinj-ska dolina. Najlepše se pač vidijo velikani Savinjskih in sosednih planin: Grintovec 2559 m, Planjava 2392 m, Ojstrica 2350 m itd., katerih raztrgane zareze sem dne 25. julija letos videl
V 19. stoletji proti koncu pa smo pričeli na narodno gospodarskem polji capljati tudi Slovenci, in ker so razmere že take, da brez boja v lastni hiši živeti ne moremo, jeli smo v svoj prid- ustanavljati razne denarne zavode in društva, a tako, da nosijo pristransko firmo in španske pogoje, — in tako, da je firma teh pogojev sicer slovenska, v lokalu pa se uraduje in manipulira strankarsko, t. j. če ni drugače, velja tudi princip, da se smejo uničevati s temi zavodi tudi domači ljudje! Tako se navadno gospodarstvo v tem oziru pri nas pospešuje. Prej so naše ljudi uničevali tujci, zdaj pa jih hočejo uničevati Slovenci sami. Nemec pa se smeje, smeje zato, ker vidi, da se vsake obče koristne stvari lotimo za pol stoletja prepozno, in drugič zato, ker vidi, da sami sebi in v svojo moč ne zaupamo, in se niti pri narodni stvari ne držimo slovanskega pobratimstva in ljubezni — vsi za jednega jeden za vse. Ali je organizacija na takej samopašnej strankarskej podlagi narodovemu blagru koristna in trajne plodonosnosti? Ne!
Celjske novice.
(Velika pevska slavnost), katero priredi v proslavo 501etnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. „Slov. pevsko društvo v Ptuji" povodom blagoslovljenja zastave „Celj-skega pevskega društva" dne 13., 14. in 15. avgusta 1898 v Celji, obeta biti nad vse lepa. Za to jamčijo zelo obsežne priprave, kakor tudi mnogobrojni prijavi raznih narodnih društev. Imeli bomo tedaj v Celji zopet enkrat prekrasne dneve z redkim duševnim užitkom. Te prilike naj bi pač ne zamudil nikdo od blizu in daleč, komur je količkaj mogoče. — Vspored koncerta dne 14. je naslednji: I. Avstrijska himna. II. Tittl: Sloven ska uvertura. 1. Dr. G. Ipavec: Pozdrav, poje mešani zbor. III. A. Raha: Potpuri ^Slovenske pesme". 2. F. S. Vilhar: Domovini, poje moški zbor; novost, od društva s častnim darilom nagrajena skladba. IV. Dr. B. Ipavec: Duett „Do-movini" 3. Bendl: Križaci na morji, poje mešani zbor. V. I. pl. Zaje: Domovini i ljubi, pjesma za krilorog. 4. Foerster: Ave Marija, poje šestero-glasen zbor s spremljevanjem orkestra. VI. Lei-pold: Potpuri ^Hrvatski dom". 5. L. Pahor,- Domovini, poje mešani zbor; novost, od društva s častnim darilom nagrajena skladba. VII I. pl. Zaje: Uvertura „Boisiska vještica". 6. Hajdrih: Jadransko morje, poje moški zbor. VIII I. pl. Zaje: Duett iz opere Zrinyi. Vstopnina: Sedeži: 1. in 2. vrste (naslanjači) za osebo 2. gld., obitelj (3 osebe) 5 gld.; 3. do 6. vrste za osebo 1 gld. 50 kr., obitelj (3 osebe) 4 gld.; od 7. vrste naprej za osebo 1 gld., obitelj (3 osebe) 2 gld. 50 kr. — Na balkonu za osebo 1 gld. 50. kr., obitelj (3 osebe) 4 gld. Stojišča: V dvorani za osebo 60 kr., na balkonu 50 kr. Izvršujoči člani | so prosti vstopnine. Prebitek pripade južno-štaj.
še z obilnim snegom nasute. Lepo se vidi mesto Celje, tudi nekaj Celovca in ob lepem jasnem vremenu tudi glavno mesto Gradec.
Pa dovolj sva se že nagledala za enkrat, pojdiva doli proti cerkvi. Cerkev je zelo prostorna; letos je bila vnovič prebeljena, kar je z drugim popravili stalo par stotakov. Zvonik je nizek, križ se le malo nad cerkveno streho vz-diguje, to pa zarad strele. V zvoniku so trije veliki lepo ubrani zvonovi. Vode razven deževnice, — ki se v nalašč zato prirejenih vodnjakih s streh nabira — ni na gori. Kadar so shodi, se dobi gori kava, meso z juho ali drugače pripravljeno, vino, sadni mošt, kruh itd. Cerkovnik je vse poletje gori in se pri njem dobi vsak čas vino in kruh; v spodnji romarski hiši se tudi dobe štiri postelje za počitek; v tej hiši je tudi spominska knjiga.
Dragi čitatelj, ako si dobrih nog in če ti čas pripusti, hajdi na to goro, s katere imaš z malim trudom prelep razgled, kakor ne mnogokrat z veliko višjih hribov, ker gora sv. Uršule je takorekoč osamljena in vsi hribje proti jugu iz vzhodu so precej nižji, zato tudi zvečer in po noči vidiš zvezde skoraj vodoravno pred seboj; tudi cvete na gori premnogo planinskih cvetlic s katerim se romarji gredoč z gore kaj radi okitijo. Na gore, na gore, na strme vrhe,, tja kliče in miče in vabi sreč!
jubilejskemu zakladu. Z ozirom na dobrodelni namen, za kareri je odločen čisti dohodek, se preplačila hvaležno vzprejemajo. Vstopnice ima v predprodaji tvrdka Dragotin Hribar v Celji. Po velikem pevskem zboru prosta zabava: a) koncert na vrtu; b) ples v veliki dvorani »Na rodnega doma"; c) nastop posameznih pevskih društev. Začetek ob 6. uri zvečer. Koncert vodi prof. in skladatelj g. Fran Gerbič s sodelovanjem polnoštevilne godbe »Vojnega veteranskega društva Mirka kneza od Thurn i Taxisa v Zagrebu". Dne 15. avgusta. Dopoludne ogledovanje Celja in bližnje okolice. Popoludne zbirališče v »Narodnem domu", odtod ob polu 2. uri odhod na Teharje, kjer nastopajo posamezna d uštva.
(Imenovanje.) Na celjsko meščansko šolo pride za učitelja mesto premeščenega Tischa, nek Joh, Simmler, do sedaj v Hartbergu.
(Volitev okr. bolnišne blagajne celjske) je popolnoma zaspala. Proti krivični sestavi delegatov ugovarjali smo Slovenci in sedaj pa vse lepo počiva že leto dni. Oblastva res delajo z nami, kakor da bi bili kje na Turškem. Če Nemci store kako pritožbo dela se »per Dampf", da se jo hitro reši; ugovarjajo pa Slovenci proti krivicam, se pa lepo porine na stran, saj Slovenci imajo čas čakati in če se mora ustreči njih pravičnim zahtevam, pride še vedno prav! No radovedni smo, kje počiva naša pritožba?
(Gospodje župani,) kateri potujejo dne 16. t. m. v Ljubljano k shodu slov. županov, vozijo naj se z dopoludanskim poštnim vlakom, ki odhaja iz Celja točno ob 10. uri. Župani iz Savinjske doline zbirajo se do vlaka v »Narodnem domu" v Celju Na mnogobrojni sestanek!
(Smrt in pogin) napovedala je „vahtarca" Slovencem, ker se drznejo motiti z cesarskona-rodno slavnostjo »celjske veše" v nemškonacijo-nalni žalosti za Bismarckom. Govorili smo z več mirnejšimi in modrejšimi nemškomislečimi Celjani in jih povprašali, če je v resnici radi teh slavnosti med njimi krčenje pesti in škripanje z zobmi? Nedolžen posmeh bil je odgovor. Nekateri, ki se dvigajo nad vsakdanje poulično početje Wolfovcev, pa so celo trdili, da bi bilo pošteno Slovencem dovoliti naj se radujejo po svoje, saj tudi Slovenci nimajo nič proti tem, če Nemci dostikrat uganjajo svoje nepatrijotične burke. Jeden pa je celo trdil, da se Nemci le boje za svoje umetno sestavljeno nemštvo, ker bi marsikdo drugače mislil o tem nemštvu, če bi se Slovenci lahko popolno razvili in pokazali svojo moč in število. Krik dela se le v »vahta-rici" in takih listih z namenom naščuvati mob in sodrgo proti Slovencem in njih gostom. Pa tudi ta zalega bi se skrila, ko bi policija res hotela biti policija in bi nastavljene patrole mesto proti Slovencem, raje rabile svojo silo proti razgrajačem. No bomo videli!
Učiteljsko zborovanje v Ljubljani.
Dne 31. julija, 1. in 2. avgusta t. 1. so imeli slovenski učitelji v Ljubljani, v .,Narodnem domu" velikanski praznik. »Zaveza slovenskih učitelj skih društev", ki je imela baš pred 10 leti v Ljubljani svoj ustanovni zbor, kateremu so se takrat metala polena pod noge, praznovala je zdaj tu svojo desetletnico in cesarjevo petdesetletnico. Velike priprave so se delale za to veličastno zborovanje, pri čemur so se posebno trudili ljubljanski učitelji; nadejali smo se lepih uspehov, a ti so naše nade še prekosili. Učiteljev in učiteljic je bilo došlo od 600—800, torej bilo jih je toliko, kolikor do sedaj še na nijednem zborovanji ne. Udeležil se je skoro slehern za veden slovenski učitelj. Ostali so doma torej le malokateri od tistih, kateri imajo srce za šolo, dom in narod. Narod slovenski gleda torej s ponosom na svoje učitelje; kajti prepričan je zdaj, da oni store v šoli, doma in med domačim ljudstvom svojo dolžnost, da še več kakor svojo dolžnost; sicer ne bi s takim ponosom in s tako zavednostjo nastopali pred svetom.
Razen slovenskih učiteljev iz vseh naših pokrajin (tudi iz Koroškega) prišlo je tudi kacih 20 Hrvatov (med njimi sam ravnatelj učiteljišča v Zagrebu, duhovnik Matica), nekaj Čehov in Poljakov.
