GDK: 61+624.3:(497.12) Odprta vprašanja gozdarskega načrtovanja Edo KOZOROG* "Na poti k SPOZNANJU se mora spopa- sti s štirimi sovražniki: To, česar se nauči, ni nikdar tisto, kar si je zamišljal in predstavljal, da bo, zato se ga poloti STRAH. Ko ga premaga, lahko sprevidi naslednje korake na poti k učenju, začuti bistrino duha, ki odganja strah, a hkrati tudi ZASLEPLUJE. Če se tej zna upreti, je resnično močen. MOČ pa postane tvoj sovražnik, če se ji prepustiš, postaneš okruten, muhav človek. Pride pa čas, ko človeka začneta zapuščati bistrost duha in moč, nastopi četrti sovražnik- STAROST, ki jo mora premagati. " Dr. Castaneda, G., 1971 1 UVOD V slovenskih strokovnih krogih že nekaj let poteka polemika o gozdnogospodar- skem načrtovanju, ki pa zaenkrat ni prinesla skupnih zaključkov. Zato tudi pravilniki o gozdnogospodarskem in gozdnogojitve- nem načrtovanju še niso pripravljeni. Po drugi strani že deluje Zavod za gozdove Slovenije, ki opravlja večino nalog, ki so mu naložene z zakonom, med drugim tudi načrtuje. Vendar je pri operativnem delu prisotno veliko dilem, saj je že sam zakon in sistematizacija v Zavodu za gozdove prinesla določene spremembe, ki jih je potrebno pri delu upoštevati. 2 GOZDNOGOSPODARSKO NAČRTOVANJE V SLOVENIJI Gozdnogospodarsko načrtovanje kot oblika okvirnega načrtovanja, ima v Slove- niji več kot sto letno tradicijo. Kljub temu, da je bilo v preteklosti že kar nekaj korenitih • E. K. , dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, OE Tolmin, 65220 Tolmin, Tumov dre- vored 17, SLO 152 GozdV 53, 1995 sprememb v pogledih na načrtovanje, je vsa Slovenija enotno pokrita z načrti vsaj trikrat. Pravkar je minilo deset let, odkar je ta informacijski sistem podprt z računalni­ kom. Skoraj vsaka gozdnogospodarska enota ima izdelan načrt, v katerem so podrobno obdelani vsi dejavniki v enoti (imenoval bi ga temeljni načrt). Zato prav vsi načrtovalci ugotavljamo, da lahko upra- vičeno v prihodnje težimo še k večji racio- nalizaciji, še zlasti zato, ker se vsi dejavniki v času ne spreminjajo. Vendar je bila bistvena racionalizacija dosežena že v prejšnjem desetletju. V tol- minski območni enoti smo povprečno pora- bili za obnovo zadnjih načrtov 48 % manj časa kot v prejšnjem desetletju (P1 O - graf 1 ), v zadnjih petih letih pa celo 65 % manj časa (P5). ln to kljub temu, da so zadnji načrti veliko podrobnejši (do nivoja razvojne faze) in poglobljeni (fitocenološko, prostor- sko, upoštevanje vseh funkcij gozda). Kako je bilo to doseženo? - Z boljšim kartnim gradivom. - Z uporabo aerofotogramov in drugih · pripomočkov pri kartiranju. - Z vzorčnimi metodami (Bitterlich, 6- drevesna metoda). - Zaradi računalniške obdelave. - Z večjim deležem iskušenega inženir- skega kadra. V desetletju, ki prihaja, bi se ob nespre- menjenem konceptu načrtovanja tak trend nadaljeval: - ker je treba odslej le ažurirati informa- cije na računalniškem mediju ; - zaradi boljših (enostavnejših) pro- gramskih paketov; - zaradi uvajanja stalnih vzorčnih plo- skev (statističnih metod); - zaradi selektivnega pristopa in opu- ščanja nekaterih del v slabših enotah (npr. barvanja mej, ki povsod ni več potrebno zaradi odličnih kart z gozdarskimi detajli). Zato je včasih nerazumljivo, zakaj prav Odprta vprašanja gozdarskega načrtovanja Grafikon 1. Poraba časa za obnovo načrtov enot v OE Tolmin ( iUZDNOGOSPODARSKA ENOTA Grafikon 2. Poraba časa za obnovo GGE Brda USKLAJEVANJA IN POTRDITEV FITOCEN.,VALORIZACIJA SKFil!i~i~~~~~~~*~piD IZMERA IN VRIS CEST IZDELAVA KART PISANJE BESEDILA OBDELAVA IN TABELE,~~ IZDELAVA INDEKSA] UREJANJE PODATKOV BARVANJE MEJ VZORčENJE IN IZMERA1~~~~~~-.cc..L..c....L. OPISI SESTOJ EV~ PRIPRAVA.J=#9b,.!