— Iloflsop 14,000. — &gjerc peljg za celo leto eden goldinar. g Hnroiohi* u *eio Je4o K t*—. — Posamezna Storilka velja 8 krajcarje- — Naročnina se tudi na pol leta plaCuje in se mora poslati t naprej. Cen* oznanil je a» 1 stran K 82 —, Vi strani K 16—, '/* strani K 8.—, >/, strani K 4—, */ie strani K fl*—, '/„ strani K l*—. —Pri večkratnem oznanila je cena posebno znižana. — Za oznanila (inberate) uredništvo in upravmštvo ni odgovorno. -— Uredništvo ia upravniStvo je v Ptuju v gledališkem poslopju. — Stajerc izhaja vsaki drufi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi m m vtaoajo in »t morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotione Številke vposlati. Štev. 25. V Ptuju v nedeljo dne 13. decembra 1903. IV. letnik. I Našim naročnikom! Novo leto se bliža, prosimo toraj našo cenjene (I naročnike, blagovolite nam zaostalo naročnino pravo- I Časno vposlati in naroČitev obnoviti, da se dopošilja- nje lista ne prekine, in da nam prihranite neljubo opominjanje in mnogo zamudnega dela! Novonaroč- niki naj dopošljejo natančen naslov z njih imenom, I stanovališčem in zadnjo pošto, stari naročniki pa j naj dostavijo samo številko, ki je na naslovnem traku, Ivpošlje se tista z napisom „ŠtajerC V Ptuju (Pettau)". I Naprednjaki, razširjajte naš list! Po njih dejanjih jih hodete I spoznali. V našej zadnji številki smo na kratko poročali, ■da je bil dne 25. m. m. bivši dolgoletni tajnik okraj-Jnega zastopa celjskega, Jožef Kozem, od porotnega j sodišča v Celja krivim spoznan in obsojen na 5 let j težke ječe. Danes si hočemo to zadevo malo natan-jčneje ogledati. Čudili smo se s kakšno samozavestjo in hladno-Jkrvnostjo je Kozem doprinašal svoja poneverjenja in goljufije v posameznih slučajih, a strmeli smo, ko se je v teka obravnave dognalo, da so se dotična zlo-činstva dogajala že pred desetimi leti, trajala toraj skozi celih deset let, brez da bi merodajni gospodje nadzorovalci o »jih kaj slutili. „Z namenja bodete videli" beremo v evangeljn, in ta znamenja je priproeto ljudstvo tudi zapazilo. Šepetalo si je različne slutnje, katere so se zdaj popolnoma uresničile, že dalje časa, in jako dvomljivo se nam zdi, da bi fa „vox populi" — glas ljudstva v takem malem mestu, kakoršno je Celje, ne prišel tudi do ušes načelnika, enega ali drugega odbornika okrajnega zastopa Celjskega. Ta „znamenja" so bila tako očitna in tako nenavadna, da so morala pozornost vsacega Človeka, ki ima le količkaj oči odprte, le trohico zdrave pameti in lastnega razsodka, na se obrniti. Kdor jih je prezrl, biti je moral ali hotel biti slep. Kozem-ova eleganca, njegova razkošno3t in potrata je vendar bila tolika, da se nikakor ni mogla ž njegovimi dohodki primerjati. Kdor ima samo 80 gld. mesečne plače, pa ima zazun sebe še za obitelj skrbeti, nikakor ne more v javnosti tako nastopati, kakor je svoječasno Kozem; imeti mora privatnega premoženja ali pa zdatne postranske zaslužke. No, tega nobenega Kozem ni imel, glavni in edini njegov zaslužek je bil pri okrajnem zastopu. Ker pa si Kozem pravičnim potom ni znal ali ni zamogel denarja pridobiti, storil je to krivičnim potom, na katera ste ga neomejena zaupnost in neskončna malomarnost njegovih predpostavljenih zvabile. Njegova poneverjanja se začenjanjo z 31. julijem 1893 in se končujejo z mesecem junijem letošnjega leta. Posamezni Čini se nanašajo na ponarejanje podpisa načelnika okrajnega zastopa dr. Serneca, na popravljanje plačilnih pol za dviganje mesečnih svot pri c. k. glavni davkariji v Celju, nekatere točke pa na poneverjanja, oziroma goljufijo pri oddaji bakrene galice. Imel je zmiraj po dve poli, pravo in pa ponarejeno. S ponarejeno polo, na katerej je bila večja svota nastavljena, je dvignil denar v davčnem uradu, s polo z manjšo svoto pa je istega načelniku okr. zastopa izročil. Načelnik dr. Sernec in podnačelnik dr. Dečko sta za slučajne potrebe okr. zastopa dobivala pri Celjski posojilnici posojila na takozvane „boneK. Tudi te-le je Kozem spretno ponarejal, ter si vzdignjeni denar prisvajal. Vsota vseh poneverjenih zneskov dosegla je višino 42.904 K. Obtoženec je tudi priznal, da je računske zaključke okr. zastopa ponarejal. Vso to samooblastno ravnanje Kozemovo je trajalo, kakor že povedano, celih deset let. Ali ni to strašanska, neodpustljiva malomarnost in zanikernost od strani načelnika, oziroma podnačelnika in posredno tudi odbornikov. Škandal! Okrajni zastop Celjski, ki je zadnja leta popolnoma v rokah narodnih prvaških dohtarjev in njih pristašev, se je ob tej priliki pokazal v pravej luči. Gospodje, ki se vedno in vedno nazivajo ali pustijo nazivati dobrotniki, svetovalci in voditelji naroda, so razšemljeni, pokazali so, kolikor jim je mar za blagor svojih volilcev, svojih ob času volitev toli ljubljenih rojakov, pokazali so, kako da so pripravljeni vse svoje moči darovati za povzdigo in napredek prebivalcev njim v oskrbo zaupanega in izročenega okraja. Še toliko si ne vzamejo časa, da bi edinega človeka, ki ima s tisočaki, nabrani večinoma iz žu-Ijavih kmetskih rok, opraviti, zdaj pa zdaj malo nadzorovali, ter se prepričali, da se denar tudi v ta namen obrača, v katerega je postava dovolila pobirati, oziroma terjati. Da, terjati, če treba tudi s silo! Bog zna, koliko kravic se je cenilo in prodalo revnim in stiskanim davkoplačilcem, ko niso zamogli ob določenem času predpisan davek