316    
Ravnopravnost narodna — Avstrii živa potreba.
Da je Avstrija sama po sebi nepremagljiva brez vse unanje podpore, ji je treba le, da so vsi narodi veli-cega njenega carstva zadovoljni in srečni. Eden najvažnejših pogojev — se ve da ne edini — tej zadovolj-nosti in sreči pa je ravnopravnost narodna, to je, da vsak narod vživa popolnoma svoje pravice v jeziku in vsem drugem, kar obsega zapopadek narodnosti; nič več, nič manj. Po tem so si vsi narodi bratje med seboj, vsi skupaj pa velika družina enega mogočnega vladarja. Kdor vidi, da se neprenehoma suče kolo sveta, kakor ga v vsem zahteva časa napredek, se pač ne bode s tem motil, da z ravnopravnostjo versko je v Avstrii že vse pri kraji. In vendar je še tacih tako imenovanih „velicih časnikov" na Dunaji, kteri v svoje programe nikdar ne pozabijo zapisati „confessionelle Gleichberechtiguug" — za „ndrodno ravnopravnost" pa nimajo besede. Kdor je na priliko še le unidan bral program tako imenovane „neue freie presse", vidil je to, pa si tudi lahko mislil, kakošna „freie" mora biti to! Zato pa nasproti človeku dobro de", ako zapazi, da časnik, kteremu nedavno še narodnost v Avstrii ni celo nič pri srcu bila, zdaj za-njo pleduje,  kakor,   na
priliko, „Wiener Lloyd" te dni takole: „V vseh deželah Avstrije lahko popolnoma narodno pravilo (nationa-litatsprincip) obvelja brez škode za veljavo državno. Prav Avstrije poklic je, da narodno pravilo tako rekoč v čast spravi in da pokaže, da pravica in svoboda narodna prav lahko obstaja zraven močne države. Saj politika ni filosoflčna sistema, ki bi se morala v vseh konsekvencijah na las izvršiti. Francozka država je najiskrenejša braniteljica narodnega pravila, pa vendar nikdar nikoli ne misli, da bi Elsass odstopila Nemčii. Znebimo se tedaj praznega strahu pred narodnim pravilom, in naša politika bo krenila na pot, da prijatel in neprijatel bota veselo strmela nad njo."
317