HRANILNICA ^ TTJ POSOJILNICA 11 Kmetijsko GoMtarake Pokrajine KOČEVSKE d.d. ^(oiUta «. Kočevje N ovili -n j 0 Vi 0 Ji MOJA HRANILNICA Kočevje, Roška c. 8., teL: 853-777 Ribnica, Vrvarska 3., tel.: 861-556 Z RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA 28.NOVEMBER 95 ŠTEVILKA 110 Poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica Pekarna mm Vaša pekarna Pekarna Hram, Trdnjava 1,Kočevje, telefon.: 855-558 CENA 160 SIT Anica in Zdeno Mikulin SVOJEGA TALENTA NE SMEŠ ZAPASTI Naš gost GLASBENA SKUPINA SELEKCIJA NOVE NOVICE PROTI MONOPOLU OBČINE ♦ RAZGLAŠENA PRVA VAJA ORKESTRA ♦ KOČEVSKI ZELENI SE NE DAJO ♦ MOJCA NAJBOUŠA V LOGIKI Vabimo Vas v novi DISKONT, C & C v Ribnici, cesta na Ugar, kjer Vam nudimo prehrambeno blago in artikle dnevne potrošnje po najugodnejših cenah: OH MOKA TIP 500 1/1 10 kg. 719,00 SIT ROZINE UVOZ 500 g kom 132,70 SIT OLJE CEKIN 1/1 zaboj 2.001,80 SIT PENEČE VINO MOUSSKY 0,75 316,00 SIT RIŽ V VEDRUS 5/1 kom 814,70 SIT PR. PR. ARIEL 4 kg kom 1.183,40 SIT BOGATA PONUDBA SLADKEGA PROGRAMA MIKLAVŽA AKTUALNO: od 30 11. do 6.12 MIKLAVŽEV POPUST pri gotovinskem nakupu sladkega programa igrač, otroških nogavic, otroškega perila, otroške konfekcije: 5% POPUST od 3.000 do 5.000 SIT 8% POPUST od 5.001 do 8.000 SIT 10% POPUST nad 8.001 DIT Do 16. 12. 1995 akcijska prodaja pohištva in teh. blaga v specializiranih trgovinah! KOVINOTEHNA 0 Reška c. 23, Kočevje, tel. 853-621, fax 851-613, 7.00-12.00, 16-18 Opekarska 41 a, Ribnica, tel. 861-064 8.00-18.00 sob. 8.00-12.00. orii električni ^SiOOO.Oo ^ videorekorder PHILIPS VCR 274/55 47.490.00 aparat za pranje PAVARINI 600 27.700,od kritina BRAMAC KLASIK 103.70 pee petrolej od 39.Qno,no Be/a tehnika na 6 čekov brez obresti, ostalo blago nad 6.000 SIT na 2 čeka, nad 9.000 SIT na 3 čeke brez obresti, za gotovinski popust nad 12.000 SIT 6% popust, kredit! UVODNIK V dolgih poznojesenskih nočeh, ko se tema spusti že v zgodnjih popoldanskih urah, se marsikdo med nami najraje zadržuje doma, na toplem, in se v svojem varnem gnezdu prepusti mislim in sanjarjenju. Zagotovo ga ni med nami, ki se še ni prepustil veliki ptici s čarobnimi krili ponesti v višave, med puhaste oblake, tlakovane z mavrico... Vsi mislimo, daje sanjarjenje nedolžna zadeva, saj ne nazadnje lahko vsakdo v mislih počne, kar mu je ljubo. Pa te sanjarije zagotovo niso tako nedolžna zadeva, da bi se jim kar v nedogled nekontrolirano prepuščali. Misel je namreč energija z višjo frekvenco nihanja kot materialna oblika, ki se pojavi kot njena posledica v materialnem svetu. Tako je po A. Dobrovnik 'nenadzirano sanjarjenje in predajanje vsakovrstnim svobodnim poigravanjem v mislih vse prej kot nedolžno in nenevarno - misli se materializirajo, to pa je odvisno od njihove intenzitete in čustvenega naboja. Enako privlači enako in misel, ki jo oddamo, potuje k enako mislečemu in se nato okrepljena vrne k nam -tako nastajajo miselni oblaki, ki se tem lažje in prej materializirajo, čim večji so...' To je v bistvu princip ustvarjanja množičnih psihoz, kar je lahko še posebej nevarno tako za posameznika kot za družbo nasploh. Če vsaka misel res sproži gibanje, valovanje, ki se nam vrne nazaj v materialni obliki (saj nič ne obstaja samo po sebi kot tako, obstaja samo toliko, kolikor obstaja v naših mislih), bi torej moral človek svoje misli nenehno nadzirati, saj je to edini način, kako naj obvlada svoje življenje. Predvsem pa bi se morali vsi voditi po indijanskem načelu, da je treba misliti s srcem in čutiti z glavo - zagotovo bi bolje, pa tudi srečneje živeli. UREDNICA VSEBINA AKTUALNO ......................4 Nove novice kličemo na pomoč najvišje sodišče, da nas zaščiti pred samovoljo občinskih oblasti. S podobno priprošnjo so se pred samovoljo državnih uradnikov že uspeli zaščititi slovenski Zeleni, tako da lahko njihovi kočevski kolegi legalno pripravljajo okrogle mize in razpošiljajo zahteve po čistejšem zraku in vodi. NOVE NOVIČKE...................7 Podjetja nastajao, odmirajo in se spreminjajo, kar je lepo in prav, saj svobodno krožijo ideje in sredstva. Kočevski svetniki pa so zaradi pomanjkanja idej, kako proračunska sredstva razdeliti med ljudi z idejami, pooblastili župana, da jih prerazporeja znotraj občinske blagajne. ČRNA KRONIKA.......................8-9 Ribniške ceste so spet terjale smrtno žrtev. NOVE NOVIČKE.......................11 Sodraški župnik se je lotil največjega gradbenega podviga na našem koncu in ga s pomočjo faranov v nekaj mesecih že spravil pod streho. Pod njo naj bi se v prihodnjih letih odvijale tako sakralne kot posvetne dejavnosti. VAŠ INTERVJU........................12-13 Presstavljamo vam eno od legend ribniškega rokometa, ki ima podobno pestro življenje kot na živahnih športnih igriščih tudi v številnem družinskem krogu. ŠOLSKA STRAN...........................16 Mojci se ni zdelo logično, da bi lahko zmagala v logiki, nekterim pa se zdi logično, da verouk spada v šolo. PREDSTAVLJAMO VAM.......................19 Petrol je s spektakularno otvoritvijo obnovljenega bencinskega servisa ter njegoyo ^ ponudbo pokazal tudi na našem koncu, da ne vzbuja zaman zaupanja številnih vlagateljev. V', AKTUALNO št. 110 I Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, objavlja na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Ribnica z dne 9.11.1995 JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNINE I. Predmet prodaje je komunalno opremljeno stavbno zemljišče na križišču Vrvarske in Ljubljanske ulice pare. št. 1782/11, dvorišče v izmeri 107 m2, k.o. Ribnica. II. Izklicna cena znaša 4,000.000,00 SIT. III. Varščino v višini 10 % izklicne cene je potrebno plačati pred javno dražbo, celotno preostalo kupnino pa mora uspeli dražitelj plačati v tridesetih dneh od dneva sklenitve pogodbe. IV. S potrdilom o plačilu varščine se dražitelj izkaže pred začetkom dražbe. Varščino je potrebno plačati na žiro račun Občine Ribnica št. : 51310-630-12019 ali pri blagajni Občine Ribnica, Gorenjska c. 3/11. Varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino , ostalim udeležencem pa se vrne brez obresti najkasneje v treh dneh pojavni dražbi. V. Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s potrdilom, da imajo sedež na območju Republike Slovenije in fizične osebe s potrdilom o državljanstvu. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje. VI. Uspeli zdražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po končani dražbi. Če dražitelj po svoji krivdi pogodbe ne podpiše v postavljenem roku, se šteje, da je odstopil od nakupa, vplačana varščina pa zapade prodajalcu. VII. Davek na promet nepremičnin in druge stroške prenosa in vknjižbe lastnine plača kupec. Vin. Javna dražba bo v torek, dne 12.12.1995 ob 13.00 uri v sejni sobi Občine Ribnica. IX. Dodatne informacije lahko dobite po tel. štev.: 861-090. OBČINA RIBNICA Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, objavlja na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Ribnica z dne 09.11.1995 ponovno JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNINE I. Predmet prodaje je dvosobno stanovanje št. 02 v izmeri 59,51 m2 v I. nadstropju stanovanjskega bloka na Trgu Veljka Vlahoviča 01 v Ribnici. II. Izklicna cena po sodni cenitvi z dne 07.10.1995, zmanjšana za 1/3, znaša 2,894.432,00 SIT. III. Varščino v višini 10 % izklicne cene je potrebno plačati pred javno dražbo, celotno preostalo kupnino pa mora uspeli dražitelj plačati v tridesetih dneh od dneva sklenitve pogodbe. IV. S potrdilom o plačilu varščine se dražitelj izkaže pred začetkom dražbe. Varščino je potrebno plačati na žiro račun Občine Ribnica št. : 51310-630-12019 ali pri blagajni Občine Ribnica, Gorenjska c. 3/II. Varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino , ostalim udeležencem pa se vrne brez obresti najkasneje v treh dneh po javni dražbi. V. Na dražbi lahko sodelujeo vse pravne osebe s potrdilom, da imajo sedež na območju Republike Slovenije in fizične osebe s potrdilom o državljanstvu. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje. VI. Uspeli zdražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po končani dražbi. Če dražitelj po svoji krivdi pogodbe ne podpiše v postavljenem roku, se šteje, daje odstopil od nakupa, vplačana varščina pa zapade prodajalcu. VII. Davek na promet nepremičnin in druge stroške prenosa in vknjižbe lastnine plača kupec. Vlil. Javna dražba bo v torek, dne 12.12.1995 ob 11.00 uri v sejni sobi Občine Ribnica. IX. Ogled nepremičnine je možen dne 11.12.1995 med 9.00 in 10.00 uro, dodatne informacije lahko dobite po tel. štev.: 861-090. OBČINA RIBNICA NOVE NOVICE OBVESTILO ZA JAVNOST Nove novice obveščajo ribniško javnost in vse naše bralce, da vlagamo tožbo na Vrhovno sodišče RS ter ustavno pritožbo na Ustavno sodišče RS zoper občino Ribnica. Po našem trdnem prepričanju in tudi mnenju strokovnjakov na medijskem in ustavno-pravnem področju, so bile s sklepom 9. seje sveta občine Ribnica, da zadolži občinsko upravo za pripravo predloga izdaje brezplačnega občinskega glasila, neposredno kršene ustavne pravice po 39. in 74. členu Ustave RS. Tožbo utemeljujemo z resno nevarnostjo, da se bo na lokalni ravni ustvaril monopol, ki ogroža tako svobodo tiska kot svobodno gospodarsko pobudo v naslednjih pogledih: 1. Občinsko glasilo bo imelo bistveno prednost pri dostopu do informacij v primerjavi z vsemi drugimi sredstvi javnega obveščanja na lokalnem področju; 2. Z vsebinsko platjo vesti in mnenj, ki bodo zelo verjetno prilagojene interesu občine oz. političnih strank in skupin, ki bodo določale sestavo uredniškega odbora ter tako posredno in neposredno kreirale uredniško politiko glasila, utegne biti glede na brezplačno dostavo glasila ogroženo svobodno širjenje vesti in mnenj (oz. enakopravnost drugih glasil pri tem) ter s tem tudi pravica občanov do obveščenosti; 3. Občinsko glasilo bo financirano iz občinskih sredstev, obseg sredstev pa bo omejen le s trenutno politično voljo svetnikov in župana. Glede na to, da na področju občine že obstaja lokalni časopis, ki ni financiran iz občinskihh sredstev, to pomeni, da kot podjetniki in državljani z obveviim plačevanjem davkov omogočam o občini, da omejuje gospodarsko dejavnost na enakem področju, kot ga opravlja sama na svoj račun. Glasilo si tako lahko zagotovi kot za občane "brezplačen" medij absolutno dostopnost do vsakega bralca v občini in s tem neposredno ogrozi tržno privlačnost Novih novic za kupce in oglaševalce. Ker so oglaševalci eden pomembnejših pogojev, da je časopis na trgu z veliko prostorsko rapršenostjo in nižjo izobrazbeno strukturo pretežno podeželskega prebivalstva lahko cenovno dostopnejši bralcem, je