odrajtati, kateri v visokih odstotkih tudi okrajne dokladc obseza. Koliko zdihljajev in solz so morebiti ravno ti tisočaki povzročili, katere je Kozem v družbi lahkomiselnih pajdašev in lahkoživnih „go$pau in gospic brezvestno zapravil. Za svoja krivična dejanja bode se moral sicer ostro pokoriti, ali škodo, ki jo je celemu okraju povzročil, ne bode zamogel poravnati, še do polovice ne. Kriv vseh odkritih zločinov je. bil sicer Kozem sam spoznan, a zakrivili so jih posredno tudi tisti gospodje, kojih služabnik je obsojenec bil; njih brez- Znpnikov fant. Iz pisem nekega kmečkega duhovnika. Nemški spisal P. K. Rosegger. Ponatis prepovedan. (Dalje.) Podala sva se zopet na pot. Ko vidim, da mala dekla ne mora z lahkega svojo culo na hrbet vzdigniti in da se bi ji moralo pri tem pomagali, sem ji skoraj očital, zakaj da je tako težko naložila. Ona pa mi odgovori: »Kaj še, saj potrebujemo. Vrečica moke, pa lonček zabele za zedmino. Veliko ljudi pa lako ne bode. Potem mi je Se tudi naročila, naj prinesem nekaj platna za mrtvaško pregrinjalo. — Kaj takega zares nimamo pripravljenega. Na nekaj pa sem po neumnem še vendar pozabila. Govorila naj bi z grobarjem; v. nakupuvanjem pa sem se tako zamislila, da sem na tega čisto pozabila.« »Za božjo voljo, saj še vendar ne bo na to prišlo«, jo olažim, »in Če tudi, saj se bodo našli ljudje, ki bojo to oskrbeli.« »Ona pač hoče vse sama urediti, pa ji tudi ni mar, ako pogreb nekaj več slane, samo da je dostojen« reče dekla. »Ima pa denarja?« »Seveda. V nedriju ga ima všitega. O Malem šmarnu je imela celih devet goldinarjev; Od listihma] je sicer enkrat brižnost in malomarnost je omogočila, da so ee zgoraj navedena hudodelstva dogajala y takej meri in toliko časa! Vprašamo toraj: kdo bode poravnal škodo, po Kozemu povzročeno okraju Celjskemu ? Morda davko-plačilci Celjskega okraja? Mar-li dežela ali država? Da se to ne bode zgodilo, zato bo treba pravočasno skrbeti. Gospodje, ki se tako malo za to brigajo, kako se z njim zaupanim denarjem ljudstva ravna, naj bodo tudi na odgovor poklicani ter zapravljeno premoženje okraja iz svojega žepa nadomestijo. Upati si doizvoljujemo, da store to iz lastnega nagiba, a pričakovati si tega zanesljivo ne upamo, ker je nas skušnja že čestokrat učila, kako sebični znajo biti Jjabljtnci" naroda, ako se reče mošnjo odpreti, ako-ravno to morala ali nujna sila ali pa zakonito utemeljeno povelje višjih oblasti neobhodno zahteva. Take ljudi si zbere ljudstvo takorekoč za svoje gospodarje in varuhe svojih pravic! Obljubijo vam vse mogoče in nemogoče olajšave vaših teženj in vaših bremen, zaprisežejo celo cesarju neomajivo zvestobo in natančnost v izpolnjevanju njim izročenih dolžnostij in skrbi, cesar jih zaupljivo v njih službi potrdi — in kaj potem? Pozabijo na svojo obljube, ne mislijo na svojo prisego in posledica temu je škandal, kakoršnega smo ravnokar doživeli. Na noben način so ne da njih grozna malomarnost opravičiti, prikriti ali celo vtajiti, njih brezvestnost je očitno razkrita, njih zanikernost od vsacega obsojena! Da bi se ta očitanja tikala priprostega kmeta, lahko bi se tedaj jemala v poštev njegova nevednost v poslovanju v obče in knjigovodstvu posebej, opravičevalo bi vsaj deloma nepovoljno poslovanje neznanje njegovih dolžnostij, ali pri učenih ljudeh kakor so dr. Sernec, dr. Dečko, dr. Hrašovec o pomanjkljivosti k temu poslovanju potrebne izobrazbe ne moremo govoriti. Popolnoma so si bili svesti svojih dolžnostij, a zanemarjali so jih. Ko se je pred nekaterimi leti tajnik tedanjega izparala, pa veliko ne more manjkati. Jaz ne vem.* Tako pripoveduje mala dekla in šla sva naprej. Tema je nastala, pot naju pelje navzdol, navzgor in spet navzdol; ona mi spredaj sveti. Nakrat ne more več dalje, vedno hoče počivati in meni ni preostajalo druzega, nego da ji odvzamem culo. Pred seboj Najsvetejše, za seboj moko, zabelo in mrtvaški prt, tako sem korakal naprej. Proti polnoči dospeva do male hišice, ki stoji ob potoku, okoli je nekaj njiv in travnikov, po drugod pa gozd. V hišici je vse v redu spravljeno in čedno. Na belopokritej mizi stoji sveča iz loja in pa razpelo. V postelji leži bolnica, ki je Se precej mlada, v zibelki poleg nje pa majhen otrok. Ko me bolnica zagleda, stegne roke — prav suhe so bile — ter raz-veseljeno zakliče: »Hvala Bogu! Toraj mi je vendar sreča mila!« Ko sem si malo odpočil, rečem dekli, naj gre ven v kuhinjo in naj moli. Nato se bolnica spove in prejme zakrament svete pokore in poslednjega olja. Moral sem malo pojužnati, pa sem bil tudi potreben. Ko sem s tem gotov in se hočem odpraviti, še bolnico malo tolažim in spodbujam, prime me ta za roko ter mi razodene,. da ima še nekaj važnega z menoj govoriti. Predno pa zamore spregovoriti, se začne natihoma jokati. Vsedem se k njej ter čakam, da se ona spet osrči. — Potem mi sledeče pove. okrajnega zastopa, ki je bil v naprednjaških rokah, poneverjcnja sumil, zagnali so klerikalci takšni vik in krik, neutemeljeno snmičenje razglašali so kot izvršena dejstva in pripravili dotičnega uradnika do obupnosti, da si je revež življenje vzel. Pozneje se je vsa zadeva razkrila kot izmišljena, a žrtev hinavske klerikalne diuhali se ni mogla nazaj k življenju obuditi. A kaj jim to mar; trdno se drže pravila, smoter posvečuje sredstva, ne gledajo na to, ali delajo s svojim početjem komu krivico ali ne, ali tirajo ž njim