Ljubljanski meščani so v pozdrav učiteljem okrasili hiše z zastavami. Kranjska (nemška) hranilnica, v katero Slovenci vendar ne nosijo toliko denarja več, je pa branila svojim najemnikom, hiše z zastavami okrasevati. — Dne 31. julija proti večeru je bil sprejem gostov na kolodvoru in zvečer najbolje obiskan častni večer na vrtu »Narodnega doma", pri katerem je svi-rala vojaška godba. Dne 1. avgusta dopoludne in popoludne sta bili seji upravnega odbora »Zveze" in deligacije. Potem so se vršile priprave za slavnostni koncert. Zvečer je bil v sokolski dvorani velik slavnostni koncert. Svirala je vojaška godba in nastopil zbor 150 pevcev in pev-kinj. Po prologu, katerega je sestavil in govoril mestni učitelj E. Gangl, so pevci zapeli cesarsko pesem. Koncert je bil prenapoljen. Počastili so ga tudi vsi vojaški in civilni dostojanstveniki, imenoma presvitli knozoškof dr. Jeglič. Koncert je uspel tudi v umetniškem oziru najsijajneje v čast učitelju L. Potrebinu, ki je koncert vodil, in celemu zboru. Po koncertu je bil živahen ples. — Po sv. maši v stolni cerkvi se je dne 2. avg. otvoril ob 9. uri dopoludne na I. mestni deški ljudski šoli v Komenskega ulicah šolski muzej, katerega je »Zveza" ustanovila s pomočjo dežele in stolnega mesta v proslavo cesarjeve 501etnice.
Ta muzej priča o velikanskem napredku slovenskega šolstva. Tukaj so bili krasni, popolno dovršeni izdelki ljubljanskih in drugih kranjskih, osobito obrtno nadaljevalnih šol. Učila pa, katera so poslali osobito Čehi (Holub, slavna firma Jan-sky v Taboru), so obiskovalce kar iznenadila. Čehi so Nemce že prekosili.
Ob 10. uri je bilo slavnostno zborovanje v »Narodnem domu", kjer smo občudovali vse tri dni lepe in pripravne prostore te stavbe. Vdele-žili so se ga tudi vsi dostojanstveniki in tudi presvitli knezoškof. Otvoril je zborovanje g. nadučitelj L. Jelene, predsednik »Zaveze" in po zdravii skupščinarje ter goste imenoma knezo-škofa, dež. glavarja in župana. Poslednji so lepo odgovorili. G. župan Ivan Hribar je govoril v slovenskem, češkem in hrvatskem jeziku. Slavnostni govor je imel nadučitelj Jern. Ravnikar, ki je konečno prebral udanostno adreso na cesarja, katero je po zborovanji posebna deputacija vročila deželnemu predsedništvu. Ob 1. uri je bil banket. Vrstile so se lepe napitnice. Prvi je presvitlemu cesarju napil predsednik »Zaveze" nadučitelj L. Jelene. Mej drugimi so govorili tudi župan Hribar, dež. odbornik dr. Tavčar in drž. j poslanec dr. Ferjančič, ki je imel govor o sedan-i jem političnem stanji.
Slavnost je imela skozi in skozi slovanski značaj, ker so govorili tudi češki, hrvatski in poljski učitelji v svojem jeziku.
Naposled je »Zaveza" izvolila še 3 častne člane, kateri imajo za ustanovitev in razvitek »Zaveze", te prekrasne organizacije, največ zaslug. Ti novi člani so gg: Kocbek (v Gornjem gradu), Gradišnik (v Celji) in Dimnik (urednik »Učiteljskega Tovariša" v Ljubljani.)
Spodnje-štajerske novice,
(Duhovniške premembe.) Župnijo v Zdolah dobil je ondotni provizor č. g. Alojzij Šoba, ono pri Spodnji Sv. Kuuigundi pa ondotni provizor č. g. Alojzij Vojsk. — Premeščen je iz Vidma v Konjice kapelan č. g. Karol Kumer, novona meščen za kapelana na Vidmu pa č. g. Josip Šribar. Razpisana je župnija v Loki (patr. nad-župnija Laško) do 12. septembra t. 1.
(Premembe pri čč. oo. frančiškanih) Premeščeni so čč. oo. Nikolaj Mežnerič in Herman Lelja iz Maribora k Sv. Trojici v Slov. goricah, prvi kot superijor; od Sv. Trojice v Maribor pa Nazarij Schonwetter, Fran Šolan Erman in Eme-rih Landergott k Mariji Trost, a Aleksander Schamp v Lankovice.
(Primicije) Dne 31. m m. daroval je prvo sv. mašo pri Sv. Lenartu nad Laškem ondotni rojak č. g. Avguštin Stegenšek, pridigoval je č. o. kapucin Osvald Seme iz Hartberga; dne 7. t. m. pa je primiciral na Teharjih domačin č. g. Ivan Markošek.
(Prenovljenje zvonikov.) Zvonik podružnice Sv. Ane nad Teharji je prav okusno prenovljen, pohabila je starega strela. Tudi naša
mična cerkvica sv. Miklavža nad Celjem imela bo v kratkem svoj novodobni zvonik zgotovljen. Župnijska cerkev v Žalcu pa ne dobi le popolnoma prenovljen zvonik, nego se isti tudi vzdigne za sedem metrov, kar bo dajalo cerkvi in celemu trgu izvanredno olepšavo.
(Iz Žalca) Predstojništvo južnoštirskega hmeljarskega društva usoja si vnovič opozoriti vse p. n. hmeljarje na hmeljsko razstavo, ki se bode letos uprizorila na Dunaji. Oglasila se sprejemajo le do 15. avgusta t. 1. Ob enem se pa vsa občinska predstojništva in hmeljarji, kateri statističnih pol še niso odposlali, uljudno prosijo, da to prej ko mogoče store.
(Pri jubilejni dirki v Žalcu) dne 7. t. m. dobili so darila sledeči gg.: I. pri pričetni dirki:
1.	Martin Premšak, Škofja vas, 100 kron (5 27),
2.	Franc Ropaš, Lubečno, 80 kron (5*31), 3. Mart. Kuder, Vrbje, 60 kron, (5 42), 4. Maks. Pristovšek, Drešinja vas, 40 kron (5.49), 5. Franc Ocvirk, Grušovlje, 20 kron (6'41). II. pri plemenski dirki:
1.	Sim. Kveder, Leveč, 80 kron (5 22), 3. Anton Seme, Vrbje, 60 kron (527), 4. Martin Premšak, Škofjavas. 40 kron (5 28), 5. Jurij Antloga, Go-tovlje, 10 kron (5 29) in 6. Ig. Pajman, Škofjavas, 10 kron (5.29). III. pri glavni dirki: 1. A. Bežan, Ljutomer, 350 kron (3"48), 2. Alojzij Razlag, Ži-tarovci, 150 kron (416) in 3. Jan. Grenka, Celje, 100 kron (4 38).
(Na Vranskem) priredijo dijaki dne 21. t. m. v prostorih gostilne pri »Slovanu", veselico povodom 501etnice vladanja Nj. Vel. našega cesarja Franca Jožefa I. Vstopnina 30 kr. Čisti dohodek je namenjen »Dijaški kuh. v Celji". Z ozirom na blagi namen veselice se preplačila hvaležno sprejemajo.
(Slov. pevsko društvo »Vranska Vila")
razvila in blagoslovila bo dne 8. septembra v proslavo 501etnega cesarskega jubileja svojo društveno zastavo. To še sicer mlado društvo šteje do 60 izvršujočih članov, ki se jako marljivo vadijo v petji. Po pripravah sodšč, bode to najlepša jubilejna slavnost dične Savinjske doline in odbor se čez vse trudi, pripraviti došlim gostom pravo, nekaljeno domačo zabavo. Varni pred surovimi napadi zdivjanih nasprotnikov, bomo imeli najlepšo priliko pokazati svojo društveno moč na polji vsestranskega napredka in 8. september naj postane dan, kakoršnega čili slovenski narod v polni meri zasluži in kakoršnega še Savinjska dolina ni videla.
(Zgradbo železnice Velenje -Di^vograd) prevzeli so Italijani, ki seveda delajo le z laškimi delavci. Domače ljudstvo je zbok tega po pravici razkačeno. Za davek in denarno vzdrževanje železnic bilo bi naše ljudstvo dobro dovolj, le zaslužek naj ima tujec, naš narodni nasprotnik. Slovenski poslanci se li strinjate! ?
(Iz Šoštanja.) V četrtek, t. j. dne 18. t. m. imela bo naša šolska mladina v proslavo 501et-nega vladanja Njega Vel. cesarja Franca Jožefa I. veselico s tem-le vzporedom: 1. ob 8. uri sv. maša v farni cerkvi, 2. blagoslovljenje šolske (jubilejne) zastave in 3. prosta veselica z petjem, govori in predstavljanjem igre »Cesarjeva podoba".
(V Mozirji) se priredi na dan 18. avgusta v spomin 501etnice Njih Veličanstva presvitlega cesarja, šolska veselica, h kateri se slav. občinstvo in vsi prijatelji mladine najuljudneje vabijo. Vspored: 1. Ob 8. uri zjutraj slovesna sv. maša.
2.	Slovesen sprevod učencev po trgu. 3. Slavnostni govor. 4. Prednašanje in petje. 5. Pozdrav cesarju. 6. Predstavljanje igrokaza: »Učenca gresta na tuje" po učencih. 7. Pogostenje otrok in raznovrstne otroške igre.
(Županštvo trga Gornjigrad) priredi v proslavo 501etnice vladanja Nj. Veličanstva slavnost dne 20. in 21. augusta t. 1. Natančni vzpored razvidi se iz lepakov.
(V Gornjigrad) se je pripeljal dne 8. t. m. ljubljanski knezoškof ogledat si obširna škofovska posestva. Ves trg je bil v zastavah. Zvečer priredila je požarna bramba bakljado, a pevsko društvo zapelo je podoknico. Drugi dan bila je slovesna sv. maša.
(Volilni shod) priredil je preteklo nedeljo dne 7. t. m. v Ljubnem dež. in drž. poslanec č. g. Jos. Žičkar. Poročila o tem shodu pričakujemo.
(Jubilejna kapelica sv. Cirila in Metoda pod Ojstrico) se je že pričela graditi. Ako ne bode neugodno vreme dela oviralo, bode kapelica okoli 15. avgusta t. 1. izgotovljena! Blagoslovljene bode v drugi polovici avgusta najbrž zadnji četrtek. Opozarjamo na to slavnost že sedaj turiste in posebno pa dijake; kajti slavnost bode jako znamenita. V gornji Savinjski dolini je za kapelico veliko zanimanje. V kratkem priobčimo o kapelici obširnejši članek.