s tem ogroženo svobodno širjenje vesti in mnenj; 4. Državljanom, javnim ustanovam, podjetjem in obrtnikom v vlogi koristnikov proračunskih in drugih javnih sredstev je s tem na lokalnem področju na voljo konkurenčni "uradni" medij, kateremu bodo pri oglaševanju dajali prednost tudi iz bojazni, da jih bo država zaradi sodelovanja z zasebnim medijem lahko posredno ali neposredno sankcionirala na ostalih, za njih življenjsko pomembnih področjih (omejevanje proračunskih in javnih sredstev, poostren inšpekcijski nadzor itd.). Tudi v tem je po prepričanju Novih novic z nameravano ustanovitvijo občinskega glasila ogrožena svoboda tiska. Ker bi zaradi izvšitve občinskega akta lahko nastale za tožnika nepopravljive posledice, pričakujemo od pristojnih sodišč tudi čimprejšnjo izdajo začasne odrebe o zadržanju izvšitve izpodbijanega sklepa. Ne glede na pričakovano odredbo ali dokončno odločitev Vrhovnega in Ustavnega sodišča pa pričakujemo od Sveta občine Ribnice in župana toliko politične modrosti, da se vzdržijo nadalnjih postopkov za ustanavljanje občinskega glasila oziroma da se pereče problematike informiranja javnosti o svojem delu lotevajo z večjo obzirnostjo do obstoječih sredstev javnega obveščanja in odgovornostjo do davkoplačevalcev. Kočevski regijski park ORKESTER NA PRVI VAJI IZZVENEL RAZGLAŠENO Kočevska odbora Demokratske stranke in Zelenih Slovenije sta 21. novembra v Hotelu Valentin pripravila javni pogovor na temo ustanavljanje parka na Kočevskem. Pred obravnavo na občinskem svetu so želeli soočiti v demokratični razpravi za in proti parku vse zainteresirane skupine in posameznike, kar jim je tudi uspelo. Kmetijci in kmetje, gozdarji in lovci, predstavniki društva za naravni park in posamezni zainteresirani občani so si preko omizja morda prvič javno povedali, kaj si mislijo drug o drugem in s tem posredno tudi oblikovali nek skupen odnos do parka. Težko bi rekli, da povsem odklonilen, bolj so se obnašali kot sramežljiva nevesta, ki si ne upa povsem odkloniti snubca, dokler le-ta ne razkrije vsega, kar namerava prinesti v zakon. Janez Černač, predsednik Društva za KNP. Razpravlajalci so v začetku raprave izražali predvsem bojazni in zadržke. Predstavnik Kmetijskega gospodarstva Alojz Vidic se je spraševal: "Alije namen parka, da bomo z njim sami varovali naravo pred sabo ali pa jo bodo pred nami varovali drugi, da sami od nje ne bomo ničesar imeli?" Park bi lahko po njegovem bil priložnost za sožitje vseh le, če kmetijstvo ne bo potegnilo krajšega konca, če bo krajina ostala lepo obdelana in omejitve subvencionirane. Jože Hobič je kot predstavnik omizja zasebnih kmetov pogrešal ekonomski pogled na park, v delovnem gradivu o parku , ki ga je kot občinski svetnik že dobil, pa je našel kopico neumnosti in nedoslednosti: od popolnoma nedifiniranie vloge vojske in policije do nepoznavanja sedanjega stanja na kmečkih posestvih, ki so izrastla iz nekdanjih velikih družbenih hlevov, in ne iz idiličnih kmečkih vasi pred sto in več leti. Alojza Starca je kot predstavnika gozdarske stroke zanimalo, ali bo park zagotovil več javorja, smreke in jelke. O smiselnosti parka ga lahko prepričajo le konkretna zagotovila vlade, saj ne zaupa ljudem, ki so pri zagovarjanju parka najbolj glasni. Dušana Oražma je kot predstavnika demokratske stranke zaskrbelo, kakšen odnos ima do parka večinski lastnik zemljišča, t.j. sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč, saj nanj po sedanji lokalni smoupravi nima občina ne more vplivati. Občana Ogorelca pa je kot ljubitelja narave skrbela predvsem utesnjenost krajanov v ozkem slepem črevesu Kočevskega polja med Jasnico in Črnim Potokom, saj jim park zamejuje svobodo še precej ožje kot nekdanja zaprta območja. Park po njegovem ne sme obsegati naseljenih področij, od vožnje z avtobusi po praznih vaseh in divjini ter od dohodka od maloštevilnih petičnih lovcev pa si občani ekonomsko tudi ne bodo skoraj nič opomogli. Najbolj javno in brez kategoričnih zadržkov se za regijski park zavzema Društvo Kočevski narvani park. V razpravi seje tudi laikom razkrilo, da društvo korenini v nekdanjih prizadevanjih kočevskega Gozdnega gospodarstva, da bi postalo vodilen subjekt pri strokovnem nastajnju in vzdrževanju parka. Z razdelitvijo GG na proizvodni del in na državni Zavod za gozdove nobena izmed teh institucij ni neposredno nadaljevala z od države in po nekaterih očitkih tudi iz tedan- jega GG sponzoriranih projektih promocije parka, zato se je začeto delo nadaljevalo v obliki društva. Predsednik Janez Černač je prizadevanje društva za ustanovitev parka strpno predstavil kljub mestoma žaljivim medklicem kot povsem legalno in od državnih ter mednarodnih institucij priznano dejavnost, ki združuje skoraj 100 članov. Ti bodo s enakopravno z drugimi skušali uveljaviti svoja stališča tudi tudi pri oblikovanju politike občinskega sveta do parka. Da bi v družbi večinoma drugače mislečih društvo ne imelo preveč janičarskega predznaka, je Černač predstavil teze za trajnostni razvoj področja na območju Kočevskega naravnega parka.Teze so v obliki zahtev v petih točkah, slo vij ene na državo, v bistvu povzle prejšnje bojazni rapravljalcev, le da ti tega v nastalem vzušju tega društvu niso bili pripravljeni priznati. Predsednik zelenih Kočevja Branko Dekleva kljub polemičnim tonom ni izgubil upanja, da boKočevje tudi zaradi takšnih pogovorov začelo nastopati navzven kot uigran orkester kar bo dobro tudi v primeru, če bo prizadevanju po ustanovitvi parka rekel ne. S.H. Zeleni Kočevja NI JIH MOGOČE ’ZBRISATr S KOČEVSKE Zeleni Kočevja so 23. novembra na tiskovni konferenci izrazili svoj protest proti ravnanju Ministrstva za notranje zadeve, ki je konec oktobra izdalo odločbo o brisanju Zelenih Slovenije z registra političnih strank. Po mnenju Zelenih je to sramotno početje oblasti neposredno degradiralo tudi okrog 1000 kočevskih volilcev in volilk, ki so jim izrazili zaupanje na zadnjih volitvah. Sodišče je tik pred sklicem konference sicer zadržalo izvajanje odloka, Zeleni Kočevja pa so zatrdili, da bodo še naprej marljivo nadaljevali številne aktivnosti, ki so jih začeli pred tem "rezanjem peruti". Med večje projekte spada njihova zahteva po raziskavi vpliva gnojevke na zemljo, zrak in vodo na Kočevskem. Zeleni Kočevja M-KG sicer priznavajo, da je to podjetje v zadnjih letih napravilo pod pritiskom kritik velik napredek na področju ekologije, vendar hkrati podjetje v skladu s svojo ekonomsko logiko izrablja po- manjkljivo zakonodajo na področju uporabe organskih gnojil. Konec julija so Zeleni Kočevja zato na različna ministrstva naslovili zahtevo, da se opravi analiza vpliva gnojevke na zemljo, zrak in vodo na Kočevskem. Zaradi stalni pritiskov se je odzvalo Ministrstvo za okolje, ki je zagotovilo 400.000 tolarjev za strokovno raziskavo vpliva gnojevke predsem na vodo, 150.000 tolarjev pa naj bi prispevala tudi kočevska občina. Meritvam naj bi sledile takojšnje strokovne rešitve in stalno nadzorovanje stanja voda na Kočevskem, tako da so se zadeve že premaknile z mrtve točke. Zeleni Kočevja so se med prvimi strankami zavzeli za javno razpravo o kočevskem parku in podali pobudo o posebni seji občinskega sveta na to temo. Izvedli so že in še načrtujejo nekatere čistilne akcije, k boljši ekološki podobi mesta pa bodo prispevali tudi zabojniki za odpadne baterijske vložke na različnih lokacijah, ki jih bodo nabavili s privarčevanim strankarskim denarjem. NOVE NOVIČKE št. 110| AVTOHIŠA G moDAJA vom, mmmH oeiMV m $Enm KOČEVJE, LJUBLJANSKA C, 67 TEL,: 0611851-447, 855-387 DEL. ČAS: odpon. do pet. od 8.00 do 17.00, sobota od 9.00 do 12.00 01*12!I« NOVA IfO22II«A OPEL COftSA M» 17.900 OEM ....... od 23.800 DEM . so* wort od 32.870 DEM od 48.937 DEM OPEL ASTRA K4i OPEL VECTRA 1.61 OPEL 0ME8A 2.0i OPEL TIGRA l.6i od 30.572 OEM OPEL CÄLIBRA 2.01 od 53.853 OEM OPEt FRONTERA,?.Oi od 47.016 DEM OI»EI« KABUENA V O 2211« A —, iš<*o<5 e«i* Tilli y . ** * , * ..... * -iv . v . Mi. ?0ER 15.500 OCR ":K k! SEAT TOLEDO 1.8 Cl.X (U1^} L,95 ..;. VS. 2i* «nn nru v«?«s”lin uws» • . iilf!... ...........Tn ISÄC::":.!:SŽ ............. 5W5r.5 ES m£Z: 777= 7Y? £X ä«a i :4 J i PODJETNIŠKE NOVICE V naši rubriki želimo tudi opozarjati podjetnike na nekatere napake, ki nas denarno lahko tako prizadenejo, da bi se nam želja po podjetništvu za vedno priskutila. Predpisana je najnižja kazen 5 milijonov SIT ( cca 60.000 DEM), če podjetnik ne uporablja ime svoje firme v taki obliki, kot je vpisana v registe. Ko si podjetniki naročijo štampiljko, napisno tablo ali si dajo tiskati obrazce, se kaj rado zgodi, da vsebino po svoje prilagodijo. Res je, da lahko uporabljamo skrajšano ime firme, če smo ga registrirali. Kaj je bilo novega o podjetjih iz naše regije, objavljeno v zadnjih številkah Uradnega lista: GOSPODARSKE DRUŽBE D.O.O. S DOKAPITALIZIRALI: R-PIM iz Ribnice, Kolodvorska 9a. Lastnika sta J. Gradišar iz Prešernove 25 in M. Kipson iz Zagreba. HAST, trgovsko in proizvodno podjetje iz Dolenje vasi, Obrtniška 2. Lastnika sta Darinka in Jože Henigman. RAST storitveno in proizvodno podjetje iz Šalke vasi 44. Lastnika sta Frida in Cevto Obranovič. ADLES, podjetje za svetovanje iz Kompolj 123. Lastnika sta Dragica in Bojan Adamič. ITAS, invalidsko podjetje. Ustanovitelj in direktor Josip Benčina. ISOVOLTA MAX, Kolodvorska 9a. Lastnik Isovolta iz Avstrije. Direktor je Tadej Prelesnik iz Hrovače 13. ŽAGAR IN PERKO, proizvodno podjetje Mozelj 40. Lastnika J. Žagar iz Ljubljanske 29 in J. Perko iz Ljubljanske 33. DEBELJAK, export-import iz Vinic37. Lastnik je Ludvik Debeljak. A. PETERLIN, trg. in proizv. podjetje iz Slatnika 20. Lastnik je Anton Peterlin. AVTOŠOLA KRKOVIČ, Dolga vas, Remihova 5. Lastnika sta Ivan in Janez Krkovič. BHV HEMES, mednarodno trg. podjetje iz Podpreske 9. Lastnik je darko Ukmar iz Ljubljane, Mali trg 5. FRAGMAT, proizv. in trg. podjetje iz Sodražice, M. Šilc 1. Lastnik je Franc Žgajnar iz Nove vasi, Polšeče 3. PRIMAS, storitveno podjetje iz Kočevja, UHM 1. Lastnika sta Štefka in Anton Krkovič. IMENA FIRM SO SPREMENILI: ROKO v MTIM, proizv. in trg. podjetje iz Sodražice, Trg 25. maja 18. Lastnici sta Tina in Maruša Šmalc iz D. Lazov 49. Direktor je Stane Šmalc. PO SKRAJŠANEM POSTOPKU STA ČRTANA IZ REGISTRA: TIARA, center za ples, iz Ribnice, Kolodvorska la. Ustanoviteljica je Diana Drobnič. SIMAG iz Kočevja, Turjaško naselje 2. Ustanovitelj je Jožef Gorše. Mcet Občinski svet Kočevje ŽUPAN BO SMEL PRERAZPOREJATI PRORČUNSKI DENAR Svetniki kočevske občine so na 10. seji 22. novembra sprejeli rebalans občinskega proračuna, ki bo kar za okrog 40 milijonov manjši, kot je bil predviden za leto 1995. Na manj sredstev