v pogin posameznike, družine ali cela ljudstva. Zgodovina nam o tem jasno priča. Kmetje spoznavajte vendar s časom te gospode, ki se vam ob času volitev toliko hlinijo in hvaliti .puste kot vaši prijatelji in rešitelji! Povejte vsakomur iv lice, da v prihodnje niste voljni dajati svojega za-lupanja njim, ki ga na tako neČuveni način zlorabijo, (Spametujte se in zavedajte, postanite prosti klerikalnega naeilstva ter se oklenite s trdnim zaupanjem pn popolnim prepričanjem naprednjaške stvari, ki jedina vas zamore rešiti iz krempljev vaših izkoriščevalcev, farških hujskačev in pervaških dohtarjev! Našim kmetom. Klerikalni hujskači trobijo v svet, da si je Nemec osvojil naša mesta, kmet pa da mora trdo delati zunaj na deželi. To je gola laž. Saj vsakdo vidi in [ve, da tudi po mestih žive Slovenci, med temi je mnogo prav imovitih. Kakor smo že v prejšnem od-Istavku rekli, prisiljen je mestjan k občevanju s tujci, [v naših krajih v prvi vrsti z najbližnjimi sosedi, Nemci. [Obrtnija v naših krajih še ni tako razvita, da bi jzamogla vsem potrebam domačinov zadostovati. Ku-Ipovati moremo toraj razne obrtnijske izdelke pri jlnjcih. Pri kupčiji pa se prav težko godi, ako se pro-Idajalec in knpec ne razumeta povoljno, ako govorita |?sak svoj jezik. Naravni zakon pa je tak, da se mora Ivedno in povsod slabejše močnejšemu, manjše večjemu Rada bi umrla, ko bi le otroka ne bilo. Oče je moral toeseca majnika k vojakom in je v bitki pri Sadovi padel. Dna sama je z Bavarskega, je brez sorodnikov, hi&i, v ka-lerej bo umrla, tudi ni njena last. Mala Marija je edina, ki fe pri njej ostala, akoravno ne dobiva place, temuč samo naj-■kromnejso brano, pa dekla je tudi uboga in ko bo ona — lolnica — umrla; kaj bo z o i rokom ? Otrok spi s svojim okroglim rudečim ličecem v zibelki, jledam ga ler si mislim: Ne slutiš, revna, zapuščena stvarica, laj se sedaj za te godi. Pač moram reči: Tako resno večni Bog še pač nikoli Jei terjal od mene ljubezni do bližnjega, kakor v tej uri. Dolgo n močno so se v meni čutstva nagibala zdaj na to, zdaj na »no stran; različni ugovori in izgovori, a konečno sem moral leči: »Ljuba žena! Zavoljo vašega otroka lahko mirno umrete. tltrok bode prišel k dobrim ljudem, ki ga bodo tako radi Imeli in vzgojevali, kot da bi bil njih lasten, naredili bojo I njega zdravega in poštenega človeka. Če bi pa nikogar ne Bašel, vzel ga bodem jaz k sebi.« Zdaj hlane za mojo roko, potegne jo k sebi, poljubljajo i solzami, ter ihle reče: »Bog plačaj Vam! Bog plačaj Vam! lastiti gospod, ako me Bog k sebi vzame, molila bodem neprenehoma ga vas. Tolika dobrota! Tolika sreča!« Seveda, sreča tudi za me. Nikdar Se nisem se čutil tako podati, so po njem uravnati. Nemški narod je mnogo, mnogo številnejši kakor slovenski, imel je že svoj jezik skoraj popolnoma olikan, ko se še o slovenski literaturi ali slovstvu sploh ni zamoglo govoriti. Naravno in samo ob sebi je toraj umevno, da so se začeli Slovenci, osobito mestjan i nemščine učiti v svrho lažjega občevanja a sosednimi Nemci. Seveda se je tudi v tekn časa v posameznih mestih več ali manj tujcev naselilo, med temi obilo Nemcev. A ti niso prišli kot sovražniki slovenskega ljudstva, temuČ kot miroljubni ljudje, ki želijo se svojimi novimi somestjani oziroma sodežoljani v slogi iu zastopnosti živeti, ter njih krajevne šege in običaje spoštovati. Ako so okolščine neobhodno zahtevale, priučili so se tudi čestokrat jeziku svojih novih sosedov. Mestjan i, kakor tudi razumnejši kmetje so dali svojo cleco nemščine učit, ker so razvidli in spoznali, da se le s pomočjo taiste dajo ugodnejše kupčije sklepati z Nemci, ki stoje kot odjemalci njih gospodarskih pridelkov v prvi vrsti. Slovenskih šolskih knjig še sploh ni bilo v tistem času, katerega imamo tukaj v mislih, redno izdajati in rabiti so se začele še le, ko je stopila v veljavo nova šolska postava od leta 1869. „Fihposova" trditev: „kar je Slovencev po mestih in trgih, so le sužnji, so slabo plačani služabniki in bedni delavci" je Jažnjiva in smešna ob enem, ker biti bi morali po takem v nekaterih trgih in mestih na Kranjskem, v katerih ni enega Nemca, ondotni prebivalci 6arai gospodje ali pa sami delavci. Da ni tako, se vsakdo lahko prepriča, Smešno pa bi bilo, da ne rečem neumno, se uka nemščine braniti, ako je edini pripomoček ali pogoj za blagostanje posameznega človeka ta, da mora biti dotičnik Nemec, za pravovzeto, človek vešč nemškega jezika; takega Nemca, kakoršnega skuša klerikalna banda predstavljati slovenskemu ljudstvu kot nekako strašilo ali grozno pošast sploh ni najti v naši domovini in tudi ne drugod na svetu, tak živi le v njih domišljiji. Pred petdesetimi leti, ko še ni dobrotljivega, krščanskega in velikega, kakor v tej noči. Dobro delo storili je vendar najboljše, kar zamore človek na tem svetu imeti. Se nikoli se nisem kesal, če sem za ljudi kaj žrtvoval, pogosto pa, ako sem to opustil. Na temu najbolje spoznam, da biva Bog v nami. Dotakni! sem se še mehke in hladne ročice otrokove, nato pa vzel od ženske slovo. »Na svidenje v večnosti!