PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE * Letnik: XIV-ISSN 1580-0547 ^^ Junij 2013 • Številka 5 ^ SOTOCJE Za vas beležimo čas Gorenjski Glas Oglasi I Na naslovnici: Utrinek z večera orientalskega plesa v Zgornjih Pirničah-Foto: Peter Košenina Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč Izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas bel eži čas. V dobrem in slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice iz vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu na roč ni ku vam bomo prve tri me se ce časo pis pri nes li brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas pre se ne ti li z da ri lom ter z dru gi mi ugod nost mi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM GlaS Ime in pri i mek: Naslov: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. □ DA □ NE SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, s sodelavci: Peter Košenina, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Mateja Rant (mateja.rant@g-glas.si). Oglasno trženje: Mateja Žvižaj, telefon: 04/201-42-48, 041/962 143, telefax: 04/201-42-13. E-pošta: info@g-glas.si. Delovni čas: ponedeljek, to rek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelj e in prazniki zaprto. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: Tiskarna Littera picta, d. o. o. SOTOČJE številka 5 je priloga 47. številke Gorenjskega glasa, 14. junija 2013. V nakladi 5500 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode DELOVNI CAS: PON.-PET.: 9.-18. ure SOBOTA: 9.-12. ure Seškova c. 9 1215 Medio de, tel.: 01/361 1694 POROČNI NAKIT UNIKATNI NAKIT POPRAVILO NAKITA ODKUPUJEMO VSE VRSTE ZLATA www.zlatarstvo-trtnik.si OKREPČEVALNICA VILI Avtokamp Smlednik v Dragočajni V MESECU JUNIJU IN JULIJU VABLJENI NA OCVRTE POSTRVI VSAK DAN OD 12. DO 20. URE Tel. 040/22 19 45 KAVARNA 4 MAČKE CENTER MEDVOD, tel.: 01/3617-963 BOGATA PONUDBA DOMAČIH TORT, KREMŠNIT, KAVIC OMAMNIH OKUSOV IN PRIJAZNE POSTREŽBE DOMAČI SLADOLED dvetHičatna v TZüzea Petra Spur Krek s.p. pe Zbiljska cesta 8 1215 Medvode gsm 070 657 505 fax 05 971 56 26 mail info.rozca@gmail.com Pestro ponudbo rezanega cvetja, lončnic, poročne in žalne floristike ter aranžiranje daril vam ponujamo vsak delavnik med 8. in 19. uro, ob sobotah pa med 8. in 13. uro. S TEM KUPONOM IMATE DO KONCA JULIJA 10 % POPUST NA REZANO CVETJE IN LONČNICE. .......................................................X MliVl[cTi"nWo]i| I * C NO Sheilat on tel.: 01 3(51 s tem kuponom imate do 12.09.2013 H®% popusta na frizerske storitve v dopoldanskem času do 12. ure, še dodatnih H®% na frizerske storitve popust ne velja za COLOUR US storitev NIČ VEČ DOMA. ZDAJ V NAŠEM SALONU 2 Oglasi I Delovni čas: Ponedeljek: zaprto Torek-četrtek: od 12.00 do 22.00 Petek, sobota: od 12.00 do 23.00 Nedelja: od 12.00 do 22.00 POZOR! V Mednem končno odpira vrata edina tradicionalna kuhinja Neaplja v Sloveniji 'Ristorante picerija Bufalaf'. Pričakujejo vas neapeljski kuhar, picopek in krušna peč. Z veseljem vas pričakujemo. Pričakujejo pa vas tudi okusna hrana, prijetna notranjost in čudovit razgled po okolici. In vse to po zelo ugodnih cenah. Ob predložitvi kupona vam priznamo enkraten 10-odstotni popust. Kupon velja do 16. julija 2013. Ristorante Picerjia Bufalaf. HOTEL MEDNO. V*? ^u&LjtrHl L TKi^Vs^^ J tiskarna#net 3 Prireditve I 1 fe^-- ih—rM —T ^ PRIREDITVE B?: JUNIJ 2013 EOtl DAN in DATUM KRAJ in ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO Petek, 14. 6. 2013, Sobota, 15. 6. 2013 Prireditveni prostor ob Savi 13. tradicionalni moto piknik MRRC Medvode 041 655 699 Petek, 14. 6. 2013 Pred občinsko stavbo, ob 16. uri Tržnica znanja v Medvodah TVU 2013 Občina Medvode 041 511 147 E: agata.trojar@gmail.com Petek, 14. 6. 2013 Kulturni dom Medvode, ob 17.30 Latino ima talent ŠD Latino 041 537 111 E: info@sd-latino.si Sobota, 15. 6. 2013 Zbor izletnikov pred BC Medvode Mladinski odsek vabi na: Izlet v neznano Vodita: Mateja Curk in Marjana Jelen PD Medvode Prijave sprejema do srede pred izletom Mateja Curk, 059 715 259, 041 873 514 E: mateja.curk@gmail.com www.planinskodrustvo-medvode.si Sobota, 15. 6. 2013 Roj. hiša Jakoba Aljaža, Zavrh 2 ob 20. uri Pesem, ki jo nosim v srcu Večer poezije KUD Pirniče 041 776 735 031 352 772 E: info@kud-pirnice.si Sobota, 15. 6. 2013 Vaški trg, Zbilje, ob 20. uri 60 let TD Zbilje in blagoslov novega gasilskega vozila TD Zbilje in PGD Zbilje 041 753 150 Nedelja, 16. 6. 2013 Vaški trg, Zbilje, ob 17. uri Podnebne spremembe - kakšne izbire imamo Društvo Sorško polje približajmo se naravi 041 348 199 E: matjaz.jerala@siol.net Nedelja, 16. 6. 2013 Zbor pred OŠ Preska, ob 9. uri 15. kolesarski vzpon na Katarino (startnina 15 EUR) KK Medvode 040 263 015 www.kkmedvode.com Nedelja, 16. 6. 2013 Pred OŠ Preska, ob 9. uri 3. tek na Katarino ŠZ Medvode Prijave: E: sz.medvode@gmail.com Torek, 18. 6. 2013 Odhod ob 9. uri izpred DU Medvode Izlet DU Medvode: Kranjski rak-Gradišče (1666 m)-Marjanine njive-Kranjski rak (4-5 ur lahke hoje) DU Medvode 01 361 23 03 041 295 040 Sreda, 19. 6. 2013 Okrepčevalnica Stan, Zbiljska c. 8 ob 18. uri Predstava za otroke: Skrinjica želja Okrepčevalnica Stan 361 19 15 E: info@okrepcevalnicastan.si Sreda, 19. 6. 2013 Knjižnica Medvode, ob 19.30 Literarni večer KUD Fran Saleški Finžgar Senica; ob izdaji zbornika Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01 361 30 53 www.knjiznica-medvode.si Četrtek, 20. 6. 2013 Zavrh 1 ob 20. uri Literarni klub pod trto KUD JaReM 031 626 855 E: kud.jarem@gmail.com Četrtek, 20. 6. 2013 Roj. hiša Jakoba Aljaža, Zavrh 2 ob 19. uri Tu sem doma Odprtje likovne razstave Razstava bo odprta do 1. 7. (delavniki od 17. do 19. ure, konec tedna od 10. do 12. in od 15. do 17. ure) KUD Pirniče 041 776 735 031 352 772 E: info@kud-pirnice.si Sobota, 22. 6. 2013 Parkirišče pred gasilskim domom v Preski, ob 19. uri Velika gasilska veselica Tanja Žagar PGD Preska-Medvode 040 653 717 E: knific.jakob@gmail.com Sobota, 22. 6. 2013 Vaški trg Zbilje, ob 11. uri Foto razstava in foto delavnica (delavnica bo potekala od 15. do 19. ure) KUD Fofite 031 620 995 Sobota, 22. 6. 2013 Vaški trg Zbilje, ob 21. uri 6. Večer filmske glasbe (v primeru dežja bo prireditev v Športni dvorani Medvode) KUD Fofite Nakup vstopnic: TIC Medvode 361 43 46, 041 378 050 E: ticmedvode@tzm.si Sobota, 22. 6. 2013 Kamp Smlednik, ob 9. uri Turnir odbojke na mivki TD Dragočajna-Moše 031 261 655 E: milos.jenko@siol.net Nedelja, 23. 6. 2013 Topol pri Medvodah, ob 13. uri Športni dan Na vihri gostilna Na vihri 041 561 059 E: navihri@gmail.com Nedelja, 23. 6. 2013 Vaški trg Zbilje, ob 15. uri Mednarodno srečanje godb Godba Medvode 041 984 429 E: info@godbamedvode.si Nedelja, 23. 6. 2013 Travnik ob hraških mlakah, ob 19. uri Kresovanje (v primeru slabega vremena bo kresovanje 24. 6. 2013) TD Hraše 031 639 680 Nedelja, 23. 6. 2013 Kamp Smlednik, ob 11. uri Slovenski dan v Dragočajni TD Dragočajna-Moše 031 261 655 E: milos.jenko@siol.net 4 Prireditve I Nedelja, 23. 6. 2013 Zbor izletnikov pred BC Medvode Izletniški odsek vabi na: Kaluder (1980 m) Julijske Alpe Vodita: Boštjan Jesih in Jože Kršinar PD Medvode Prijave sprejema do petka pred izletom g. Jože Kršinar, 01 361 32 30, 041 582 208 www.planinskodrustvo-medvode.si Nedelja, 23. 6. 2013 Pod kostanji, pri gostilni Mihovec, ob 18. uri Račka Predstava za otroke (v primeru slabega vremena bo predstava v KD Pirniče) KUD Pirniče 041 776 735 031 352 772 E: info@kud-pirnice.si Ponedeljek, 24. 6. 2013 Sp. Pirniče pred gasilskim domom, ob 19. uri Velika vrtna veselica Zabaval vas bo ansambel ČUKI PGD Sp. Pirniče-Vikrče-Zavrh 040 465 113 E: mrgapo@gmail.com Torek, 25. 6. 2013 Zbor pohodnikov pred OŠ Preska, ob 8. uri Jubilejni 10. pohod po poteh roparskih vitezov TD Žlebe-Marjeta TIC Medvode 361 43 46, 041 378 050 E: ticmedvode@tzm.si Torek, 25. 6. 2013 Zbor pohodnikov pred domom krajanov v Hrašah, ob 8. uri Pohod ob državnem prazniku (HRAŠE-STARI GRAD-SV. TILEN-HRAŠE) TD Hraše 031 639 680 Petek, 28. 6. 2013 Roj. hiša Jakoba Aljaža, Zavrh 2 ob 18. uri Skrita pravljica Predstava za otroke KUD Pirniče 041 776 735 031 352 772 E: info@kud-pirnice.si Petek, 28. 6. 2013 Park graščine Lazarini v Valburgi, ob 10.30 10. srečanje društev upokojencev Občine Medvode DU Medvode 361 23 03 041 295 040 E: drustvo.upokojencev.medvode @amis.net Sobota, 29. 6. 2013, nedelja, 30. 6. 2013 Roj. hiša Jakoba Aljaža, Zavrh 2 ob 9. uri EXTEMPORE Za ljubi kruhek KUD Pirniče 041 979 418 E: info@kud-pirnice.si Sobota, 29. 6. 2013, nedelja, 30.06.2013 Vaški trg Zbilje od 10. uri Bienalni EX Tempore Aljaževina 2013 KUD JaReM KUD Zbilje 031 626 855 E: kud.jarem@gmail.com Sobota, 29. 6. 2013, nedelja, 30. 6. 2013 Vaški trg Zbilje od 10. uri Kreativna delavnica ročnih del Tako so delale naše babice KUD JaReM KUD Zbilje 031 626 855 E: kud.jarem@gmail.com Ponedeljek, 1. 7. 2013 Roj. hiša Jakoba Aljaža, Zavrh 2 ob 19. uri Ustvarili smo tudi to KUD Pirniče 031 352 819 E: sonjna.pust@gmail.com Ponedeljek, 1. 7. 2013 Roj. hiša Jakoba Aljaža, Zavrh 2 ob 20.30 Snubač Komedija KUD Pirniče 041 776 735 031 352 772 E: info@kud-pirnice.si Ponedeljek, 1. 7. 2013 Na poljani, Meja 7 ob 20. uri EX Tempore Aljaževina 2013 odprtje razstave KUD JaReM KUD Zbilje 031 626 855 E: kud.jarem@gmail.com Sobota, 6. 7. 2013 Prireditveni prostor ob Savi, ob 10. uri Poletna noč med vodami Animacije za otroke, ob 10. uri Andrej, Rok in Sebastian 041 674 859 E: ibasiba@gmail.com Sobota, 6. 7. 2013 Roj. hiša Jakoba Aljaža, Zavrh 2 ob 9. uri Slavnostna akademija in ob 11. uri sv. maša za vse planince na Šmarni gori. Gorniški klub Jakoba Aljaža 041 368 956 Nedelja, 7. 7. 2013 Zbor izletnikov pred BC Medvode Izletniški odsek vabi na: Vajnež (2102 m) Karavanke Vodita: Vili Luštrek in Jože Kršinar PD Medvode Prijave sprejema do petka pred izletom g. Jože Kršinar, 01 361 32 30 041 582 208 www.planinskodrustvo-medvode.si Ponedeljek, 8. 7. 2013 Zbor izletnikov pred BC Medvode Mladinski odsek vabi na: Poletni tabor Koča pri triglavskih jezerih Vodita: Mateja Curk in Janko Mikuž od 8. do 13. 7. 2013 PD Medvode Prijave sprejema do srede pred izletom Mateja Curk, 059 715 259 041 873 514 E: mateja.curk@gmail.com www.planinskodrustvo-medvode.si Sreda, 10. 7. 2013 Zbor izletnikov pred BC Medvode Seniorska skupina vabi na: Visoki Mavrinec (1562 m) Julijske Alpe Vodita: Marjana Jelen in Andreja Kuralt PD Medvode Prijave sprejema do ponedeljka pred izletom ga. Andreja Kuralt, 031 750 558 www.planinskodrustvo-medvode.si Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na Turistično informacijski center Medvode (TIC Medvode). Za objavo v: redni številki Sotočja, ki izide drugi petek v mesecu, ter objavo na spletni strani www.tzm.siwww.medvode.siwww.tv-m.si, je treba oddati obvestilo o dogodku do 30. v mesecu, na naslov: TIC Medvode, Cesta ob Sori, PAVILJON 1, 1215 Medvode ali prek SPLETNEGA OBRAZCA na naslovu: http://www.tzm.si/obrazecprireditve.php Za več informacij se obrnite na TIC Medvode. 