=:F=;oi=;b==;b=~==;9 GozdV 53, 1995 153 gozdnogospodarsko načrtovanje doživlja v zadnjem času toliko kritik in je pri . njem prisotno toliko različnih želja po hitrem in korenitem spreminjanju. Največja dilema je v tem, katere informacije se zbira neracio- nalno. Graf 2 prikazuje porabo časa po posameznih delih za načrt v razdrobljeni zasebni posesti. Tu vzame največ časa izdelava in ažuriranje indeksa, opisi sesto- jev predstavljajo komaj 15% celotnega ča­ sa. Vsako racionalizacijo pa moramo gledati le v povezavi z drugimi nivoji, predvsem gozdnogojitvenim načrtovanjem . 3 GOZDNOGOJITVENO NAČTOVANJE Gozdnogojitveno načrtovanje je izrazito operativnega značaja, saj je podlaga za določitev dreves za posek in potrebnih gozdnogojitvenih del ter sanacijo prizadetih območij. Zato so bili doslej z njim večinoma pokriti le tisti gozdovi, kjer se je največ dogajalo (sekalo). Praviloma se je gozdno- gojitveni načrt izdeloval za oddelek ali od- sek pred sečnjo obenem s sečnospravilnim načrtom. To je bilo razumljivo, saj je bil načrtovalec in izvajalec v isti osebi. Nov zakon o gozdovih je na tem področju pravzaprav prinesel največ sprememb: - ker predvideva, da mora biti z gozdno- gojitvenimi načrti pokrit v nekaj letih celoten gozdni prostor; - ker sta ločena načrtovalec in izvajalec in se mora še zlasti v razdrobljenem zaseb- nem sektorju delati načrte na zalogo; s tem pa je operativnost in zato tudi privlačnost izdelave načrta manjša. Stanje je v tem trenutku sledeče: - ažurno načrtovan je le del slovenskih gozdov; - podatki se ne obdelujejo enotno na računalniku in torej niso povsem združljivi; - na tem nivoju načrtovanja je bilo v preteklosti manj sistematičnega in enot- nega pristopa (uporaba instrumentov in metod za ocenjevanje sestoj nih parametrov in za izločanje sestojev); - nosilce načrtovanja (revirne gozdarje) v tem trenutku šele izobražujemo, in bodo v naslednjih petih letih še močno obreme- njeni s študijem. 154 GozdV 53. 1995 4 SREČANJE OBEH NIVOJEV NAČRTOVANJA Največja hiba v preteklosti je bila slaba povezava obeh nivojev načrtovanja in pre- tok informacij med njima. Vsekakor bo mo- rala biti kompatibilnost obeh načrtov veliko večja. še zlasti v primeru, če bodo nekatere informacije prehajale direktno iz nižjega nivoja v višji, kar je po pravilu "iz podrobnej- šega v manj podrobno" razumljivo. Vendar ta prenos trenutno nekateri dejavniki otežu- jejo: - v gozdnogojitvenem načrtu najdemo le manjši del informacij, ki jih sedaj potrebu- jemo pri gozdnogospodarskem načrtu , veli- kokrat tudi v opisni obliki (npr. kvaliteten drogovnjak do debeljak); - metode izločan ja sestojev in ocenjeva- nja setojnih parametrov mnogokrat niso prilagojene podrobnemu načrtovanju (v me- rilu 1 :5000 ali celo 2500); velikokrat se ne uporabljajo niti instrumenti in metode, kot pri bolj okvirnem gozdnogospodarskem načrtovanju (v merilu 1 :10000); - pred prevzemom informacij na višji nivo je treba upoštevati dejstvo, da imamo pri gozdnogojitvenem načrtu štiri stanja: stanje gozda ob terenskem ogledu, načrto­ vano ciljno stanje, stanje po opravljenem posegu v gozd in stanje ob obnovi gozdno- gospodarskega načrta. Zavedati se tudi moramo, da bomo s krepitvijo bolj podrobnega gozdnogojitve- nega načrtovanja sicer lahko še zracionali- zirali že vpeljano gozdnogospodarsko nač­ rtovanje, vendar bo celotno načrtovanje skupno dražje (zamudnejše). 