(Nesreča.) Dne 5. t. m. vodil je Miha Vorina, posestnik iz Senožet pri Rimskih toplicah, kravo iz semnja na Loki. Pri Zidanemmostu pa se mu krava splaši ter ga vrže pod mimoidoči voz, ki mu je šel čez trebuh, da je čez kratko izdihnil.
(Najvišja zahvala.) Nj. Veličanstvo presv. cesar zahvalil se je za brzojavno mu izraženo zvestobo in udanost Slovencev Laškega trga ob priliki blagoslovljenja ondotne šolske zastave dne 10. julija t. 1. Neka posebnost je, da je prinesel to zahvalo uradni list celjskega glavarstva, a omenja le »prebivalstvo Laškega trga". S tem bo menda povedano, da je trško prebivalstvo samo slovensko, ker par Nemcev ni poslalo ni-kake brzojavke.
(Iz Trbovelj.) V četrtek, dne 28. julija t. 1. obhajale so tukajšne šole sklep šolskega leta in slavnost petdesetletnice vladanja cesarja Franca Jožefa I. Ob pol 9. uri zbralo se je nad 1000 šolarjev in mnogo odličnega občinstva v farno cerkev, kjer je č. g. Gregorec v prav milih in lepih besedah razlagal cesarjevo dobrotljivost in ljubezen do svojih podložnikov. Po pridigi bila je slovesna sv. maša, med katero so otroci po-pevali mašne pesmi. Po sv. maši so otroci in vso občinstvo stoje zapeli cesarsko pesem. Po ; božji službi podali so se otroci v šolo, kjer so prijeli šolska spričevala in potem so odišla vsak na svoj dom. Popoldan ob dveh zbrali so se zopet otroci v lepo z zelenjem, cvetjem in z zastavami okrašenih šolskih sobah, od koder so sedaj odkorakali na prostorni vrt, g. Volaušek-a. Tukaj bil je postavljen oder za male diletante in zbrani so že bili skoraj do slednjega vsi Trbo-veljčani. C. kr. šolski nadzornik gosp. Vodušek pozdravil je zbrane prav prisrčno in v gladkem in lepem govoru razlagal pomen te slavnosti. Slavnostni del te veselice pričel se je z igro: „Cesarjeva podoba", ki so jo otroci četrtega razreda kaj dobro predočili. Otroci drugih razredov so deklamovali, peli, telovadili, da je bilo veselje gledati in poslušati. Ko se je slavnostni del veselice končal sta blagorodni gospe Vodu-šekova in Mollova otroke s kruhom, mesom, klobasami, pivom in vinom prav obilno pogostili. Na ta način so se otroci veselili, radovali, skakali, peli, igrali in cesarja slavili do noči. Ko je pa prišla noč, se je eden izmed dečkov prav prisrčno zahvalil prirediteljem te veselice. Gotovo ostane ta slavnost vsakteremu, ako doživi še polstoletja, v spominu. Našega presvitlega cesarja pa živi Bog še dolgo izven tega veka.
(Iz Frankolovega.) V nedeljo, dne 31. julija t. 1. ob 2. uri popoludne inštalirali so dekan in kanonik č. g. dr. Lav. Gregorec v farni cerkvi novoimenovanega župnika č. g. Gregorij Preseč-nika. „Kdor voljno trpi, si rožce sadi". Po teh besedah izpolnila se je tudi Frankolčanom srčna želja. Vrli loški fantje postavili so novemu župniku na čast pri farni cerkvi smreko, višjo kakor stolp, in na farni meji proti Vojniku pa slavolok. Tu zbrali so se nekateri Frankolovčani, da ga pozdravijo ter spremijo v farno cerkev. Pri Mastnakovi kapeli stal je drug slavolok, kjer so čakali šolska mladina in mnogo, mnogo faranov. Jako ginljivo in prisrčno pozdravila ga je tukaj učenka kot novega župnika in bodočega kateheta. Potem razvila se je procesija v farno cerkev, kjer so bili daljni cerkveni obredi. Novemu župniku samo voščimo, da bi tukaj bival sebi v zadovoljnost, faranom pa v veliko veselje. V to pomozi Bog!
(Konjiško učiteljsko društvo) priredi v proslavo petdesetletnice vladanja našega presvitlega cesarja v četrtek, dne 18. avgusta t. 1. ob 11. uri dopoludne slavnostno zborovanje s petjem, slavnostnim govorom in slavnostnim prologom. Po zborovanji skupni obed pri Sutterju. Cenjeni gostje nam bodo pri tej patrijotični slavnosti jako dobro došli.
(Iz Šmarja) oglasil se je brezpotrebno nek dopisnik v „Slov. Gospodarju" št. 30, ki javno zasmehuje streljanje proti toči. Ondotni prebivalci so vsled tako lahkomišljenega zbadanja in zasmehovanja ogorčeni. Vidi se, da ni dopisnik iz vrste onih, koje zasmehuje, sicer bi mu bilo znano, da se naš bedni kmet, ki se trese opravičeno za svoj pridelek, oprime tudi vsakega kolikor zanesljivega sredstva, ki bi ga znalo rešiti elementarne nezgode. In kot tako sredstvo rabijo od lanskega leta v mnogih krajih baje z vspehom streljanje proti meglam. Tedaj to gotovo ni brezverna vraža, ki bi se ravno ubogim Šmarčanom štela v posmeh.
(Iz kopališč.) V slatinske toplice je došlo do 5. avgusta 1296 strank z 2068 osebami, dosta več, kakor v prejšnjih letih. Na Dobrnem je bilo do konca julija 406 strank z 808 osebami, v Rimskih toplicah 327 strank z 768 osebami, v Kamniku 280 strank z 508 osebami, v krapin-skih toplicah 978 strank z 1507 osebami, v va-raždinskih toplicah 501 stranka z 1994 osebami. Bled je bil do zdaj srednje obiskovan; o dolenjskih Toplicah in Novemmestu pa nam promet ni znan. Zakaj se o domačih toplicah tako malo poroča ?
(Na Slatino) pripeljal se je dne 4. t. m. premil. knez in škof ljubljanski dr. A. Jeglič na obisk k biskupu Strossmayerju.
(Zrelo grozdje) videti je bilo v c. kr. državnih nasadih pri Sv. Trojici tik Slatine že dne 7. t m. Trsje raste bujno ter je letos prav obilo obloženo z grozdjem. Ako ne pride ujma, pričakovati imajo že letos dobro trgatev vsi oni vinorejci, ki niso držali rok križem
(Sejem v Črmožiščah.) Občina Črmožišče v sodnem okraju Rogatec dobila je dovoljenje, da sme preložiti letni živinski sejem od 24. na 25. junija
(Umrla je) dne 2. t. m. na Pilštanji Marija Pintar v starosti 68 let. Bila je pobožna žena, dobra gospodinja in vzorna mati. Vzgojila je dvoje sinov, ki sta oba učitelja. Bodi jej žemljica lahka, nje duši pa sveti večna luč!
(Za uzor) naj si jemljejo spodnještajarski in posebno še kranjski okrajni sveti, v katerih žalibog narodni (?) inšpektorji preveč nemškuta-rijo, okrajni šolski svet v Kozjem. Ta uraduje tudi v slovenskem jeziku, kajti njegovi razpisi učiteljskih služeb so celo v „Grazer Zeitungi" — slovenski. To je storil narodni okrajni zastop v Kozjem.
(Kapela.) V ponedeljek, dne 15. avgusta t. I. priredi „Kapeljsko bralno društvo" v gostilni g. R. Horvata vrtno veselico s petjem, tamburanjem in tombolo. Ob neugodnem vremenu se vrši veselica v prostorih gostilne. Začetek točno ob 4. uri popoludne. Domačini in sosedje! Pomislite, da stojimo na jezu! Izletite na naš grič ter j nam pomagajte s svojim prihodom doseči zaže Ijeni cilj.
(Iz Cvena.) Vže večkrat se je izrazila želja, da bi se zopet kaka veselica na Cvenu priredila. Ne oziraje se na različne dopise in ; bodrila v časnikih, poda nam jubilejno leto priliko, prirediti izvanredno slavnost. „Bralno društvo" na Cvenu priredi v ta namen veselico dne 14, avg. t. 1. popoldan po dirki v gostilni g. Senčarja s tamburanjem, petjem in gledališko igro: „Dobro jutro". Po gledališki igri se uprizori cesarjeva slika, apoteoza. Vsi nekdanji vojaki se prosijo, da se zberejo ob 2. uri popoludne pri šoli, od koder je javen odhod na Cven. Natančnejši vz pored še se objavi. — Lepo in značilno za Mursko polje bi tudi bilo, ako bi se kmetje in vozniki zbrali pred šolo ter redoma v celej vrsti se peljali na dirkališče in taisto obkrožili enkrat, da pokažejo vsaj svojo živino in vozove — tujcem, da smo na svoji zemlji — svoji gospodje.
(Vremenska postaja na Cvenu) beleži v mesecu juliju: Povprečna toplina 18 3° C, Najvišja toplina 19. ob 2. h. p. m. 27-6° C. Najnižja toplina 6. ob 7. h. a. m. 12'6°C. Največ padavin dne 24. 39 8 mm. Vsota padavin 152 4 mm. Število dni s padavinami 19, z meglo 1, z nevihto 1. Povprečna oblačnost 5 6.
(„Kat. bralno društvo pri Sv. Antonu v Slov. gor.") priredi dne 21. avgusta v proslavo 501etnice Njih. Veličanstva Franca Jožefa I. veselico s sledečim vzporedom: 1. Pozdrav pred-
sednika. 2. „ Veseli pastir" (Ant. Nedved). 3. Slavnostni govor. 4. „Kislica sladka" pesen. 5. Gledališka igra „Snegulčica". 6. „Domovina" (Ant. Foerster). Vse pesmi poje mešan zbor. Začetek ob 3. uri popoludne. Po veselici prosta zabava v gostilni g. Alta. Ako bi bilo na ta dan vreme neugodno, prestavi se veselica na dan 4. septembra t. 1. — Vsi narodnjaki ste vljudno povabljeni. Posebno pa se nadejamo, da nas po-časte naši odlikaši Antonjevčani, ki bi se naj vsaj o 501etnici sešli vsi v domačem kraju ter s svojimi domačimi rojaki slavili prepomenljivo letnico. Na svidenje tedaj!