od pričakovanih kočevska občina lahko letos računa predvsem zato, ker je Minstrstvoza šolstvo in šport zagotovilo za letošnjo izgradnjo šol v Fari in v Mestnem Logu le dobrih 18 milijonov namesto pričakovanih 80, kar pa je pozvročilo burno rapravo na temo o predimenzioniranosti šole v Fari. Šola v Fari je namreč zgrajena po spodnjih normativih ministrstva za šolstvo (20 učencev na oddelek), današnja zasedenost pa ne dosega niti tega. Gradnja šole se je tudi zavlekla in podražila, kar pa bo očitno padlo predvsem na ramena občine. Svetniki bodo tako za nekaj milijonov 'prišparali' pri drugih postavkah kot so šport, turizem, kultura, izgradnja kanalizacij, cesta v Koprivnik, stanovanjska dejavnost, prostorska dejavnost, informiranje- tam pač, kjer denarja na občinski upravi niso uspeli ali zmogli porabiti po predlogu prvotnega proračuna. Ker je takih postavk očitno še kar nekaj, so svetniki pooblastili župana, da sme po potrebi, vendar v soglasju z odborom za finance, razporejati denar tudi med sicer že dogovorjemi proračunskimi postavkami. Svetniki so na seji brez polemične razprave namenili kredite za razvoj drobnega gospodarstva 12 prosilcem ter posojila za pospeševanje kmetijstva 3 prosilcem s popolnimi vlogami. Hkrati so sprejeli tudi pobudo, da bodo prihodnje leto prosilcem raje neposredno iz proračunskih sredstev subvencionirali bančne kredite. Svetniki so si za zastopanje občine ponovno izbrali pravobranilca Benjamina Turka ter potrdili precej zapleten pravilnik o določanjou plač in drugih prejemkov občinskim funkcionarjem. V poznih urah so načeli tudi razpravo o naravnem parku, ki jo bodo kot posebno točko obravnavali na naslednji seji. S. H. KLUB! POD DROBNOGLEDOM 22. novembra so se na pobudo odborov za družbene dejavnosti kočevske občine sestali predstavniki občine in upravne enote, policijske postaje in inšpekcijskih služb. Pregledali naj bi legalnost obratovanja obstoječih klubov, društev in gostinskih lokalov, v katerih se zadržujejo mlaoletniki. Sestanek je bil za javnost zaprt, naknadno pa so posredovali naslednje ugotovitve: Kažejo se že rezultati poostrenega nadzora klubov, ki se zaradi izrečenih mandatnih kazni bolj držijo dejavnosti v skladu s svojo registracijo. Tako npr. Delavska godba nima registrirane dejavnosti točenja pijač. Občina naj bi se tudi preko agencije za plačilni promet bolje seznanila s finančnim delovanjem klubov in društev, ki niso zavezani plačevanju davkov. Inšpekcijske službe naj bi poostrile nadzor nad izvajanjem zakona o gostinstvu v klubih, vse navedene aktivnosti pa naj bi se koordinirale pri uradu župana, ki bo o tem poročal svetnikom. Klubom in društvom se torej obeta prava občinsko-državna invazija pod humanim geslom zaščite mladoletnikov, ki naj bi se v kratkem razširila še na področje socialnega dela in drugačne organiziranosti mladinske dejavnosti. — 1* NA HINJAH KOT V DAVTONU Na Hribu v Hinjah so se sestali predstavniki občin Kočevje in Novo mesto z ministrom za ekonomski razvoj Jankom Deželakom ter sekretarjem v ministrstvu za promet in zveze Marjanom Dvornikom. Razlog za srečanje je bil seveda cesta Smuka-Hinje na tistem dvokilometerskem delu, ki poteka po kočevski občini in je bila kot grapa predstavljena že spomladi v Novih novicah. Dogovorili so se, da bodo še letos zbrali vse podatke za potrebne investicije na demografsko ogroženem področju, ki jih bodo občine in ministrstva financirale skupno. Ko bodo na tak način asfaltirali cesto Smuka-Hinje-Žvirče-Smuka-Dobrepolje, bo to postala regionalna cesta, ki jo bo vzdrževala država. Zasedanje v gostilni na Hribu je tako po obliki in vsebini (delitev interesnih območij na stičišču večih občin, pogajanja z državo, po diplomatsko zavito sporočilo) spominjalo na pravi suhokrajinski Dayton. OB KOLPI PO ASFALTU 23. novembra je bil s krajšo slovesnostjo odprt asfalatiran odsek ceste med Žago in Dolom, ki je povezal Kostelsko s Poljansko dolino. 11-kilometerski odsek je bil napravljen po določilih novega prostorsko ureditvenega načrta z izogibovališči in parkirišči. 50 milijonsko investicijo je iz sredstev za zeleno mejo v celoti pokrila država, ki bo sedaj regionalno cesto III: reda med Starim trgom in Travo tudi v celoti vzdrževala. ZA VARNEJŠE KOČEVJE Kočevska občina je na začetku leta naročila projekt signalizacije in idejne rešitve križišč v mestnem jedru, ki je bil pred kratkim izdelan. Predstavljen je tudi na disketi, na katero bo lahko primemo usposobljen delavec v občinski upravi tudi vnašal spremembe promenega režima na terenu. Podatki so zanimivi za policijo, zavarovalnico, vzdrževalce cest in druge uporabnike. Pripombe na projekt bo dal še svet za preventivo v prometu, potem pa bo posredovan tudi upravi za ceste, ki bo predlagane spremembe vključila v svoje plane. Predvidene so korekture križišč, mestno jedro pa naj bi bilo tudi prometno preglednejše za tujce VLOMI IN TATVINE 6. novembra je bilo vlomljeno v lovsko kočo na Mali gori. Neznani storilec je s kladivom odprl polkno in iz notranjosti odnesel različne predmete v vrednosti 50. 000 tolarjev. Storilca iz območja Grosuplja so odkrili pri raziskovanju nekega drugega kaznivega dejanja 23. novembra. Našli so tudi nekaj ukradenih predmetov in ju kazensko ovadili. 10. novembra je občanka iz Kranja prijavila vlom v osebni avtomobil, parkiran pred Športnim centrom v Ribnici. Neznanec je iz notranjosti vozila ukradel torbico, za njim pa še poizvedujejo. 12. novembra je bilo vlomljeno v Srednjo šolo v Kočevju. Neznani storilec je razbil okensko steklo in iz tamkajšnjega lokala za oskrbo dijakov odnesel še neugotovljeno količino različnih predmetov. 12. novembra so že tretjič v tem treh tednih vlomili v kočo na Jelenovem studencu. Odnesli so 70' steklenic soka, liter ruma in nekaj steklenic kokakole. 14. novembra je bilo vlomljeno skozi okno v Kino bar v Kočevju. Neznanec je iz priročnega skladišča odnesel 25. 000 tolarjev in nekaj alkoholnih pijač. 21. novembraje bila policijska postaja v Ribnici obveščena, daje neznanec 17. novembra vlomil v osebni avtomobil Franca G., parkiran pred ribniško cerkvijo. Za neznancem še poizvedujejo, ker pa lastnik ni predlagal kazenskega pregona, so o vlomu le obvestili pristojno tožilstvo. 23. novembraje bil prijavljen vlom v vikend na Velikih Poljanah. Iz vikenda v gradnji seje neznani storilec oskrbel s prehrambenimi izdelki in manjšo količino goriva v skupni vrednosti 10.000 tolarjev. Storilcem so na sledi. OBRAČUN NA CESTI 1. novembraje pred Marjana B. iz Kota pred bencinskim servisom v Žlebiču bliskovito zapeljal in mu s svojim vozilom zaprl nadalnjo pot Jože R.. Izstopil je iz vozila in Marjana dakrat udaril po obrazu, zaradi takšnega poravnavanja starih računov pa se bo Jože moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške. NA SILO NA VOŽNJO V noči iz 3. na 4. november so ribniški policisti obravnavali protipraven odvzem prostosti, ki se je pripetil Milanu M. Intervenirali so na poziv, da se pred klubom Šrauf v Sodražici odvija pretep. Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da je Miha A, udaril Milana M., potem ga je skupaj z Brankom F., Damirom K. ter nežnim moškim prisilil, daje vstopil v stoenko. Pomagal naj bi jim najti Seada S., zato so s kraja odpeljali. Z njimi je so kasneje policisti opravili pogovor, po katerem so storilce kazensko ovadili zaradi prisilnega odvzema prostosti, Miho A. pa še sodniku za prekrške zaradi pretepanja. SPOR ZARADI KOLES 10. novembra seje na policijski postaji oglasil Edvard S., ker ga je pred blokom na Trgu Veljka Vlahoviča napadel Stanislav K. in ga poškodoval. Edvard je opozoril otroke na puščanje koles v hodniku, Stanislav pa ga je brcnil v roko in mu jo huje poškodoval, zato so ga kazensko ovadili na pristojno tožilstvo. ZAGORELO V KONTEJNERJIH 13. novembraje ob 17., 19., in 21. uri zagorelo v kontejnerjih pred osnovno šolo v Gaju, za Namo in na parkirnem prostoru pri drvarnicah na TZO v Kočevju. Posredovati so morali celo gasilci, za storilci pa še poizvedujejo. OBOROŽENI STRUŽAN 23. novembra so kočevski policisti preverili obvestilo, da seje bilo prejšnjega dne na območju Strug iz garaže občana Č.R. slišati streljanje. Ugotovili so, daje občan res streljal in grozil družini B., saj so pri navedenem kršitelju zasegli puško mauser s prirejenim ročajem ter še dve cevi avtomatskega orožja. Zoper osumljenega bo podana kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. PUŠKA UMIŠLJENA, VLOMI PRAVI 23. novembra zvečer so policisti dobili prijavo, da na Trgu Veljka Vlahoviča neznani Rom grozi Miralemu Z. z avtomatsko puško. Policisti so ugotovili, da je Vinko. H. res grozil, da bo Zi-ralema ustrelil, vendar orožja nihče ni videl. Vinko H. je še pred prihodom policistov pobegnil neznano kam. Nekaj ur kasneje so ga izsledili skupaj z Miljenkom H,, vendar pri preiskavi vozila niso našli orožja. Policisti so Vinka kljub temu pridržali, saj je osumljen več vlomov na področju Ribnice in Grosuplja, pa tudi roparske tatvine na območju Lj. Vič-Rudnik. Prostost mu je bila odvzeta tudi zato, ker seje dotlej večkrat izognil pozivom sodnika za prekrške in ker je obstajal sum, da bo s kaznivimi dejanji nadaljeval. Z ROBO ČEZ ZELENO MEJO 13.novembra je patrulja kočevske policijske postaje, ki varuje zeleno mejo, prijela državljana Hrvaške K.T., kije z osebnim avtomobilom ilegalno prestopil mejo. Ker je v vozilu imel veliko oblačil za prodajo, so mu blago zaplenili cariniki, sodnik za prekrške gaje kaznoval z dvodnevno zaporno kaznijo. Policisti so ga potem dostavili hrvaškim varnostnim organom. PORINIL GA JE PO STOPNICAH 17. novembraje B. R. obvestil kočevske policiste, da gaje v lokalu na TZO napadel P.M. tako, da gaje porinil po stopnicah in zatem še pretepel. B.R. je bil lažje poškodovan in oskrbljen v zdravstvenem domu. GROZIL S SEKIRO * 22. novembra so policisti ribniške postaje ponovno pohiteli v zaščito družine v Goričo vas, ki jo v pijanem stanju pogosto ogroža mož oz oče M.L.. Tokrat je hčerama grozil s sekiro inju pretepal, zato so ga do iztreznitve priprli v Kočevju ter naspisali kazensko ovadbo zaradi ogrožanja z nevernim predmetom. RAZBIJALI STEKLA 23. novembraje bila policijska postaja v Kočevju obveščena, da mladoletni K.M., N.B., H.E., R.B. in M.G. razgrajajo v bližini poslopja delavske godbe , eden od njih pa razbija stekla na oknih. Pogovorili so se z njimi in jih napotili domov. NEPREVIDNO VOZIL VZVRATNO 17. novembraje voznik Z. A. v Kočevju zavijal vzvratno iz lokalne ceste na dvorišče. Pri tem je ob betonski zid z vlečno kljuko stisnil nogo N.A. tako močno, da so mu zlom oskrbeli v UB KC v Ljubljani. KOŠUTA POD AVTO 21. novembra je ob 