01/ 361 43 46 ali 041 378 050 5 I Občina Računajo tudi na državni denar Za projekte energetske sanacije osnovnih šol Medvode in Pirniče ter knjižnice bo občina poskušala pridobiti sredstva na državnem razpisu. Občina je na razpis ministrstva za infrastrukturo in prostor prijavila tri projekte, v okviru katerih načrtujejo energetsko sanacijo dveh osnovnih šol in knjižnice. Zato so pripravili tudi rebalans letošnjega proračuna, saj so ga morali uskladiti z načrtom razvojnih programov, v katerega so po novem na zahtevo ministrstva vključili vsak projekt posebej. V osnovni šoli Pirniče, je pojasnila vodja oddelka za investicije Katja Gomboši Telban, so sprva načrtovali zgolj zamenjavo oken in strehe, a so zdaj dodali še obnovo fasade. Prav tako so pri knjižnici dodali sanacijo strehe, čeprav naj bi po prvotnih načrtih zamenjali zgolj okna. Tako bodo dosegli večje energetske prihranke, s čimer si bodo zagotovili večje število točk na razpisu, obenem pa poskrbeli za celovito obnovo obeh objektov, je pojasnila Katja Gom-boši Telban. Zamenjavo oken načrtujejo tudi v osnovni šoli Medvode. Naložba v energetsko prenovo pirniške šole je skupaj vredna skoraj petsto tisoč evrov, pri čemer naj bi jim država projekt sofinancirala v višini skoraj 334 tisoč evrov. Občina je za omenjeni projekt letos namenila 56 tisoč evrov, še 120 tisoč evrov pa v prihodnjem letu. Tudi za energetsko obnovo knjižnice bodo večji del sredstev zagotovili v prihodnjem letu. Odločitev o dodelitvi sredstev naj bi bila namreč znana še ta mesec, v juliju pa bi potem sledil podpis pogodbe. Nato bodo morali izvesti še razpis za izbiro izvajalca, kar pomeni, pojasnjujejo na občinski upravi, da bodo letos lahko izvedli le del načrtovane sanacije. Projekt energetske obnove knjižnice je sicer vreden slabih dvesto tisoč evrov, od tega naj bi bila slaba polovica državnih sredstev. fl Občina bo za ta namen v letošnjem in proračunu za prihodnje leto zagotovila po trideset tisoč evrov. Zamenjava oken v osnovni šoli Medvode pa bo vredna dobrih 66 tisoč evrov, pri čemer računajo na sofinanciranje države v višini 44 tisoč evrov. Mateja Rant, foto: Tina Dokl Z gradnjo bodo morali počakati Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je zavrnilo obe pobudi za manjšo širitev stavbnih zemljišč v Mošah in Hrašah. Na februarski seji občinskega sveta so svetniki sprejeli sklepa o dopustnosti manjše širitve stavbnih zemljišč do sprejetja občinskega prostorskega načrta v Hrašah in Mošah. Obe pobudi so na ministrstvu za infrastrukturo in prostor zavrnili, s čimer so na majski seji seznanili tudi občinske svetnike. Kot je pojasnila vodja občinske uprave Vanja Debe-ljak, bi po pojasnilih ministrstva načrtovano gradnjo v Mošah podprli le, če bi na tem mestu že obstajala obrtna cona, v Hrašah pa v primeru, če bi bili tam že turistični objekti in bi jih samo razširili. V Hrašah investitorja Valerija Janhar Čer-nivec in Marko Černivec načrtujeta gradnjo doma starejših občanov, ki bi ga dopolnila tudi s turistično dejavnostjo. V Mošah pa investitor Marjan Mali namerava graditi nov proizvodni objekt za predelavo pločevine in izdelavo pločevinastih ohišij, kar bi mu omogočilo preselitev dela proizvodnje in s tem 52 delovnih mest nazaj iz Tržiča. Gradil naj bi na območju nekdanjega peskokopa, zato bo obenem poskrbel za sanacijo degradiranega prostora. Ker bi uresničenje obeh pobud pomenilo tudi precej - šnje število novih delovnih mest, so svetniki odločitev ministrstva sprejeli s precejšnjim neodobravanjem. »Vsi govorijo o novih delovnih mestih, a kako, če ne moreš posegati v prostor. Če se bo mo tako vedli, države ne bo mo potegnili iz težav, saj bomo zadušili iniciativo kogarkoli, da bi še kaj naredil,« je razočarano ugotavljal Dušan Brekič. Tudi Jelena Aleksic se je strinjala, da gre zlasti v primeru gradnje v Mošah za birokratsko izživljanje, saj so na ministrstvu zapisali, da ni ustrezno opredeljen namen širitve. »To je hladen tuš za občino in lokalno samoupravo na splošno. Namesto da bi spodbujali svobodno podjetniško iniciativo, ljudem grenijo življenje,« je bila ostra Jelena Aleksic, ki je ob tem opozorila, da gre za projekta, ki ju podpira celotna lokalna skupnost, saj v ničemer ne obremenjujeta okolja. Zvonka Hočevar je zato celo predlagala, da se odzovejo tudi kot lokalna skupnost oziroma da podajo pritožbo kot občinski svet in na vsak način poskušajo pridobiti pozitiven odgovor od ministrstva. Temu je pritrdil tudi Leopold Knez, ki je poudaril, da je občina močnejši sogovornik kot posamezen podje- tnik. Zato je predlagal, naj pristojni v občinski upravi znova poskušajo vzpostaviti stik z ministrstvom, da bi prišli do pozitivnega soglasja. »V sosednji Avstriji je zakonodaja bistveno prijaznejša do investitorjev in občina ima bistveno več pristojnosti,« pa je poudaril Štefan Čebašek, ki je prav tako pozval, naj se občina aktivno vključi v pridobitev dovoljenj. Nekateri svetniki pa so celo predlagali, naj sklepa o širitvi stavbnih zemljišč v Mo-šah in Hrašah kljub negativnemu odgovoru ministrstva objavijo v uradnem listu. Vanja Debeljak je pojasnila, da to ni mogoče, zato so na koncu sprejeli kompromisni predlog, da bodo oba sklepa znova obravnavali potem, ko bo ustavno sodišče sprejelo odločitev glede izvajanja dela zakona o prostorskem načrtovanju, ki omogoča širitev območij stavbnih zemljišč do pet tisoč kvadratnih metrov zgolj s sklepom občinskega sveta. S tem so po mnenju Nejca Smoleta investitorjema posredovali jasno sporočilo, da lokalna skupnosti stoji za njima in da bodo po odločitvi ustavnega sodišča naredili vse korake, da ju podprejo. Mateja Rant 6 I Občina Smeti se kopičijo ob zabojnikih Javno podjetje Snaga po novem preostanek odpadkov odvaža na tri tedne, zaradi česar so ponekod zabojniki za tovrstne odpadke hitro polni. Zaradi manj pogostega odvoza mešanih odpadkov so ponekod zabojniki hitro (pre)polni. Nov urnik odvoza odpadkov je povzročil številne težave, saj ljudje potem, ko so zabojniki polni, smeti odlagajo kar ob njih. Nekateri krajani so zato opozorili, da so tako med odpadki že opazili podgane, v zabojnikih pa so se zalegli črvi. Bojijo pa se tudi, da bi se zaradi tega v naravi spet začela pojavljati črna odlagališča. Zaradi te problematike so pri občini sklicali sestanek predstavnikov vseh krajevnih skupnosti in javnega podjetja Snage. Glavna ugotovitev je bila, da je največji razlog za nastale razmere nedisciplina pri ločevanju odpadkov in nespo-štovanje predpisov s strani občanov. Kljub temu so se pri Snagi zavezali, da bodo po vsej občini očistili odpadke, ki so se začeli kopičiti zaradi prehoda s tedenskega na tritedenski odvoz. Poleg tega je razvidno iz zapisnika sestanka, da bodo na posameznih ekoloških otokih, ki so najbolj problematični, čistili in praznili zabojnike pogosteje, obenem pa bodo tam, kjer je največ težav, poskušali poiskati tudi primernejše lokacije za ekološke otoke. Po vseh gospodinjstvih, kjer bo mogoče, bodo uvedli individualne zabojnike in s tem zmanjšali število skupnih zabojnikov, tistim občanom, ki menijo, da so njihovi individualni zabojniki premajhni, pa bodo zastonj dostavili večje. Na pokopališčih naj bi po novem uvedli poseben režim odvoza odpadkov, poleti pa bodo zabojnike z odpadki, ki povzročajo smrad, torej za biološke in mešane odpadke, praznili pogosteje, in sicer po potrebi. Stanovalci v večstanovanjskih objektih bodo imeli možnost svoje zabojnike zaklepati. Občane pa so ob tem še pozvali, naj v večji meri uporabljajo center za ločeno zbiranje odpadkov in s tem razbremenijo ekološke otoke in individualne zabojnike. V primeru, da vsi ti ukrepi ne bodo zadostni, so še sklenili na sestanku, so v podjetju Snaga pripravljeni ponovno uvesti odvoz na 14 dni, a bo to za občane pomenilo za tretjino višje cene odvoza. Mateja Rant Promet v Zbiljah po obvozih V času gradnje krožišča bodo na območju Zbilj veljale popolne zapore nekaterih cest. Gradnjo bodo predvidoma končali septembra. Gradnja krožišča se bo odvijala v treh delih. Ta čas se je že začela gradnja na zahodnem delu prihodnjega krožišča, zaradi česar velja popolna zapora lokalne ceste Jeprca-Podreča-Labore na odseku od križišča v Zbiljah proti Jeprci v dolžini devetdesetih metrov. Prepoved prometa naj bi veljala do začetka julija, obvoz v smeri proti Kranju in Škofji Loki pa so uredili po državni cesti Medvode-Zbilje prek krožišča na klancu v Medvodah in naprej po državni cesti Medvode-Jeprca v smeri proti Kranju do odcepa za Škofjo Loko. Obvoz proti Smledniku bo potekal v obratni smeri. V drugem delu obnove, ki jo načrtujejo v juliju, bodo poskrbeli za navezavo novega dela krožišča na stari del in ureditev severnega dela prihodnjega krožišča proti Podreči, nato pa bo sledila še ureditev jugovzhodnega dela krožišča. Celotna naložba je po besedah vodje oddelka za investicij e pri občini Medvode Katj e Gomboši Telban vredna 473 tisoč evrov, pri čemer so v letošnjem proračunu za krožišče namenili 270 tisoč evrov. Hkrati s krožiščem bodo zgradili tudi hodnik za pešce, kolesarske steze in avtobusna postajališča. Obenem bodo poskrbeli za vso komunalno infrastrukturo na tem območju, saj bodo Gradnjo krožišča v Zbiljah naj bi končali do konca poletja. položili vode za kanalizacijo in plinovod ter obnovili vodovod. Denar za gradnjo kanalizacije bo zagotovilo javno podjetje Vodovod-Kana- slepe vode,« je poudarila Katja Gomboši Telban. Tako se bodo namreč lizacija, plinovod pa bo gradilo javno podjetje Energetika Ljubljana. izognili ponovnemu prekopavanju zemljišč na tem delu, ko se bodo »Ker se v zvezi z gradnjo kanalizacije pojavljajo številna vprašanja, lotili gradnje kanalizacijskega omrežja. bi radi pojasnili, da bomo na območju krožišča ta čas položili zgolj Mateja Rant, foto: Tina Dokl 7 I Občina O Lipi tudi na zboru krajanov Kljub napovedim, da bo Lipa club svoja vrata odprl že v juniju, se to še ni zgodilo. Občina je zavrnila vlogo za podaljšanje obratovalnega časa. Na spletni strani diskoteke Lipa je že sredi maja utripal velik napis, ki je naznanjal, da se Lipa club vrača. Klub naj bi odprla starša Roberta Zavašnika, odgovornega za smrt treh deklet, ki jih je pred osmimi leti pred Lipo množica poteptala do smrti. Milena Zavašnik, direktorica podjetj a Viro -Tim, ki ima v najemu omenjeni lokal v Sp. Pirničah, ki je opredeljen kot nočni bar, je podala tudi vlogo za podaljšanje obratovalnega časa do 5. ure zjutraj. Vlogo so po besedah vodje občinske uprave Vanje Debeljak zavrnili iz formalnih razlogov. Na to se je stranka pritožila, obenem pa vložila novo vlogo za podaljšanje obratovalnega časa. Po besedah Vanje Debeljak morajo o novi vlogi odločiti v tridesetih dneh, pred tem pa želijo pridobiti tudi stališče krajevne skupnosti. Napovedano vnovično odprtje nočnega lokala je namreč naletelo na precejšen odpor med okoliškimi prebivalci. Predsednica krajevne skupnosti Pirniče Nada Prešeren je pojasnila, da so po pogovorih s krajani in ogorčenih pismih ugotovili, da večina krajanov nasprotuje ponovnemu odprtju, s čimer so seznanili tudi občinsko upravo. Prihodnji teden pa nameravajo sklicati prebivalce Spodnjih Pirnič in Zavrha, ki se bodo na zboru krajanov, predvidoma že v sredo, izjasnili glede Lipe. Kot je opozoril občinski svetnik Tomaž Mis, ki ima v neposredni bližini kmetijo, sicer ne bi imeli nič proti običajnemu gostinskemu lokalu, ki bi obratoval zgolj v dnevnem času. »Tega, kar je bila nazadnje Lipa, pa ne bomo dopustili, sajje bilo zelo moteče. Celo noč smo poslušali hrup, prišlo je celo do streljanja, poleg tega so za hlevom puščali avtomobile, enkrat je zagorelo seno,« se je spomnil dogodkov izpred nekaj let. Mateja Rant, foto: Tina Dokl Napovedano odprtje kluba Lipa je naletelo na odpor med okoliškimi prebivalci. Finančna pomoč za razvoj kmetijstva Občina Medvode je konec aprila v Uradnem listu in na svojih spletnih straneh objavila javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Medvode v letu 2013. Za ta namen razpisujejo nepovratna sredstva v okvirni višini 75 tisoč evrov, in sicer 50 tisoč evrov za naložbe v kmetij ska gospodarstva za primarno proizvodnjo, 17 tisoč evrov za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu in osem tisoč evrov za naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetij ah. Prijavni obrazec j e mogo -če dobiti na oddelku za proračun in finance oziroma tajništvu občine, na sedežu kmetijsko svetovalne službe ali na spletni strani www.medvode.si. Vloge je treba oddati najkasneje do vključno 2. septembra do 12. ure oziroma morajo biti najpozneje ta dan oddane na pošti kot priporočena pošiljka. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 30 dni po zaključenem razpisu. M. R. Finančne spodbude malemu gospodarstvu Občina Medvode je v začetku junija v Uradnem listu in na svojih spletnih straneh objavila javni razpis za dodelitev sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva za leto 2013. Za ta namen razpisujejo nepovratna sredstva v okvirni višini 45 tisoč evrov. Za spodbujanje začetih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti so predvideli deset tisoč evrov, za spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja 18 tisoč evrov, za spodbujanje projektov inovacij štiri tisoč evrov, za spodbujanje promocijskih aktivnosti podjetij šest tisoč evrov in za spodbujanje razvoja projektov socialnega podjetništva sedem tisoč evrov. Prijavni obrazec in razpisno dokumentacijo je mogoče dobiti na sedežu občine v času uradnih ur ali na spletni strani www. medvode.si. Razpis je odprt do konca septembra, sklep o dodelitvi sredstev pa bodo vlagateljem posredovali najkasneje 15 dni od obravnave vlog. M. R. Obvestilo Na podlagi prejetih poročil o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode in obvladovanju tveganj na vaških vodovodnih sistemih (VVS) uporabnike pitne vode iz naslednjih VVS obveščamo, daje treba vodo za uporabo v prehranske namene obvezno prekuhavati: VVS Golo Brdo - Polana VVS Žlebe - Seničica VVS Mamovec - Tehovec VVS Žlebe - Studenčice VVS Žlebe - Jetrbenk Poročila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode in obvladovanju tveganj na posameznih VVS ter poročila o preskusih posameznih vzorcev pitne vode so stalno dostopna na spletnih straneh Občine Medvode. Navodila, priporočila in mnenja glede vzdrževanja sistemov za preskrbo s pitno vodo ter hišnih vodovodnih sistemov so objavljena na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja RS. Občina Medvode OBČINA MEDVODE ŽUPAN Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode Zadeva: Javni poziv zainteresirani javnosti - imenovanje člana sveta zavoda za kulturo in mladino V zvezi s 14. členom Odloka O ustanovitvi Javnega zavoda za kulturo in mladino Medvode (Uradni list RS, številki 103/08 in 43/13) zainteresirano javnost pozivam, da do 31. avgusta 2013 v svet zavoda predlaga predstavnika izvajalcev mladinskih programov v občini. Predlog naj vsebuje ime, priimek, datum rojstva, stalno prebivališče, telefonsko številko in opis izkušenj ter naj bo posredovan v zapečateni ovojnici s pripisom »Ne odpiraj - prijava na javni poziv za izbiro člana sveta ZKMC« na naslov: Občina Medvode, Župan, Cesta komandanta Staneta 12, Medvode. Izmed prijavljenih predstavnikov izvajalcev mladinskih programov v občini bom v skladu s to pravno podlago izbral in imenoval člana sveta Zavoda za kulturo in mladino Medvode. Lep pozdrav, Stanislav Žagar Župan 8 Ljudje in dogodki I Dom na Govejku z novo podobo Ob šestdesetletnici Planinskega društva Obrtnik so konec maja na Govejku pripravili 43. tabor ljubljanskih planincev in obenem uradno odprli obnovljeni Mihelčičev dom. Miro Miloševič pred starim domom, na katerem so po naključju odkrili spominsko ploščo iz leta 1935. Obnove doma so se v planinskem društvu Obrtnik lotili pred približno pol leta, pri čemer so poskrbeli za celovito prenovo: zamenjali so vse instalacije, tlake in petdeset let stare lončene peči, stavbo na novo izolirali in uredili toplovodno ogrevanje, je naštel predsednik društva Obrtnik Miro Miloševič. Prenova doma, ki so jo v celoti izvedli s pomočjo prostovoljnih prispevkov, je bila vredna okrog šestdeset tisoč evrov. Kot nagrada za njihov trud, je ob tem dejal Miloševič, pa je bilo odkritje spominske plošče na starem domu iz leta 1935. V tem letu so člani ljubljanske obrtniške zadruge na Go-vejku odprli počitniški dom, blagoslovil pa ga je takratni ljubljanski škof Gregorij Rožman. »Ploščo smo odkrili povsem po naključju. Ob prenovi smo povabili tudi enega najstarejših članov, da si je prišel ogledat dela. Spomnil se je, da mu je nekdanji tajnik našega društva Ivan Mihelčič pripovedoval o znamenju, ki označuje, kdaj je bil ustanovljen prvi dom. Skrivala se je pod pločevinasto tablo, na kateri je bila zapisana nadmorska višina Govejka,« je pojasnil Miloševič. To je bilo za njih pravo odkritje, je poudaril, saj trije zadnji predsedniki društva sploh niso vedeli za njen obstoj. Ugotovili so, da začetki doma na Govejku segajo v leto 1935, ko so ljub-lj anski obrtniki odprli Obrtniški dom, v katerem so se družili in počitnikovali z družinami. »Po voj ni je grozila nacionalizacij a doma. Edina mo -žnost za njegovo ohranitev je bila, da ustanovijo društvo in ga odprejo za javnost.« Kasneje so ob nj em zgradili še nov dom, ki so ga uradno odprli leta 1951, leta 1968 pa so iz doline Ločnice do njega zgradili še cesto. V starem domu je zdaj soba za zaključene družbe, v novem domu, ki so ga poimenovali po Ivanu Mihelčiču, ki je bil najbolj zaslužen za gradnjo tega doma, pa so gostinski prostori in sobe, v katerih je na voljo 14 postelj. Dom sta pred kratkim v upravljanje prevzela Zoran in Snežka Juras, ki planince vsak dan razvajata s prijazno postrežbo. V ponudbi ne manjka domačih specialitet, gostje pa so zlasti navdušeni nad Snežkinim zavitkom. Mateja Rant Močno znižali stroške ogrevanja Stanovalci na Škofjeloški cesti in v Kalanovi ulici so se lani odločili za prenovo kotlovnice, v okviru katere so zamenjali tudi energent, tako da se zdaj ogrevajo na plin. O prenovi kotlovnice so razmišljali že več let, je pojasnil predsednik kurilnega odbora in glavna gonilna sila prenove Ivan Šantl, a nikakor jim ni uspelo pridobiti vseh soglasij. Prepričevanje stanovalcev o nujnosti posodobitve kotlovnice s četrt stoletja staro opremo pa je lani vendarle obrodilo sadove, tako da so lahko začeli izvajati dobrih 150 tisoč evrov vredno naložbo, za katero jim je uspelo pridobiti tudi državno subvencijo v višini trideset tisoč evrov, je razložil Šantl. Od 20. decembra se tako namesto na olje ogrevajo na plin, izračunali pa so že tudi prve prihranke. »Če bi se še naprej ogrevali na olje, bi za ogrevanje od 20. decembra lani do konca kurilne sezone letos plačali kar 58 tisoč evrov več,« z zadovoljstvom ugotavlja Ivan Šantl in dodaja, da so s tem prihrankom že odplačali skoraj polovico naložbe. Ob tem je še izračunal, da bi v primeru, da bi se že od začetka kurilne sezone ogrevali na plin, odplačali kar šestdeset odstotkov naložbe. »Zdaj je večina spoznala, da je bila prenova nujno potrebna, saj smo s tem dosegli tudi bolj uravnovešeno delovanje centralnega ogrevanja.« To je potrdil tudi vzdrževalec kotlovnice Željko Domjanič, saj pravi, da je bilo v prejšnjih letih nekje prevroče, drugje premrzlo, od prenove dalje pa ni prejel nobenega klica. Šantl je ob tem na primeru svojega stanovanja, ki meri slabih 60 kvadratnih metrov, navedel tudi prihranke za konkretno gospodinjstvo. »Če bi se še naprej ogrevali z oljem, bi bili naši stroški na mesec višji za več kot osemdeset odstotkov.« V prihodnje si obetajo še dodatne prihranke na račun naprave za soproizvodnjo toplotne in električne energije, v katero bo investiralo Ivan Šantl (levo) in Željko Domjanič v prenovljeni kotlovnici na Škofjeloški cesti. podjetje Energetika Ljubljana, saj bodo z odpadno toploto dogrevali sistem. Že pred prenovo kotlovnice pa so z zamenjavo kotlov in pretočnih črpalk zmanjšali tudi porabo električne energije. Po podatkih Ivana Šantla so januarja leta 2009 porabili kar 6800 kilovatnih ur elektrike, letos pa le 1800. Mateja Rant 9 Ljudje in dogodki I Vsako leto izmenjajo več sadik Na vaškem trgu v Smledniku so že deveto leto zapored pripravili Flancanje, v okviru katerega so letos poseben poudarek namenili sadikam, vzgojenim iz lastnega semena. V društvu Slovenski center za ustno zgodovino so se odločili, da se v okviru letošnje prireditve Flancanje v Smledniku pridružijo številnim iniciativam, ki jim je skupno prizadevanje, da bi se v Sloveniji uveljavila načela trajnostnega razvoja. K temu jih je med drugim spodbudila uredba Evropske unije o semenih, zaradi katere je ogrožena pravica posameznika do lastnih semen, saj prepoveduje uporabo neregistriranih semen,je poudarila predsednica Slovenskega centra za ustno zgodovino Andreja Burja Čerin. Zato so ljudi želeli spodbuditi, da prinesejo sadike, ki so jih vzgojili iz lastnega semena, ter sadike tradicionalnih in avtohtonih slovenskih rastlin. Čeprav jim to še ni najbolj uspelo, je priznala Andreja Burja Čerin, pa je bila kljub temu zadovoljna s ponudbo sadik, saj je ta iz leta v leto bolj pestra. »Celo bolj kot v kakšni cvetličarni,« je pripomnila. Po njeni oceni so tokrat ljudje lahko izbirali že med prek tristo različnimi sadikami, saj je prav vsak prinesel kaj svojega. Ob tem pa si izmenjali tudi informacije, kako to gojiti, saj je bilo to vedno tudi priložnost za druženje in obenem izmenjavo vaških »čenč«. »Pogovor lažje steče, če imaš kaj v rokah,« je Na vaškem trgu v Smledniku je tudi letos potekala živahna izmenjava »flanc«, takšnih in drugačnih. dejala Andreja Burja Čerin in dodala, da smo se ljudje, ko smo se oddaljili od narave, oddaljili tudi drug od drugega. Zato predsednika krajevne skupnosti Smlednik Nejca Smoleta toliko bolj veseli, da jim je uspelo znova obuditi tradicijo smleških flancarjev, ki so v preteklosti skupaj gojili sadike zgodnje zelenjave in si jih potem brezplačno izmenjali. »Izmenjava flanc je bila sicer slovenska in obče človeška tradicija, a takih 'flančnikov', kot so bili tu, v Smledniku, nismo zasledili nikjer drugje,« je ob tem poudarila Andreja Burja Čerin. Prepričana je, da se tega, kako potrebna je ta solidarnost, vse bolj zavedamo tudi zdaj, čeprav smo vmes na to že skoraj pozabili, saj smo menili, da lahko preživi vsak sam zase. V goste so zato tokrat povabili Matjaža Jeralo, idejnega vodjo in predsednika društva Sorško polje. »Kot eno izmed glavnih nalog so si v društvu zadali oza-veščanje in izobraževanje javnosti o pomenu okolju in človeku prijaznega načina kmetovanja,« je poudarila Andreja Burja Čerin. Flancanja se je letos prvič udeležila tudi Olga Obal, ki je prišla po sadike zelja. »Vendar ne vem, ali sem res dobila zelje ali je to ohrovt, ampak oboje bo v redu,« je bila zadovoljna. Maks Milavec je iskal paradižnik in drobnjak, sam pa je prinesel poprovo citron-ko. »Raste mi namreč kot plevel,« se je nasmejal. Pozdravil je idejo o izmenjavi semen, saj je prepričan, da bi se morali vrniti nazaj k naravi. »Poleti vso zelenjavo pridelam doma na vrtu.« Manj sreče pri iskanju želenih sadik pa je imela Štefka Snoj, saj ji ni uspelo najti rožmarina. Zato pa sta komu drugemu gotovo prišla prav njena paradižnik in paprika. Mateja Rant Največ oblačil za najmlajše V Društvu upokojencev Medvode so tudi letos pripravili humanitarno prireditev Podarim - dobim, tokrat že sedmič. »Vsako leto zberemo več podarjenih stvari, obenem pa ljudje tudi vedno bolj brez sramu pomerijo in vzamejo, kar potrebujejo,« je po prireditvi Podarim - dobim ugotavljala predsednica Društva upokojencev Medvode Marija Tome. Omenjeno prireditev so minulo soboto izpeljali že četrto leto zapored sedmič po vrsti, saj jo vsako leto pripravijo dvakrat, spomladi in jeseni. Tokrat so želeli zbrati in ponuditi predvsem stvari za otroke in šolarje. Tako so po besedah Marije Tome zbrali predvsem veliko oblačil in igrač za najmlajše, medtem ko je bilo malo manj stvari za šolarje, čeprav je po teh največje povpraševanje, zlasti po šolskih torbah. Po besedah Marije Tome se vedno bolj razblinjajo predsodki pred tem, da bi ljudje vzeli kakšno rabljeno stvar. »Teh zadržkov je vse manj, obenem pa ljudje tudi z vedno večjim veseljem podarjajo stvari.