(Okolu Sv. Antona v Slov. gor.) padala je dne 9. t. m. debela toča, kakršne še niso ljudje tam videli — 5 cm. v premeru. Če tudi ni bila gosta, je vendar naredila neizmerno škodo, posebno na sadju in mladem drevju. Padala je kacih 10 minut. Popred tri povodnje, sedaj ta nesreča, od česa bodo živeli ljudje in živina.
(Imenovanje.) Častnim občanom je imenovala občina Sv. Peter pri Mariboru ondotnega župnika č. g. Davorina Jurkovič ob priliki njegove 251etnice mašništva.
(V Lehnu) priredijo dne 14. t. m. v Oro-sel-novi gostilni cesarsko jubilejsko slavnost z obsežnim pevskim in tamburaškim vsporedom. Tamburaški zbor šteje že 20 udov. Začetek slavnosti ob 4. uri popoludne. Vstopnina za osebo 30 kr. Pri popoldanskih vlakih čakali bodo goste na kolodvoru vozovi. Na svidenje!
(Tudi maščevanje!) Graškim nacijonalcem gotovo ni nobeno ime bolj zoprno nego „bosansko-hercegovsko". Dve zadnji zaslužni obsodbi raz-grajalcev zoper bosansko hercegovsko vojaštvo zbegalo jih je povsem. Ker se tedaj ne smejo javno znesti nad bosanskim vojaštvom, začeli so sovražiti in bojkotirati vse, kar jih spominja rudečih čepic. V nekem graškem listu dokazuje tak „antibosnjak", da je takozvani „Feinster Hercegovina" — duhan zadnji čas prav za nič, naj ga nikdo več ne kupuje. Naši Nemci res niso več malenkostni, nego — bedasti.
(Lovski bataljon št. 8), pri katerem službujejo skoraj zgolj slovenski fantje, zapustil je dne 4. t. m. dosedajno garnizijo Judenburg ter pride v Trbiž. — Pri ceremonijelnem slovesa kazalo je prebivalstvo judenburško, kako simpatični so postali naši vojaki pri meščanih, a to vsled vz-glednega in taktnega nastopanja. Vsa čast našim korenjakom!
Druge slovenske novice.
(Županski shod.) Na županski shod dne 16. in 17. t. m. so povabljeni kot gostje tudi vsi slovenski deželni in državni poslanci. Dne 16. t. m. na predvečer »hoda bode ob 8. uri zvečer na vrtu „Narodnega doma" veselica s petjem, godbo in prižiganjem umetnega ognja. Pri tej veselici priredi odbor narodnih dam pod predsedstvom gospe podžupanje Marije pl. Bleiweis-Trsteniške bazar na korist fondu za Prešernov spomenik.
(Ljubljanske novice.) Shod slovenskih županov obeta obilo udeležbe. Ker prirede takoj po tem shodu tudi slovenski vseučiliščniki shod, ki bo trajal tri dni, bode ta skupna slavnost
—	v pričetku jej cesarjev rojstni dan — vse-kako impozantna. Da bi le še vreme bilo ugodno.
—	Kranjski Nemci bodo seveda tiste dni bežali iz mesta, kar jih ostane pa v mestu, skrbeli bodo za — lažnjiva in denuncijantovska poročila v nemških listih a la „Grazer Tagespost", „Grazer Tagblatt", „Neue Freie Presse" in drugih. — Mestna elektrarna dobiva čedalje več odjemalcev in je gotovo, da bode v dveh ali treh letih mestnej občini donašala zdaten dobiček. — Te dni je odšlo ljubljansko vojaštvo na jesenske vaje. Ker je odšla s tem tudi vojaška godba 27. pešpolka, umevno je, da se godba v Ljubljani zdaj močno pogreša. Če se pomisli, da ima že vsako mestece ali celo trgi na deželi svojo lastno več ali manj izvežbano godbo, se po pravici vsakdo vpraša, kako to, da Ljubljana Ikot glavno mesto ni v stanu si omisliti svoje godbe.
(Kranjska odvetniška zbornica) izvoilila si je na svojem izrednem občnem zboru dne 6. t. m. v svoj odbor sledeče gg.: predsednik dr. Alfonz Mosche, namestnik dr. Fr. Papež, prred-
sednik disciplinarnega sveta dr. Munda, zbor nični pravdnik dr. Majaron. Istočasno je sklenila, da bode uradovala izključno slovenski.
(Prvi vseslovenski shod krsč.-socijalnih delavcev v Ljubljani). Slovenskim krščansko so-cijalnim delavcem po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem naznanjamo, da bo v nedeljo, dne 18. septembra t. 1. v Ljubljani prvi veliki vseslovenski shod krščansko socijalnih delavcev.
(Zgradba deželnega dvorca v Ljubljani)
prične se, kakor čujemo, po odobrenji popravljenih načrtov. Vendar bode deželni zbor še le čez tri leta mogel v novem poslopji zborovati. Da ima dežela zdaj zarad te zakasnitve obilo troš-kov za nepotrebno stanarino, umeje se samo po sebi. Zgradbeni prostor stoji že cela tri leta in pol — prazen!
(Številke govore!) Uradni list kronovine Kranjske »Laibacher Zeitung" je prinesel v svoji izdaji z dne 3. avgusta 1898, št. 174 v inserat-nem delu nastopno oznanilo ravnateljstva kranjske hranilnice (Krainische Sparcasse) v Ljubljani: Hranilnično oznanilo. V preteklem mesecu juliju se je pri kranjski hranilnici od 1595 strank ulo-žilo 572 542 gld. 56 kr. in 3030 udeležnikom izplačalo 1,066 212 gld. 31 kr. V Ljubljani dne 1. avgusta 1898. »Ravnateljstvo kranjske hranilnice". To oznanilo prijavljamo brez komentarja ter si pridrznemo v jedni prihodnjih številk na kratko očrtati denarni promet, napredovanje ali nazadovanje prvih ljubljanskih denarnih za vodov, namreč mestne hranilnice ljubljanske, ljudske posojilnice in kranjske hranilnice v zadnjih dveh letih.
(Umrla je) v uršulinskem samostanu v Ljubljani dne 5. t. m. č. sestra Školastika Kos, vzgledna samostanska učiteljica.
(Imenovanje.) Za učitelja na ljubljanski vadnici je imenovan nadučitelj v Litiji, gospod Josip Verbič.
(Pevsko društvo) snujejo v Kranju.
(Trgovinski minister dr. Barnreither) je potoval pretekli teden skozi Bohinjsko in Loško duh no v Gorico. Pregledal je namreč nameravano železniško progo skozi Bohinj na Goriško.
(»Birkendorf" na — Kranjskem.) Našim poštam upamo kmalu priskrbeti slovenske obraze, da se bodo potem razločevale od — kranjskih. Koliko napora stane štajarske rodoljube, da do-kažemo našim poštam, posebno po nemškutar-skih selih, da smo tudi mi tukaj, da se mora v jezikovnem smislu tudi na nas primerno ozirati. Toda kako naj navdušujemo manj prebu jene prebivalce, ako pa se nam pomoli pod nos n. pr. pečat gorenjske, korenito slovenske pošte, a na tem stoji — »Birkendorf"! Razven tega I dobili smo v roke še več podobnih pečatov iz | Kranjske, ki bi bili ravno tako lahko v rabi kje i
—	v »rajhu", n. pr. »Johannesthal", »Aich" itd. Bratje prek Save, s takimi vzgledi nas slabo bodrite na narodnem bojišču! Na koga pa se še uaj sklicujemo?
(Iz Krškega) Prejšnji teden bil je škof dr. M. Napotnik v bližnjem Rajhenburgu in na | Vidmu. Kar se raznese novica, da ga obišče ljubljanski škof dr. A. Jeglič, in da pride zadnji ob tej priliki ogledat si Krško. V dveh urah je že bilo vse osnaženo, zastave razobešene, zvečer ' pripravljena bakljada in razsvečava. Ogovorila Jta ga pri sprejemu gospodična Lapajne in župan dr. Romih Navdušenje je bilo velikansko; na večer so mu napravili podoknico. Do vrhunca pa je pri kipelo, ko se je peljal zvečer k vlaku ob 11. uri. Pred cerkvijo, ki je bila, kakor šola in vsa poslopja, razsvetljena, smo mu izpregli konje in ga peljali — sami mladi krški fantje
-	do mosta. Najsrčnejši je bil poslov na kolodvoru, kjer smo prepevali same slovanske pesmi; lil je z vsakim jako prijazen, bolj popularnega in narodnega škofa si ne moremo misliti. Od psljal se je — na Slatino obiskat Strossmayerja. Tu so ga spoznali — kakor se nam ob enem poroča — samo nekaterniki. Bral je v kapeli tiho sv. mašo in se kmalu podal dalje na Dunaj.
(Nemški Kočevarji) začeli so se lotevati brezbrižnih slovenskih mej. Tako so spravili nedavno pri občinski volitvi v Dragi dva svojih mož v zastop. Ne bo smeti tedaj več smatrati Kočevarjev kot nedolžne ovčice.
(Devetdesetletnico) svojega življenja praznoval je dne 6. t. m. mil. g. Lovro Serajnik, prošt v Tinjah na Koroškem. Čil na duhu in telesu, a v navdušenju za slovensko narodnost še vedno uprav mladeniško navdahnjen. Častitljivi starosta koroških Slovencev naj živi še srečno do krajne dobe človeškega življenja!
(Na koroških srednjih šolah) bilo je v tekočem šolskem letu med 982 dijaki samo 97 Slovencev in sicer na gimnaziju v Celovcu 75, v Št. Pavlu 6, v Beljaku 12 in na celovški re alki 4. To je za prepotreben naraščaj slovenskega razumništva mnogo premalo.
(Tržaško namestništvo) že od nekdaj pisano gleda slovenske posojilnice. Gospoda vidijo, kako si s to novo upravo znatno pomaga slovensko narodno gospodarstvo. Vsled tega vohunijo za vsakim sredstvom, ki bi zamoglo našim posojilnicam škodovati ali iste pripraviti ob ugled. Nedavno izdalo je tržaško namestništvo posojilnicam v Nabrežini, Tomaju in Št, Petru pri Gorici ukaz, da ne smejo več sprejemati hranilnih vlog od neudov ter da morajo v treh mesecih izplačati vse hranilne vloge. Ako bi ta strankarski ukaz obveljal, zadela bi ista osoda vse ostale slovenske posojilnice in hranilnice, ker omenjene tri, kakor skoraj vse druge, imajo ravno take vložne knjižice, kakor vsi podobni zavodi v Avstriji, Pričakovati je tedaj, da ministerstvo, kamor so se te tri posojilnice pritožile, poduči tržaško namestništvo, da nima postopati v Primorju proti slovenskim zavodom kar na lastno strankarsko roko.