7. uri zjutraj v Moravi košuta prečkala cesto v trenutku, ko je pripeljala voznica T.V.. Košuta je na kraju poginila in so jo prevzeli lovci, voznica pa je utrpela le materialno škodo na vozilu. V tem letnem času so nesreče, v katerih je udeležena divjad, zelo pogoste. Kriva je slaba vidljivost zaradi megle, spolzke ceste in dejstvo, da se divjad zaradi posipanja s soljo še posebej rada zadržuje na cesti in ob njej. ZBILA OTROKA V DOLGI VASI 21. novembra .je na cesti v Dolgi vasi voznica S.J. med vožnjo proti Kočevju s stranskim ogledalom zadela 7-letnega šolarja Z.D. Otrok je izstopil iz avtobusa in nenedoma stekel proti sredini cestišča. Padel je po tleh, poškodbe pa so mu oskrbeli v ljubljanski bolnišnici. Z NEPREVIDNIM SPELJEVANJEM POVZROČAL TEŽAVE DRUGIM 21. novembra je A.K. pri poslopju kočevske PTT zaradi neprevidnega speljevanja s prednjim delom trčil v zadnji del drugega osebnega vozila, ki gaje vozil Š.D.. Po trčenju je Š.D. zavozil na nasprotni pas in poškodoval še prednji del vozila. Policisti so nastalo škodo ocenili na 350.000 SIT. MOTORNO KOLO NEVARNO ZA PEŠCA 8. novembra zvečer se je voznica motornega kolesa Lea F. s sopotnico zaletela v pešca J. M., tako da so vsi trije padli po vozišču. Pešec je zadobil poškodbe po nosu in udarec v desno roko, v UB KC pa so ugotovili, da ima omenjene organe zlomljene. Voznica bo zaradi povzročitve poškodb vabljena k sodniku za prekrške. PREMLAD ZA VOLAN 10. novembra so iz ribinškega zdravstvenega doma obvestili tukajšnjo policijsko postajo, da so zdravstveno oskrbeli Marka D. in ga napotili v bolnišnico. Policisti so ugotovili, daje mladoletni Marko vzel brez dovoljenja bratov avto in in se odpeljal proti Jurjeviči . Ker ni imel vozniškega dovoljenja in tovrstnih izkušenj, je vožnjo kmalu končal v eni od tamkajšnjih kapelic s pretresom možganov in zlomljenim vretencem. VOŽNJO KONČAL V ŽLEBIČU 16. novembra pa je bila mladostna neizkušenost usodna za 20-letnega P. K. iz Ribnice. Ob osmi uri zjutraj je zaradi vožnje s preveliko hitrostjo glede na stanje cestišča (rahlo je deževalo) njegovo vozilo zaneslo na bankino, ko je pripeljal iz nadvoza železniške proge v Žlebiču. Trčilo je v odtočno betonsko cev, se dvignilo v zrak in s streho udarilo v skalnat obcestni nasip. Voznik je ostal vkleščen v prevrnjenem vozilu. Gasilci PGD Ribnica so ga rešili iz objema pločevine, kljub ustrezno nudeni zdravniški pomoči na kraju neserče pa je zaradi hudih poškodb v ljubljanski bolnišnici kmalu zatem umrl. Na uničenem za športno vožnjo prirejenem vozilu Clio je nastalo za 2.000.000 tolarjev škode. KOLESAR V PEŠKO 20. novembra zjutraj so v zdravstvenem domu Ribnica oskrbeli dva poškodovana udeleženca prometne nesreče in o tem obvestili policiste.Ti so v postopku ugotovili, daje kolesar Aleš P. iz Jurjeviče zaradi prehitre vožnje sekal ovinek in tako zadel peško Štefko D. iz Brež, kije hodila pravilno po levi strani. Kolesar je zadobil lažje, peška pa težje telesne poškodbe, zaradi katerih bo povzročitelj nesreče tudi kazensko ovaden pristojnemu tožilstvu. VOZNIKA VODIL ALKOHOL 23. novembra je Roman N. v Hrovači z vozilom nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v Matjaža K., na vozilih pa s tem napravil za 200.000 tolarjev škode. Romanje nesrečo povzročil v vinjenem stanju, saj je alkotest pokazal kari,85 promile alkohola v krvi. DROG NA CESTO 23. novembra je v Dolnjih Podpoljanah ribniška policijska patrulja naletela na Zvonka Š., ki je zapeljal v telefonski drog in ga polomil. Drog je nekaj časa napravil zastoj za avtobuse in tovornjake, nastalo pa je za 180.000 tolarjev škode. POŠTENA NAJDITELJA 22. novembra seje na policijski postaji v Kočevju zglasila H. V., ki je pri speljevanju z bencinskega servisa pozabila denarnico na zadnjem delu vozila in se odpeljala proti Ribnici. V njej je bilo več dokumentov in 30.000 tolarjev. Istega dne seje na postaji zglasil T.D. z najdeno denarnico in vsebino, ki je bila predana oškodovanki. Pisec te rubrike Stane Hafnar se javno zahvaljujem poštenemu najditelju etujija s čeki ter nekaj gotovine g. Branku Mihehliču iz Jalovca. Iz policijske postaje so me po njegovi zaslugi o opisani najdbi etuija 18. novembra pred kioskom v Ribnici obvestili še preden sem ga pogrešil in mi tako prihranili veliko neprijetnosti. PREVIDNO S PIROTEHNIKO! Iz policijskih postaj Ribnica in Kočevje pred božičnimi in novoletnimi prazniki opozarjajo vse občane na nevarnost uporabe pirotehničnih sredstev, med njimi najbolj razširjenih petard. Metanje le-teh je na javnih mestih prepovedano, še posebej otrokom in mladoletnikom do 16. leta starosti brez navzočnosti starejših oseb. Zaradi nevarnosti povzročitve telesnih poškodb bodo policisti zoper kršitelje represivno ukrepali, vse občane pa naprošajo, da obveščajo policijo o kršiteljih. FRAGMAT d.o»o. Sodražica OBVESTILA št. 1101| ŠTIRINOŽNI PRIJATELJI ■ S LJUBEZEN ALI ZLO Vzreja naših hišnih štirinožnih prijateljev predstavlja večjemu številu ljudi zabavo, ljubezen, veselje, nesebično in tesno prijateljsko zvezo, v mnogih primerih pa celo občutek sigurnosti. Tok udomačevanja je pozitivno vplival na obnašanje ljudi v smislu razumevanja in medsebojnega prijateljstva, često pa je štirinožni prijatelj s svojo zvestobo nadomestil tudi izgubo partnerja. Zal pa se kljub znanim dejstvom vse pogosteje dogaja, da lastnik pozabi na še včeraj svojega ljubljenčka, ali pa ga celo prepusti življenju ulice na milost in nemilost. Zato bi na tem mestu rad opozoril bodoče lastnike živali na odgovornost, ki sledi. Danes res ni težko priti do nebolgljene ljubke živali, ki jo sprejmemo v svoje okolje najprej kot igračko, nato pa šele pričnemo spoznavati vse odgovornosti do nje in tudi do okolja, saj s tem dejanjem praktično postane nov družinski član. Hitreje, ko štirinožček raste, večje postajajo tudi vsakodnevne skrbi, tako v zvezi s prehrano, kot tudi z njegovimi fiziološkimi potrebami (večkratni sprehodi, ne glede na vreme ali na našo prezaposlenost). Kmalu za tem sledijo tudi veterinarsko profilaktične obveze (cepljenje proti steklini, dehelminti-zacija itd.). Ob tem pa ne smemo pozabiti tudi na zakon o javnem redu v stanovanju in izven, saj nam jo marsikdaj zagode s kakšno nevšečnostjo. Zaradi teh dejstev se nemalo lastnikov hitro egoistično odreče teh obveznosti in s tem tudi nedolžne živali. Tako le te prepuste življenju ulice, s čimer se povečuje število potepuških živali, ki same iščejo zatočišča, ali pa celo zaprosijo veterinarja, da opravi evtanazijo (usmrtitev). Naša dolžnost naj bo, da takšne primere preprečujemo. Zato naj bi takšne potencijalne vzreditelje pravočasno opozarjali in seznanjali z omenjenimi dejstvi. Le tako bomo lahko preprečili povečevanje števila nedolžnih, pa kljub vsemu le potepuških živali, ki opozarjajo na slabo kulturo nas samih. mag. Stefan Vesel, dr. vet. med. ŽZL MAL V sredo, 29. 11., bo ob 18. uri in v soboto, 2. 12. ob 21. uri ameriška uspešnica - melodrama NAJINI MOSTOVI. "Je mogoče obdržati voljo in vstrajati v življenju, čeprav se odtečeš največji in tisti pravi ljubezni? Je mogoče štiri dneve zakleniti v svoje srce in živeti od spominov? Tako nedvomno čutiš samo enkrat v življenju", izreče Rober (Clint EASTWOOD) svoji edini Francesci (MERYL STREEP). V nedeljo, 3. 12., bo ob 16. uri ameriški akcijski film DOLORES CLAIRBORNE. Dolores je puščavniška ženska, ki naj bi pred dvajsetimi leti umorila svojega moža... V sredo, 6.12, bo ob 19. uri ameriški mladinski film WILLY 2. del. Willy in Jessie sta se srečno razšla v prvem delu tega filma o prijateljstvu. Willy se vrne k svoji družini, kjer ima še brata in sestro, Jessie pa mora paziti na na sina svojih krušnih staršev... V soboto, 9.12., bo ob 21. uri ameriški futuristično -pustolovski akcijski film POTOPLJENI SVET. Najnovejši spektakel KEVINA COSTNERJA, postavljen v prihodnost, ko se začnejo topiti skladi polarnega ledu, zato je praktično ves svet naenkrat potopljen... V nedeljo, 10.12., bo ob 16.uri ameriška romantična komedija KO SI SPAL. Lucy je od daleč zaljubljena v lepotca, ki ga videva v službi, na žalost pa se nista nikoli seznanila. Ko moškega njenih sanj na postaji napade ropar, mu Lucy reši življenje... r nj OBVESTILO 1. oktobra je Sarič dr. Liljana odprla v prostorih Zdravstvenega doma na Majnikov! 1 v Ribnici prvo zasebno zobozdravstveno ordinacijo za drasle. Ordinira ob ponedeljkih, četrtkih in petkih dopoldne od 8.do 13 ure in ob torkih in sredah popoldne od 13. do 20. ure. Nudi popolno zobozdravstveno oskrbo iz najkvalitetnejših materialov. 8 861-286 k Jj WW\W lesna industrija kočevje : v\ J J LLiu prodajno razstavni salon Vse za opremo vašega doma: 0 predsobe, jedilnice, kuhinje, mladinske sobe, dneven sobe, spalnice, sedežne garniture 0 pisraniško pohištvo 0 zavese, narejene po meri Domači proizvodni program po najnižjih cenah in ostali programi po konkurenčnih cenah! Možnost nakupa na 6 obrokov.Nad 100.000 SIT 5% obresti. Novomeška 5, Kočevje, tel. 853-211 Cenjene stranke obveščamo, da imamo nov /f ■ ■ ^ delovni čas: 1 * IdClU * H od ponedeljka do petka A m(L^ f od 8. do 19.30 ure sobota od 8. do 13. ure T MAJDA A KOZINA Frizerski salon Lady Gornje ^Ložine ^ W ~ tel. 864-478 l Župnišče Sodražica VEČNAMENSKI OBJEKT POD STREHO V Sodražici so te dni pokrili večnamenski objekt ob 160 let starem župnišču, ki bo na 600 m^ omogočal tako opravljanje verske dejanosti kot posvetno interesno druženje mladih. 