« Tako jim je uspelo zbrati skoraj poln kombi oblačil in drugih stvari. Vse tekstilne izdelke, ki na stojnici niso našli novega lastnika, so oddali podjetju, ki se ukvarja z nadaljnjo predelavo tekstila. »Opazi se, da ljudje ne posegajo več toliko po klasičnih oblekah in kostimih ter plaščih, ampak so bolj navdušeni nad udobnejšimi oblačili,« je še ugotavljala Marija Tome.Mateja Rant, foto: Lojze Izlakar 10 Ljudje in dogodki I Dom številnim ogroženim vrstam Republiški zavod za varstvo narave je v sodelovanju s Turističnim društvom Hraše postavil interpretativno tablo, ki opozarja na naravovarstveni pomen hraških mlak. Hraški mlaki sta naravna vrednota državnega pomena, je ob predstavitvi table poudarila Mateja Kocjan iz republiškega zavoda za varstvo narave. Predstavljata eno izmed v svetovnem merilu ogroženih mokrišč, ki sta v zadnjih letih postali dom številnim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam. Obišče ju prek sto različnih vrst ptic ter številne dvoživke, kačji pastirji in druge ogrožene živali. Kot taki so ju prepoznali kot najvrednejši del narave, zato nanju zdaj opozarja tudi posebna interpretativna tabla, ki jo je z ilustracijami opremila domačinka Meta Lahdenmeki. Biologinja Nika Hrabar je poudarila, da sta mlaki res nekaj posebnega, saj take pestrosti na tako majhnem kraju ni mogoče najti kar za vsakim vogalom. Tu namreč gnezdi več kot sto različnih vrst ptic, poleg njim pa vodno okolje predstavlja življenjski prostor ogroženim vrstam dvoživk, od krastač, rjavih in zelenih žab do pupkov in zelenih regic. »Na območju hraških mlak so popisali še trinajst različnih vrst kačj ih pastirj ev, od katerih je vrsta višnjeva deva še posebej ogrožena. Tu najdemo še večje število različnih vrst metuljev. Vodno površino pa obrašča rogozovje, trstičje in vrbovje. V poletnem času mestoma vodo prekrije mala vodna leča, ob robu zacveti navadna krvenka in še mnoge druge za mokrišče značilne rastline.« Da sta mlaki privabili toliko različnih vrst, po besedah Nike Hrabar predstavlja prava kombinacija plitve vode in rastlinja. Ob tem je Jože Janhar iz Turističnega društva Hraše, ki je odstopil del svojega zemljišča za postavitev table, spomnil, da začetek hra-ških mlak ni bil tako obetaven. Tamkajšnja farma je namreč z odtekanjem odpadnih vod v mlaki vaščanom grenila življenje, a jim je z leti onesnaženje uspelo omejiti. »Tu sta potem nastali hraški mlaki, polni življenja,« je poudaril Janhar. Kot je spomnil predsednik krajevne skupnosti Smlednik Nejc Smole, je namreč mokrišče sicer izjemno krhek sistem, a obenem neverjetna čistilna naprava, ki človeško maloumnost spreminja v edinstven biotop. Po besedah Mateje Kocjan pa mokrišča, ki predstavljajo zibelko biotske raznovrstnosti, opravljajo še več pomembnih nalog. »Zadržujejo večje količine vode in s tem zmanjšujejo možnost poplav, hkrati pa v sušnem obdobju z izhlapevanjem vode hlade okolico. In ne nazadnje, mokrišča so odlična Na naravovarstveni pomen hraških mlak zdaj opozarja tudi posebna interpretativna tabla. učilnica v naravi.« To novo vrednoto, je dodal Janhar, morajo odkriti tudi krajani in jo sprejeti za svojo. »Po stavitev table je prvi korak na tej poti,« je prepričan. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič »Kulturno« potepanje po Bohinju Člani KUD Pirniče so se konec maja odpravili na izlet v osrčje Triglavskega narodnega parka - Bohinj. »Kulturno« potepanje, kot so ekskurzijo v Bohinj poimenovali v KUD Pirniče, so začeli v Stari Fužini, kjer so si med drugim ogledali Planšarski muzej. V Srednji vasi so poskusili pravi bohinjski sir, na koncu pa so se ustavili še na Bohinjski Beli, kjer so jim igralci Kulturnega društva Bohinjska Bela - gledališče Belansko uprizorili predstavo Pigmalion Georga Bernarda Shawa. Na svojem potepanju po Bohinju, je razložila Rozi Strojan, so predvsem veliko izvedeli o tem, kako so nekoč ljudje živeli na planšariji. V Planšarskem muzeju so jim razložili, da so Bohinjci zaradi omejenega prostora, saj je dolina stisnjena med visoke hribe, živino poleti pognali na gorske pašnike. »Vsak gospodar je imel v planini svojega planšarja in svoje planšarske zgradbe.« Na poti mimo vasi Studor so si ogledali muzej na prostem z znamenitimi kozolci toplarji, v Srednji vasi pa so se ustavili, da so lahko poskusili pravi bohinjski sir. Naslednji postanek so naredili pri cerkvi sv. Janeza Krstnika. »Zaradi svoje dominantne lege in prepoznavnosti si zasluži, da smo sijo ogledali. Bogato je poslikana s freskami z začetka 14. do sredine 16. stoletja,« je poudarila Rozi Strojan in dodala, da so si ogledali tudi sliko sv. Krištofa. »Po pripovedovanjih pogled nanj vsakemu obiskovalcu prinaša srečo za tisti dan.« V Bohinjski Bistrici so si ogledali še Cecconijev park in se nato odpravili proti Bohinjski Beli, kjer so jih pričakali domači igralci. »S svojo izvedbo Pigmaliona so nam pripravili vrhunski prikaz. Z inovativnostjo in profesionalnostjo so nas zabavali skoraj dve uri. Z aplavzom smo jih komaj spustili z odra,« je za konec še dodala Rozi Strojan. Mateja Rant, foto: Janez Strojan Člani KUD Pirniče na »kulturnem« potepanju po Bohinju 11 Ljudje in dogodki I Slišali so se pevski zbori Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je tudi letos organiziral območne revije pevskih zborov; medvoški zbori so peli v Sori. Letošnja območna revija pevskih zborov in malih pevskih zasedb z naslovom Naj se sliš' 2013, na kateri so se predstavili tudi pevski zbori in skupine, ki delujejo na območju občine Medvode, je potekala v treh zaporednih večerih: v petek, soboto in nedeljo, 17., 18. in 19. maja; prva večera v Domu krajanov v Sori, kjer je v petek sodeloval le Mešani pevski zbor KD Jakoba Aljaža Medvode, v soboto pa jih je bilo več: Mešani pevski zbor sv. Urh Smlednik, Sorške kresnice, Moški pevski zbor KUD Oton Župančič Sora, Mešani oktet Lipa in Moški pevski zbor župnije Preska. Spored je vse večere povezoval Matko Zdešar. Na reviji v Sori so poleg medvoških sodelovali tudi pevski zbori in skupine iz občin Vodice, Brezovica, Dol pri Ljubljani, Škofljica, Dobrova-Polhov Gradec in Ig. Vsak je zapel tri pesmi po lastni izbiri, tako da so poslušalci lahko slišali od ljudskih pesmi v priredbah do zahtevnih skladb iz svetovne zakladnice. Po nastopih so se zborovodje zbrali na srečanju s strokovnim spremljevalcem, letos je bil to predstojnik oddelka za dirigiranje na Akademiji za glasbo, izredni profesor Marko Vatovec. Najprejje nekaj besed povedal vsem skupaj, potem pa se je pogovoril še z vsakim posameznim zborovodjem. Pevci so se po koncertu še družili ob prigrizku, se pogovorili o marsičem in še kakšno zapeli. Marjeta Žebovec Žarek za petje Člani društva upokojencev Smlednik so si zaželeli, da bi skupaj peli, in ustanovili so mešani pevski zbor Smleški žarek. Vaditi so začeli pod vodstvom Andreja Žagarja, vendar je bil ta preveč zaposlen, tako da so prosili Tomaža Grajzarja, profesorja glasbe na osnovni šoli v Vodicah. Sprejel je izziv in v letu 2012 so že imeli nekaj nastopov, 11. maja letos pa so v dvorani KUD Smlednik priredili letni koncert. Peli so slovenske ljudske in pesmi narodnozabavnih ansamblov. Zborovodja jih je pri nekaterih pesmih spremljal s harmoniko, pomagala pa sta še njegova sinova Dominik in David s kitaro in bas kitaro. Za popestritev prireditve so pripravili tudi skeč, katerega avtoricaje Milena Stare. Za konec koncerta so izbrali zelo znane pesmi, tako da je pela cela dvorana. M. Ž. Oktet Lipa iz KUD Oton Župančič Sora je vsakoletni udeleženec pevskih revij, že ves čas pa ga vodi Jana Debeljak, ki stoji zadnja na levi. Na desni pa je cekar s cvetovi, ki so jih ob priznanju JSKD dobili zborovodje, ki so se na koncu postavili na odru. / Foto: Gorazd Kavčič ZAKLJUČNA GRADBENA DELA LK Design Luka Košenina s.p. Spodnja Senica 17 /a 1215 Medvode 1 Slikopleskarstvo 1 Suhomontažni sistemi 1 Talne in stenske obloge 1 PVC okna in vrata P* tel.: 040/558 013 www.lk-design.si fax: 05/9711216 .si Ariv*iwnfl ]j| Iruff SS H UPORABA ŠPORTNE DVORANE MEDVODE V SEZONI 2013/2014 Zavod za šport in turizem Medvode objavlja poziv za zbiranje ponudb za uporabo Športne dvorane Medvode v sezoni 2013 /2014. V Športni dvorani Medvode je za športne in druge programe na voljo (1) velika športna dvorana, ki se lahko razdeli v tri tretjine dvorane, (2) mala športna dvorana, (3) plesna dvorana, (4) večnamenski prostor in (5) fitnes. Športni prostori in površine so namenjene različnim športnim dejavnostim, predvsem košarki, odbojki, malemu nogometu, rokometu, badmintonu, plesu, borilnim športom, namiznemu tenisu in drugim dejavnostim. Dokumentacijo za prijavo lahko prejmete na sedežu zavoda ali na spletni strani zavoda. Kontakt in informacije: Zavod za šport in turizem Medvode Ostrovrharjeva ulica 4, Medvode Telefon: 01/ 36 26 220 in 01/ 36 26 222 E-pošta: zavod@sportmedvode.si Spletna stran: www.sportmedvode.si 12 Dekli sešile nov »gvant Ljudje in dogodki I €€ V kulturnem društvu Sejalec umetnosti so sami sešili šest delovnih oblačil, ki so jih nosila kmečka dekleta s prehoda iz 19. v 20. stoletje. Deset članic društva Sejalec umetnosti se je skoraj mesec dni vsak torek in soboto srečevalo na Zgornji Senici in marljivo šivalo delovna oblačila, ki so jih včasih nosila kmečka dekleta. Predstavili jih bodo na prireditvi Dekla ima nov gvant v nedeljo na Zgornji Senici, ko bodo prikazali tudi stara kmečka opravila in igre ter postregli z domačo hrano. Za omenjeni dogodek so si doslej oblačila izposojali, tako da so se po besedah predsednice društva Sejalec umetnosti Agate Trojar že lani odločili, da bi jih izdelali sami. Raziskale so oblačilno dediščino s prehoda iz 19. v 20. stoletje v krajih ob Savi in Sori in se lotile izdelave kmečke delovne noše. Kot je razložila Agata Trojar, seje delovna obleka od obleke za posebne priložnosti razlikovala predvsem po materialih, ki so bili bolj grobi, kroji pa so bili zelo podobni. »Tudi dekle so bile namreč rade lepo oblečene,« je poudarila. Krila so bila močno nabra na in pri-ščipnjena v pasu, saj je bil ozek pas zelo pomemben, dolžina pa je bila sedem osmin, da jih krila niso motila pri delu. Čez to so oblekle še predpasnik in kočemajko, nekakšno oprijeto jopico. Mateja Rant, foto: Peter Košenina Članice društva Sejalec umetnosti so en mesec izdelovale »gvante« za dekle. Počitniško branje Pod sloganom Pol ure na dan prežene dolgčas stran tudi letošnje poletje v medvoški knjižnici poteka projekt Poletavci: poletni bralci, ki ga pripravljajo skupaj z Mestno knjižnico Ljubljana. Pridružijo sem jih lahko otroci, stari od 7 do 12 let, ki radi berejo. Med počitnicami bodo trideset dni, za katere ni nujno, da si sledijo, vsaj pol ure na dan brali, karkoli si želijo, od knjig in stripov do revij. Pri tem morajo izpolnjevati seznam bralnih dni in ga do 10. septembra oddati v knjižnici. Na zaključni prireditvi konec septembra bodo vsi prejeli priznanja in majčke poletnih bralcev, sodelovali pa bodo tudi pri žrebanju, ki kot glavno nagrado prinaša superge in košarkarsko žogo. Vodja projekta v medvoški knjižnici Vesna Gomboc je ob tem poudarila, da bodo tako otroci tudi letos ob koncu poletja na zabaven način postali boljši bralci. M. R. Poletna noč med vodami Na prireditvenem prostoru ob Savi bodo letos pripravili prvo Po -letno noč med vodami. A naslov lahko zavede, saj bodo dogajanje raztegnili na ves dan. Program, v okviru katerega se bodo predstavila različna društva v občini, se bo začel že ob 10. uri dopoldne. Kot obljubljajo organizatorji, bodo poskrbeli za zabavo za vso družino. Od 19. ure dalje bo za dobro voljo skrbela skupina Victory, za zaključek pa bodo pripravili tudi manjši ognjemet. M. R. Čar polstenja na Slovenskem dnevu Turistično društvo Dragočajna-Moše bo v nedeljo, 23. junija, od 11. ure dalje v Dragočajni organiziralo tradicionalno prireditev Slovenski dan. Osrednji dogodek bo tako kot vsako leto ogled in poku-šina lokalnih jedi, ki jih pripravijo gospodinje iz vasi Dragočajna in Moše. Na posebni stojnici pa bodo letos predstavili še, kako je videti ostrižena in oprana ter barvana ovčja volna. Prikazali bodo tudi česanje volne in izdelavo unikatnih polstenih izdelkov. M. R. Gorenjski glas izhaja vsak torek in petek, v njem pa prevladujejo lokalne novice, ki jih ne najdete nikjer drugje. Novi naročniki prejmejo darilo in tri mesece brezplačne naročnine. Za več informacij o naročnini pokličite 04 201 42 41. Pridružite se nam, imamo se prav lepo. | Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, Kranj i naročnine: 04/201 42 41,www.gorenjskiglas.s Gorenjski Glas 13 Ljudje in dogodki I Spoznavali lokalno kulinariko V vrtcu Medvode so letos že peto leto sodelovali pri projektu Turistične zveze Slovenije z naslovom Prvi turistični koraki. Letošnja tema je bila Potuj z jezikom. Pri projektu Prvi turistični koraki je letos sodelovalo dvanajst vrtčevskih skupin iz vseh enot oziroma okrog 250 otrok. Po besedah koordinatorke projekta v vrtcu Medvode Mateje Jekler je vsaka skupina v svoji okolici poiskala neko kulinarično posebnost, ki je značilna za njihovo območje, in okušala hrano lokalnih proizvajalcev. Med drugim so se seznanili s staro lokalno jedjo »medlo«, ki so jo zanje pripravili v Hiši ku-linariki Jezeršek, spoznavali in okušali pa so tudi druge jedi, značilne za njihove kraje. S projektom Prvi turistični koraki želijo po besedah Mateje Jekler otrokom približati okolico vrtca in znamenitosti v njegovi neposredni bližini. »Naš cilj je, da spoznajo svoj kraj in so potem tudi ponosni nanj, ko se bodo po teh prvih turističnih korakih odpravili v svet.