(Umirovljen je) c. i. kr. podadmiral Maksimilijan baron Pitner v Pulju. Puljski Slovani se veselijo, da jih zapusti ta mož, ki je bil ves čas zagovornik in podpiratelj ondotnega lahonstva, kar je še posebno povspeševala soproga njegova.
(Umrl je) dne 2. t. m. v Dekanih v Istri ondotni župnik č. g. Valentin Matjan, doma od Sv. Vida na Dolenjskem. Kot vsikdar vnet narodnjak koristil je obilo našim istrskim bratom. N. p. v m.!
Druge avstrijske novice.
(Ministerska posvetovanja.) Pretečeno nedeljo, dne 6 t. m. prišla sta na Dunaj ogrski ministerski predsednik boron Banffy in finančni minister dr. Lukacs, kjer so se zbrali avstrijski ministerski predsednik grof Thun, finančni minister dr. Kaizl, trgovski dr. Barnreither in zu nanji grof Goluhowski. Predmet je bil zopet: sklep nagodbenega provizorija z Ogrsko. Sporazumeli se seveda zopet niso, nego so pogajanja nadaljevali tudi še v nedeljo brezvspešno. Stem je vsako pogajanje vsaj do sredi septembra zaključeno, kajti baron Banffy je izjavil pri odhodu v Budapešto, da gre lahko sedaj brez skrbi ves mesec na deželo. Govorica, da se skliče državni zbor vendar še letos, a to celd že septembra ali oktobra, se vedno bolj ponavlja.
(f Kardinal Sembratovič.) Dne 4. t. m. umrl je v Lvovu grško-katoliški nadškof in kardinal dr. Silvester Sembratovič, star 62 let.
(Slovaki na Ogrskem) imajo vkljub nesli-šanim grozovitostim mažarske vlade vse pogoje za svoj narodni razvoj. Pri nobenem tako malo-brojnem narodu ni tako zavednega, prebujenega in navdušenega ženstva, nego baš med Slovaki, a to je jako veselo in tolažljivo znamenje Seveda ne delajo viteški Mažari nikake razlike, ako se gre za to, slovaško zavedno ženstvo obdolževati »panslavistične propagande", tožiti jih ter kaznovati. V slovaškem središču v Turč Sv. Martinu obstoja žensko društvo »Živena", koje je imelo dne 4. t. m, slavnostno sejo. Razpravljalo se je le o društvenih stvareh ter se jednoglasno sklenilo, da ustanovi društvo na lastne troške višjo dekliško šolo. Mažarskim vitezom ce dijo se gotovo že zopet sline, da bi pograbili zbran šolski denar, kakor so svojedobno storili z denarjem ondotnega slovaškega gimnazija, zato so tudi brezsramni dovolj, da kričijo po svojih mažarskih listih, češ, to nedolžno žensko zborovanje je bil nekak nastavek Palackega slavnosti v Pragi; z jedno besedo, kaj stori ali pregovori Slovak je panslavistično početje. — Pauslavist je Mažarom duhovnik, ki pridiguje ali celo spiše svoje pridige slovaški, panslavist vsak, ki govori kolikor pravilno slovaški.
Ogled po širnem svetu.
(Bolgarski knez) obiskal je ta teden Črno-goro. Črnogorski prestolonaslednik Danilo prišel ga je sprejet k zadnji postaji ob morju v Anti-vari. Sestanek je bil bratovsko prijazen. Bolgarski knez je odlikoval z visokimi redovi princa Danila, prvega ministra in več dvorjanikov. Ma-žarski listi se hudo jeze nad temi pobratimskimi pojavi na Balkanu, češ, to je nekaka zarota zoper Avstro-Ogrsko.
(V Italiji) se peča sedaj javno mnenja s papeževo okrožnico, v kateri protestuje proti italijanski framasonski vladi, ki je povodom zadnjih nemirov zvalila vso krivdo na katoličane ter dala istim tudi najhujše občutiti vse hude nasledke. Razpustila je mnogo katoliških društev, ustavila katoliško časopisje itd. Vse nemire provzročila pa je posredno ali neposredno vlada sama. Papež spominja v okrožnici k pokornosti do duhovniške oblasti in zakonov.
(Rusko ministerstvo prosvete) proučava sedaj vprašanje, ali bi ne bilo bolje, da se dovoli vseučiliščnikom ženitev, z ozirom na narodno moralo in poziv dijaka. Senat odeške univerze se je izrekel za to, samo naj položijo dijaki 1500 rubljev kot poverilo, da ne opuste študij vsled materijalnih neprilik.
(Špansko-ameriška vojna) je že dejansko končana, kajti Španija je že prevzela mirovne pogodbe Zjedinjenih držav, le nekatere formalnosti se še rešijo, in Španija lahko pokliče svojo izmučeno vojno iz svojih otokov — za vedno. Ostanejo ji le Filipini in neizmerni dolgovi na zgubljenih otokih in doma. Španija zgubila je s to vojno svoj zadni vpliv v Evropi. Ta nekdaj najmogočnejša država v Evropi propadla je s to vojno skoro popolnoma in se bode prištevala v bodoče le še k navadnim malim državam kakor je Grška. Španija je nekdaj v svoji mogočnosti mnogo zakrivila proti Indijancem in Ameriki, sedaj pa se je to britko maščevalo.
Današnjo prvo izdajo konfiskovalo je državno pravdništvo radi dopisa iz Laškega trga. Proti tej konfiskaciji vložili bodemo pritožbo.
Poštne zadeve.
Slovenci, na branik za svoj jezik in narodnost!
Od več strani smo dobili dopise, v katerih se prizadeti narodnjaki pritožujejo, da jim delamo krivico, dolžčč jih narodne mlačnosti v zadevi slovenskih poštnih pečatov, dvojezičnih poštnih tiskovin in vrednotnic ter se sklicujejo na okolnost, da so njihove občine že pred par leti uložili jednako prošnjo, toda brez uspeha. No če je to res, čemu pa mirujete? Zakaj prošnje ne urgirate? »Kdor čaka brez neha in v upih živi, prerada nazadje mu sreča zaspi!" S tem izpričanjem se le obtožujete da se še ne zavedate dobro moči, katero ima občina. Ako vam je poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gradcu odklonilo prošnjo, oziroma je le pogojno uslišalo, da se bode oskrbel slovenski pečat, kadar se nemški obrabi, zakaj se ne pritožite pri trgovinskem ministerstvu ? In če vam ministerstvo ne ustieže, oziroma, če vam več let prošnje ne reši, zakaj ga ne tožite pri upravnem sodišču zaradi kršenja člena XIX. državne osnovne postave, oziroma radi nerešitve prošnje. »Stoječ mlin in molčeč jezik nič ne koristita!"
Člen XIX državne osnovne postave z dne 21. grudna 1867 se glasi: »Vsi narodi so v državi jednakopravni in vsak narod ima nekršljivo pravico do čuvanja in negovanja svoje narodnosti in svojega jezika. Država priznava jednakopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v šoli, uradu in v javnem življenju."
Upravno sodišče mora na podlagi tega člana prisoditi našim poštam slovenske pečate itd. »Kjer ni tožnika, tam ni sodnika". Na noge torej! Upravno sodišče se še je doslej vestno držalo postavnih določb.

Ne pošiljajte svojih prošenj naravnost na ministerstvo, temveč vedno kakemu državnemu poslancu, ki jih izroči osebno ministerstvu, oziroma, ki lahko zavlečeno prošnjo vsak čas o priliki svojega bivanja na Dunaju urgira t. j. zahteva njeno rešitev, ker pa niso vsi državni poslanci jednako delavni in vplivni, zato pošiljajte take prošnje uredništvu „Domovine", katero jih izroči najdelavnejšemu in najvplivnejšemu državnemu poslancu.
„Domovina" pa bode nadaljevala začeto delo; kajti njen trud rodi že sad namreč:
1.	S priobčevanjem „poštnih zadev" se vzbujajo občine iz jezikove mlačnosti in se ž njimi v obče jasni politični obzor bralca.
2.	Vsled tega je že več občin uložilo jed-nake prošnje, od nekaterih občin pa imamo poročila, da nameravajo istotako storiti.
3.	C g. državni poslanci se po »Domovini" opozarjajo na nepostavnosti na naših poštah in so torej moralično zavezani, se za pravično rešitev teh prošenj z vso močjo potegovati.
»Domovina" izdeluje poštni referat na podlagi sedanjih poštnih pečatov, in kjer niso ti v redu onde se da to sklepati še na druge nered nosti, čeprav morda teh začasno ni. Poštni pečati so stalni, tiskovine in vreduotnice pa se lahko menjajo z vsakokratnim naročilom, oziroma pri izpremembah poštnega osobja. »Kdor hoče udariti psa, mora prijeti za palico" in tu se večkrat nehote pripeti, da prileti kak vda-rec tudi na tistega, ki se nahaja preblizu psa. Ne pritožujte se torej, temveč podajte nam roko k skupnemu delu za pridobitev resnične jedna-kopravnosti slovenskega jezika!
Dopisi.
Od Drave. (Centralna slovenska posojilnica). Ne da se tajiti, da naše posojilnice težko pogrešajo centralni denarni zavod. Imamo sicer centralno slov. posojilnico na Krškem, toda to je centralni zavod le po imenu, ker praktično ne more biti.
To se je že pri raznih prilikah povdarjalo, pa zastonj.
Največe posojilnice niso pristopile centralni slov. posojilnici na Krškem, ker si vodstva ne marajo po nepotrebnem nalagati novih bremen, katera so zvezana z neomejenim poroštvom, z neomejeno zavezo.
Nam ni do tega, da bi hoteli motiti ali celo zavirati razvijanje te nove zadruge. Pač pa si štejemo v dolžnošt, da svarimo vodstva naših posojilnic, naj si stvar dobro premislijo, predno pristopijo kot zadružniki temu ali onemu novemu zavodu. S pristopom prevzamejo se tudi bremena.