30 let staro idejo je ob pomoči številnih faranov uspelo spraviti pod streho sedanjemu župnik Francu Bizjaku, ki ga čaka še veliko gradbeniških in finančnih naporov, da bo objekt v svoji funkciji tudi zaživel. Staro župnišče z majhnimi prostori in debelimi zidovi že dolgo ne more več zadovoljivo služiti veroučnim potrebam, cerkev pa je pozimi tudi prehladna. Zato so spodnje prostore novega objekta na- G. Bizjak v učilnici starega župnišča. Pri pokrivanju strehe objekta so grabenemu podjetju iz Cerknice priskočli na pomoč številni farani. menili za veroučno učilnico, ki jo bodo s Pričakuje, da bodo zaupanje v projekt do-pomičnimi stenami lahko preuredili v zim- bili tudi tisti, ki so doslej omahovali. Mili-sko kapelico. V zgornjih prostorih naj bi jon tolarjev je za gradnjo prispevala tudi svoje prostore s skladiščem dobil Karitas, ribniška občina, kar je sicer imelo velik pa še ga bo nekaj ostalo za družabno živi- političen odmev, glede na obsežnost jenje mladih faranov, ki se sedaj zatekajo novogradnje pa se bo ta prispevek hitro večinoma le v gostinske lokale. Župnik g. porazgubil. Objekt bo dokončan v nekaj Bizjak optimistično gleda na dokončanje letih, najprej pa bi si želeli urediti učilnico objekta, ki so ga začeli graditi šele av- s kapelico. gusta in je torej v nekaj mesecih že dobil S.H. skorajda končno zunanjo podobo. I — UH ZAŠČiTA SE SEU? V Sodražici z bojaznijo spremljajo zmanjševanje proizvodnje v tamkajšnji Zaščiti, ki je v najboljšem obdobju nudila delo številnim delavkam bivše Konfekte oz. Pletenine. Ob našem zadnjem obisku jih je delalo le še sedem in niso žlele dajati izjav, za katere je pristojen le lastnik podjetja Peter Kostelec.. Poklicali smo ga v Belo Krajino na sedež podjetja, v kratki izjavi pa je povedal, da je tri leta uspel delavkam zagotavljati redno delo in plačo in plačevati najemnino. Ker mu v Sodražici ni uspelo zagotoviti stalnih prostorov za proizvodnjo, jo namerava preseliti na drugo lokacijo. Kaj to pomeni za delavke, ni natančneje obrazložil, najverjetneje bo s tem v Sodražici tekstilna dejavnost povsem zamrla. KONCERT KLASIČNE GLASBE IN JAZZA V kočevskem hotelu Valnetin je bil v petek, 24.11.1995, ob 20. uri koncert klasične glasbe in jazza. Nastopala sta pianist Zoran Škrinjar in ansambel Amadeus Blues. Ansambel Amadeus Blus sestavljajo Zoran [krinjar (klavir), Primo' Flajjman (saksofon), @iga Golob (kontrabas) in Jure Zadnikar (bobni). Program je bil razdeljen na dva dela. V prvem je igral pianist Zoran [krinjar dela klasike W. A. Mozarta, F. Chopina, R. Schumana in F. Liszta. V drugem delu je izvajal Amadeus Blues jazzovska dela T. Jonesa, K. Jordana, M. Dewisa in M. Legranda. SPIRITUALNA INDIJA V soboto, 25. novembra, je bil ob 19. uri v kočevskem Šeškovem domu Večer spiritualne Indije. Program je obsegal koncert meditativne glasbe (umetnost sproščanja z zvoki), iskanje duhovnega zaklada (predavanje o bhakti yogi), vegetarijansko pokušnjo in di-aprojekcijo o lepotah Indije. Glasbeniki so vešče igrali na tradicionalne indijske instrumente: harmonij, mridango (glineni boben), karatale (činelice) in flavto. Pesmi, ki so v najstarejšem jeziku na svetu sanskrtu, so imele pomirjujoč učinek na vse prisotne in so pri marsikom sprožile notranji navdih. Tako sama glasba kot tudi posredovana spoznanja največjih modrecev o umetnosti življenja namreč večino ljudi dvignejo na raven višjega notranjega doživljanja, sreče in zadovoljstva. ■ ’ . >f ■ . ■ ■ • - i. * iz uma pa izginejo vse vznemirjenosti in tes-noba.Na čudovitem večeru so nam nastopajoči predstavili tudi slovenske prevode klasičnih del iz književne zakladnice spiritualne Indije, kasete z meditativno glasbo, dišeče palčke in drugo. Večer spiritualne Indije je bil za vse tiste, ki so se ga udeležili, vsaj večino, prijetna sprostitev od vsakodnevnih naporov in stresov in je nudil resnično uživanje ob prijetni glasbi, okusni hrani in sproščenem pogovoru o življenjskih modrostih. STUDIO KVIZ V torek, 28.novembra 1995, bo ob 19.30 v dvorani IDEAL centra v Ribnici potekal STUDIO KVIZ, TV oddaja ribniškega R kanala. V oddaji bo sodelovalo mnogo privlačnih gostov. ABONMAJSKE “KURBE” V petek, 24. 11., je v ribniški dvorani IDEAL centra začelo svojo sezono Šentjakobsko gledališče s svojo prvo dramo oz. hrvaško farso KURBE avtorja Feda Šehoviča v režiji Andreja Stojana. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Da ne bi izgubljali odvečnih besedi: tako aktualne tematike bi si težko zamislil še tako prefinjeni poznavalec (tudi) ribniških razmer... Zdeno in Anica Mikulin SVOJEGA TALENTA NE SMEŠ 'ZAPASTI’ ko je oče dobil preko-'" mando, saj je bil ofi- " cir. Z družino, takrat le s sestro in bratom, ; ,.. j. so se tako preselili v oficirsko stanovanje, in tam sem se kmalu zatem rodil tudi jaz. Ja, prav v Ribnici sem rojen. * In potem si Ribnico vzljubil... Zdeno: ... in v Ribnici ostal, saj sem si tukaj ustvaril družino. Ribnico imam zelo rad Zdeno in Anica Mikulin iz Ribnice sta znana daleč naokoli, saj sta oba že desetletja s svojim delom vezana tako na ribniški kot na kočevski konec. Delom, ki je bolj ali manj javno, saj pokriva področje tako Aničinega gostinskega dela kot Zdenotove športne kariere. Par, ki ga daleč naokoli poznajo tudi po številni družini, ki je v današnjih časih hudo redka in toliko bolj občudovanja vredna življenska odločitev tako parov kot vsakega posameznika. Anica je v svoji dolgoletni gostinski praksi preživela že marsikaj, tudi grenkega, a je ostala nasmejana in vedra, kljub petim otrokom še vedno drobna in krhka, a karakterno trdna in usmiljena ženska. Prava 'duša' od človeka. Vse stranke, ki jih streže, jo poznajo kot prijazno, ustrežljivo in vedno nasmejano dekle, ki svojih problemov nikoli ne nosi v službo. Zdeno je brez dvoma legenda ne samo ribniškega, ampak vseslovenskega rokometa, cenjen kot prijatelj, igralec in trener na širšem slovenskem prostoru. Veljavo in skoraj strahospoštovanje vlivajo njegova samodisciplina, strokovnost in neverjeten smisel za delo z mladimi, ki ga kljub skoraj 35 letom igranja rokometa ni izgubil. Ravno nasprotno. Otroci ga imajo radi in iz generacije v generacijo se preliva Zdenov talent na otroke, ki mu sledijo. * * Zdeno, ti si rojen Ribničan. Moja mama je bila doma iz južne Italije, oče pa je bil Primorec iz okolice Goriških Brd. V Ribnico seje naša družina preselila, in vanjo sem se vedno vračal, kot se pač človek vedno vrne domov. Res je, da sem edini iz naše družineostal v Ribnici. Starši so pomrli, brat živi v Domžalah, sestra pa v Ljubljani. * Anica, ti si kot mlada deklica prišla v Ribnico. Anica: Pri petnajstih letih sem se prišla k sorodnikom, ki so imeli v Ribnici gostilno, k Pildarjevim,izučit za gostinko. Doma sem iz meni še vedno zelo ljubega Predgrađa. Pri hiši smo bile štiri punce, od katerih je le najstarejša ostala doma, ena živi v Kočevju, dve, jaz in Alenka, pa živiva v Ribnici. Sama že od leta 1968 delam v gostinstvu in moja največja želja je, da bi lahko enkrat končno začela delati na svojem... * Zdeno, kdaj si se začel resneje ukvarjati z rokometom? Pri svojih dvanajstih letih sem se vključil v treninge tedanjega Rokometnega kluba Inles in kasneje v njem aktivno odigral različne vloge do svojega 26. leta, ko sem se odpravil z rokometom s trebuhom za kruhom po svetu. * Kar nekaj let si igral rokomet v tujini. Res sem šel leta 1976 igrat rokomet v Nemčijo, kjer sem imel prva tri leta status igralca v II. nemški zvezni ligi, zadnji dve leti svojega 'gastarbeiterstva' pa sem bil igralec in trener hkrati. * Kdaj si se vrnil v Ribnico? Zdeno: Leta 1981 sem prišel nazaj domov, v Ribnico, kjer sem praktično takoj začel trenirati z mladimi selekcijami, leta 1983 pa sem začel trenirati IB ligo rokometašev RK Inles Ribnica. Z ribniškim rokometom sem doživljal njihove vzpone in padce, vzgojil precej generacij dobrih igralcev rokometa, ki so bili in so še uspešni ne samo v slovenskem, ampak celo evropskem merilu. Naj omenim le Lapajneta, ki igra pri Velenju in Tomšiča, ki igra v Celju... * Letos ne treniraš več zdajšnje 1. ekipe II. lige ribniških rokometašev... Zdeno: Lansko leto sem bil deležen kritik iz lastnega kluba (vodstva, op. av.), češ, da ekipe ne treniram kvalitetno in da sem jo prevzel le zaradi denarja. Zato sem se takoj po očitkih odrekel vsakršnemu honorarju in sem ekipo treniral brezplačno... Letos je 1. ekipo (katero je vzgojil Zdeno, op. av.) prevzel drug trener... Klub je kupil dva Slovaka in se s tem zelo okrepil, kar se že tudi pozna pri njihovi igri... V Ribnici smo poleg tega vzpostavili šest ekip, ki jih trenirajo Radič, Andoljšek, Čapka, Hudak, Melkič in jaz kot vaditelj ene od ekip in kot koordinator. izkušenj tako z vzponi in padci kot z dvigovanjem morale in kvalitete igre v rokometu. * Verjetno je to krizo povzročila tudi finančna kriza kluba? Zdeno: Seveda so tudi v kočevskem klubu, kot še marsikod drugod, problem tako finance kot tudi dvorana, a mislim, da se tudi na tem področju obetajo zanje boljši časi. Predsedstvo kluba je prevzal sam župan, g. Veber, in nam obljubil, da se bo zavzel za nas. V bližnji prihodnosti se Kočevju obeta tudi nova dvorana, do takrat pa moramo z ekipo spet doseči takšen nivo igre, kot so ga bile sposobne doseči v svojih najboljših časih. Letos imamo v Ribnici tudi pionirsko šolo, katere mentorstvo sem prevzel. Ta šola je organizirana na republiški ravni pri Rokometni zvezi Slovenije, kjer sem tudi pomočnik glavnega vaditelja. Anica: Zdeno vedno vskoči tam, kjer je res kritično. Običajno tam tudi denarja ni in nihče noče delati zastonj. Zdeno dela. Ko pa se ekipa pobere, se tudi na Zdenota pozabi, najde se trener, ki je seveda dobro plačan... Zdeno je trenutno brez vsakršnih socialnih pravic. Ko je Riko 'pogorel', je bil dve leti na zavodu, zdaj so mu te pravice potekle... Vse, kar dobi od rokometa, je 25.000 tolarjev. S tem si niti delovne dobe ne more plačevati... Zdeno: Saj bi se zaposlil kje v Ljubljani, pa se mi zdi škoda vseh teh desetletij, ki sem jih žrtvoval za ribniški rokomet... Vem,da je zame na našem koncu še ogromno dela prav na terenu, kjer sem jaz doma. A kaj, ko ni denarja, človek pa ne more preživeti od obljub... Anica: Pa od zjutraj do večera visi v telovadnici... Vseeno ga podpiram, saj mislim, da je škoda pustiti vse skupaj. Zdenotu rokomet pomeni življenje, drugače on ne zna ne živeti ne razmišljati. In dober je... * * Poleg tega, da si letos organiziral rokomet tudi v Loškem Potoku in da si trener kadetske reprezentance Slovenije, si se lotil treninga svojčas dobrih kočevskih rokometašic. Zdeno: V Kočevju je ženski rokomet res že nekaj časa preživljal krizo, predvsem po obdobju, ko sta kočevska dekleta zapustili dve kupljeni tuji igralki. Mislim, da smo se s to krizo že začeli spopadati in da bomo lahko kmalu začeli govoriti o njej v preteklem času. Kočevsko ekipo sem okrepil z dekleti, ki sem jih že lani treniral v Ribnici ob moški 1. ligi (seveda brezplačno, op. av.). Vedno rad vskočim takrat, ko je kritično, tako da imam precej * Imata pet že skoraj odraslih otrok. Je bilo težko preživeti tako številno družino? Anica: Dandanes je tako in tako vse drago. Kakšnega velikega bogastva si z Zdenotom ne bi nikoli ustvarila, že človeka nisva taka. Zato sva vso svojo energijo, ljubezen, pa tudi denar vlagala v najine otroke in jasno je, da mi tega ni bilo in mi ne bo žal. Štiri punce sva imela, pa je Zdeno na vsak način hotel fanta (smeh)... * ...in ga tudi dobil... Zdeno: To pa res ne bo držalo. Meni je bilo pri vseh mojih otrocih, preden so se rodili, čisto vseeno, ali bo fantek ali punčka... Vedno sem bil vesel, da je le zdrav otrok... Tudi za petega otroka, za Leona, mi je bilo čisto vseeno, ali bo fantek ali punčka. Res no! * Otroci so zrastli... - Anica: Najstarejša Renata je poročena in ima že otroka, tako da sva z Zdenotom tudi že dedek in babica. Tudi druga, Tanja, živi med tednom v Ljubljani, kjer Anica na svojem službenem mestu v restavraciji Krona. je tudi zaposlena. Nives končuje četrti letnik srednje turistične šole in je zelo aktivna v gledališču, tako na ljubljanskem kot na ribniškem področju. Udeležuje se tudi raznih gledaliških taborov, za svoje delo je dobila že precej priznanj... Lorena je zdaj v mladinski in kadetski rokometni reprezentanci Slovenije... Naš Leon, najmlajši pri hiši, pa se v osnovni šoli še spopada tako z rokometom kot z ocenami. Zdeno: S svojimi otroci sem imel doslej eno samo veselje. Res smo številna družina, malokdaj se zberemo vsi na kupu, a je takrat toliko bolj zabavno in iskreno. Moja Anica je znala otrokom nuditi tak dom, kot ga ima malokdo. Svojo ženo zelo cenim in mislim, da je malo takih, kot je ona... Čeprav ni vedno vse rožnato, daleč od tega, je vedno pripravljena vsakogar potolažiti in mu stati ob strani tudi v najtežjih in najbolj črnih trenutkih... Darja D. Hafnar Računalniške novice (3j Pozdravljeni! Nadaljevanje iz prejšnje številke Novih Novic. Na kaj moramo paziti pri nakupu računalnika? 