« V prvem letu sodelovanja pri projektu so tako otroci Medvode spoznavali prek pripovedk in legend, povezanih s krajem. Drugo leto je bila tema Moj kraj - moj ponos, prek katere so se otroci seznanili z medvoškimi znamenitostmi, v tretjem letu pa je bila tema Gozd. Otroci so prek pravljice Drevo Krištof spoznavali, zakaj človek potrebuje drevo, kako drevo zraste, daje zavetje živalim in ljudem ter kako lahko vsi prispevamo k varovanju gozdov. Lani so v okviru teme Ekologija spoznavali pomen predelave lesa in izdelovali svoj papir iz papirne kaše. Pri letošnji temi pa so k sodelovanju pritegnili tudi stare starše, ki so po besedah Mateje Jekler najboljši informatorji, ko gre za stare lokalne jedi. Konec maja so se otroci na Branovem srečali tudi z marješko Pehto, ki jih je popeljala v svet zdravilnih zelišč. »Sami so nabrali trpotec in obenem dobili navodila za pripravo zdravilnega sirupa iz njega, ki naj bi pomagal pri kašlju,« je pojasnila Mateja Jekler. Otrokom so pripravili tudi okusen zeliščni čaj, marješka Pehta pa jih je ob tem še podučila, kako pomembna je narava. Mateja Rant TOMAŽ LUSTREK, S.P. LADJA 30, MEDVODE TEL.: 01/36 - 17 - 500 AVTOKLEPARSTVO AVTOMEHANIKA AVTOLIČARSTVO VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA Otroci so z marješko Pehto spoznavali zelišča. Dan, ki je povezal generacije V Osnovni šoli Simona Jenka Smlednik so konec maja pripravili Dan dobre volje, na katerem so ob raznovrstnih dejavnostih uživali tako otroci kot njihovi starši. Čeprav jim je nekoliko ponagajalo vreme in so morali skoraj celotno prireditev izvesti v prostorih šole, so pripravili množico raznovrstnih dejavnosti, med katerimi je vsak našel kaj zase. »Želeli smo, da bi se na ta dan starši in otroci skupaj z zaposlenimi v šoli družili v prijetnem vzdušju. Da nam je to uspelo, je najbolj zaslužna učiteljica Urška Cibašek,« je poudaril ravnatelj Marko Valenčič. Med drugim so tako otroci in starši lahko sodelovali na družinskem krosu in se preskusili v številnih drugih športnih dejavnostih, skupaj ustvarjali na delavnicah, se poučili o prvi pomoči ali se seznanili z delom gasilcev. Uživati je bilo mogoče še ob koncertu pevskih zborov, na tekmovanju Jenko ima talent pa so lahko pokazali vse svoje sposobnosti. Predstavila so se tudi lokalna turistična društva, ki so med drugim poskrbela za razvajanje brbončic. Da otroci ne bi imeli opravka z denarjem, je še dodal Valenčič, pa so uvedli celo sojo valuto, imenovano jenko, s katero so plačevali na prireditvi. »Glede na to, da so bili vsi zelo navdušeni, bomo to ponovili tudi prihodnje leto in mogoče še kaj dopolnili,« je končal Valenčič. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Z BREZPLAČEN O ¡L NAJEM NADOMESTNEGA 3 VOZILA V PRIMERU POPRAVILA ^ KAROSERIJE VOZILA g 20 % POPUST 3 NA POLNJENJE * KLIMATSKIH NAPRAV Tudi v osnovni šoli v Smledniku imajo svoje talente. 14 FRIZERSKI SALON Ljudje in dogodki I r V BLAGOVNEM CENTRU MEDVODE IN SchvJtfzkopf PROFESSIONAL s še boljšimi barvami za vaše lase - IGORA ROYAL Delovni čas: od ponedeljka do petka 700 - 2000, sobote 7oo - 16 Tel: 01 361 29 35 i www.salonslavica.si AKCIJA Več na www.prevc.si POIETIA ¿jmH otroške in 0A alples mladinske sobe Salon Prevc Kranj Dorfarje 17, Žabnica tel.: (04) 502 19 00 e-pošta: info@prevc.si Alples studio BTC Ljubljana BTC hala 10 tel.: (01) 541 18 20 e-pošta: alples.studio@prevc.si Ob nakupu otroške sobe nad 1000 evrov • vzmetnica Ortopedico -50% ¿JVV • pisarniški stol Mozaik za 20 evrov Akcija velja za gotovino do 30.6. 2013, montaža ni vključena. otroška soba Tempo y 15 Kultura I Aktivni gledališčniki v Pirničah KUD Pirniče je 31. maja in 1. junija skupaj s KUD Fofite iz Medvod gostil tradicionalno, že 52. Linhartovo srečanje gledaliških skupin osrednje Slovenije, dejavni pa so tudi na mnogih drugih področjih. V organizaciji JSKD osrednje Slovenije in pod pokroviteljstvom Občine Medvode so se po izboru selektorja, dramskega igralca Gašperja Jarnija na pirniškem in medvoškem odru zvrstile štiri gledališke predstave, dve iz spremljevalnega programa pa bosta uprizorj eni v jesenskem času. KUD Pirniče je zelo dejavno ljubiteljsko kulturno društvo. Znotraj svojih umetniških sekcij - gledaliških, lutkovnih, glasbene, likovne, multimedijske, fotografske, filmske in literarne, pripravijo v vsaki sezoni več projektov. Zadnja sta bila premiera komedije Georgesa Feydeauja Pokojna gospejina mama v režiji Petra Militareva, ki so jo v kulturnem domu Pirniče premierno uprizorili 23. maja, ter večer ugledališčene poezije upora z naslovom Zbežite sence v izvedbi literarne sekcije KUD Pirniče. Izvedli so tudi sklepno dejanje svojega ljubiteljskega gledališkega abonmaja, ki so ga sicer uvedli pred več kot tridesetimi leti kot prvi v Sloveniji, t. i. »gledališko karavano«, ki je letos obiskala bohinjski konec, komedijo G. B. Shawa Pygmalion pa je za goste iz Pirnič Komedija Pokojna gospejina mama je navdušila občinstvo v Pirničah. / Foto: Samo Lesjak uprizorila skupina ljubiteljskih gledališčnikov iz Bohinjske Bele. V juniju in juliju bodo umetniške sekcije KUD Pirniče del svojega programa prikazale tudi v rojstni hiši Jakoba Aljaža v Zavrhu. Med drugim večer poezije z naslovom Pesem, ki jo nosim v srcu, dve likovni razstavi, ponovitev predstav Snubač(ek) in Skrita pravljica, na vrtu pod kostanji gostilne Mihovec v Pirničah pa bodo odigrali otroško lutkovno predstavo Račka, s katero bodo zaželeli otrokom prijetne počitnice in staršem prijetne dopustniške dni tudi s sladoledom, ki ga bo po predstavi prejel vsak otrok. Vse prireditve bodo brezplačne. »V KUD Pirniče poleti ne bomo počivali, saj bomo začeli pripravljati novo predstavo, krstno uprizoritev predstave Kozorog po literarni predlogi Franceta Bevka in v dramatizaciji Jerneja Novaka. Predstavo smo nameravali uprizoriti že ob lanskem jubileju - 80-letnici delovanja društva, a žal to zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo mogoče,« je dejala predsednica KUD Pirniče Anica Horvat. »Veselimo se novih umetniških izzivov in nove gledališke sezone, v kateri bomo gledalcem občine Medvode in širše pokazali raznovrstno paleto svoje dejavnosti. V svoje vrste vabimo vse, ki jih zanimata ustvarjanje in umetniško snovanje na kateremkoli področju. Naša vrata so vedno odprta,« je še dodala Hor-vatova. Samo Lesjak Filmski zaključek pomladne sezone Letošnje leto je razglašeno za evropsko leto državljanov. V ta okvir sodi tudi projekt Teden vseživljenjskega učenja, s katerim želijo prireditelji prek dogodkov ozaveščati in izobraževati čim širši krog prebivalstva o vlogi učenja, sožitja vseh generacij, ohranjanju dediščine oz. kulture. KUD JaReM se je odločil, da bo pri projektu prispeval svoj delež. Največ dogodkov so posvetili likovni in filmski dejavnosti. Začeli so s fotografsko razstavo Bojana Adamiča na Občini Medvode, njihov naslednji dogodek pa je bil s področja filmske vzgoje - gostili so avtorja kratkometražnih dokumentarnih filmov Jožeta Pogačnika, prejemnika mnogih nagrad, med drugimi tudi Badjurove za življenjsko delo. Po zanimivem pogovoru z njim so si ogledali tudi tri filme. Ustvarjalci so v okolici rojstne hiše Jakoba Aljaža dva dni slikali, rezbarili ter izdelovali iz gline in naravnih materialov v pomladanskih barvah. Odprtje razstave Pomlad prihaja s promenadnim koncertom Godbe Vodice je bila zaradi slabega vremena preložena in bo zdru- v a r Matjaž Hartman s.p., Hafneijevo nas. 91,4220 Škofja Loka tal.: 04 513 88 30 ali 031 775 401 PRODAJA, MONTAŽA IN VZDRŽEVAJE: - garažnih - vhodnih - stranskih - protipožarnih - kletnih vrat POOBLAŠČENI PRODAJALEC KVALITETA □ LEP IZGLED žena z odprtjem razstave Ex tempore Aljaževina 2013 (Sporočilo iz davnine in Parafraze na temo 20. slik svetovnih mojstrov), ki bo 30. junija ob 19. uri na Zbiljski dobravi in dan kasneje na turistični kmetiji Na poljani, Meja 7, v Mavčičah. Ta leži sredi Sorškega polja, na »tromeji« med Kranjem, Škofjo Loko in Medvodami. V večeru turističnih filmov so prikazali Kam (1953), V sivi skali (1960) in Skrivnost (1959) režiserja Zvoneta Sintiča, ki je dolgo časa živel v Spodnjih Pirničah. V filmu Skrivnostje nastopila znana filmska igralka Špela Rozin, ki je bila prisotna na filmski projekciji na Aljaževini, kjer so predvajali še film Piran režiserja Františka Čapa ter Hej čez bele poljane. KUD JaReM je pred kratkim organiziral tudi literarni klub, večer glasbe sekcije ustnih harmonik ter kreativno delavnico za učence OŠ Pirniče, ob koncih tedna pa so organizirali vodstvo po razstavi, na kateri so tri mlade članice likovne sekcije obiskovalce popeljale v svet domišljije in razmišljanja. Samo Lesjak Projekcije turističnih filmov v rojstni hiši Jakoba Aljaža sta se udeležili tudi slovenska filmska zvezda Špela Rozin ter hčerka Bojana Adamiča Alenka - v družbi ustanovnih članov KUD JaReM Janeza Megliča in Romana Verasa. Foto: arhiv KUD JaReM (Gregor Meglič) 16 Ljudje in dogodki I Roževina in umetniška roka Franca Barbiča z Verja poznajo kot upokojenega preparatorja, enega najboljših strelcev med lovci, le redki pa vedo za njegov talent rezbarjenja v roževini. Jelen z dvignjeno glavo in košatim rogovjem snežno bele barve v krogu nepravilnih oblik premera približno 4 x 4 centimetre. Izjemno natančno izrezljan v roževino, nekoč jelenovo rožo. Prav tako precizno izrezljana gams ali kozorog na komaj dveh centimetrih srnjakovega parožka. In ruševec, lisica, medved volk, planika ... Vse po vrsti filigransko izdelane umetnine iz roževine. Na desetine, stotine, mogoče jih je tisoč brošk, gumbov, manšet, zaponk za kravate, prstanov, obročkov za rute, spominskih obeskov ... Škatlo za škatlo je odpiral Franc Barbič, zgovoren in iskriv upokojenec pri petinsedemdesetih, doma z Verja pri Medvodah. Franc je mojster rezbarjenja v roževini, lovski kolegi s Sorškega polja in širše po Gorenjskem pa ga poznajo tudi kot odličnega strelca in zdaj sicer že upokojenega preparatorja. Lovstvo v Barbičevi družini prehaja iz roda v rod. Že Francev stari oče je bil lovec in bil leta 1907 med ustanovnimi člani takratnega Slovenskega lovskega društva, tradicijo pa je nadaljeval njegov sin, ki se je leta 1926 tudi uradno začel ukvarjati s preparatorstvom, v šestdesetih letih je njegovo delo nasledil Franc. »Oče je pri enaindvajsetih letih ustrelil divjega petelina, ga nesel v Ljubljano preparirat, in ko je opazoval mojstra pri delu, ga je to tako pritegnilo, da se je tudi sam izučil poklica, svoje znanje pa je izpopolnjeval celo na Dunaju,« razlaga Franc Barbič in se spominja, da je tudi sam že od malega rasel z lovstvom in očetovim poklicem. Sicer je želel študirati gozdarstvo, a ga je oče usmeril v veterino. Po študiju je nekaj časa delal na Biotehniški fakulteti na inštitutu za patologijo divjadi, bil v veterinarski službi pri vojakih, ko je odslužil in prišel domov, pa je bila ravno polharska sezona in kup dela v očetovi preparatorski delavnici. Kasneje se je tudi sam zapisal temu poklicu vse do upokojitve konec devetdesetih let. Z očetom je povezana tudi Franceva zgodba o rezbarjenju v roževini. Oče se je učil od Je-zerjana Ivana Pestotnika - Johija, on pa je pri rezbarjenju gledal svojega očeta. Že leta 1984 je pridobil potrdilo, da gre za izdelke umetnostne obrti, »licenco« pa je kasneje potrdil tudi v Sloveniji. »Potrebuješ material, orodje in idejo,« pojasni Franc, njegov lovski prijatelj Franc Šetina pa dodaja, da seveda tudi umetniško roko. Da mu je tako pri preparatorstvu kot rezbarjenju zelo koristilo znanje veterine Na desetine, stotine, mogoče kar tisoč različnih malih umetnin iz roževine je izdelal Franc Barbič. in s tem poznavanje anatomije. Na začetku je ustvarjal s primitivnim orodjem, nožki, ročnim vrtalnim strojem, »šnic'l žago«, danes pa kaj pobrusi tudi na elektriko. Rezbari v jelenovem, srnjakovem in damja-kovem rogovju, uporabna sta tako roža kot sam parožek. Najbolj pogosti motivi, kijih oblikuje, so divje živali in rastline, čudovit je tudi lovec, zaščitni znak revije Lovec. »Odkar pomnim, sem bil jutranji človek. Zgodaj sem vstajal in zgodaj hodil spat. Prosti čas sem preživljal v naravi in ob broškah; v veliko pomoč so mi bili žena in zdravniki, ki so me po šestdesetem letu starosti rešili avtoimunskih bolezni, in tako še danes živim in delam,« pove Barbič in v duhovitem tonu doda, da ima žena na skrbi dom, on pa delavnico. Franc je tudi odličen strelec, v hiši se blešči prek 170 pokalov in čez 270 medalj z lovskih strelskih prvenstev. Šestkratje bil tudi lovski državni prvak v streljanju na glinaste golobe in z malokalibrsko puško. »Vse motive rad rezljam, je pa res, da se včasih spraznim in nimam ravno velike motivacije za to delo. Zanimanje za take izdelke je danes zelo majhno in tudi sicer imajo mladi danes nekoliko drugačen odnos do lovske uniforme. Na obleki raje nosijo plastične gumbe kot pa originalne iz roževine,« ob današnjem nezanimanju za izdelke iz roževine potarna Franc in hkrati doda, da je bilo pred štiridesetimi leti mnogo bolje. »Leta 1962 sem naredil dvesto značk za lov v Karadordevem, kamor so hodili vodilni iz takratne države in republik.