Taka bremena lahko postanejo prav težka in občutljiva, celo osodepolna za posojilnico, katera je pristopila. Naj pa se tudi ne pozabi, da se dobi podpora in pomoč — navadno in v sili, — tem težje, čem več bremen ima posojilnica kot ud drugih zadrug nositi, čem več neomejenih zavez ima naloženih.
Pozor tedaj!
Iz Središča. V soboto, dne 23. julija t. 1. smo slavili v Središču pri najlepšem vremenu pod milim nebom petdesetletnico našega pre-svitlega cesarja. Na povabilo trške občine se je udeležil slavlja sam cesarski namestnik, prevzv. gospod marki Bacquehem.
C. kr. konjerejsko društvo za Šta arsko je nameravalo prirediti letos pregledovanje konj za nekatere dolenještajarske okraje v Središču ter se v to svrho obrnilo do občinskega zastopa. Le-ta je vstregel želji konjerejskega društva, a zajedno sklenil spojiti s to priliko primerno svečanost v proslavo petdesetletnega vladarskega jubileja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Drage volje je podpiralo naše ljudstvo z vsemi močmi plemenite težnje občinskega sveta, da se slavnosti zagotovi kolikor moči sijajen prospeh. Kaj pa tudi ne bi! Saj se vsak pošten, kaj rečem pošten, vsak pameten Avstrijan veseli letošnjega leta. Ves teden poprej so se vršile potrebne priprave, v petek večer pa sta tekmovala trg in okolica v okraševanju z venci in zastavami, in v soboto bilo je na vse zgodaj veliko in malo
po koncu, da se popravi, kar še nedostaje za dostojen sprejem cesarjevega namestnika. Bil je ginljiv prizor, ko si videl raz streho meščanske hiše in kmečke koče plapolati črno-žolto ali rdeče modro belo zastavo ali oboji, svečan dokument, da tukaj biva »verni naš rod".
Ob pol 11. uri dopoludne začeli so grmeti topiči, naznanjajoč, da se bliža vlak, s katerim ima prispeti prevzvišeni gost, ki ga je na postaji pričakoval trški župan z občinskim svetom, načelnik okrajnega zastopa in množica drugih dostojanstvenikov. Izstopivšega cesarskega namestnika, ki je prišel spremljan od okrajnega glavarja ptujskega barona Apfaltrer-a in namest-niškega koncipista grofa Marenci-ja, je na to pozdravil gosp. župan najprej v slovenskem, a potem v nemškem jeziku. Slovenski nagovor je slovel približno tako-le: »Veliko čast je blagovolila skazati danes Vaša Prevzvišenost trgu središkemu in njegovemu prebivalstvu. Tukaj nimamo nikakih imenitnosti, priprosto kakor današnja obleka trgova je njegovo prebivalstvo, a to .prebivalstvo goji v svojih srcih najiskrenejšo ljubezen do milega cesarja. V imenu tega prebivalstva usojam si Vašo Prevzvišenost udano pozdraviti." Na to je odzdravil gosp. namestnik najprej v lepem, jedrnatem slovenskem, in za' tem v nemškem govoru, zahvaljevaje se za prijazen sprejem ter obljubil, da hoče izraženo mu udanostno izjavo sporočiti na Najvišje mesto.
Dolga vrsta vozov z najodličnejšimi gosti je spremila potem ces. namestnika na slavnostni prostor, kjer je pozdravljal nebroj zbranih množic odkritih glav z gromovitim »Živio" in godba s cesarsko pesmijo novodošlega odličnega gosta. Gospod namestnik se je vrlo zanimal za stanje našega ljudstva ter se ves čas pogovarjal z vpeljanimi osebami o vsakovrstnih razmerah naših občanov, gospodarskih, družabnih itd. Na vprašanje namestnikovo, kakega narodnostnega in dinastičnega mišljenja je naše ljudstvo, se mu je kaj primerno odgovorilo: ekscelenca, blagovolite soditi po zastavah, s katerimi sta se danes nakitila trg in okolica.
Nekako opoludne nudil se je ces. namestniku in zbranim množicam očarljiv prizor: visoko na ovenčanem odru cesarjev doprsni kip, na vsaki strani belo oblečena deklica, liki angeljčka milo zroč pred se in v rokah držaje lovor-jev venec nad glavo vladarjevo, ob vznožju zopet beli dekliči, v rokah trak z letnicama 1848—1898, pred odrom na sredi v narodni noši kmet s srpom in snopom, pa rokodelec s svojim orodjem, ob straneh viničar s trto in brento in vojak v polni opravi, a v ozadju odmevaje patetični akordi »cesarske". Tako so se poklonili stanovi našega ljudstva po svojih zastopnikih osiveli glavi premilega vladarja o priliki njegove petde-desetletnice. Očaran utiska je pristopil ces. namestnik bližje in segel v roko slovenskemu kmetu.
Ko si je gosp. namestnik še ogledal šolo, cerkev in župnišče ter povsod izrazil svojo za-dovoljnost, približal se je ob 1. uri čas njego vega odhoda. Kakor o prihodu, spremili so ga tudi sedaj vsi dostojanstveniki na postajo k brzovlaku. »Prireditev slavnosti je bila dobro pogojena, okrašenje z zastavami popolnoma umestno, in ljudstvo je nastopalo jako inteligentno", to so bile namestnikove besede do sre-diškega župana pri slovesu.
Iz merodajnih ust smo slišali to, kar nam prenapeti nasprotniki in nezreli smrkolini tako radi odrekajo, da je naše ljudstvo inteligentno, slišali smo tudi, da je naša slavnost vseskozi vspela.
Toda, ako je konec dober, je vse dobro, slove pregovor. Po odhodu namestnikovem smo ostali zbrani na slavnostnem prostoru, pregledovanje konj se je nadaljevalo. Bila je ogromna množica prignane živine, zakaj premiranja so se vdeležili slovenski konjerejci od blizo in daleč; imeli smo čast, pozdraviti celo daljne Brežičane in slavne Žaljčane. S Ptuja pa je priromal Schwab, velik mož, orjaške postave, ki ga rede navadno slovenski groši, a je drugače »štramer hajloprudar". Prignal je tri konje in tri sinove, konje na premiranje, čemu sinove, tega ne vem. Konji so bili premirani od slavne komisije, a nadobudne sinove s prezaslužnim očetom vred
bo baje premiral mariborski državni pravdnik. Čujte g. urednik! Slavno županstvo je bilo objavilo ukaz, da se za okrašenje ne sme porabiti niti jedna plavica, niti jeden hrastov list. Domačini smo mislili, da je to pač v slovenskem Središču nepotreben ukaz. Toda »foter" Sch\vab s svojimi kalini je bržkone modroval, ako se slo-bodno uvaža v Središče ptujski luk, zakaj se ne bi poskusilo z modrižem ptujskih nemčurjev ter našemil svoje Schwabiče s plavicami kakor naš čredar krave na Jurjevo. V svetej jezi so torej krvavela štiri prenemška srca, ko jih je slovensko ljudstvo razločno obvestilo, da Središče ni Berolin in da se danes slavi petdesetletnica našega cesarja; kakor mladi gadi zvijali so nedorasli Schwabiči svoje jezičke, ko je prusaški modriž romal iz nežne gumbnice nemške suknje v krepko pest slovenskega fanta.
Kmalu po tem intermezzu je bilo pregledovanje konj končano, prvomestnik komisije je spregovoril v prisotnosti g. okrajnega glavarja primerne besede in g. podžupan Kočevar na to spodbujal navzoče, naj se vsklikne na Nj. Veličanstvo gromoviti trikratni »Živio". Topiči za-grme, mlado in staro zaori »Živio", razkritih glav poslušajo množice stoje veličastne zvoke cesarske himne. Le štiri nesmrtno žaljena »švab-ska" srca sporočajo babici Germaniji in dedek u Bismarcku svojo ogorčenost nad strašnimi Slovenci, ki se drznejo na svojih tleh demonstrirati z »živio"-klici in svojega vladarja spodobno slaviti. Saj drugače si nisem mogel tolmačiti njihovih pokritih buč. »Klobuke dol!" zahtevalo je jednoglasno naše verno ljudsto v opravičeni jezi od nesramne »švabske" druhali. In kaj je b i odgovor? Cujte in strmite gosp urednik! »Maul halten" drle so se nesramne barabe. Komentarja meni, mislim, ni treba dodajati, sestavil bo ga državni pravdnik.	O.
Narodno-gospodarske novice.
Prvi splošni zbor slov. in istrsko-hrvat-skih posojilničarjev
v Ljubljani, dne 31. julija in 1. avgusta 1898.
(Izvirno poročilo.)