« je rekla, meni pa se je zdelo, kakor da bi bila v mislih dostavila: Tamkaj bodem mojega otroka od tebe nazaj terjala. Zjutraj ob osmi uri, ko utrujen domu pridem, slalo je pred cerkvenimi vrati nekaj ljudi. Prišli so k maši. Celi dan nisem ime! počitka, tedaj hočem zvečer malo preje v posteljo. Komaj pa sem se vlegel na perje in se srečnega čutil — kar nekdo na vrala potrka. Una mala dekla je prišla, pripoveduje, da je čevljarka umrla, prinesla pa mi je tudi otroka. H krati me je minil ves spanec. Hitro pokličem mojo gospodinjo ter ji stvar razložim, ker že je vlekla obrvi kvišku. Potem mora biti posteljca za otroka; v svoji sobi ga moja gospodinja noče imeli. Imam predal, v katerem so shranjena stara masna oblačila, ta se mora izprazniti, v kuhinjo zanesti, Ž njega se mora postelja napravili za otroka, stara dekla naj bo pri njemu. —- To za prvo noč. Deček je, ime mu je Teodor, po našem Bogdan (ali po- bilo takoršnih hujskaČev ali saj ne v tolikem številn živela sta oba naroda v nekaljenem miru in lepi slogi eden poleg druzega, ravno tako todi posamezni ljudje različnih jezikov, vsak si je prizadeval naučiti kolikor mogoče urno vsaj toliko drugega jezika, da se zamore za silo s sosedom porazumeti. Nalašč se nikdo ni norčeval s človekom, ki je govoril drugačen jezik, nikdo ga ni zaničeval ali celo preganjal. A žalibog, prišli so drugi časi. Prikazali so se krivi preroki v podobi takozvanih „narodnih probu-diteljev". Rekrutirali so se večinoma iz duhovščine. Njih verni posnemovalci in nasledniki, današnji per-vaki so istotak k večjemu delu mašniki, ki nočejo poznati svojega pravega poklica, njegov namen in smoter; svoj vzvišeni stan rabijo le kot zagrinjalo za svoje nesramne namene, naklepe in dejanja. Kar pa smo že tolikrat povdarjali, moramo tukaj spet ponoviti, da nimamo v mislih duhovski stan v obče, temveč le nekatere posamezne hujskače tega stana, ki mu nikakor ne delajo čast. Dobro se še spominjamo Časov, ko so duhovni gospodje na deželi kakor tudi v mestu s prebivalci prav po domače občevali. Ljudstvo je v njih osebi videlo svojega očeta, svetovalca, tolažitelja, spoštovalo jih je, ljubilo jih je in jim bilo brezpogojno pokorno. Kakšen jok in stok je nastal po cerkvi, ako je takšen gospod svojim vernim ovčicam naznanil, da je mora vsled višjega povelja zapustiti! Kakor v procesiji so ga spremljali pri odhodu, včasih prav daleč! A poglejte, kako je dandanašnji. Imamo sicer še precejšno Število mašnikov, ki se po pravici smejo imenovati duhovni oSetje, ki ljudstvu oznanjujejo mir in ljubezen v tistem smislu, v katerem je učil naš ZveliČar. Pred vsemi moramo omeniti sv. očeta, papeža, ki se vestno drži nauka Kristusovega ter po vseh svojih močeh dela na to, da bi se ohranil mir med narodi. Že večkrat so se obrnili posamezni vladarji do njega za svet, ko je že takorekoč skrajna sila slan od Roga). — Ali danes julro po maši. ko sedim pri moji kavi, vzeme me moja gospodinja v zasližbo. Presnelo, ta zna! Bog se usmili krivičnika! Toda meni je lahko. Obljubiti moram samo to, da bodem na eden ali drugi način tega malega kričača iz hiše spravil. 11. oktobra. Mati je shranjena. Štiri možki so jo prinesli, zadej je prišla koza, Bogdanova dedšina. Hišico v sedmerih kotlih so zaklenili. Proč je. Je vendar Skoda, da se mora začeti pod črto spet z novim odstavkom. Če pomislim, kakšne težave je morala uboga ženska v svojem življenju prenašati, se mi v resnici dobro zdi, da počiva zdaj tukaj spodaj v hladni zemlji. Ljubi Bog, ko bi mrtvi vedli, kak dobro je mrtev biti! Zdaj pa moramo malo pogledati, kam da bomo z mladičem. Lep, ljubeznjiv otrok. Pogledal je par krati, kje bi bila mali, zadovoljil pa se je potem s staro deklo. Marija mora začasno pri njemu ostali. Zna ze posamezne besede izrekati, reče >mugudel< in pri tem misli mleko, zna se glasno smejati, ima kol oglje črne oči in vse — kljub temu kmet Pintar noče vzeti deteta. Stokar v Ruti reče ravno tako in kmet v Bamšovi tudi. Učiteljeva žena bi ga rada imela, pa mož ji priporoča potrpežljivosti. Stem pa Bogdanu ni pomagano. Jutri grem tržit. Se bo vendar na svetu našel prostor za takega otroka. 15. oktobra. Kakor se kaže, ga ne bo. Polno je do vrha. Večina ljudi bila in boj bil navidezno neizogiben. A sv. oče jih je s svojim modrim svetom pomiril ter s tem blagim činom tisočere družine, če ne cela ljudstva, grozne nesreče in žalosti, ja morebiti popolnega pogina rešil. Vzorni dušni pastir je tudi naš knez in škof Lavan-tinski, ki želi in hoče imeti mir med svojimi verniki. Žalibog, da se mnogo njegovih podložnih duhovnikov ne ravna po njegovih načelih in nazorih. Srečna, tisočkrat srečna je far a ali župnija, ki ima takega duhovnika! Ljubezen, sprava in mir vladajo v njej, ljuba zado-voljnost je tam doma. V mnngoterih krajih pa ho najdejo mašniki, ki nočejo poznati dolžnostij svojega stanu in poklica, temveč tiste v nemar puščajo, ter se mešajo v zadeve, katerih rešitev nikakor ne sp;u v njihov delokrog. Kraj, v katerem je vladal pred kratkim ljubi mir, spremenil se je v bojišče razvnr tih političnih nasprotnikov, nastala so osebna so ražtva tam, kjer so se poprej ljndje medsebojno ! bili in živeli v lepej složnosti. Pripeti se sicer tudi, da nastane tn in tam sovraštvo brez njihovega po zročenja, a tukaj bi morali v prvi vrsti skušati duhovniki pomirovalno med nje vplivati in nasprotstva kolikor mogoče odstraniti ali saj zmanjšati. Ravnajo pa čestokrat ravno narobe, iz iskre podpihajo v kratkem času mogočen plamen, strahovit požar. Nasledki tem prepirom so pretepi, poboji in pravde. Pri pravdah pa si dohtarji marsikak gokli-narček, desetak ali stotak zaslužijo in tako se da prav lahko raztoltnačiti, zakaj