« Sicer pa včasih sodeluje na različnih lovskih in razstavah domače in umetnostne obrti, a se ne proda kaj dosti. Kljub temu pa Franc pravi: »Zdaj je obratno kot včasih, ko je bila prva jaga in šele potem delo. Najprej mora biti vse narejeno, potem pa, če je še čas, grem tudi v gozd.« Igor Kavčič Slovo pred letom jubileja KD Simon Jenko, Lovski pevski zbor Medvode pod vodstvom Janeza Čadeža je priredil letni koncert, in sicer v soboto, 11. maja, zvečer v Kulturnem domu Medvode. V goste so povabili Mešani pevski zbor Dolenjske Toplice pod vodstvom Boštjana Tisovca, spored pa je povezoval Matej Ulčar. »Lovci« so najprej zapeli sedem slovenskih pesmi, od teh je bilo pet ljudskih v priredbah, nato so s šestimi pesmimi nastopili prijatelji iz Dolenjske, ki so prav tako vzeli iz domače glasbene zakladnice, tako ljudske kot umetne. Sledil je drugi del nastopa LPZ. Za ta del so izbrali makedonsko ljudsko, dalmatinsko ljudsko, rusko legendo Dvanajst razbojnikov, slovensko ljudsko v priredbi in tri pesmi narodno-zabavnih ansamblov. Povezovalec je napovedal konec, ampak ni šlo tako hitro. Sledila je dodatna pesem, nato pa še zadnje dejanje: po koncu sezone bo LPZ zamenjal zborovodja in letni koncert so izkoristili za to, da se je sedanji zborovodja Janez Čadež poslovil od medvoške publike. Predsednik zbora Marko Koračin je v poslovilnem govoru spomnil na njihovo skupno delo vseh 22 let. Skupaj so dosegli marsikaj, na kar so lahko ponosni. Pevci so odhajajočemu zborovodji podarili dve sliki: povečan logotip zbora in narisan njegov portret. Obojega je bil zelo vesel; v zahvalnem nagovoru pa je pojasnil, da se je odločil za odhod v letu, ko je še dovolj daleč do naslednjegajubileja, da bo novi zborovodja, ki so ga tudi predstavili, imel dovolj časa za nov program. Potem so zapeli še nekaj pesmi, s katerimi so navduševali zadnja leta. Nazadnje si je eno pesem zaželel še župan Stanislav Žagar. Ob tem je zborovodja poudaril, daje zelo vesel podpore Občine Medvode, in pevci so z veseljem ustregli županu. Marjeta Žebovec 17 I Oglasi Zavod za šport in turizem, Javni zavod Mladinski center Medvode in ostali izvajalci razpisujejo POLETNI POČITNIŠKI PROGRAMI V OBČINI MEDVODE 2013 POLETNO POČrTNIŠKOVARSTVO MEDVODE ............................ '""""""".............. Program poteka po urniku vsak dan od 7.00 do 16.00 ure v športni dvorani Medvode, v klubu Jedro, letnem kopališču Kranj in knjižnici Medvode. Vsak teden ima svojo rdečo nit, ki povezuje vse aktivnosti v tednu v zaokroženo celoto. Vsak dan bodo potekale ustvarjalne delavnice ter športne, zabavne in družabne igre. L termin od1.7 . do 5. 7. Zabavni teden 2. termin od 8. 7. do 13. 7. Gledališče 3. termin termin od 19. 8 od 26. 8 .do 23.8. .do 30.8. Veliki športni mnogoboj Ustvarjanje iz odpadnih plastenk . Cena petdnevnega programa je 35,00 EUR. V ceno programa so vštete vse aktivnosti, material za ustvarjanje, prevozi, vstopnica za letno kopališče v Kranju in 3 obroki (zajtrk, malice, kosilo). PRIJAVE, KONTAKT IN INFORMACIJE Mladinski center Medvode, Cesta ob Sori 13, 1215 Medvode / Vodja programa Aleš Kalan 041 821 591 (vsak delavnik med 10.00 in 14.00) e.naslov: akalan@mcmedvode.si, info@mcmedvode.si/Splet: www.mcmedvode.si,www.sportmedvode.si,www.medvode.si ZA INFORMACIJE O OSTALIH POČITNIŠKIH PROGRAMIH SI PRISKRBITE SVOJO ZLOŽENKO ALI POGLEJTE NA SPLET PODROBNE INFORMACIJE DOBITE NA SPLETNIH STRANEH www.mcmedvode.si,www.medvode.si,www.sportmedvode.si IN ZLOŽENKAH Zloženke s podrobnimi Informacijami o programih dobite na naslednjih mestih po Medvodah: TIC MEDVODE, KNJIŽNICA MEDVODE, OBČINA MEDVODE, ŠPORTNA DVORANA MEDVODE, Mladinski Center MEDVODE ODPELJITE POSEBNO SERIJO Z BOGATO OPREMO PO POSEBNI CENI Za nepozabno vožnjo bodo poskrbeli: • 4 kamere za popoln pogled okrog vozila • panoramska streha • 18'' aluplatišča • ekskluzivni dodatki v črni barvi NISSAN QASHQAI 360 S TEHNOLOGIJO, KI RAZKRIJE MESTO. AVTOHIŠA MALGAJ ime s tradicijo | Ljubljana Tel.: 01 /20 00 627, www.malgaj.com Kombinirana poraba goriva: 4,5—8,2 l/100 km. Emisije C02: 119—194 g/km. 18 Ljudje in dogodki I Spodbujajo branje v španščini V medvoški knjižnici so sredi maja pripravili zaključno prireditev Španske bralne značke za prve bralce Leo, leo pod naslovom Branje je veselje. Projekt Španske bralne značke Leo, leo, kar v prevodu pomeni Berem, berem, so v sodelovanju s Knjižnico Medvode, Osnovno šolo Medvode in Vrtcem Medvode zasnovali v butični medvoški založbi Malinc. V letošnjem šolskem letu so ga izpeljali prvič in že prvo leto jim je k sodelovanju uspelo pritegniti prek osemsto udeležencev iz vse Slovenije, tako otrok kot njihovih mentorjev, je pojasnila vodja projekta dr. Barbara Pregelj. »Leo, leo je izvirni projekt založbe Malinc, s katerim želimo udeležence seznanjati s španščino, obenem pa jih motivirati za branje. Je plod dolgoletnih akademskih izkušenj ter poskus prenosa teh izkušenj v pedagoško prakso,« je razložila Barbara Pregelj. Pri projektu je sodelovalo 768 otrok iz 13 šol in vrtcev, ki so pridobljeno znanje prikazali tudi na zaključni prireditvi v knjižnici, ko so med drugim zapeli v španščini. Ker so hoteli poudariti, kako različno beremo enako besedilo - tokrat sta bili to slikanici Jona in prestrašeni hladilnik Juana Kruza Igerabida ter Usoda, prišla si kot ptica Patxija Zubizarrete - so v knjižnici razstavili Otroci so na zaključni prireditvi projekta Leo, leo tudi zapeli v španščini. tudi izdelke otrok. Po besedah Barbare Pregelj so jih našteli skoraj tisoč. Del zaključne prireditve pa je bila tudi predstavitev Jonove kuhinje, ki predstavlja avtorski projekt založbe Malinc. »Z njim želimo celostno, predvsem z različnimi čuti, a vendarle igraje, obravnavati tematiko strahu v mladinski književnosti,« je pojasnila Barbara Pregelj. Mateja Rant Otroci so tudi letos brali z Medvodkom S prireditvijo v dvorani kulturnega doma v Pirničah so končali letošnjo četrto sezono bralne značke za najmlajše Med-vodko bere. Bralno značko je po besedah Tatjane Mavrič iz Knjižnice Medvode opravilo 265 otrok, ki so jim ob tej priložnosti podelili priznanja in jih tudi nagradili s knjigo Bober Bor Andreja Rozmana in Zvonka Čoha. Gledališka skupina OTH pa jih je razveselila z igrico Lenarta Zajca Skrita pravljica. Bralna značkaje sicer dobila ime po Medvodku, povodnem možu, ki biva na sotočju Save in Sore, kjer stoji tudi knjižnica. Skupaj z njim zdaj mali bralci vstopajo v skrivnostni svet zgodb in poezije. M. R., foto: Gorazd Kavčič A\/ /"O \ HRIBAR SLIKOPLESKARSTVO Dejan Hribar s.p. Spodnje Pirniče 48a 1211 Lj.-Šmartno 031 218 209 HJ w ww.s I i ko p I es ka rstvo h ri ba r.s i info@slikopleskarstvohribar.si S om □ □LinRR gradbena mehanizacija, izkopi in prevozi Rok Dolinar s.p. Studenčice 32 1215 Medvode tel: 031 428 715 19 Mladi I Osvojili strokovno žirijo Učenci osnovne šole Pirniče so skupaj še z enajstimi šolami sodelovali v novinarskih delavnicah nacionalnega radia Radio Hudo! in za radijski prispevek o Španiji prejeli največ točk strokovne žirije. Učenci osnovne šole Pirniče so sodelovali v novinarskih delavnicah Radio Hudo! in s posnetkom o Španiji navdušili strokovno žirijo. Prav zato, ker je bil njihov prispevek deležen tako visokega priznanja strokovne žirije, zlasti njenega člana Igorja E. Berganta, ki jim je prisodil najvišje število možnih točk, so potiho pričakovali, da bodo zmagali tudi pri glasovanju prek dopisnic in spleta. Žal jim je glavna nagrada, potovanje v Pariz, spolzela skozi prste. A niso bili preveč razočarani, saj so se razveselili tudi nagrade za četrto mesto, bovlinga. Pri novinarskih delavnicah Radio Hudo! je sodelovalo petnajst učencev zadnje triade, ki obiskujejo novinarski krožek oziroma izbirni predmet šolsko novinarstvo. Projekt je potekal vse leto, v njegovem okviru pa so med drugim pripravili oddajo na temo zdravega življenja, obenem pa tudi tekmovalni posnetek, v katerem so morali predstaviti eno od evropskih držav. Pirniški osnovnošolci so si izbrali Španijo. »Pri tem smo poskušali biti čim bolj izvirni, tako da je bil naš posnetek na koncu res precej drugačen od drugih, sajje bil najbolj razgiban,« je pojasnila učenka Brina Vozelj in dodala, da so druge šole vključile v glavnem običajne podatke o državah, sami pa so se osredotočili predvsem na zanimivosti. Kljub nehvaležnemu četrtemu mestu je bilo zanje veliko priznanje, da jim je strokovna žirija namenila največje število točk, je povedal Matic Božič. Tega, da so opazili njihov inovativni pristop, se je razveselila tudi mentorica Tadeja Klun Lenarčič. »Učenci so pripravili prepričljivo celoto tako po vsebini kot po zvoku. Iskali so namreč prednosti radia in v enominutni posnetek vključili tudi razne zvoke in zanimivosti, po katerih je Španija prepoznavna.« Poseben izziv pa je za učence predstavljalo tudi vodenje oddaje v živo, kar je prav tako sodilo v sklop omenjenih novinarskih delavnic. Najprej so se že v šoli spoznali z novinarskimi žanri ter posneli in montirali radijsko anketo, reportažo in intervju. Obenem pa so napisali še scenarij za skoraj enourno oddajo v živo. Tine Trojanšek nam je zaupal, da so se prav zara- di pripravljenega scenarija pred mikrofonom počutili varne in tako skoraj niso imeli treme. »Takoj ko smo začeli, smo se vsi sprostili, saj smo sami izbrali tudi glasbo,« je pojasnila Brina Vozelj, Matic Božič pa jo je dopolnil, da so tudi drug drugega »reševali«, če se je kdo znašel v zagati. Vsekakor so s tem pridobili veliko izkušenj, je poudarila Tadeja Klun Lenarčič, ki jim jih sicer zgolj v šoli ne bi mogli zagotoviti. Mateja Rant Skupaj so polepšali šolo V okviru vsakoletne delovne akcije so se v osnovni šoli Pirniče letos lotili urejanja notranjosti šole. Pirniški osnovnošolci v okviru vsakoletne delovne akcije poskrbijo za urejen videz tako notranjosti kot okolice šole. Zaradi slabega vremena so se letos bolj resno lotili urejanja same stavbe, je pojasnila ravnateljica Martina Kutnar. Zadnji petek v maju so tako poskrbeli za osveženo podobo šole. »Učenci so se izkazali za prave mojstre v barvanju, saj so v štirih učilnicah prebelili nekaj sten, pred tem pajih še pripravili za barvanje in zaščitili pohištvo,« je s ponosom razložila Martina Kutnar. Poleg tega so z barvo osvežili nekaj lesenih delov v šoli, recimo na vratih jedilnice, prebarvali ali zgolj premazali z lakom so tudi šolske klopi v avli. Posebno pozornost so po besedah Martine Kutnar namenili mizi dežurnega učenca. »Ta služi kot nekakšen prostor za grafite, saj jo otroci zelo radi popišejo in jim to tudi dovolimo. A na vsake dve do tri letajo potem pobru-simo in na novo prebarvamo, s čimer jim omogočimo, da lahko to počnejo še naprej,« se je namuznila ravnateljica. Urejanja notranjosti so se lotili predvsem učenci zadnje triade, medtem ko so drugi čistili okolico šole. Zaposlili pa so tudi prvošolce, za katere so izdelali leseno hišico, ki so jo lahko sami pobarvali. Mateja Rant Pri urejanju šole so se učenci izkazali za prave mojstre. 