Ker se slovensko in istrsko hrvatsko po-sojilništvo tako hitro in raznovrstno razvija, spoznala je »Centralna posojilnica slovenska" v Krškem za potrebno, da se skliče letos, ko Avstrija praznuje 501etnico cesarskega jubileja, avstrijsko posojilništvo pa 251etnico obstanka zadružnega zakona (od 29. aprila 1873), prvi splošni zbor zastopnikov slovenskih in istrsko-hrvatskih posojilnic. Da-si ne vlada popolno spo-razumljenje tudi na tem slovenskem polji, vendar se je precejšne število posojilnic oglasilo, da so zadovoljne s sklicanjem tega shoda. Needinost na posojilniškem polji ima svoj izvir v tem, da so na Kranjskem začeli s snovanjem novih posojilnic (tako imenovanih Reiffeisenovih) v takih krakih, kjer so že bile dobre slovenske posojilnice. Na Štajarskem so bili pa nekateri preveliki nasprotniki teh Reiffeisenovih posojilnic, t. j. tistih, katere se ravnajo po zakonu od 1. junija 1889. Tukaj so se izrekli bili prvotno za mate-rijelno združitev slovenskih posojilnic, pozneje so se pa upirali. Na Kranjskem so pa vrh tega hoteli s posojilnicami združiti še partikulistične politične tendence. Od tod je prišlo, da je nekaj ljubljanske gospodarske organizacije odsvetovalo svojim posojilnicam, da bi se bile udeležile tega prvega splošnega shoda slovenskih posojilničar jev, in da se celč »Zveza slovenskih posojilnic" ni mogla ogreti za ta shod. Kljubu temu se je bilo 40 posojilnic oglasilo, da naj se ta shod skliče. Od teh 40 je bilo 25 posojilnic faktično zastopanih, namreč:
1.	Velike Lašče (odposlala zastopnika gosp. Benedika);
2.	Pazin v Iztri (pooblaščenca g. Bezlaj);
3.	Podgrad v Istri (odposlala kot zastopnika č. g. Antona Stembergerja);
4.	Sv. Trojica v Slov. gor. (pooblaščenca g. T. Romih v Krškem, mesto njega g. Rupnik);
5.	Tinje na Koroškem (zastopnik č. g;. Vol-benk Serajnik, kaplan);
6.	Brežice (pooblaščenec g. Lapajne);
7.	Slatina na štajarskem (pooblaščemec g. Lapajne na Krškem);
8.	Šmihel pri Pliberku (tajnik g. Kandut, poslal pismeni pozdrav);
9.	Radeče (zastopnika načelnik g. France Laharnar in g. Jordan);
10.	Slap pri Vipavi (zastopnik gosp. Fran Punčuh);
11.	Moravče (zastopnik g. Janko Toman);
12.	Mokronog (zastopnik g. tajnik J. Ravnikar);
13.	Nabrežina (zastopnik gosp. blagajnik A. Stupica);
14.	Stari trg pri Ložu (I) (zastopnik gosp. Franjo Peče);
15.	Sodražica (zastopnik g. Fajdiga);
16.	Mestna hranilnica v Ljubljani (zastop nik g. Klein);
17.	Gornjigrad (zastopnik g. Fran Kocbek);
18.	Trst (zastopnik g. Ulčakar);
19.	Sv. Križ pri Litiji (g. Jeglič);
20.	Črna na Koroškem (g. Walter);
21.	Kobarid (pooblaščenec g. Lapajne);
22.	Srednja vas v Bohinju (g. Rihteršič);
23.	Splošno kreditno društvo v Ljubljani (g. dr. Majaron);
24.	Logatec (g. Turk).
Dne 31. julija zvečer ob 9. uri sešlo se je v „Narodnem domu" poleg teh posojilničarjev še več drugih domoljubov, tako, da je bilo dne 1. avgusta vseh udeležnikov blizo 40. Pri predzbo-rovanji v nedeljo (31. julija) vodil je razprave g. J. Lapajne, kot ravnatelj „ Centralne posojilnice slovenske", ki je ta shod sklicala.
Dne 1. avgusta ob 10. uri dopoludne je otvoril glavno zborovanje tudi g. Lapajne, pou darjavši, da so bili na to zborovanje povabljeni vsi slovenski posojilničarji, t. j. odborniki, nadzorniki in udje posamičnih slovenskih posojilnic in vsi, ki se zanimajo za razvitek slovenskega posojilništva. Udeležili so se domoljubi slovenski še dokaj mnogobrojno tega shoda, s katerim hočemo pokazati v prvi vrsti, da je tudi slovenskim posojilničarjem, ki se sicer bavijo le s suhoparnim denarnim gospodarstvom, zvestoba do cesarja in avstrijske domovine prva državljanska dolžnost! V drugi vrsti pa se hočemo zjediniti v načelih in organizaciji; hočemo si veliko breme, ki smo si ga naložili, med seboj razdeliti prijateljsko in bratovsko; hočemo še tudi storiti novih korakov v vedno veči in veči vspeh slovenskega posojilništva v duhu našega cesarja, ki že toliko let s svojim zlatim izrekom: „Viribus unitis" opominja na slogo vse svoje narode in vse svoje podložnike!
Na to je bil v snrslu predzborovanja za predsednika izvoljen g. dr. Dan. Majaron deželni poslanec v Ljubljani. Še popred je pozdravil posojilničarje župan ljubljanski Ivan Hribar, ki je želel shodu najboljši vspeh. Zapisnikarjem je bil izbran g. Lapajne, overovateljema zapisnika pa gg. Peče in Rupnik. Slednji gospod in pa č. g. Stemberger sta bila tudi poročevalca o prvi točki dnevnega reda, t. j. praznovanje cesarskega jubileja. Sprejela se je sledeča resolucija:
a)	Ustanovi se v ta spomin dobrodelna zaloga, kateri naj doprinašajo slovenske in istrsko-hrvatske posojilnice in hranilnice po svoji moči. To zalogo porabiti je v korist slovenskega posojilništva, osobito slovenske posojilniške literature. Da se to izvede, pooblašča se „Zveza slovenskih posojilnic v Celji", ki bo sprejemala v to svrho došle novce, jih priobčevala in potrjevala po javnih listih slovenskih in nalagala pri »Centralni posojilnici slovenski".
b)	Slovenske in istrsko hrvatske posojilnice določijo 2% 1. dobička za dobrodeln društvo „Naša straža". (Predlog g. Stembergerja). O drugi točki dnevnega reda (načela
slovenskih posojilnic) je poročal v smislu predzborovanja g. J. Bezlaj.
Sprejete so bile sledeče resolucije:
a)	Načela po katerih so osnovane obstoječe slovenske posojilnice, so v obče dobra.
b)	Starejšim in večim posojilnicam sploh ne kaže, svoja pravila spreminjati, dokler jih ne primorajo v to udje ali zakoni ali važne okoliščine.
c)	Mlajšim posojilnicam pa, ki delujejo na kmetih, kjer je še majhna izobraženost,
kaže, da svoja pravila vravnajo v smislu | zakona dd. 1. junija 1889, ako še niso urejena v tem smislu, č) Kmečke posojilnice naj so osnovane sploh bolj v duhu Raiffeisenovem, kolikor le dovoljuje to zadružni zakon, vendar naj bode načelstvo previdno, da ena sama oseba ne dobi vsega zavoda v svojo oblast.
d)	Kjer je sodišče, a posojilnice še ni, pa naj se osnuje prej ko prej. V velikih sodnih okrajih je prostora tudi za dve posojilnici; v tem slučaji naj se teren razdeli. Ti za vodi so pa potrebni tudi v drugih večih krajih, kjer je slovenska narodnost v nevarnosti, n. pr. Koroškem, na Primorskem, v kočevskem okraji, ob Dravi in Muri na Štajarskem.
e)	Kjer sta v majhnem okraji dve posojilnici, naj se združite. Kjer sta na sedežu sodišča za dotični ekraj tudi dve posojilnici, naj ima vsaka po nekaj občin, oziroma župnij, ali pa naj se združite.
f)	V svoja pravila naj vse slovenske posojilnice uvedejo določila, da udje načelstva morejo od svojega zavoda na posodo dobivati le v skupni seji z nadzorstvom. Poroki pa nikakor ne morejo biti. O tretji točki dnevnega reda je poročal v
smislu sklepov, storjenih pri predzborovanju, g. Ulčakar iz Trsta. Po živahni razpravi so bile sprejete sledeče resolucije:
V stvari organizacije slovenskega posojilništva:
a)	Vsaka posojilnica imej svoje nadzorstvo, sestoječe iz najmanj treh oseb.
b)	Vsaka posojilnica pripadaj kakor člen h kakemu društvu, ki po svojih pravilih nadzoruje posojilnice.
c)	Slovenske posojilnice naj materijelno podpirajo tiste slovenske denarne zavode, od katerih dobivajo one same enake podpore.
č) Vsa posojilna društva, ki so namenjena v podporo slovenskim posojilnicam, naj vzajemno postopajo, naj imajo svoj organ, s katerim bi se pospeševalo slovensko po sojilništvo in vse slovenske gospodarske zadruge. Ta organ je ob enem glasilo vseh slovenskih posojilnic in gospodarskih zadrug, katere naj ga podpirajo materijelno ! in duševno.
d)	Slovenske posojilnice naj podpirajo tudi tiste slovenske gospodarske zadruge, katere niso na škodo slovenskim trgovcem in obrtnikom.
O četrti točki dnevnega reda, t. j. o izobrazbi upravnikov slovenskih in istrsko hrvatskih posojilnic poročal ja gosp Franjo Peče iz Starega Trga pri Ložu. V uvodnem delu svojega izvrstnega govora je obžaloval, da je odklonila kranjska zveza udeležitev pri današnjem shodu, ki je imeniten pojav na narodnogospodarskem polju. Poudarjal je potrebo edinosti in naglaše-val ma,lodušnost slov. mož ter slikal škodo velikega razcepljenja finančnih in doševnih močij.
Odločno in temeljito je zavrnil pismo slovenske „Zveze" v Celji in naglaševal z dokazili nezmožnost upraviteljev ter zavračeval pismo, da zadostujejo zvezini shodi.
Strokovne izobrazbe upravnikov slov. posojilnic je treba in sicer v strokah: 1. knjigovodstvo; 2. letni računi in bilanca; 3. znanje zemljeknjižne postave in 4. obrtne postave. Sprejela se je sledeča resolucija: „Prvi splošni zbor slovenskih in istrsko hrvatskih posojilničarjev izreka za nujno potrebo, da slovenske in istrsko hrvatske posojilnice, od-nosno njih zveze delujejo na to, da se vstano-vijo podučni kurzi za temeljito strokovno izobrazbo členov načelstva slovenskih in istrsko-hrvatskih posojilnic, ali da se pošiljajo k posojilnicam vešči poučevatelji."
Konečno se je sklenilo, da se pooblasti »Centralna posojilnica slovenska", da izpelje sklepe tega prvega splošnega shoda slovenskih | in istrsko hrvatskih posojilničarjev. K sklepu se je izrekla še zahvala vsem udeležencem, osobito pa predsednikoma, gg. Lapajnu in dr. Majaronu ter še g. dr. vitezu Bleiweissu, ki je prepustil i dvorano brezplačno za zborovanje. S „slavo"-klici : : na presvitlega cesarja se je zbor častno zaključil. 5
Naj povemo povrh tega poročila še svoje misli o shodu in navedimo koristi, ki jih utegne prinašati.
I.	Shod je dokazal, da se dobra stvar, ka-koršen je ta shod bil, nikakor ne da zaprečiti.
II.	Ker se je sklenilo podpirati društvo „Naša straža", izreklo se je s tem, da smatrajo naši posojilničarji to društvo za dobrodelni zavod, katerega gre v prvi vrsti podpirati, in to v sami spomin cesarskega jubileja
III.	Glede načel slovenskega posojilništva se je vse odobrilo, kar je zdaj pripoznano za dobro; le to, kar namerava bodoča postava uvesti n. pr. glede lastnega in tujega premoženja, naj bi ne obveljalo. Glede primorskih oblasti, katere zopet zabranjujejo posojilnicam, jemati hranilne vloge, obžalovalo se je, da se ne po-števa tu zakon z dne 1. junija 1889, ki naravnost posojilnicam dovoljuje hranilne vloge.
