december2010 Izsiljena apatija A P A T I J A I N P O Ž R E S N O S T Izsiljena apatija Gregor Kardinar Poslalo j e ž e povsem običajno, da se po vsakih volitvah in po vsakem referendumu sprašujemo o tem, od kod apatija, ki se izraža v nizki volilni udeležbi. Običajno se nam zdi tudi to» da vsakim volitvam iz različnih strani predhodijo nagovori o tem, kako pomembna je udeležba na tem prazniku demokraci- je, kako pomembna je aktivna demokracija in kako so se borili za to, da sedaj lahko odločamo. Priču- joči prispevek bo zastavil preprosto vprašanje: ali je krivca za politično apatičnost potrebno iskati na strani volilnega telesa ali na strani volilne izbire. O VOLILNEM LISTICU ALI ZAKAJ NE VOLIMO Zakaj se torej velik del volilnih upravičencev ne udeležuje praznika demokracije? Menim, da obstajata dva osnovna načina» kako lahko odgo- vorimo na lo vprašanje. Prvič lahko rečemo, da se državljani preprosto nc zmenijo za lo, kako deluje država, v kateri živijo, ustvarjajo in umira- jo. So pač idiotu kot bi rekli stari Grki, kjer je bil za idiota izvorno razglašen tisti, ki se ne briga za javno življenje, temveč se ukvarja zgolj z lastnim, privatnim interesom. Drugi odgovor pa je, da se državljani volitev ne udeležujejo zato, ker ne ver- jamejo, da bo njihova udeležba na prazniku de- mokracije tudi privedla do praznovanja, po ka- terem bi se kaj spremenilo. Za tem razmišljanjem pa ne sloji nu jno hitra kalkulacija pod črto, češ da glas volivca v množici glasov nc bo imel zaznav« nega učinka, lemveč zdi skomig premišljevanja, da na političnem pladnju ni tiste opcije, ki bi bila zares vredna zaupanja dragocenega glasu. Ob udeležbi pri sleherni obliki oddajanja glasu ne- komu drugemu, oddajanju, ki v osnovi temelji na temu, da nekomu zaupamo moč, ki je zraščena z našim volilnim glasom, gre skoraj vedno (izje- me bom omenil kasneje) za neko izsiljeno izbiro. Največkrat lahko izberemo le iz nabora možno- sti, ki so nam bile predhodno ponujene. Pri ak- tivnem oblikovanju te palete možnosti državljani po skorajda strogem pravilu nismo nikoli udele- ženi. Iz tega vidika lahko sklepamo, da apatični volivec, ki odmevu svojega glasu raje prepusti, da izzveni v tišini» ravna tako zalo, ker je bil nekoč že razočaran od večine političnih opcij. Morda je opazil, da obstajajo nekakšni interesi in strasti, ki so vedno in povsod strukturirani na takšen način, da vsak(^ar> ki ga pokliče dovolj glasov, prične gnali v smer osebne požrešnosti, ne glede na obstoječe predvolilne obljube. Ugotoviti, kolikšen odstotek visoke volilne ne* udeležbe predstavlja prvi in koliko drugi način razmišljanja, hi bilo za analizo politične apatič- nosti ključnega pomena. Sam bi recimo vsem, ki se praznika demokracije ne udeležujejo iz drugega razloga, svetoval, naj na volišču oddajo nepravilno izpolnjen volilni listič. S tem bi ven- darle izrazili svoj glas, da se ne strinjajo z nobeno od ponujenih opcij. Še bolje bi seveda bilo, da bi taksna opcija formalno obstajala na volilnih listi- čih. Če bi možnost izbire nestrinjanja z nikomer obstajala formalno, torej ne le v smislu gverilske- ga pohabljanja volilnih lističev z nepravilnim ob- kroževanjem, bi lahko tudi razmišljali o uvedbi obvezne volilne udeležbe, kot jo poznamo v ne- katerih državah. Obvezna volilna udeležba se mi zdi smiselna le od tistega trenutka dalje» ko lahko volivec s svojim glasom učinkuje na samo sestavo palete možnih volilnih izbir. Kajti v tem primeru, ko je možno povsem formalno nič