da so postali ti-le zvesti prijatelji in zavezniki hujskačev, ki jim tako postrež-Ijivo za zaslužek skrbijo in pot do premoženja gladijo. Gliha vkup štriha in — vrana vrani ne izkljuje oči. Da je to čista resnica, iti ti je treba ljubi kmet, le! na kako veselico ali kak političen shod. Videl bodeš tam, kako si župniki, kaplani, dohtarji in pisarji roke stiskajo in kupice praznijo na dober vspeh njih vza-j jemnega delovanja. Dobro ti je pa tudi znano, da ti hoče imeli le >špas», otroka pa ne; tukaj je pa olrok, >5pasa<| pa ni. Oče se je moral pustiti za domovino ustreliti. Po pravem bi Slo, da bi se olrok v kakej škatlji poslal grofu Bis-mareku s pismom: »Ti imaš očeta na svoji vesti, vzemi pa Se' ni roka. Raje so zamerim Prusom, knkor moji gospodinji. Nikoli si nisem mislil, da zamore biti laka stara baba toliko; sitna Tri trobelike in sedem mušnic in devet volčjih jagod ter en modras, vse to tvori eno farško gospodinjo, če im* fajmoSter malega otroka pri hiši. Juha je preslana, pečenk* I ožgana. Stavil bi skoraj, da priliva jesih vinu, katerega mi n* j mizo prinese; nikdar Se ni bilo tako kislo, kakor v tem tednu. 1 Pri srajci se je odtrgal gumb, poslala me je žnjim k pesterni. 1 Nisem zamogel uganiti, zakaj da se v otročji sobi poleg ku- fl hinje peč tako kadi; ali našel sem, da je bila cev, ki je fi dimnik napeljana, s cunjami zamašena. .lungferea Otilija! prav žal mi je. Vsi trpimo zaradi tvo-J je^a strupa, ti sama pa še najbolj. — Ko bi ti le vedla, kak«I zelena so postala tvoja lica! Nevošljivost in jeza delate člc-| veka grdega. Kaj pa zamorem storiti? Nikamor ga ne morem« spraviti, nikamor! Ko bi le imeli v našem kraju reko Nil in pa taraonsko« princezinjo, ja potem bi bilo kaj lahkega. O, moj mali Mojzes, I Ljubi Bog, že spet stoče. (Dalje prihodnjič.) ne store ti le gospodje čisto nič zastonj, v mnogih slučajih se je pokazalo, da še celo tega ne, k čemur so postavno obvezani; skušnja nas jo mnogokrat preučila, da so njih računi previsoko ua&ta.vl^A\, ftfe gre toraj misliti, da bi se tako nesebično za vzbolj-šanje gmotnih razmer kmečkega stanu trudili in žrtvovali. Jasen dokaz za neresničnost njihovega pri-hlinjenega zatrjevanja o ljubezni do priprostega ljudstva je pa tudi dejstvo, da narodno blagostanje progresivno gine, medtem ko se prvaški dohtarji bogatijo- O lakomnnsti in nenasitnosti posameznih far-ških hujskačev pa itak nočemo govoriti. Reč je vsakomur znana. Toda zopet in zopet moramo resno povdariti, da 6e to naše opozorovanje ne tiče stanu, temuč le posameznih hinavcev, ki se hlinijo prijatelji ljudstva, pa so njegovi najnevarnejši oškodovale!. So-sebno si prizadevajo napraviti razpor med prebivalci zunaj na deželi in mestjani, omajati pa tudi skušajo zaupnost ljudstva v pravičnost in nepristransko poslovanje cesarskih uradnikov. V dopričanje resničnosti te naše trditvije imamo dovolj dokazov na razpolago. Dalje prihodnjič. Iz Koroškega. Mira nikakor nočejo imeti na Koroškem kakor drugod klerikalni hujskači. Neumorno se trudijo, spraviti tamošnjc miroljubne nemške in slovenske prebivalce v sovraštvo in prepir. Sosebno si prizadevajo, naščuvati priprosto koroško slovensko ljudstvo zoper državne uradnike; naperjeno je to nesramno ščuvanje v prvi vrsti proti sodnijskim uradnikom. Kranjski klerikalni matadorji so odpravili znanega šČuvarja dr. Brejca v Celovec, naj jim tam napravlja in pripravlja pot, katero nameravajo nastopiti pozneje sami pod krinko ali „Iarfo" narodnih prvoboriteljev ali prvakov. Ta tako zvani kvartirmojster kranjske klerikalne armade skušal je že ob različnih prilikah ee izkazati vrednega svojega poslanstva. Vsaj njegovo dosedanje delovanje dovolj jasno kaže, kako neljuba mn je sloga med tamošnjima narodoma, kako ga grize zaupanje, katero vživajo ondotni sodniki in sploh urudniki pri ljudstvu; a spoznati je že moral, da svojega misijona ne bode zamogel rešiti, ker vse njegovo kalenje miru in njegovo kričanje je zastonj. Vsi takozvani nIjudski" shodi, katere prirejajo narodni hujskači in na katerih se kliče ljudstvo pod orožje zoper neznanega mu sovražnika, so hvala Bogu do j sedaj imeli jako malo vspeha, ker priprosto ljudstvo | ima dovolj zdrave pameti, ter namah spozna njih samolastne nakane in namere. i Adjutanta klerikalne armade, dr. Ferjančič in j dr. Ploj, sta ee predrznila v državnem zboru Koroške politišne razmere tako zasukano označevati, da se je [niinisterski predsednik Korber čutil primoranega, ta tdva 'gospoda in nju pristaše prav odločno zavrniti, [ko sta vpletala v svojo resolucijo znani slučaj ob-Isodbe Bratuša. Rekel je: „Da se v pripravnih slučajih uradi na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem I slovenskega jezika povoljno poslužujejo, to Vi, moja gospoda, tudi sami pripoznavate, ako se pa pripeti enkrat kak pregrešek, tedaj se ta glede na tisočine vsakdanjih uradnih delovanj ne mora v poštev je-■m&ti. Drugačno so razmere na Koreškem. Tamkaj je ogromna večina prebivalstva nemška, ki je dosedaj v najlepšem miru s slovensko manjšino živela; pa tudi tukaj vlada skrbno na to pazi, da se jezikovne odredbe natančno izvršujejo, kljub vsemu, o Čem se je tukaj govorilo. Nikakor se ne bo vlada po-edinemu agitatorju (hujskaču) u d a 1 a , ki je prišel kot misijonar, da bi deželo jezikovno vznemiril." Ko je na nepotrebna vtikanja nekega dalmatinskega poslanca poslance