IV.	Pri razgovoru o gospodarski organizaciji so se predložene resolucije tako spremenile, da se ni žalila niti ena zveza ne, da si se je vsem zvezam marsikaj očitalo. Zborovalci so bili naposled edini, da je treba vsem slovenskim in istrsko hrvatskim posojilnicam ter gospodarskim zadrugam skupnega organa. Kaže torej oživeti nekdanji časopis „Zadruga", kakoršnega je pred 10 in 15 leti izdajala „Zveza slovenskih posojilnic" in kakoršnega utegne z novim letom zopet oživeti ^Centralna posojilnica slovenska" v Krškem.
Koledar.
Petek (12.) Klara, d. — Sobota (13.) Hipolit in Kasijan, mm. — Nedelja (14.) 11. pobinkoštna. Evzebij, Sp _ Ponedeljek (15.) Vnebovzetje M. D. (Vel. Sm.) — Torek (16.) Rok, sp. — Sreda (17.) Emilija, d. m.; Benedikta, opat. — Četrtek (18.) Hijancit, Agapit, mm.; Helena, kralj. — Mlaj dne 17. ob 11. uri 40 min. zjutraj.
Sejmi.
Dne 16. avgusta v Braslovčah, Strasu, pri Sv. Trojici na Goričkem, v Lembahu, Št. Lovrencu na kor. žel., pri Št. Vidu pri Ptuju, v Sevnici, Vuzenici. Dne 17. avgusta v Jarenini, v Marijinem brezju pri Mariboru, Imenem, Kapelah pri Brežicah. Dne 18. avgusta v Tur-niščah. Dne 19. avgusta v Št. Jurju ob Ščavnici.
Loterijske številke.
Gradec 6. avgusta 1898: 16, 63, 37, 75, 81 Dunaj „	80, 13, 32, 38, 90
Št. 20.122.
IER,aLzgla_s-
V Gizele-bolnišnici v Celju izpraznilo se je mesto sekundarnega zdravnika.
Prosilci za to mesto, ki morajo biti doktorji vsega zdravilstva, vložijo naj svoje povoljno opremljene prošnje najpozneje do 15 avgusta 1898 pri deželnem odboru
Krepkega učenca
iz dežele, z dobrimi šolskimi spričevali, sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom. Kje, pove upravništvo „Domovine" v Celji.	(236) 3-1
Posestvo na prodaj.
Lepo, okoli 40 oralov veliko posestvo, z novo, jako okusno sezidano gosposko hišo, zraven hiša za „majarja" in s prostranimi, lepimi gospodarskimi poslopji, nahajajoče se v občini Sedlašek v Halozah, 2 uri od Ptuja tik okrajne ceste iz Ptuja v Krapino, se vsled obiteljskih ozirov za primeroma nizko ceno in pod jako ugodnimi plačilnimi obroki takoj proda. — Več pove
(134) 3-1 Zofija IVIacun
vdova c. kr. okr. sodn. pristava v Sedlašeku p. Pod-lehnik (Lichtenegg in Steiermark).
Prostovoljna prodaja
(235) 3-1	kmetije v Levcu pri Celju.
V nedeljo 21. avgusta popoludne ob 2. uri razprodajal bodem na kose njive (11 oralov), hmelove vrte (7 oralov), travnike (20 oralov), hoste (26 oralov) in dva vinograda ("4 orale), skupaj 68 oralov. — Ako se prodaja 21. avg. ne bode dokončala, ponavljala se bode prodaja v pon-deljek 22. avgusta ob 9. uri predpoldne. — Kupci so povabljeni v Leveč k mojemu posestvu.
Plačilni pogoji so ugodni.
Posestvo se -fcu.di skupaj proda..
Adalbert Walland, prej pri Gregulu.
		
	Ivan Peteršie K lotil da Peteršie roj. Sehunko poročena Ptuj Polzela. Mesto posebnega naznanila.	
		
Slovenci in Slovenke!
Prava kava družbe sv. Cirila in Metoda,
katero dobite v vsaki prodajalnici, daje najboljši okus in lepo barvo črni ali mlečni kavi, ako jo k isti rabite.
Zahtevajte torej le povsod to izborno domačo kavo.
Glavni zalagatelj: Ivan JebaČin
(193) 10—8	Ljubljana.
les za sušenje hmelja
V^ v popolno dobrem stanu proda baron Bruck v Celju. 3-2
Posestvo na prodaj
na okrajni cesti Dolič-Vitanje, obsezajoče nad 20 oralov dobrega zemljišča, gostilna in trafika. Cena 3000 gld. — Več pove
Franc ZPej-vonik:
(216) 3-3	pošta Mislinje.
Vinko Čamernik
kamnoseška in podobarska obrt v Ljubljani nasproti mestne elektrarne. Priporoča se častiti duhovščini v izvršitev umetnih in kamnoseških del kakor: altarjev, prižnic, obhajilnih miz, krstnih in kropilnih kamnov
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih grobnih spomenikov
iz raznih marmorjev in granitov, lit Izvršuje
kompletne rodbinske rakve
in spomenike.
^ Strugarnica marmorja j?
z električno silo. Obrise in proračune na zahtevanje zastonj in franko!
Urarsko orodje
dobro ohranjeno, skoro novo, proda vsled urar jeve smrti Neža Mlakar v Rajhenburgu št. 62.
(231) 2—1
iz boljše hiše in z dobrim šolskim spričevalom se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga pri	(227) 2-2
HP_ Sclialkna v Sevnici.
S.
Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni priZrinjske-mu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg 20.
Trpotčev sok nepresežno deluje pri vseh prehlajenjih dušnih organov, ter je najboljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prsobol, hripavost in vratobol. Tudi zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. —• Izmed mnogih zahval navajam tu samo naslednjo: „Velecenjeni gospod lekarnar!
Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem jih za moje poznan oe. Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravel. HvalaVam. Priporočal bom ta zdravilni sok vsem prsobolnim. S spoštovanjem — Rudolf Ausim. Na Dunaji, ^0. marca 1897."
Pazi naj se toraj, da je na vsaki steklenici varstvena znamka t. j. slika bana NikoleZrinjskega, kajti samo o ri i j e pravi trpotčev sok, kateri nosi tovarstveno znamko. — Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. — Razpošilja se vsaki dan s pošto na vse kraje in sicer proti pred p 1 a č i 1« (p r i r a č u 11 š i 20 k r. za z a rn o t e k) ali pa po poštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil se razpošiljajo na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna pri Zrinjske-mu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20.	30
jS^roji k svojim lc
C. i kr. priv. tvornica, —rs brizgalnic, cevij in
& O
4>V
kmetijskega orodja
Podružnica
v ^
'V^'	Z a. g r e "b
nudi
sl. gasil, društvom brizgalnice vsake vrste s patentom proti zmrzlini cevij in opreme. Posestnikom kmetijske stroje ter peronos-pora-škropilnice, slednje po 11 gld. komad franko vsaka pošta. Plačila tudi na obroke. Prekupcem zdaten rabat.
Podružnica Zagreb
JTlorie Raueh
steklar v Celji, Tiotovška uliea št.
Priporoča sl. občinstvu steklene črke v raznovrstnih barvah, kakor: črne, bele, emajlirane, zlate in srebrne, jako pripravne za napise pri tvrdkah in reklamah; prav lepe in cene. — Gostilnam posebne izjemne cene pri vrčih, steklenicah, kupicah, krožnikih, skledah itd. iz porcelana ali kamenine. Prevzame vsakovrstna
steklarska dela, kakor: šipe pri hišnih in cerkvenih oknih, strehah itd. po neverjetno nizkih cenah. Razpošilja steklo, porcelan, ogledala, podobe, svetilnice itd. kakor tudi olnate barve za takojšno rabo, ki se brzo posuše.
Na razpolago ima tudi najlepši blesteči povlak, brunolin in vse vrste lakov. Prosim, da se prepričate z naklonjenim mi obiskom
(221) 6—3	M. Rauch.
' JS5
Trgovina 2 galanterijskim, drobnim in
pletenim blagom
Peter Kostie-a
v Celji
C3-la-c-ni -trg št. S
priporoča gg, trgovcem in prekupovalcem:
Porcelanske, lesene in lončene pipe, cevi za pipe in smodke, ustnike za cevi žepne nože, ška-je, nože in vilice, britve, žlice, pipčovke, šila, mošne za denar in duhan, denarnice, listnice, pase, jermene, biče in bičala, gumbe za srajce in obleke, glavnike in kampelne, igle za lase, šivanke, naprstnike, prstane in rinčice, broške, očala, ogledala, različna mila, parfume, pomade, krtače, papir in koverte, svilnati in barvani papir, svinčnike, molke in svetinice, itd. Dalje srajce, nogavice, rokavice, kapice, mašne in kravate, naramnice in podveze, sukanec v Strencah in špolcah, drete, špage, trake, žnore, pavolo in volno, šnirlce, robce za glavo in žep, lak za čevlje itd. — Konečno vsakovrstne igrače \z lesa, guma in bleha, punčke, vozičke, koSarice, kovčeke itd.
Vse po najnižjih cenah za na debelo. Zunanja naročila se odpošiljajo s prvo pošto.
(54) 13
Vožnje karte in tovorni
(160) 42	v
Ameriko.
mmm *
Kralj, belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v
Movi Jork in Filadelfijo.
Koncesijovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno
koncesijovana potovalna pisarna
E. Sehmarda
v Ljubljani, Mar je Terezije cesta št. 4, (pritličje na levo).
KfS
m
i




Fran Mayer
odvetnik v Šoštanju
uljuclno naznanja, da je v mesecu avgustu odprl svojo pisarno in da deluje v vsih pravniških poslih.
V Šoštanji, dne 10. avgusta 1898.	<233)3-1
poljedelstvo. "^S
Vnovič znižane cene I
za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, zboljšani sestav Vermorelov.
Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalnic imajo skoro ono tlačilno moč kakor hidravlične (vodovodne) preše.
Slamoreznice
jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah.
Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi
IG. HELLEF^ na Dunaju II2 Praterstrasse 49.
Zastopniki se iščejo. — Pred ponarejanjem se je treba varovati.	(41) 22