ne izbrali, od volivca ni več zahtevano» da nekaj želi, čeprav v resnici ne podpira nobene možnosti . Predlaga- ni volilni listič nikogar ne sili v to, da z oddajo glasovnice izjavlja, da si želi tistega, kar si ga v resnici ne želL Prav nasprotno - ko ima volivec možnost, da izjavi, da se ne strinja z nikomer, ki hlasta za njegovim glasom» dobimo način, kako volivca, ki je prej zaradi nezadovoljstva nad dano izbiro postal volilno apatičen» zopet uspešno po- vabiti k mizi, ob kateri tudi zares praznujemo najbolj iskrene praznike demokracije. O INTERESIH IN STRASTEH ALI ZAKAJ VOLIMO Vprašanja politične apatičnosti pa lahko posku- šamo zajeti tudi z druge strani, in sicer z vpraša- njem: Zaka) se volivci» ki se volilev udeležujejo, le-teh sploh udeležujejo? Kol kažejo nekatere raziskave» je namreč velik del volilnih udeležen- cev i e vnaprej povsem odločenih» za katero poli- tično opcijo bodo volili. Še preden so sploh znani vsi kandidati» natančno vedo, kateri stranki ali listi bodo zaupali svoj glas. Skrb zbujajoče pa je zagotovo predvsem to, da nekateri vedo, kako bodo odgovorili na referendumsko vprašanje, še preden seje razWla o njem javna razprava. Zaradi tega mnogi pravilno ugotavljajo, da so referendu- mi čestokrat le platforma, s katero se meri najbolj surova oblika moči poliHčnih strank. Razlogov za takšen pojav je zopet lahko več. Sklepamo recimo lahko, da je velik del tistih volivcev, ki seudeležu* jejo volitev» svetovnonazorsko opredeljenih in da si v skladu s svojimi predstavami o tem, kakšna hočejo, da je njihova država, ludi izberejo stran- ko ali širšo politično opcijo, kateri nato sledijo. Po vsej verjetnosti je to celo najboljši način po- litične opredelitve, glede na to, kakšen je sistem najpomembnejših volitev na državni ravni, t. j. volitev v državni zbor. Volivcem je namreč na neki ravni onemogočeno, da bi neposredno volili svojega predstavnika v državni zbor, temveč mo- rajo voliti stranko. Morda velik del volilne apatije izhaja tudi iz tega dejstva. Razlogi za glasovanje ločno določene politične opcije so seveda lahko tudi interesi, v smislu ko* ristoljubne kalkulacije, k^e ra opcija bo posame« zniku prinesla več ugodnosti. Po drugi strani pa smo v slovenski dnevni politiki tudi vse bolj priče nastajanju tega» kar bi lahko zgovorno poimeno- vali lobistične stranke. Na tem mestu je potrebno skrbno ločevati med tradicionalno stranko in in- teresno stranko. V življenju tradicionalne stran- ke je vedno na delu neka konceptualna zaslepitev, da so interesi, ki jih zagovarjajo, obči interesi. V trenutku, ko član stranke postane prepričan, da program njegove stranke ne zagotavlja občih družbenih interesov, postane za stranko škodljiv. Pri lobističnLh strankah pa ta zaslepitev umanj- ka, kajti lobiji toČno vedo, da zagovarjajo interes posamične skupine» ki ga ni mogoče (in tudi ne potrebno) posplošiti na nivo skupnega interesa, ki hi zaobjel vse družbene skupine. Takšna lobi« stična stranka v Sloveniji je DeSUS, ki uveljavlja interese upokojencev za ceno sesutja države, in je pri tem tako brezsramna, da se sploh ne trudi, da bi zamaskirala svoj lobistični značaj (lahko bi se obregnili tudi ob manj aktualno Stranko mladih ali stranko Zeleni Slovenije). Pojavitev takšnih strank, ki eksplicitno zastopajo interese določene skupine, ne da bi si prizadevale ustvarili videz, da je za političnim projektom vendarle razgrnjen načrt, ki želi udejanjiti skupno dobro celotnega občestva, je v samostojni Sloveniji