4. UVELJAVLJENA RAČUNALNIŠKA ZNAMKA Ni vseeno, če kupimo uveljavljeno rač. znamko {IBM, digital, ...) ali kakšen brezimen (No-Name) rač., kije sestavljen v Sloveniji. Uveljavljena rač. znamka nam daje dosti večjo garancijo, hitrejšega (bolj usklajenega) in varnejšega delovanja računalnika, poleg tega pa dobimo že legalno prog. opremo. Moramo se namreč vprašati, ali je neko slovensko podjetje sposobno sestaviti boljši računalnik od nekega znanega proizvajalca (recimo digital), kjer za to skrbi od 100 do 1000 ali več visoko usposobljenih inženirjev? Da ne omenjamo tega, da se v “No-Name” računalnikih dostikrat pojavljajo že rabljene in zastarele komponente (diski, kontrolerji, graf. kartice,...). In vse to vpliva potem tudi na ceno (točka 1). 5. STOPNJA NADGRADLJIVOSTI RAČUNALNIKA Stopnja nadgradljivosti rač. pomeni, koliko lahko naš rač. nadgradimo, da bo deloval hitreje, ali da bo imel več pomnilnika. Najpogosteje se nadgrajuje (dokupuje) trdi disk in pomnilnik, medtem ko je nadgrajevanje procesorja, matične plošče, graf. kartice vprašljivo, saj moramo pri tem upoštevati, da se morajo komponente ujemati {biti morajo usklajene) ter da so izkoriščene {Kaj nam pomaga hiter procesor, če imamo premalo pomnilnika??? To je isto kot bi imeli v Yugo-tu Ferrari-jev motor.). Ko kupujemo rač. razmišljamo tudi o tem, koliko časa ga bomo uporabljali (ali bo to 2, 4 ali celo 6 ali več let). Minimalna doba uporabe je okoli dveh let, čeprav včasih ugotovimo, daje celo to preveč in moramo rač. že prej nadgraditi ali ga celo zamenjati, ker so današnji programi zelo zahtevni. Boljši rač. kupimo, dlje nam bo služil (seveda to se nanaša na uveljavljene rač. znamke; IBM, digital,...). NADALJEVANJE NASLEDNJIČ: X. OSTALE UGODNOSTI Vse blagovne znamke pripadajo njihovim pravnim lastnikom! NAJNIZJE CENE V SLOVENIJI APTIVA =- Pentium 75MHz, 8MB, 540MB HDD, r= Video 1MB,MONITOR 14", ■ =® DOS, WIN, WORKS Cena 199.999-SIT Pinwriter P2Q i p I r n i vvi uči r Z.W I 3 B 24 iglični tiskalnik do A4 I* Cena 29.999-SIT Canon Micnmt IN - 95 SLOVENSKA VERZIJA PRONEKO Gorenjska c. 7, RIBNICA, tel./fax.: 860 - 660 MOJCA DELAC NAJBOLJŠA V LOGIKI Na 10. državnem tekmovanju iz logike so osnovnošolci, srednješolci in študentje sredi novembra v Ljubljani pokazali in dokazali, da logika pri nas le ni čisto zatrta in da je še upanje z.a nas... Državnega tekmovanja se je udeležilo blizu 500 mladih, najboljša med najmlajšimi tekmovalci pa je bila MOJCA DELAČ, učenka petega razreda Osnovne šole Zbora odposlancev iz Kočevja. Uspeh mladega dekleta je bil medijsko precej odmeven, s tem pa je poleg svojega ponesla v širšo javnost dobro ime tudi kočevske OŠ Zbora odposlancev, ki se lahko pohvali z odlično mentorico logike, učiteljico LIDIJO GORNIK. V soboto, II. 11.1995, sem se tudi jaz udeležila državnega tekmovanja v logiki. Potekalo je v stavbi elektro fakultete v Ljubljani. Spreminjala me je mentorica, gospa Lidija Gornik. Otvoritev je v veliki predavalni dvorani. '• Slavnostni govor, foto MLADINA | ob jubilejnem 10. srečanju najbolj logičnih v Sloveniji je imel gospod Jožef Školč. Po otvoritvi smo odšli v učilnice, kjer smo dobili naloge. Tam smo jih tudi reševali. Na razpolago smo imeli uro in pol. Moram priznati, da sem bila zelo živčna. Ko pa sem se z. nalogami 'spoprijateljila', sem jih na svoje začudenje veliko rešila. Oh, kako je čas hitro minil. "Včasih bi bilo bolje, če bi čas hitreje minil, kadar tovarišica v šoli sprašuje snov, ki mi ne leži najbolje", sem pomislila. Po končanem reševanju sem odšla v bife, kjer so nam pripravili okusno malico. Z mentorico sva bili dobre volje in najina obraza sta bila zato večkrat nasmejana. Čeprav sva bili sestradani, sva morali hitro oditi v kino, zato sva jedli kar med potjo. V kinu Vič smo si, medtem ko je komisija popravljala naloge, ogledali film FOREST GUMP. Moram priznati, da nisem bila vedno pri filmu, ampak mi je misel večkrat ušla k logiki. "Ali sem dobro reševala? Katera bom?" sem se venomer spraševala. Ko je bilo filma konec, sem sc nekako počasi odpravilav šolo in kar stiskalo me je pri srcu. Mentorica me je prijazno tolažila, naj si ne jemljem k srcu, čeprav bom slaba, ker sva tako jaz kot tudi ona prvič na takem tekmovanju in da je že to dovolj, da sva se uvrstili na državno tekmovanje. Razglasitev rezultatov je potekala v veliki predavalni dvorani. Pričakovala sem, da se bom morda uvrstila na 10. mesto. Razglasili so le prvih deset tekmovalcev, ki so dobili tudi nagrade. Ziačeli so pri 5. razredu. Najprej so razglasili 10. tekmovalca, nato 9., 8., 7.,6.,... Moram priznati, da sem bila precej razočarana. Uvrstitev na 10. mesto je splavala po vodi. Tedaj sem slišala svoje ime. Jaz prva?! Jaz državna prvakinja?! Nemogoče! Ne vem, kako sem ostala pri zavesti. Z odprtimi usti sem pogledala mentorico, ki ni mogla priti do sape. Nisem takoj vstala. Najprej sem globoko vdihnila. Potem sem napela vse moči in se odpravila po nagrado. Izročil mi jo je gospod Tomaž Cokan. Ko sem se vrnila do svojega mesta, sem bila močno rdeča. Opazila sem, da je bila tudi moja mentorica vsa zardela, nič manj presenečena ter vesela kot jaz. Po razdelitvi diplom sva Židane volje odšli domov. Hvaležna sem gospe Lidiji Gornik, moji mentorici, ki mi je pomagala, da sem dosegla tak uspeh in tako doživela nepozaben trenutek. Mojca DELAČ, 5.a OŠ ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE ČEMU STRAH PRED VEROUKOM V ŠOLI? Zadnje čase se veliko piše in govori o tem, kako 'škodljiva' za otroke hi bila uvedba verouka kot izbirnega predmeta v šole. Da pa ne bi pri vsem tem videli le 'škodljivo' plat, bi spregovorila o svetli plati uvedbe verouka v šole. Velikokrat je slišati, da bi se z uvedbo verouka v šole otroci zapet začeli ločevati v verne in neverne. Vemo pa, da se otroci že zelo zgodaj lahko odločajo o izbirnih predmetih po svojem zanimanju in sposobnostih. Pa vendar jih to ne ločuje, temveč jih povezuje in bogati, ko si izmenjujejo razne zanimivosti. Tako sploh ni nujno, da bi morali samo verni otroci obiskovati verouk, ampak bi ga lahko obiskovali tudi neverni, saj bi pri njem prejeli veliko koristnega za svoje nadalnje življenje. Tisti starši, ki se v nobenem primeru ne bi strinjali z. veroukom, pač ne bodo svojih otrok pošiljali k temu predmetu. Ne bi bilo pa pravično, da bi s tem preprečili obiskovanje verouka tistim otrokom, ki bi si to želeli. Nam starejšim je bila možnost odločanja odvzeta in zato so nas vse po vrsti 'posiljevali' z. marksizmom in samoupravljanjem, pa če ti je bilo to po godu ali pa ne. To ni nikogar zanimalo. Le kje so bili še pred kratkim tisti, ki sedaj s tako gotovostjo zagotavljajo, da bi bili sedaj tudi proti ponovni uvedbi marksizma v šole in tako so tudi proti verouku. Zakaj se temu niso uprli pred petimi, desetimi, dvajsetimi leti? Mar jih to ironično dejanje opravičuje, da se sedaj z vsemi možnimi sredstvi upirajo verouku? Jih mar tare bojazen, da bi se verouk lahko sprevrgel v ideologijo, v kakršno se je komunizem, pa bi morali ostati brez častnih vodilnih položajev? V minulem času smo spričo represivnih ukrepov naših voditeljev dopustili, da nam je s trdo mačehovsko roko vladala manjšina in nam vsiljevala svoje ideje in prepričanje. Kako žalostno je to spoznanje, da si tudi v demokraciji večina ne upa povzdigniti svoj glas. Mar so iz nas uspeli narediti poslušne hlapce in sužnje? Po statističnih podatkih se je okoli 70% Slovencev izjavilo za kristjane. Naš glas bi moral doneti, ko se zavzemamo za naše pravice. Namesto, da bi se združili in dosegli tisto, kar se nam zdi dobro za naše otroke, pa prepuščamo ta boj posameznikom, ki pa so konec koncev izpostavljeni samo našemu kritiziranju, ne pa naši podpori Ne razumem, zakaj ne bi otrokom omogočili v tem krutem, pokvarjenem svetu, da bi se že v sami mladosti oborožili in obogateli s splošnimi moralnimi in etičnimi vrednotami ter spoznali tuje religije, seveda s prevlado krščanstva. Krščanstvo je namreč: najmočnejša verska skupnost v Sloveniji in zato ni nič čudno, da bi jo Slovenci morali bolje spoznati. Kot prvo se moramo dobro naučiti, kaj vse imamo doma in šele potem, kaj imajo sosedovi. Če je slovensko ljudstvo odločilo, da bo naš predsednik Milan Kučan, pač bo, saj v demokraciji zmaga glas večine, pa čeprav jih je nekaj proti. Tako pa bodi tudi z. veroukom... Večkrat je tudi slišati, da imajo starši slabe izkušnje z. veroukom, saj jih je župnik včasih tudi fizično kaznoval. Pri tem pa pozabljajo, kako kruti so bili učitelji do verujočih in kakšne metode so uporabljali, da so iz ubogega otroka izvlekli priznanje, da obiskuje verouk. O lem, kaj se je godilo potem, pa raje ne bi spregovorila. Pa kljub temu nihče ne reče: "Moj otrok ne bo hodil v šolo, ker sem moral sam pretrpeti od učiteljev... Zakaj smo tako radi enostranski? Svet seje spremenil in metode in poučevanja učiteljev in duhovnikov tudi. Če pa kdo od teh nastopi malo trše, pa tega ne gre jemati vedno kot kazen, saj tudi starši kaznujemo svoje otroke iz. ljubezni in ker jim hočemo dobro, jim ne dovolimo vsega, kar bi oni želeli. Prav je, da otrok kmalu spozna mejo, do katere sme, kajti le tako se bo lahko razvil v pošteno osebnost. Naj na koncu še enkrat omenim, da bi bil verouk uveden kot izbirni predmet in bi se ga tako udelkeževal, kdor bi hotel. Po mojem mnenju naj bi ga poučeval duhovnik, saj je njegova izobrazba najbolj celostna za poučevanje tega predmeta. Storimo ta korak, da bodo naši otroci živeli v prijaznejšem svetu, kjer bo vladala toplina in ljubezen. Milka Kozina, Ribnica