20 Starodobniki v Smledniku I Zanimivosti Da je maj mesec mladosti, so zadnjo majsko soboto tudi v Smledniku dokazovali lastniki Citroenovih starodobnikov (spačkov, dian, amijev ...) iz vse Slovenije, ki so se udeležili leto šnjega Gorenj skega raida, nekakšnega »orientacijskega teka« na štirih kolesih. Na dobrih 80 kilometrov dolgi trasi so sodelujoči prevozili devet gorenj skih občin in na kontrolnih točkah v Šenčurju, na Gradu Strmol, pred tovarno Titan v Kamniku, v Smledniku, Crngrobu in Drulov-ki odgovarjali na vprašanja, povezana s krajem in gorenj skimi citroena rji, ter se poskusili v različnih spretnostnih igrah. Najdlje so se zadržali prav v Smledniku, kjer so svoja vozila parkirali pri osnovni šoli, se povzpeli na kontrolno točno na Kalvariji in se kasneje spustili do gasilskega doma, kjer so člani gorenjske citroenarske sekcije pripravili kosilo. Med organizatorji so bili najbolj dejavni prav Oblakovi iz Hraš. Druženje udeležencev raida se je v zgodnje jutranje ure nadaljevalo na piknik prostoru na Jeprci s skupino OF iz Škofje Loke. Igor Kavčič V tančico zavita skrivnost Na odru kulturnega doma v Pirničah je plesno društvo Smaragdno mesto tudi letos pripravilo večer orientalskega plesa, ki so si ga zamislili kot drugi del Zgodb iz Smaragdnega mesta, s katerimi so navdušili že lani. Predstavilo se je prek petdeset plesalk orientalskih plesov, ki so s svojimi zibajočimi gibi zapeljevale občinstvo in jih popeljale v čarobni svet Orienta, ki ga predstavljajo mesta tisočerih svetilk, trenutki, ujeti v ornamente, oaze v neskončnih puščavah in ritmi darabu-ke, je dejala predstavnica organizatorja Ana Šimenc. Gledalcem so tako omogočili, da so tudi sami postali del te čarobnosti in razkrili skrivnost, zavito v tančico. Plesni večer so popestrili še z okusnimi dobrotami Orienta in ponudbo na bazarju. M. R., foto: Peter Košenina Sponzor nagradne križanke v majski številki Sotočja je bila Kmetijska zadruga Medvode. Žreb je odločil, da praktične nagrade prejmejo: Tevž Zadravec, Marija Košatko in Martina Kutnjak, vsi iz Medvod. Nagrajenci bodo obveščeni pisno, nagrade pa bodo lahko prevzeli v trgovini KZ Medvode, Cesta ob Sori. Čestitamo! Slikovna uganka Kako dobro poznamo našo deželo? Pred nami je najtoplejši del leta in spet ne bo tako, da bi bilo po vsakogar volji. Vreme kajpada: nekateri bodo iskali senco, kje ob Sori ali za Savo in se ozirali za oblaki in osvežitvijo, kijih prinese blagodejna ploha, drugi bodo moledovali za vsaj še kakšen dan brez moče. Nekateri bodo čakali dan, ko bodo odpeketali na morje ali v zavetje gora, drugi imajo prav zdaj polne roke dela. Kam me je tokrat zaneslo, kako se reče po domače pri teh pridnih ljudeh in katere vse živalice so vpregli v delo? Odgovore pošljite do konca junija na naslov Gorenjski glas, Bleiweisova cesta4, 4000 Kranj, s pripisom »za Sotočje«. En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili. V majski številki sem vas spraševal, kje sem hodil, katera cerkvica je na fotografiji in kako visoko se je potrudila dečvica? Na fotografiji je cerkvica sv. Mohorja na Osolniku, 857 metrov visoko. Žreb je določil, da nagrado prejme Marjeta Dob-nikar iz Vaš. Nagrado prejmete po pošti. Jože Praprotnik, avtor slikovne uganke Mavčiče 69, 4211 MAUCICE Odprto vsak dan od 9. do 22. ure, tudi ob četrtkih • Pice iz krušne peči • Kosila vsak dan • Jedi po naročilu Vsak dan sveže postrvi Od ponedeljka do petka vam od devetih naprej nudimo več vrst malic. Dostava hrane na dom 04/250 11 69, 041/581 327 21 Vrt Kapucinka - rastlina za vsak vrt Kapucinka je cvetlica, ki ne razočara. Zaradi enostavne vzgoje, dekorativnega videza in zdravilnih lastnosti sodi v vsak zelenjavni in cvetlični vrt. Ime kapucinke (Tropaeolum) izvira iz latinščine in pomeni spomenik za zmago. Ime se nanaša na liste, ki spominjaj o na ščit, in cvetove v obliki čelade. Rastlina se samoniklo razrašča v goratih predelih južne in srednje Amerike. Pri nas gojimo kapucinko kot enoletno rastlino. Seme sejemo od aprila pa vse do junija na prosto. Pazimo, da jih ne posejmo prekmalu, saj so mlade rastline zelo občutljive na nizke temperature. Najbolje uspeva na sončnih in vlažnih ter ne preveč gnojenih tleh. V senci in v tleh, bogatih z gnojili, razvije zelo bujno listje, cvetov pa skoraj ne. Pri izbiri sorte bodimo pozorni na bujnost. Večina kapucink sodi med vzpenjavke, ki se ob opori povzpnejo tudi do štirih metrov. Če opore nimajo, pa prekrijejo vrtna tla. Bolj redke so sorte, ki rastejo v obliki majhnega grma. Najpogosteje srečujemo kapu-cinke v rdečih, oranžnih in rumenih odtenkih. Med posebne sorte pa sodijo take z nenavadno oblikovanimi cvetovi ali pa s pisanimi listi. Kapucinka sodi v vse predele vrta. Na zelenj avnem vrtu jo sadimo med vso zelenjavo, saj odvrača polže, gosenice in mravlje. Obenem je zaradi velike listne mase tudi odlično zeleno gnojilo v jesenskem času, ko jo zadelamo v vrtna tla. V okrasnem vrtu jo uporabljamo kot plezalko, s katero okrasimo pergole in ograje. Kompaktne Kapucinka s pisanimi listi sorte pa sadimo v korita na balkone in terase. Cvetovi se dolgo obdržijo tudi v vazi, zato jo lahko vključujemo tudi v šopke. Kapucinka pa ni le lepa na pogled, temveč tudi užitna. Užitni so vsi deli rastline, razen korenine. Okus Kompaktna sorta kapucinke spominja na krešo ali redkvico. Mlade liste in cvetove lahko dodajamo solatam in namazom. Cvetne popke in mlada, še nezrela semena pa lahko vlagamo kot kapre. Rok Kogovšek 22 - Nasvet Z antioksidanti nad staranje Tadej Jurman, absolvent živilstva in prehrane ter FZS inštruktor fitnesa Z izjemno zapletenim delovanjem in neštetimi molekulskimi interakcijami se naše telo vsako sekundo bori za preživetje. Kisik, ki nas ohranja pri življenju, nam hkrati skrajšuje življenje. Ta pojav imenujemo tudi paradoks metabolizma. Prejšnji mesec sem pisal, da nam preveč hrane skrajšuje življenje, sedaj pa krivim še kisik. Poglejmo podrobnosti. V telesu neprestano potekajo kemične reakcije, ki tvorijo, spodbujajo ali sodelujejo spro-stimi radikali in tako ohranjajo homeostazo v telesu. Prosti radikali so nujno zlo. Telo jih za normalno delovanje in zaščito potrebuje, po drugi strani pa ga neprestano uničujejo. Prosti radikali so precej agresivne molekule, ker jim nekaj manjka (elektron) in to, kar jim manjka, poskušajo dobiti od drugih molekul. Naše telo ima obrambo, tako imenovane endogene an-tioksidante, ki »mirijo« proste radikale, in na tak način poizkuša doseči homeostazo. Velika težava pa lahko nastane, če se razmerje med prostimi radikali in antioksidanti dolgoročno podre. Sami prosti radikali so zelo reaktivni in nestabilni ter zato nenadzorovano in hitro reagirajo z drugimi molekulami. V našem telesu nastajajo nepretrgoma kot posledica mnogih dejavnikov, med drugim zaradi okoljskih vplivov, kot so onesnažen zrak, ionizirajoče sevanje in ultravijolična svetloba, vnosa škodljivih snovi (konzervansov, pesticidov, drugih kemikalij, katrana, alkohola) v telo, stresa, staranja, kajenja. Prosti radikali so tudi stranski produkt celičnega dihanja, kar pomeni, da so prosti radikali hkrati tudi del normalnih fizioloških procesov. V lažjih oblikah prosti radikali vplivajo tako, da pospešujejo staranje kože, slabijo imunski sistem, zmanjšujejo telesno sposobnost in vplivajo na živčni sistem. V hujših oblikah naj bi prevelika količina prostih radikalov v telesu povečala tveganje za razvoj rakastih obolenj, bolezni srca in ožilja, atero-skleroze in podobnih težjih obolenj. Obstaja mnogo snovi, katere zavarujejo celico pred delovanjem prostega radikala, tako da upočasnijo ali preprečijo njegovo delovanje oziroma njegov nastanek ali sprožijo njegovo uničenje. Te snovi imenujemo antioksidanti. Naše telo ima učinkovit antioksidativni sistem, ki pa včasih zaradi naštetih dejavnikov lahko vseeno odpove. Z izbiro ustreznih živil lahko telesu zelo pomagamo pri ohranjanju močnega antioksidativnega sistema ter tako ohranimo zdravje in upočasnimo staranje. Antioksidante najdemo v običajni raznovrstni prehrani, katera vsebuje vitamin C, ki je topen v vodi in se zatopresnavlja hitreje kot vitamina A in E (tudi antioksidanta), ki sta topna v maščobah. Vodotopne antioksidante je zato treba hitreje nadomeščati. Flavonoidi so zelo pomembni rastlinski polifenolni antioksidan-ti, ki jih najdemo v sadju, zelenjavi in pravih čajih. Karotenidi skrbijo za obarvanost sadja in zelenjave in so prav tako zelo pomembni an-tioksidanti. Slavni koencim Q10 ali ubikinonje v mesu, ribah in jajcih. Spet se je izkazalo, da je treba jesti več sadja in predvsem zelenjave. Naj bo krožnik pester in živila v barvah mavrice. Tudi cvet vrtnice v ustih bo »>umiril«proste radikale. Pa dober tek! w w me cfi t U VITAL NOVO V ZD MEDVODE!! Obveščamo vas, da v Medivitalu v Zdravstvenem domu Medvode po novem lahko prevzamete ali si izposodite na naročilnico zdravnika medicinsko tehnične pripomočke. Medivital - pogodbeni dobavitelj fc^fc.1 Izdaja, izposoja, prodaja in servis medicinsko tehničnih pripomočkov na naročilnico zdravnika 'j plenice 'j pripomočki pri zdravljenju sladkorne bolezni 'j pripomočki za nego na bolnikovem domu (vozički, negovalne postelje, kopalniško sanitarni pripomočki, blazine proti preležaninam ...) rj ki In i pasovi tj kopalniški pripomočki ■j kompresijske nogavice Za dodatno svetovanje pokličite po telefonu 041/354 098 ali nam pošljite elektronsko sporočilo na: info@medivital.si 10 % gotovinski popust za upokojence 1. in 2. delovni dan v mesecu. ijj medi VITAL -¡3 ARGANOVO OLJE prepojeno s soncem 100% organsko arganovo www.medivital.si Slastno in zdravo tako na solati kot na koži Vsebuje naravni vitamin E Koži vrača mehkobo in elastičnost Hranite na hladnem in temnem mestu SUPER AKCIJA 10 % POPUST ARGANOVO OLJE 100 % organsko v trgovini v Zdravstvenem domu Medvode 23 I Šport in rekreacija Tek na Katarino Športna zveza Medvode pripravlja enega od najlepših tekov v Sloveniji. Domačini vedo, kje se ustavijo na Vihri. Vsi tisti, ki si z užitkom obuvajo tekaške copate, pa zdaj že dobro vedo, da se morajo pošteno spotiti čez Čeren in Žlebe vse do turistične kmetije Pr' Mamovc in mimo Svetega Jakoba vse do cilja pred gostilno Na vihri. Tretji tek na Katarino se je že zelo približal. Nedelja je pojutrijšnjem, napovedano je ugodno vreme za tek in hojo. Nervoza rekreativnih tekačev narašča. Letos bodo svojo različico užitkov lahko doživeli tudi pohodniki oz. vsi tisti, ki radi hodijo »pravilno«, hitreje in močneje, torej tisti, ki se navdušujejo nad nordijsko hojo, ki v Sloveniji postaja že pravi športno rekreacijski hit. Kakorkoli se boste lotili Katarine, boste morali preteči ali prehoditi 6,7 kilometra poti in premagati kar 430 metrov višinske razlike. Če vas je strah, ste zelo tekmovalni in se hkrati malce bojite absolutne konkurence, potem morate vedeti, da boste tako moški kot ženske s startno številko na prsih razdeljeni v štiri starostne kategorije. Poseben poudarek bo tudi pri najmlajših tekaških talentih, ki se bodo za medalje potegovali v kategoriji cicibanov in cicibank ter dečkov in deklic. Koristen poda- tek za lovce na najhitrejše čase bo prav gotovo ta, da je lanski zmagovalec Peter Lamovec iz ŠD Tabor Žiri progo pretekel v neverjetnih 29 minutah in 48 sekundah. Prva ženska na cilju s časom 37 minut in 9 sekund pa je bila Neja Kršinar. Tek