5 POVZETEK RAZMIŠLJANJA Pri odpiranju dilem o gozdarskem načrto­ vanju je želja vseh operacionalizirati, pred- vsem pa poceniti celoten sistem gozdar- skega načrtovanja, razhajanja so le v na- činu in na katerem nivoju to doseči. Zato bi rad na podlagi trenutnih izkušenj podal nekaj izhodišč, ki so morda pomembna pri iskanju bodočega koncepta načrtovanja. 1. Racionalnost je treba gledati komplek- sno, ne pa samo posamezne nivoje načrto­ vanja. Razmišljanja o racionalizaciji morajo biti usmerjena predvsem na zbiranje tistih informacij, ki vzamejo največ časa. 2. Trezno je treba pretehtati vsako hitro spreminjanje vpeljanega gozdnogo.spodar- skega načrtovanja, dokler ne vzpostavimo celovit in enoten sistem gozdnogojitvenega načrtovanja. Začnimo torej pri temeljih, šele potem gradimo naprej hišo. 3. Gozdnogojitveno načrtovanje bi mo- ralo biti veliko manj predpisano, uniformira- no. Da je izvedbeni načrt uporaben, mora biti prilagojen različnim lastniškim, sestoj- nim in rastiščnim razmeram. Vsekakor bo morala biti podrobnost in pristop v državnih, drugačen kot v razdrobljenih zasebnih go- zdovih, v gospodarskem drugačen kot v varovalnem gozdu ali celo v rezervatu. Presoja o tem mora biti prepuščena načrto­ valcu, ki najbolje pozna razmere. 4. Definirati in poenotiti je potrebno infor- macije, ki so pomembne za oba nivoja in jih su marno prikazati tudi na koncu gozdno- gojitvenega načrta v enotnem tabelarnem delu, prek katerega bi bila mogoča pove- zava z GIS-om. 5. Oddelek ali celo odsek je velikokrat premajhna načrtovalska enota za gozdno- gojitvene načrtovanje. Bolj racionalen, pre- glednejši in zato v praksi bolj uporaben bi bil načrt za večjo rastiščno homogeno, geografsko, lastniško ali zgodovinsko za- ključeno območje (manjša dolina, pobočje, planeta, celek ipd .. ). 6. Gozdnogospodarsko načrtovanje je vsekakor načrtovanje na nivoju gospodar- skega razreda in gozdnogojitveno na nivoju negovalne enote (detajlu). Logično sreča­ nje pa je na nivoju razvojne faze, ki bo v bodočnosti tudi digitalizirana. Naloga gez- dnogojitvenega načrtovanjanja bo postaviti natančne meje razvojnih faz, in jih vzpo- redno digitalizirati. Naloga gozdnogospo- darskega načrtovanja pa ob obnovi načrta le ažurirati spremembe. 7. Čim prej je treba doreči osnovna izhodišča za načrtovanje, saj je Zavod za gozdove Slovenije oblikovan že po novih normativih, načrtujemo pa še več ali manj po starem. To povzroča veliko težav, celo nesoglasij pri delu. Sicer bo to lahko pov- zročilo razpad starega sistema, preden vzpostavimo novega. 8. Hitrejše odločitve so potrebne pri goz- dnogojitvenem načrtovanju, saj je bila v preteklosti slabša pokritost, trenutno pa se tu zaradi zakonskih določb načrtuje najin- tenzivneje. Upam, da bomo pri tem znali premagati štiri sovražnike, ki razjedajo tudi slovensko gozdarstvo. LITERATURA 1. Castaneda, C, 1971: A separate Reality, London, slovenska priredba: Bitka za neznano, DZS, Ljubljana, 1986. 2. Čibej, L., 1990: Območni načrt Tolminskega GG Območja, SGG Tolmin 3. Gašperšič, F, 1993: Dileme nadaljnega raz- voja gozdnogospodarskega načrtovanja v Slove- niji, BTF, Ljubljana. 4. Golob, S., 1992: Analiza gozdnogojitvenega načrtovanja v Sloveniji in njegove vloge v prihod- nosti, GV 1992/1, Ljubljana. 5. Golob, S., 1992: Gozdnogojitveno načrtova­ nje s pomočjo prostorskega informacijskega siste- ma, GV 1992/7-8, Ljubljana. 6. Perko, F., 1991: Razmišljanja o gozdnogo- spodarskem načrtovanju v novih razmerah, GV 1991/7-8, Ljubljana. 7. *,: Gozdnogospodarski načrti enot, SGG Tolmin. GozdV 53, 1995 155