Opomba uredništva: Pozivamo vse tiste, ki imajo svoje stališče do zgoraj obravnavane problematike, naj nas prosvetlijo s svojo resnico in nam jo pošljejo v uredništvo, da jo bomo lahko posredovali širšemu krogu bralcev. PONUDBA SKB banke Kam bi del? Ste že slišali zgodbo o dveh kmetih in njunih hčerah? Martin in Bojan sta celo življenje obdelovala vsak svoj kos zemlje. Martin se je ravnal po vodilu: človek naj vedno dela tako kot je delal v preteklosti, pa bo rezultat njegovega dela najbolj siguren. Bojan pa je govoril: "Da bi bil rezultat tvojega dela vedno boljši, moraš preizkušati nove metode." Iz leta v leto je uporabljal boljše gnojilo in boljša semena. Razlika v pridelkih obeh je bila očitna.' In njuni hčeri? Martina je svoj zaslužek nalagala na bančni račun, brez razmišljanja, kako bi lahko prihranke donosno uporabila. Bojana pa je preračunljivo vezala prihranke na bančnem računu ter tako iz meseca v mesec večala svoje denarno premoženje. In nauk te zgodbe: Narobe je delati nekaj, kar ste vedno počeli, in pričakovati drugačne rezultate. Bojana takole razlaga Martini svojo "filozofijo prihrankov": "Sprva sem svoje zaslužke vlagala na bančni račun, kjer so se mi kot vpogledna sredstva obrestovali po relativno nizki temeljni obrestni meri (T). Ta trenutno znaša 0,49 %, kar pomeni, da mi denimo 200.000 tolarjev vpoglednih sredstev na bančnem računu mesečno prinese 980 tolarjev obresti. Spoznala sem, da lahko veliko bolj donosno izkoristim prihranke, če jih vežem. Tako mi denimo ista vsota vezana za en mesec prinese 2.560 tolarjev obresti, saj je letna obrestna mera za vezavo od 31 do 90 dni 6 % in se še poveča za mesečno stopnjo revalorizacije oz. temeljno obrestno mero. Ta mesečni donos obresti je tem večji, čim večjo vsoto vežem in čim daljše je obdobje vezave. Tako znašajo obrestne mere za vezavo od 91 do 180 dni T + 6,5 %, od 181 dni do 1 leta T -t- 7,5 % in nad 1 leto T + 9,5%. Pri izbiri posameznih "aranžmajev" moraš tudi upoštevati, da se pri vezavi depozitov nad 500.000 SIT obrestni meri prišteje od 0,2 do 0,5 odstotne točke. Če se ti zdi zapleteno, ti bodo uslužbenci v SKB banki rade volje svetovali, kako naložiti prihranke. Seveda pa moraš sama narediti prvi korak." Dodatne informacije: PE Kočevje, Agencija Ribnica in zeleni telefon 080 15 15. PE KOČEVJE Trg zbora odposlancev 18 Tel.: 855-222 Agencija RIBNICA Kolodvorska ul. 9a Tel.: 861-117 SKIBMUBJ, B——BMHBBBAVWW f GOSTILNA št. noj \ LOŠKI POTOK ves&l Siožič in st&S/io cA^ovo l&lo /996 NOVOLETNI PROGRAM: 29.12. 95: rock večer THE PIRATES Grosuplje 30.12. 95: DISCO PLESI 1. 1.96: NARODNOZABAVNI VEČER Peter ZABUKOVEC BAND v______________IZ________________J (-----------------------------N ‘V'ES'EL'E 'P'RAZ'h&'KT, S'RT.ČZCO '96 DUŠAN ZBAČNIK s.p. V Travnik 52, 61 318 Loški Potok, tel. 061/ 867-164 y ORTIS CENTER s.p., TZO 41,61330 Kočevje, Slovenija, tel. 855-634 Če vaš otrok potrebuje inštrukcije, ne čakajte na zadnji trenutek! Nudimo inštrukcije za osnovno in srednjo šolo iz angleščine, nemščine, slovenščine, matematike, fizike j kemije in računalništva (tudi za odrasle) r : Tečaji za: gostince (serviranje, dekoracija in mešanje pijač) trgovce (aranžiranje daril, izložb, lokalov)-samostojne podjetnike (knjigovodstvo) učence od l.do 4. razreda OŠ (računalništvo skozi Igro) Glasba SKUPINA SELEKCIJA Svojčas je na Kočevskem delovalo kar nekaj glasbenih skupin, spomnimo se Biserov, pa Feste, Obzorja, Alča ... In vse po vrsti so bile dobre in občinstvo jih je imelo rado. Pa je zavel nov veter, skupine so se iz takšnih ali drugačnih razlogov razšle, vsak se je obrnil po sebi najbolj ustrezni poti. Člani Selekcije so zudružili tudi shodili po poti, ki so si jo sicer vsak zase začrtali že davno. Pop rock, primeren za vse žure, razna slavja in obletnice, gala plese... Fantje so stari mački na glasbeni sceni: Janez Pirker (bobni in ostala tolkala), Vinko Farkaš (klaviature), Toni Zidar (bas kitara) in Toni Obranovič (klaviature), ki je tudi vodja skupine. Fantje prihajajo iz skupin Obzorje, Biser in Festa in so kljub relativno kratkem skupnem obdobju že dobro uigrani, saj imajo vaje praktično vsak dan, najmanj pa 3X tedensko po dve uri. Selekkcija je začela igrati tudi lastne komade, tako da radijski CD v obliki kompilacije že kroži po radijskih postajah, spomladi pa imajo v načrtu lasten CD z avtorsko glasbo. Kljub temu, da skupine na našem koncu v sedanji izvedbi ni slišalo dosti ljubiteljev dobre glasbe, pa je skupina izven občinskih meja že zelo znana in priznana, saj tedensko igrajo na gala plesih v ljubljanski Festivalni dvorani, ki je znana vsem ljubiteljem dobre glasbe in plesa po vsej državi. Pred kratkim so igrali v Postojni skupaj s Terezo Kesovijo... * Zakaj ne igrate na domačem terenu? - Toni: Seveda bi zelo radi igrali tako v Kočevju kot v Ribnici. Mislim, da potreba po druženju ljudi ob dobri plesni glasbi obstaja tudi pri nas, vse pa kaže, da na našem koncu ne premoremo lokala, ki bi se bil pripravljen na daljši rok ukvarjati organizacijo tisti pravih plesov, namenjenih bolj srednji kot mlajši generaciji. Poznamo tudi številne uveljavljene skupine in posameznike, ki bi z veseljem popestrili naš program na takšnih plesih... * Jani: Dali bomo vse od sebe, da bomo tudi tako v Ribnici kot v Kočevju ljudem ponudili kvalitetno zabavo. Žalostno je, da se ljudje praktično sploh nimajo več kje družiti, poveseliti in pozabiti na težke čase. Obljubljamo, da se bo tudi o nas še dosti slišalo tudi na domačem koncu. D. D.H. JMMA KANDEIiJ DAMJAN MAHOVNIK 2 KOČEVJE TiL/Fob W1/851488 POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJALEC VOZIL *1/ meiecec decem&uc acun fmeAenečeMjaf!! UGODEN PORSHE LEASING: finačni, depozitni ==ILiDI;=AAIB iiUM i TRGOLES ctiAÄi Klinja vas 7, Kočevje 1 odkup lesa, razrez in prodaja rezanega lesa in elementov 1 I 1 I I jelke/smreke in vseh vrst listavcev | I Oglasite se na sedežu podjetja ali na tel. < | 1 i 855-172, kjer boste dobili vse informacije. Odkupujemo gozdne Sortimente gostišče ‘Pt&VLJM&KO Anton Potisak, Trava 22, 61319 Draga, tal. 866-180 VOVlmMA .ir/D-I: jedi iz divjačine i lovski zrezek v lovski omaki z brusnicami, lovska pečenka) telečji in puranji zrezzek z jurčki ter ostali zrezki, žabji kraki, prašniki, mučkalica; ribje jedi (postrvi na več načinov.girice, kalamari, hrpina. hobotnica v solati...) TE©2 1PO »mOČILU: slavnostna kosila in večerje, lovski golaž, pečeni kozlički, jančki.. ‘DOMČE Ob delavnikih odprto od 14. do 22. ure. ob sobotah, nedelji* in , praznikih od 10. do 22. ure. Ponedeljek zaprto. I I? 4* I §jk| ^ PODJETJE ZA TRGOVINO in poslovni inženiring KOČEVJE, ROŽNA UL. 39, TEL.:853-041,853-306, FAX 853-410 ODKUPUJEMO HLODOVINO IGLAVCEV IN LISTAVCEV, DRVA, GOLI TER CELULOZNI LES PRODAJAMO KLASIČNI IN LAMELNI HRASTOV PARKET PO ZELO UGODNIH CENAH V INFORMACIJE NA TEL : 853-306, 853-645 J STORITVENO PODJETJE Zprofesional d. o. o. Marjan Zlodej Podgorska 4. Kočevje, delavnice Rsška 25(novil Itas. tel 854-331 • vzdrževanje vseh vrst industrijskih strojev (stružnice, preše, škarje, mostovni žerjavi) • servis bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja • servis batnih kompresorjev Trudbenik in Ceccato-Kozama • servis in prodaja vijačnih in batnih kompresorjev ter medicinskih brezoljnih kompresorjev - zagotovljeni rezervni deli • dodatna oprema in razna pnevmatska orodja • tlačne sklopke (stikala) od 80 DEM dalje Delovni čas od 8. do 15. ure. HONEY MOON MOD1ÄT1N TRGOVSKI CEMTER "V ffl Movi frq 1, Movo mesto tel. 068/324-223 in 323-169 Nudimo vam: • izdelovanje in posojanje poročnih oblek, ki jih prilagodimo stranki • posojanje oblek za maturo, obhajilo, birmo in ostale svečane priložnosti • rokavice, konfeti, tančice KONZORCIJ d.o.o. Ob Mahovniški cesti 11, Kočevje, tei. 061/851 612, fax 853 563 ŽR: 51300-601-15229 Ustvarite si optimalne pogoje za vašo poslovno, storitveno ali proizvodno dejavnost v PODJETNIŠKI CONI na Bregu pri Kočevju. Nudimo vam možnost takojšnje vselitve ali izgradnjo objekta po vašh željah po ugodnih cenah, plačilnih pogojih in v najkrajših rokih. NOVO V KOČEVJU BENCINSKI SERVIS IN TRGOVINA V petek,17. novembra, je PETROL tudi uradno otvoril obnovljen bencinski servis v Kočevju. Stranke so se z gorivom in v trgovini lahko oskrbovale že od začetka novembra, uradna otvoritev pa je zato v potekala v s stilu, ki se od največjih slovenskih naftnih družbe tudi pričakuje: z visokimi gosti, pestrimi darili, postrežbo lepih deklet in hitrimi vozniki lastnega Racin Teama PROTON. Posebne pozornosti je bilo deležno humanitarno dejanje Petrola, ki je predstavnici Kočevskega društva za pomoč duševno prizadetim otrokom izročil ček za 100.000 tolarjev. Med udeleženci otvoritve je bilo izžrebanih tudi nekaj srečnežev, ki so so se na novem servisu lahko brezplačno oskrbeli s 25 litri goriva. Osrednje dejanje je bilo vsekakor slavnostna otvoritev servisa, ta čast pa je pripadla kočevskemu županu g. Janku Vebru. Kočevje je ob vstopu v mesto tako dobilo sodoben bencinski servis, ki bo zaradi hitrega razvoja avtomobilizma v mnogočem razbremenil in dopolnil ponudbo dosedanjega. Sodoben samopostrežni način točenja omogoča strankam hitro storitev in pestro izbiro goriv Super 98, Eurosuper 95, Euronormal 91, Diesel in kurilnega olja. Kurilno olje dostavljajo tudi na dom, ponudbo pa so dopolnili tudi s plinom v jeklenkah. Sodobnega bencinskega servisa si ni več mogoče predstavljati brez trgovine, ki je namenjena tako osvežitvi potnikov kot oskrbi vozila. V samopostrežni trgovini je mogoče izbirati med pestro ponudbo osvežilnih pijač in prehrambenih izdelkov, daril in cigaret, avtomat pa poskrbi za poživitev s toplimi napitki v hladnih dneh, ki jih na našem koncu ne manjka. Petrol je poskrbel tudi za popolno ponudbo svojega proizvodnega programa za nego in oskrbo vozil, vključno z najbolj iskanimi rezervnimi deli. Nakup goriva ali izdelkov v trgovini si lahko v Kočevju poenostavite z uporabo MAGNA kartic, ki so namenjene tako službenim vozilom kot poslovnežem in vsem občanom. Treba je le izpolniti Obnovljeni bencinski servis bo s številnimi mesti za točenje goriva odpravil vrste čakajočih in nudil višji standard storitev. prijavnico, ki jo je mogoče dobiti na vseh Petrolovih servisih, jo potrditi v podjetju in oddati na vaši banki. V tednu dni vas čaka na pošti kartica MAGNA, s katero negotovinsko koristite tudi avtomehanične, gostinske, hotelske, potovalne, zavarovalniške, zdravstvene in številne druge storitve. Dvakrat mesečno se vam odtegne skupni znesek preko trajnika vašega žiro računa, o poularnosti MAGNA kartic pa priča tudi število njihovih uporabnikov - 75.000, zato je kartica vodilna tudi po doseženem prometu. Obisk na novem bencinskem servisu v Kočevju odslej ni več le nujno zlo, ki ga terja vaš jekleni konjiček, temveč tudi priložnost za ugoden nakup in prijazen nasvet, s katerim vam bo prihranjena marsikašna odvečno pot. Servis na Ljubljanski cesti 39 je odprt vsak dan vključno z nedeljo od 6. do 22. ure, informacije o njihovih storitvah pa vam bodo prijazno posredovali tudi po telefonu 855-372, 855-371 ali 851-461. Srečno vožnjo vam želi PETROL! Kolektiv benciskega sevisa v Kočevju bo imel odslej precej boljše delovne pogoje. velika izbira AMERICAN LEGEND ^ k, k k W lk t k, k. k k k k k k Nudi: IDEAL CENTER, tel.: 861-530 malice kosila hrano po naročilu pizze hot dog hamburger POROČNA KOSILA SLAVNOSTNE VEČERJE SREČANJA (OBLETNICE MATUR, VALETE) [ «Pl 1 'i ^ ’ r v r r r v f Kolodvorska 9 61 310 Ribnica tel.: 860-652 d.o.o fax: 861-721 TEHNIČNA TRGOVINA AKCIJSKA PRODAJA RADIATORJI AKLIMAT - 10% ♦ kopalne emajlirane kadi vrhunske kvalitete po ceni 12.990,00 SIT ♦ ugodne cene parketa ♦ velika ponudba keramičnih ploščic in sanitarne keramike Del. čas: 8. -12. in 16. - 20. sobota: 8.