na Katarino je prav gotovo eden najlepših tekov pri nas. Hkrati pa spada tudi med najbolje organizirane, saj Športna zveza Medvode prav ničesar ne prepusti naključju. Šestnajsti junij je nedelja in ljubitelji teka nikar ne manjkajte ob 8. uri pred OŠ Preska. Miroslav Cvjetičanin Letno gledališče Khislstein Kranj ^ www.tourism-kranj.si ' a v. Vr STAND UP Gostje iz HR, SRB, BIH in MK 6.7. ob 21.00 PERPETUUM JVocal ectas y 12.7. ob 21.00 uri GIBONNI Vstopnice so na voljo na prodajnih mestih Eventim, Petrol Servisih in v Kranjski hiši. GG naročnine e-pošta: narocnine@g-glas.si, telefon: 04 201 4241 www.gorenjskiglas.s^ Slovencev v finalu prvenstva v Medvodah ni bilo Sredi majaje v Medvodah potekalo mednarodno člansko prvenstvo Slovenije - FZ Forza Slovenia International v badmintonu. Na njem je nastopilo tudi kar nekaj slovenskih igralcev badmintona, med njimi tudi Maja Tvrdy in Iztok Utoša. Žal se nobenemu od njiju ni uspelo uvrstiti v zaključne obračune. Med osem najboljših se je uvrstil Uteša, ki pa je v četrtfinalu izgubil proti prvemu favoritu v moški konkurenci, Malezijcu Mohmedu Misburnu. Misburn je nato izkoristil vlogo prvega nosilca turnirja in v finalu premagal Francoza Lucasa Corveeja. V ženskih dvojicah sta se od naših najbolje uvrstili Katarina Beton in Eva Miklič, ki sta ju premagali Ukrajinki. Ti sta nato v velikem finalu morali priznati premoč mlade nizozemske dvojice. V moških dvojicah sta bila ruska tekmovalca boljša od prvopostavljenih Angležev. V ženski konkurenci je bila prvopostavljena igralka Maja Tvrdy, ki pa je izpadla že po prvem obračunu. Na prvenstvu je slavila tretjepostavljena igralka, Ukrajinka Marija Ulitina, ki je v finalu premagala Danko Lene Clausen. Tako so bili končni zmagovalci kar iz petih različnih držav, žal pa se med finaliste ni uspelo uvrstiti našim najboljšim. V. S. Medvoški tekači četrti v Italiji Medvoški tekači so se prejšnji teden udeležili mednarodne rolkarske tekme v Trstu oziroma Zgoniku, ki je štela tudi za italijanski pokal. Prvič se je zgodilo, da je bil medvoški klub najuspešnejši slovenski klub, tekmovalci in tekmovalke pa so skupno osvojili 4. mesto. Sicer so posamezniki dosegli nekaj odličnih rezultatov, kar štirje tekmovalci pa so stali na stopničkah. Anže Gros je zmagal, Zala Jenko je bila druga, Nina in Anja Žavbi Kunaver sta vsaka v svoji kategoriji osvojili drugi mesti, absolutno pa je Anja osvojila odlično tretje mesto. V. S. JIH ¥ Na rolkarski tekmi blizu Trsta so se odrezali tudi medvoški tekmovalci in tekmovalke. 24 I Šport in rekreacija Medvode med dvema košema Košarka v mestu med Soro in Savo je lani praznovala šestdesetletnico. Skupina zanesenjakov, članov društva Partizan, se je zbrala in pričela trenirati košarko. Članska ekipa KK Tinex Medvode v sezoni 2012/1013 Ena prvih generacij medvoških košarkarjev je v sezoni 1955/1956 osvojila 3. mesto v slovenski ligi. Največji uspeh kasnejših generacij je bil preboj v 1. slovensko košarkarsko ligo konec osemdesetih let. Veliko medvoških igralcev je igralo vidne vloge v močnih slovenskih pa tudi tujih klubih. Eden izmed njih pa je celo s takratno državno reprezentanco Jugoslavije osvojil naslov evropskega prvaka. Z uvrstitvijo v finale prvega pokalnega tekmovanj a v samo -stojni Sloveniji leta 1992 so si zagotovili tudi pravico igranja v evropskem pokalu. Z dobrim delom z mladimi v preteklih letih in s pomočjo starejših, povprečna starost ekipe je bila 22 let, so se v sezoni 2004/2005 uvrstili v 2. SKL. Leta 2006 je bila zgraj ena nova športna dvo -rana v Medvodah. Z novo dvorano so pridobili ustrezen prostor in boljše razmere za delo. Tako se je članski ekipi KK Tinex Medvode uspelo že v letu odprtja dvorane uvrstiti v 1. B SKL, kjer so igrali vse do letošnje sezone. »Z letošnjo sezono smo se z zelo mešanimi občutki v vodstvu kluba načrtno odločili za korak nazaj, in sicer, da bo naša članska ekipa igrala v ligi nižje kot sezono poprej, čeprav si je v lanski sezoni zagotovila obstanek v 1. B SKL oziroma lani preimenovana v 2. SKL. Za 3. SKL smo se odločili, da smo dali priložnost mladim domačim perspektivnim igralcem, ki so lahko s pomočjo nekaterih starejših izku-šenejših napredovali. Razlogi za igranje v ligi niže sta bili tudi znižanje stroškov in želja po uspešno izpeljani načrtovani sanaciji kluba,« je povedal Dean Bunčič, direktor kluba in ka-petan članskega moštva hkrati. Trener Andrej Božič, ki se mu je projekt zdel zelo zanimiv, si je upal sprejeti izziv vodstva kluba in je letos vodil člansko ekipo. Ekipo so sestavljali izkušeni igralci: kapetan Dean Bunčič, ki je edini ostal od lanske ekipe; Igor Staniša, Janez Kopač ter Peter Šturm. Priključili so še dva igralca, ki sta postala člana: Dominik Žu-lovec-Sajovic in Robert Kneževič. Preostala ekipa pa je bila sestavljena iz mladincev ter dveh kadetov. »Soočali smo se z veliko težavami, saj je bil preskok iz mladinskih vrst v članske za nekatere zelo težak. Tako so mladi igralci šele v drugem delu tekmovanja začeli kazati všečno igro. Od teh igralcev naj pohvalimo oba kadeta Timoteja Bečana in Igorja Martiča, ki sta z vsakim mesecem napredovala in na koncu igrala že kar vidno vlogo v ekipi. Na koncu smo dosegli cilj, zastavljen pred sezono, in sicer smo si zagotovili obstanek v 3. SKL, ob tem pa smo postavili dobre temelje za delo z mladimi v prihodnje, saj imamo v našem klubu zastopane vse starostne kategorije,« je še povedal Bunčič. Košarka v Medvodah je na dobri poti s pravimi ljudmi, ki imajo jasne načrte. Sanacija kluba poteka uspešno. Ekipa za prihodnjo sezono se še sestavlja, cilj pa ostaja enak kot letos, in sicer obstanek v ligi in napredovanje mladih domačih igralcev. Na koncu pogovora se je direktor kluba Bun-čič zahvalil vsem, ki kakorkoli pomagajo in klubu stojijo ob strani. Časi za šport so res kritični, a vsi dobro vemo, da šport s košarko vred vedno preživi. Miroslav Cvjetičanin 25 \Avto Polnjenje klimatskih naprav Vzdrževanje klimatske naprave vam pomaga ohraniti trezno glavo v vseh teh vročih poletnih dneh. Tako kot skoraj vsi mehanski sistemi tudi klimatska naprava v vašem avtu potrebuje redno vzdrževanje. To ne velja le za starejše avtomobile, ampak tudi za novejše. Največ voznikov pravzaprav ne ve, kdaj morajo napravo napolniti oz. servisirati. Ko v avtu postane vroče kljub vklopljeni klimatski napravi, je namreč že prepozno in treba je zapeljati na servis, se glasi odgovor strokovnjakov na servisu. S pregledom klimatske naprave imate zagotovljeno prijetno in zdravo ozračje v notranjosti vašega avtomobila, ki ga zagotovita strokovno čiščenje in razkuževanje hladilnega sistema. Servisni specialisti bodo pregledali vaš klimatski sistem in se prepričali, da vse deluje, kot je treba, ter zamenjali hladilno sredstvo, kadar je treba. Servis klimatske naprave vključuje: pregled delovanja hladilnega sistema, ponovno polnjenje hladilnega sredstva/hladilne tekočine, čiščenje in razkuževanje hladilnega sistema. Kdaj moramo na servis klimatske naprave? Priporočljiv servisni interval za klimatsko napravo je na vsaki dve leti, če pa letno prevozimo več kot trideset tisoč kilometrov, pa enkrat na leto. Kaj vse lahko obsega servis? Reciklažo plina, čiščenje prezračevalnih vodov s posebnim razpršilom za uničevanje bakterij, kar prispeva k zdravju potnikov, dolivanje olja v kompresor, dolivanje barvila, menjavo kabinskega filtra. Miroslav Cvjetičanin AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA Sp. Senica 19 c, 1215 Medvode Tel.: 01/3611 279, GSM: 041 56 83 53 e-pošta: avto.jamnik@siol.net, www.avtojamnik.si Servis klimatskih naprav Diagnostika vseh tipov osebnih vozil! Servis in polnjenje klimatskih naprav nista draga, sta pa nadvse potrebna. fetajsfa restavracija a Beli labod jg ^ Bizantova 22, Medvode ^ Spoštovani gostje, za vas smo znova odprli kitajsko restavracijo BELI LABOD Dostava hrane na dom: vsa hrana od 4,50 evra dalje Dostava kosil od 10. do 16. ure (cena 6,50 evra) Telefon: 040/353 567, 041/201 689 Delovni čas: od ponedeljka do petka od od 10. do 22. ure, sobota, nedelja in prazniki od 11. do 22. ure. Rezervacije sprejemamo po tel. 040/353 567 e-pošta: belilabod@hotmail.com, www.belilabod.com 26 Brother: odprtje poslovno-razstavnih prostorov Oglas Postanite del uspešne zgodbe Brother Direktor podjetja Brother Central and Eastern Europe, GmbH, g. Tomonaga Takashi V sredo, 15. maja, se je v Medvodah ob krožišču veliko dogajalo. 2e od jutranjih ur so se tam zbirali gostje iz Slovenije, Hrvaške in BiH, saj so se, sedaj tudi uradno, odprli novi poslovno-razstavni prostori podjetja Brother v Sloveniji. Podjetje Brother Podjetje Brother, na trgu že dobrih sto let, se lahko pohvali z več kot 50-letno tradicijo v Evropi, številnimi inovacijami ter učinkovitimi rešitvami v tehnologiji tiskanja. Ta japonska mednarodna kor-poracija tudi v Sloveniji že 20. leto z visoko kakovostnimi in stroškovno ugodnimi poslovnimi rešitvami tiskanja uspešno povečuje učinkovitost mnogih podjetij. Njihovo sleherno delovanje je namenjeno temu, da bi tukaj in zdaj izboljšali dodano vrednost, ki je v tem obdobju ključnega pomena za vsak posel. Namen novih prostorov Novi poslovno-razstavni prostori so skupaj z novo brezplačno številko TiskaFon 080 32 34 namenjeni predvsem v pomoč in podporo poslovnim partnerjem ter končnim kupcem. V pisarni Brother ekipa ponuja svetovanje o učinkovitosti v tiskanju in upravljanju z dokumenti ter možnost ogleda in prevzema testnih naprav. Odprtje Zastopništvo podjetja Brother za Slovenijo, Hrvaško in BiH se je ob 5-letnici uspešnega delovanja v tej regiji odločilo, da naredi nov korak v prihodnost. Odprtje poslovno-razstavnih prostorov je potekalo v družbi ožjih poslovnih partnerjev, s katerimi je Brother dosegel odlične poslovne rezultate. S sloganom Poletite z nami! je bilo čutiti prijetno razpoloženje med povabljenci in gostitelji, ki so se s tematsko predstavitvijo letališča poslovnih uspehov še posebej potrudili: preproge v modri barvi podjetja Brother, stoli v postavitvi letala, tri ljubke stevardese in ne nazadnje tudi »airport shuttle«, ki je povabljence vozil na ogled novih prostorov na drugo stran krožišča, na Gorenjsko cesto 50 A. Ob odličnem prigrizku in penini je goste s prijetnim glasom in stasom razvajala vrhunska slovenska diva Rebeka Dre-melj, ki je očarala vse do zadnjega. Z zanosom in motivacijo je v dvorani nadaljeval tudi gost dogodka, marketinški guru Aleš Lisac, partner podjetja Brother Slovenija, ki je vsem prisotnim namenil nekaj besed o prodaji in pomenu pridobivanja novega znanja v teh kriznih časih. Tudi generalni direktor podjetja Brother CEE GmbH Tomonaga Takashi je poudaril pomen izobraževanja in inova-tivnosti za prihodnje uspehe. Gostje so Regionalni vodja razvoja za Slovenijo, Hrvaško in BiH g. Andrej Zalokar s hostesama. nato prisluhnili regionalnemu vodji prodaje in razvoja, gospodu Andreju Zalo-karju, ki je na kratko predstavil uspehe in vizijo podjetja Brother tako lokalno kot tudi globalno. Zanimiv je podatek, da podjetje Brother deluje v 44 državah na svetu in skupno zaposluje skoraj trideset tisoč ljudi, od tega pet odstotkov v evropskem delu sveta. Po prodajnih rezultatih podjetje v zahodni Evropi posega po prvih treh mestih, najbolj prodajno učinkovito, na 1. mestu, pa je v segmentu brizgalnih naprav A3. Po zahvali poslovnim partnerjem, ki so pripomogli k uspehom podjetja, je bilo v jedilnici slišati kar nekaj anekdot povabljenih o preteklih petih letih sodelovanja s podjetjem Brother. Prireditev se je poleg ogleda pisarne zaključila še z velikansko torto - tiskalnikom Brother iz nove serije Print 3.0. brother atyourside TiskaFon MODRA ŠTEVILKA (((>080 32 34) Pomoč in svetovanje www.brother.si 27 tusmobil Z MAG 0 vAL t C Pskd rULjbliij' itAA pgkp[ rajhliiji ISGD IVM -p M — UM ■ t«M RABLJENA RAČUNALNIŠKA OPREMA 6 MESECEV GARANCIJE! cinni za m^k-i ° tr90V¡no za mobilno telefonij (Tusmobil center) ter novo in rabljeno rariinal»::!__ OSEBNI RAČUNALNIKI v zav ejugozda 100 % naraven domač sladoled Zbiljska cesta 8, Medvode