Dobernig pripomnil: „Mi Korošci se za Dalmacijo tudi ne brigamo, pustite nas pri miru!", mu odvrne Ferjančič: Mi vas ne bodemo v miru pustili!" Jasno se toraj vidi, da ti-Ie hočejo nemir in prepir na vsak način. Lepo je, ako se človek zaveda svoje veljave in svojih pravic; lepo je, ako zamore in zna med svetom tako nastopati, da je ta prisiljen, ga spoštovati in ceniti; lepo je in bogoljubno, če se človek svoje pravice trdno drži in ji zna vsestransko veljavo pridobiti, pa še veliko bolj čislan in občnega spoštovanja vreden je tisti, ki želi in se trudi, s svojim sosedom v miru in slogi živeti, ki se kolikor možno ogiba vsakterej razprtiji in prepiru, ki želi preprečiti vsako priliko k vznemirjanju sosedske sloge in vzajemnosti. Ako imaš težnje in težave, katere si upaš s pomočjo svojega soseda olajšati, sporazumi se tedaj ž njim dostojnim in postavnim potom, ne leti takoj k dohtarju in delaj tam lažnjive izjave! Resnica pride prej ali slej na dan in ti imaš za to le škodo in sramoto. Kakor za posameznega človeka, veljajo ta pravila tudi za cele narode ali ljudstva, posebno pa polagamo te besede vam, vrlim Korošcem na srce, da bi jih osrčevali in njih resnico spoznali predno zabre-dete v nevarnost, ki vam preti od nekaterih zape-ljivcev. Vsak mešetar si išče dobička pri eni ali drugi stranki s svojim prigovarjanjem, hvalo, grajo ali celo grožnjo in taki dobičkaželjni mešetarji so tudi tisti brezvestni hujskači, ki vas hočejo zapeljati v zmešnjavo in razprtije, katerih konca sedaj še ne moremo dovolj presoditi. Dobro je izprevidel, da ne more tako dalje iti, zagrebčki nadškof, dr. Jurij Po-silovič. Izdal je pastirski list, v katerem se med drugim najdejo besede: nAko se kak dušni pastir s političnimi ali drugimi posvetnimi reči več peča, kakor s cerkvenimi zadevami, tedaj opušča svoje dolžnosti proti Bogu in proti ljudstvu. Prav strogo toraj prepovemo v cerkvi yali na prižnici politična vprašanja razmotrivati." Čast naj bode in hvala modremu gospodu nadškofu za te odločne besede! Upamo, da bodemo tudi mi Slovenci od naših uglednih višjih pastirjev enake slišali. Vi slovenski Korošci pa, držite se svojega na-prednjaškega mišljenja ter vsakogar dobro zavrnite, kateri vam hoče kaliti mir in slogo, kakor so to storili vrli naprednjaki na shodu v Dobrempolju, ko so sestavili in podpisali zahvalnico na ministerskega predsednika plcm. Korberja, v katerej jasno izražajo svojo zadovoljnost s dosedanjimi razmerami, ter krepko nasprotujejo postopanja novodobnih krivih prerokov. Ne dajte se tem pregovoriti, zapeljati in oplaziti. Naprednjaški pozdrav vam pošilja vaš prijatelj in sobojevnik „Stajerc"! Spodnje-štajerske novice, Iz spominskih sapiskov. Due 23. junija 1900 je stal tukaj sni učitelj g. Viljem Frisck kot obtoženec pred porotnim sodiščem v Mariboru, ker je tukajšneimi advokatu dr. Brumenu očital, daje ovaduh. Priseli je bil nekršvcBti spoznan, ker so porotniki enoglasno kot dokazano spoznali, da je dr- Irumen sodnijsko znani ovaduh (denuncijant). Gospod Karol Giegorič nam piše iz Spodje Šiške pri Ljubljani: nNi res, da bi bilo moje podjetje v Celju propadlo, ni res, da sem jaz zahteval kako podporo, ni res, da jo bilo meni treba pomoči, in ni res, da je meni sploh česar zmanjkalo, ali pa, da bi se bil kdo od mene obrnil. Jo z zapustil sem Celje, ker sem si zidal za 52.000 kron hišo v Spodnji Šiški pri Ljubljani in sem tam začel veliko vinsko fjgovino". Od Velike Nedelje. »Celjska žaba" sumiči in napada gospoda nadučitelja v Veliki Nedelji na tako nesramen način, da te reči ne moremo hladnokrvno prezirati. Predbaciya mu namreč, da dobiva podporo od „Sudmarke* in „Šulferajnaa in da je baje kriv, da se otroci iz Veliko Nedelje raje v nemško ormožko šolo pošiljajo, /aba, tvoje regljanje naprednjakov v njihovem napredku ne bode zaviralo, molči raje in skrij se, zima je! Okradeni tat. Hrvat Franjo Coh iz Huma je v Pristavi, okraj Šmarje pri Jelšah, ukradel gostilničarju Strašekti 540 kron. Ko je šel potem skozi gozd, napadel ga je že 1 Okra t predkaznovani tat Anton Pirkovič ter mu odvzel od ravnokar dobljenega plena 260 kron. Oba uzmoviča imajo že pod ključem. Nečloveški zločinci so v noči od 23. do 24. nlomili v spalnico pri veleposestniku Ivan Ger-joviču v Rigolnici pri Brežicah službujočih dekel, Kate in Barbare Verbešič. Bili ste si sestri, prva 17, druga pa 24 let stara. Obe ste bili vsled udarcev s sekiro na glavi in rokah težko ranjeni. Vzrok zlo-činstvu je bila najbrž ljubosumnost. Kmetskernu okrožju, ki je nam doposlalo dopis tikajoč zadevo ptujskega sejma sv. Katarine, se prisrčno zahljujemo ter mu naznanjamo, da bodemo dotičnega Črnega breznačajnega hinavca in nepokoj-neŽa v našem prihodnjem listu pod krtačo vzeli. Mi sicer nismo bili namenjeni si s takim potepuhom roke umazati, a na voljo ljudstva smo se vendar za to odločili, ker je mnogo naših naročnikov to željo izrazilo pismeno, kakor tudi ustmeno. Veseli na3 Vaše zanimanje. Z Bogom! Nemškutarije se bojijo klerikalni krivi preroki od strani Marijinih bratov. Ta red je namreč kupil neko večje posestvo v Seliščih pri Št. Jurju ob Ščav-nici ter misli tam graditi šolo in samostan. Črnci, ki vse črno vidijo, se boje, da bi se znala skozi ta red nemškutarija vtihotapili. Ja, sumiČiti ti pa znajo! Poskušeni dvojni umor in samomor. V Karčevini pri Vurbergn je dne 4. t. m. mizarski mojster