-13. ■S/ Žaga Predelava ZOBEC št. 110 DUHOVNA STRANJ ZAKAJ SE DOGAJAJO SLABE STVARI? Kadar se zgodi kaj slabega, se zbudi naš nagon po preživetju. Nadzor si poskušamo spet pridobiti z razmišljanjem, ZAKAJ se je to zgodilo, tako da bi lahko preprečili, da bi se ponovilo. Drugače ostajamo v nezaščitenem stanju nemoči, ki sledi nenadnim pretresom našega pogleda na svet. Če razumemo, kaj mislimo o slabih dogodkih, imamo dragocene informacije o tem, na kateri točki se nahajamo na črti med nemočjo in nadzorom, ki temelji na sočutju in poznavanju sebe. Naše pojmovanje tega, zakaj se dogajajo slabe stvari, tudi odsevajo naša religiozna prepričanja in duhovno žarišče. Psihologija in religija sta namreč dve plati istega kovanca, ki se srečujeta v naših pojmovanjih o tem, kaj ustvarja dogodke v našem življenju. Trije temeljni načini so, kako razmišljamo o nastanku hudih dogodkov. Probleme lahko pripišemo SEBI, DRUGI OSEBI ali SILI ZUNAJ SEBE ali pa NAKUUČJU. SEBI Če se vidimo kot vzrok svojih težav, lahko bodisi prevzamemo odgovornost za svoja dejanja na način, ki vodi k vpogledu in rasti, ali pa zvrnemo krivdo nase. Seligman je ugotovil, da so ljudje, ki so kronično prepričani, da so za vse sami krivi, pesimisti, ki mislijo, da povzroča težave troje lastnosti: notranje, splošne in nespremenljive. Pri notranjih razlogih človek krivi sam sebe ("Neumen ali len sem.") Splošne lastnosti pomenijo, da nisem zabit ali neumen ali len samo za eno področje, ampak nasploh za vsa. Nespremenljiv pomeni, da bo problem večno trajal ("Nikoli mi ne bo šlo nič od rok."). Pesimizem odseva nemoč, ki je njegov temelj, in vodi v depresijo namesto v odgovorno dejavnost. DRUGI OSEBI Svoje probleme pripisujemo drugim v grobem na štiri načine. Lahko krivimo druge ljudi in družbo na splošno, tako da ne priznamo svoje odgovornosti in se odrečemo vpogledom, ki bi jih lahko pridobili v določeni situaciji. Probleme lahko preložimo tudi na VIŠJO SILO, kakršna je USODA, in tudi v tem primeru se izognemo prevzemanju SVOJE ODGOVORNOSTI. Tretji dejavnik je BOG. Božji poseg lahko vidimo kot dobrohoten (dejanje njegove volje, ki ga nemara ne razumemo, pa vseeno verjamemo, da je v naše dobro) ali zlohoten (Bog nas kaznuje za naše grehe). Četrta zunanja sila pa je SATAN: "Hudič me je prisilil v to," ali pa je hudič to povzročil. Projiciranje naše ali družbene kolektivne sence na fizično obstoječega vraga ravno tako zavira odgovornost in rast. NAKUUČJU Če pripisujemo svoje težave naključju, naredimo ovinek okoli vprašanja krivde in odgovornosti, pa tudi vprašanja, zakaj bi ljubeči bog dovolil, da človeštvo trpi. Dr. E. Pagels, prof. na Princeton University, trdi, da so človeška bitja že od nekdaj rada uporabljala krivdo in božjo kazen kot VEDEZEVAUU METKA &> 090 42 21 Svetovanje iz TAROT kart razlago za hude stvari, in to prav zato, da bi se izognila občutkom nemoči. Bolj ko se počutimo krive in ™ nemočne, močneje si želimo črno- belega odgovora na to, zakaj se nam to dogaja. Iz izkušnje vem: če hočemo vsekakor vedeti ZAKAJ, nam to lahko prepreči, da bi imeli srce in um odprta za spopadanje s situacijo, ne glede na to, kaj jo je povzročilo. Pa vendar prevzemanje odgovornosti za odgovorno in pogumno soočanje s težavami obsega tudi spraševanje, zakaj se dogajajo slabe stvari. Poglejmo tale scenarij. George je star šestinpetdeset let in zboli za plučnim rakom. Vse življenje je bil strasten kadilec. Fiziološki vzrok so torej cigarete. Vendar pa podatki kažejo, da samski, ovdoveli in razvezani moški pogosteje umirajo za boleznimi, ki jih povzroča kajenje. George je že sedem let razvezan, torej je tudi psihološki razlog. Naslednje vprašanje je bilo, ali obstaja tudi duhovni vzrok : "Ali Bog kaznuje Georga?", drugi pa: " Ali je Georgov rak Karmičen, posledica preteklih dejanj?" J. Borysenko, ph.d., pravi: " Edini ’duhovni podatki’, na katere se lahko oprem kot znanstvenica, so poročila ljudi, ki so doživeli bližino smrti, in zelo majhna baza podatkov o reinkarnaciji. Noben od teh virov ne govori o tem, da so neljubi dogodki, kot je Georgeov rak, kazni. Sporočajo pa, da je naša omejena zaznava različnih ravni zavesti pri večini preozka, da bi razumeli duhovne Vzroke’." Vir: J. Borysenko, ČUDEŽNA PREOBRAZBA GOM - TECH RAČUNALNIŠKI INŽENIRING tel.061/317-372 in 061/713-562 Usnjarska 9, 61 241 Kamnik P.E. Spruha 8, OIC Trzin, 61234 Mengeš IZREDNO UGODNO Rabljeni računalniki 486/8/21OA/GA 89.990,00 SIT • :cr. esor 4ĆĆ SIEMENS Sporn,, 8 I/F, NIXDORF Irai ank olU U~. ■ ■ Si '-' p. :- 5ar/r 'nonror ;4 hpuDvoica ' ' ' ' ali K) čekov po l().95(),()() SIT Pn plačilu s čeki je davek že vračunan v ceno! MIŠKO PODARIMO SERVIS NA DOMU Novi računalniki Tiskalniki Dodatna oprema Računalniške blagajne Nadgradnja zastarelih računalnikov Brezplačna dostava Brezplačna montaža Programi za podjetja in obrtnike KML/TETA/N r/&UJ/C/J4 OPTIK JANEZ POZ Vrvarska 3, 61310 Rit/nica tel.: 061/860-36 Z ndš/m strokovn/m z/ianjem/n do/go/etn/m/ /z/fušnjdm/ đo kva/ftetnega vfda NAJUGODNEJŠE CENE korekcijshih okvirjev svetovno znanih proizvajalcev, dioptrijskih stekel vseh vrst POSEBNA PONUDBA izjemno estetska, najtanša, najlažja stekla svetovno priznane firme KARL ZEISS NUDIMO VAM ŠE: etuije, vrvice, lupe, tekočine in krpice ya vzdrževanje in čiščenje očal, tekočine za vse vrste kontaktnih leč SPREJEMAMO RECEPTE OKULISTA Popravila očal so brezplačna! Delovni čas: vdak dan od 9. do is., sobota zaprto ‘Boutiqe Kolodvorska 9a IDEAL CENTER tel.:860-678 PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: Del. čas: NON STOP od 8.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 13.00 $ ODPRTO * tir ^*5^ «rx r* od pon. do petka^fc V od 8.-12. in 16.-19^ sobota ^ od 8. -12. ^ it % med veliko ponudbo: ^ ^ ^ kvalitetnih igrač po ugodnih cenah * (LEGO, DUPLO. TOMMY, CHICCO) * «r W tir ^bund pajacev, kap,šalov, rokavic in ostaltj^ tir tir tir tir tir t®r # ir ir ir konfekcije od 0 -12 let mak opreme za dojenčke znanih svetovnih proizvajalcev NUK, CHICCO, BABY-NOVA, INGLESINA, BREVI Možnost nakupa na več obrokov! tr ti ti ti ir ir ti ir ti% ti ti ir ir ti ir it Tir i ti ti ir ti ti i ir ir ir ir URBANOVA 6 Ribnica Tel.: 860 147 ZA BOLJ JASEN POGLED V PRIHODNOST se lahko naročite na pregled pri OKULISTU na tel. 860-147, kjer vam tudi izdelamo očala na recept ali brez. V ponudbi imamo tudi etuije, spraje proti rosenju in še... Delovni čas:: 8.00 -12.00, 16.00 -19.00 sreda 8.00 -13.30. sobota 9.00 -12.00 Mercator TRGOPROMET Kočevje Ljubljanska 18 d. d. AKTUALNO TKANINI |:Ej:|±i:j j; 518 ii p 1: ' AKTUALNO v ' GALANTERIJ! _=I .r-M % ( »N» u ■ Pestra ponudba otroškega programa otroške majice flanela srajčke trenirke bundice od 1.428,00 SIT dalje od 1.257.50 SIT dalje od 2.995,00 SIT dalje od 4.095,00 SIT dalje otroški kombinezon BRUGGI od 13. 280,00 od 7. leta dalje razne otroške kape, trakovi, rokavice M-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje d.o.o. T OZIMNICA M - kmetijsko gospodarstvo Kočevje vam nudi svinjske polovice, meso in mesne izdelke pod ugodnimi pogoji: svinjske polovice, meso in mesne izdelke v vrednosti • nad 20.000.00 SIT na tri obroke (čeke) • nad 10.000,00 SIT na dva obroka (čeka) Meso in mesne izdelke ter podrobnejše informacije dobite v mesnicah M-KG Kočevje na TZO 74, tel. 851-002 Roška 43, tel. 851-575 Kidričeva 5, tel. 851- 080 Stara cerkev, tel. 851-982 Uk OD NJIVE DO MIZE Še vedno vam za pri nas kupljene čevlje damo kupon in nudimo še druge ugodnosti (prvo popravilo zastonj!) Pridite in prepričajte se! Hvala za zaupanje. Trg sv. Jerneja 2, Kočevje tel. 851-056 ♦ USNJENI ŠPORTNI COPATI MADIGAN, ADIDAS, CANGURO, DE FONSECA ♦ OBUTEV S TOVARNIŠKO ZAŠČITENIM USNJEM ♦ KAVBOJSKI ŠKORNJI ♦ ŽENSKI USNJENI ŠKORNJI IN GLEŽNARJI ♦ TOALETNI KOVČKI, ŽENSKE USNJENE TORBICE AKTUALNO: ♦ SKI BOOTSKE (ženske in otroške) ♦ GLEŽNARJI ELEFANTEN IZ GOROTEXA EXPRES IZDELAVA KLJUČEV IN POPRAVILO ČEVLJEV NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA ] Electro II 470 453 1995 999606731,110 NAJVEĆU! PROIZVAJALEC BELE TEHNIKE V EVROPI SEDAJ S SVOJIM PROGRAMOM PRISOTEN TUDI V SLOVENIJI! COBISS s ZANUSSI Prihodnost Jo našla svoj dom Hladilnik z enimi vrati model ZFC 162 T, neto 107 I, zamrzovalnik 19 1, dimenzije 85x50x60 Cena: 39.900 SIT Zamrzovalna skrinja model ZA 210 C, neto 200 I, dimenzije 89x75x65 Cena 49.500 SIT Pralni stroj model FL 441 C, 400 o/min, boben 42 I, dimenzije 85x60x52 Cena: 59.600 SIT Pralno-sušilni stroj model WD 832 C, 14 programovi 800 o/min, dimenzije 85x60x57 Cena 99.000 SIT Pomivalni stroj model ZW 416,12 pogrinjkov, 4 programi, dimenzije 85x60x57 Cena: 86.000 SIT ... S Electrolux Inteligentna zamisel s Švedske Hladilnik z enimi vrati model ER 2322 C, neto 190 I, :|| zamrzovalnik 20 I, dimenzije 124x54x57 Cena: 61.000 SIT HB Hladilnik z dvoje vrati H model ER 2821 B, neto 196 I zamrzovalnik 65 I v- S Sili dimenzije 160x54,5x60 Cena 85.700 SIT \ smi Pralni stroj _ model EW 506 S, 500 o/min, -----boben 37 I, dimenzije 85x60x42 T- % j ^ Cena: 73.400 SIT Pomivalni stroj model ESF 472, 8 pogrinjkov, 7 programov, dimenzije 85x45x60 Cena: 87.600 SIT Sesalnik model PBZ 1620 1000 W, mikrofilter, 86 dB Cena: 15.900 SIT Sesalnik model Z 65 za suho, mokro sesanje in šamponiranje, prostornina 36 I Cena: 34.900 SIT Cene vključujejo prometni davek. Možnost nakupa na obroke. IDEAL CENTER RUSS d.o.o., Ribnica, tel.860-652 IDEAL d.o.o., Stari trg pri Ložu, tel. 707-812 KOVINAR - KOVINOTEHNA, Kočevje, tel. 853-621 J J J J J J J A J J J j J J J J J J J J J j d A A.