J. Rečnik vstrelil z revolverjem na svojo ženo in hčer ter obe težko ranil. S prvo krogljo je zadel ženo v glavo, z drugo pa v roko, ko jo je vzdignila v obrambo. Nato jo šel nad hčer, katero je imel medtem v kamri zaprto, ter tudi isto težko ranil. Ko se je žena nekoliko zavedla, začela je klicati na pomoč, vsled česar je zločinec pobegnil. Zvečer ob poluosmih je prišel Rečnik težko ranjen k Ptujskemu zdravniku g. dr. Mezlerju, ter istega prosil, naj mu krogljo iz čeljusti izvleče. PopraŠan, od kodi da ima rano, raz- i ložil je vso svoje zloČinstvo. Oddan je bil v tukajšno bolnišnico, odkoder so ga 6. t. m. v svrho operacije v Graško kliniko prepeljali. Ženski sta v Ptujski bolnišnici. Vzrok zločinu je bil domači prepir. Od porotnega sodišča v Celju. Dne 8. novembra t. 1. je bil obsojen pri porotnem sodišču v Celju požigalec Andrej Marine iz Št. Jurja na Taboru na 5 let težke ječe. — Nadalje je stal pri istem sodišču J. Robnik iz Slovenjegradca obdolžen požiga in goljufije. Prvega zločina je bil nekrivim spoznan zaradi druzega pa enoglasno krivim, ter bil obsojen na IN mesecev težke ječe. — Dne 2. t. m. je bil od po- | rotnikov zaradi tatvine (nad 600 kron vrednosti), nadalje tatvine iz navade, goljufije, izsiljenja, javnega nasilstva (proti orožnikom) in prestopka neresničnega zglašenja krivim spoznan Gottfried Krebs ter od sodnega dvora na 7 let težke ječe obsojen. Krebs je nosil že različna imena n. pr. Alojzij Majer, Kngelbert Kerzenberger itd. V ječi je bil že večkrat, slednjič 8 let v Ljubljanski kaznilnici. Zadnja leta se je klatil med cigani po Primorskem, Kranjskem in Štajerskem. Ko je obsodbo zaslišal, je rekel: „Kaj je to, 7 let? 20 let bi mi bili morali dati. 7 let je za mene, kakor eden dan." Dopisi* 0d sv. Jurja ob ŠČavnici. Zahvala. Prostovoljno gasilno društvo sv. Jurja ob ŠČavnici se prisrčno zahvaljuje vsem svojim dobrotnikom za poslane podpore v tem letu. Odbor. Od sv. Antona v Slovenskih goricah se nam piše: »Dragi nam nŠtajerct *£tx* »i t^i -$ trgu na Spodnjem Š/ajerju, lik cerkva in kolodvora, se da v najem. Kje, to se zve v upravniStvu »Štajerca". UHO Obroči za zaboje (kište) iz leskovine ali vrhovine se kupijo Ponudbe naj se pošljejo na oskrbništvo deželn.ga kopališča v Rogatcu (Landschaftl. Brunnen-Verwallung in Rohilsch-Sauerbrunn). 1133 Gostilna z lepim posestvom, pripravna za kakega vrtnarja, ta mlekarstvo ali pa za malo mesarijo, ob glavni cesti, 11 minut od Maribora oddaljena. se proda zaradi boleh-nosti sedanjih posestnikov za !K>00 gld. Potrebni kapital -1000 gld. Samo pismena povprašanja sprejema Ed. Kahn, Maribor, Dom-platz 13. 1132 Na prodaj 1136 je gostilna blizu Trbovljskega rudnika, s 4 hišami in HO stanovanji, Najemščina nese 205 kron na mesec. Več se izve pri Joban Doganu, krčmarju v Trbovljah. Veliko presenečenje Nikdar v življenju ni več take priložnosti. 1128 500 komadov za 1 gld. 95 kr. Ena krasno pozlačena precisna ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči z jako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imit. Žlahtnim kamenom, 1 krasen mošnjiček, 1 jako fino žepno zrcalo, 1 par manSetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3°/Q duble-zlat) z patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 fini album z 36 najlepšimi slikami, 1 eleg. broša za dame (novost), 1 par bouton s simili-brilantom, 5 različnih smešnih reči za stare in mlade, 20 različnih reči za korespondenco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo I gld. 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali Če se denar pošlje naprej. Dunajska centralna razpošiljalnica P. Lust, Krakov (Krakau) št. 41. NB. Za neugajajoče se denar vrne. Ekonom ki je dovršil sadje- in vinorejsko Šolo z dobrim uspehom, vešč vseh gospodarskih del, nemškega in slovenskega jezika zmožen, želi službe na kakem večjem posestvu, najraje takem z vinogradi. Ponudbe naj se pošljejo na Jožef Mlakar, ekonom, sv. Ivan Zelina, Hrvatska. 1129 Posestvo z gostilnico ■At V&.V.W, ■$*>& }*6.V.O w*gs>4*A\w%\ -$*>• goji radi bolezni posestnice proda. Posestvo leži v jako ugodnem |"*ra)u na^pohrijem^vorosKem in je tudi združeno z tahakiraHko in z (rgov/no z mešanim blagom. Gospodarska poslopja so v najboljšem stanu. Posestvo meri 19 oralov (joh) njiv, 5 oralov travnikov in 15 oralov gozda. Vse je v najboljšem stanu in tik kolodvora ležeče. — Naslov (adres) pove „ŠtAJcrc". 1113 Lepo posestvo v Škoficah, pol ure od Verbskega jezera na Koroškem, z novozi-dano hišo in gospodarskim poslopjem, obsegajoče 25 oralov zemljišča, z rodovitnimi njivami in travnki, dobro zaraščenem gozdom. v prav lepem kraju in vse v najbojjšem stanu, se za 6500 gold, proda; potrebnega kapitala 3000 gold. Pismena vprašanja na F. S. 3000, abzugeben bei Herrn Martin Burger, Gastwirt in Schief-ling a. See. Post Velden (Krirn-lenj. 11*8 Koračnica ob glavni cesti v Tržecu (Markl-dorf) se da pod ugodnimi pogoji v najem, ali pa se '•> posestvom in hramom vred proda. Več se izve pri: Neži Vaupotič v Tržecu, poleg nekdanjih Pihlerov. 11-10 Na mojo viničarijo iščem pridnega in zanesljivega viniearja, kateri mora bili oženjen ter imeti veselje in spre^oost za vinogra-dska dela. Na razpolaganje mu je hiša, hlevi, njive in travnik, da zamore rediti dvoje goved. Naslov: FrancPossek, grad Poglet, pošla Loče (hI. Geist). 1142 Trgovina 1146 na Slovenskem, tik državne ceste, obstoječa iz prodajalnice. sobe, \nrimje. veze, Vleii m sViaclisa. s vso opravo, tudi nekaj blaga, pri hiši ja vrf za zelenjad, se da v najem ali pa se pod ugodnimi pogoji proda. Naslov prodajalcev se zve v upravniStvu Štajerca- Novozidana hiša s 2 sobama in 2 kuhinjama, 2 kleti, z gosdodarskim poslopjem s 3 hlevi za svinje, lepim vrtom za zelenjad, je v Gornjem l*o-brežju pri Mariboru na prodaj. Cena 2(00 gold (hianilnice je vknjižene 900 gld.). Naslov pove upravništvo »Štajerca". 1149 Zaračunjeni natakar slovenskega in nemškega jezika zmožen, oženjen (dobro je, ako ume krojaški obrt), se sprejme s 1. januvarjem 1904 v gostilni ?3sp. Jurja Lauko v Trbonjah pri uzenici. Položiti ima 200 kroa kavcije. 1144 Vsled pridobitve službe v Ameriki prodam svoje v kat. občini Poljčanc tik cerkve ležeče arondirano posestvo obstoječe iz hiše in gospodarskega poslopja z 1 hle/om za živino, z 2 svinjakoma, z 2 ut-ma za steljo, 1 kletjo in skednjem. K posestvu pripada vinograd z braj-dami, ki daje 21 hI. (okoli 8 po-lovnjakov) vina; njiv je l1/* orala, travnikov 2 orala, kostanjevega gozda pa '/« orala. V bližini hiše je studenec, ki nikdar ne u-ahne. Cena je samo 2000 kron. Izplačati se ima, kedar se prevzame. Naslov: Anton Straus, tovarniški kovač pri Emil Neussu v Poljča-nah. 1139 priporočava najino bogato zalogo raznovrstnega blaga, kakor norimberško galanterijsko blago, igrače za otroke, tkanine in pletenine, kožuhovino, obuvalo, raznovrstno možko in žensko perilo; V najini podružnici (filijali) pri mostu (Wagplatz) se dobi fina ogerska moka, naša znana in jako priljubljena domača zaseka {zasekan špeh), mast in maslo, ajdovi :n koruzni o'robi za svinjsko pičo in sploh vse v lo stroko spadajoče špecerijsko blago. Nadalje manufakturno blago, tkan;ne in pletenine, perilo, galanterijsko blago. Vse to po občeznani pošteni nizki ceni priporočujeta liso Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. Pravo domače platno za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita rjuha (plahta) za posteljo 2 ali 2l/, metra dolga, velja samo 1 gld., oziroma 1 gold, 20 kr. — Najfinejša sešita rjuha iz tenkega domačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. To domače platno de tudi prodaja na metre in sicer velja, čeprav je platno 160 cm. široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače plalno za nStrozoke* velja meter 20 ali 25 kr, za obleko meter 28 ali 35 kr. Brata Slawitsch 1068 trgovca v Ptuju, Florianski trg. Razjasnilo. — 16 — Jako čislane remonter-ure na sidra (anker) zistem llosskopf v nikelnaslem okrovu se že Črez eno leto od mojih kupovjilcev kaj rade kupujejo, sosebno jih čislajo ljudje na kmetih, uradniki, orožniki, finančni in železniški uslužbenci, ker so ž njimi prav zadovoljni. Pošiljam moje prave amerikanske patentovane remonter-nre na sidra, zistem llosskopf (jako priporočane za službo) z email-kazal-nikom v fino poliranem nikelnastem okrovu s pozlačenimi kazali, natančno regulirane, tekoče 36 ur, garantirane na 3 leta, kupovalcem direktno 1 komad za gold. 2-50, 3 komade za gold. 7*— 0 komadov za gold. 13-50. Dobijo se pri meni tudi ure lega zistema s podobo Karola Marxa ali pa Ferdinanda Lassale ter stane komad gld. 3" -. Nikelnaste verižice z lepim privezkom (kompas) k lem uram stanejo samo 30 kr. en komad. Pošilja se proti postnemu povzetju ali pa, da se denar naprej pošlje ter vrnem istega takoj, ako bi komu ura ne ugajala, ako bi ura ne šla dobro. Nikdo ne more poštenejšo kupčijo zahtevali. Hanns <*$$* Konrad Prva tovarna za ure v Briixu štev. 475 na Češkem Ustanovljena 1887. ces. kr. sodnijsko poverjeni cenilec, Nobena tvrdka ni odlikovana s ces. Icr. avstrijskim državnim orlom, s zlatimi in srebernimi medaljami od razstav ter z več kakor 10 tisočimi pohvalnimi pismami iz vseh krajev sveta. Moja tvrdka je kot izvozna tvrdka v tej stroki brez samohvale največja in najstareja ter razpošilja v vse dele sveta. Ilustrovani cenilni katalogi o urah o zlatem in srebrnem lepotičju pošljejo se na zahteranje brezplačno in franko. p. 879 V Ameriko potujoči blagovolijo naj se obrniti na agenturo Zwllcbenbart y Buchsu in ¥ Baslu (Švica) Generalno zastopništvo francoske prekmorske brzo-parobrodne družbe Havre-New York. Na vsako vprašanje da se poštnine prosti in brezplačen odgovor in pojasnilo. 1069 jucsuiuaka parna žaga. Na novem lentnent trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahlevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d. ho B ožične in novoletne razglednice v veliki izberi, 100 komadov za 4, 5 in 6 kron in svilnati papir (Seidenpapier) v lepih barvah in po najnižjih cenah priporoča W. Blanke v Ptuja nasproti nemške cerkve in nasproti velike kasarne. Nikdar več ni take priložnosti! Tako dolgo, dokler Še ni zaloga hlač izprodana, dobi vsak dor elegantne *»1 X. za malo svoto in sicer za I gld. 80 kr. Hlače so iz pristnega sukna in se rabijo lahko za jesen ali zimo. Izdelane so po najnovejši dunajski fasoni, vzorci sukna so jako ltp\. Kdor naroČi dvojne hlače, dobi jih za 3 gld. 30 kr. Pošljejo se po postnem povzMju. Pri naroČilu zadostuje, ako se naznani dolgost hlač" in njih Sirokost okoli pasa. Dunajska lllijala za snkneno blago Ch. Jnngwirth, Krakan 51. Neugajajoče se vzame nazaj ali pa se povrne denar. 1110 Izdajatelj in odgovorni urednik: Michael Bayer. Tisk; W. Blanke v Ptuju.