razmeroma nov pojav. Gre namreč za neko povsem drugačno logiko razume\'anja demokracije. V tej luči se na- mreč državljani združujejo v interesne skupine, ki tako s svojo močjo (izraženo v številu glasov) konkurirajo pri sprejemanju političnih odločitev. Temelj združevanja tako ni več svetovni nazor o pravični družbeni ureditvi ali načinu, kako jo do- seči, temveč zagotavljanje političnega predstavni* štva partikularnim interesom po povsem Iržnem principu. Vprašanje» kaj takšno razumevanje volilnega sistema pomeni za razumevanje demo- kracije, bi zagotovo potrebovalo daljšo in bolj po- svečeno razpravo. Na osnovi tržne logike, ki piše pravila konkuriranja v areni lobističnih strank, pa lahko sklepamo, da bo morebitni pohod lo- bističnih strank predramil volivce iz apatičnega volilnega dremeža, saj bodo kmalu našli tisto, ki bo skušala neposredno uveljaviti njihov partiku- larni interes brez sprenevedanja, da bi lahko od tega imel koristi še kdo drug. Nedvomno pa nekateri volilni upravičenci gredo oddat svoj glas tudi zato» ker so iskreno prepri- čani, da le*ta šteje in da se morajo kot državljani vsakokrat posebej opredeliti do možne izbire, ki jo demokracija, čeprav tupatam nedemokratično, ponuja. SPET NA REFERENDUM ALI KAKO IZSILITI APATIJO Osnovna teza tega sestavka, ki je bila skicirana pred tem, je, da apatičnost volilnega telesa de- loma izhaja iz izsiljenih izbir. Denimo, da ima- mo na izbiro rdeče in črne - kaj pa, če bi želeli vijolične, ki jih paleta izbire ne ponuja? Rešitev, ki jo demokratični sistem ponuja zoper problem izsiljene izbire, je na prvi pogled sila preprosta, kajti državljan ima tako aktivno kot pasivno vo- lilno pravico; ima torej pravico voliti in ludi biti voljen. Če bi torej rad izbral vijolične, a jih na listi še ni, jih lahko angažira v strankarsko obliko in jih tako ponudi na izbiro sebi ter ostalim. Kar se tiče vloge referenduma v Sloveniji sem že nakazal, da so mnc^okrat le žalostno sredstvo december2010 Izsiljena apatija A P A T I J A I N P O Ž R E S N O S T merjenja politične moči obstoječih opcij. Seve- da je zelo zaskrbljujoče, da se demokratični in- stitut izrablja kot anketo javnega mnenja z zelo velikim vzorcem populacije, ki je predlagatelju sploh ni treba plačali in to z izgovorom uvelja- vljanja demokracije. To je značilno predvsem za predhodni posvetovalni referendum, ki je nastavljen kot nagovor državljanom v smislu: »Zelo nas zanima, kaj si vi o tem problemu mi- slite, kljub temu pa se bomo odločili kar sami!« Pri naknadnem zakonodajnem referendumu bi bil izid lahko povsem drugačen, a kot se bomo v nadaljevanju spomnili iz preteklih izkušenj, ne prinaša prav nič spodbudnega v smeri nižanja politične apatičnosti državljanov. Predvsem se mi zdi, da se državljani pogosto počutimo izigra» ne glede tega. o katerih političnih vprašanjih naj se neposredno odloča na referendumu in o ka- terih ne. Primanjkuje nam namreč nek smiselni okvir o tem vprašanju. Po eni strani namreč lah- ko trdimo, da se vsa \'prašanja neposredno tičejo vseh državljanov (od zakona o RTV Sloveniji do zakona o umetni oploditvi), po drugi strani pa lahko tudi argumentiramo, da imamo vsake štiri leta redne volitve v državni zbor, prek katerih naj bi izbranci prevzeli odgovornost do odločanja v našem imenu. Referendumov» v katerih nam iz- branci to odgovornost le občasno in povsem na- ključno vračajo nazaj, preprosto ne potrebujemo. Referendum bi po tem razumevanju moral biti predvsem orodje v rokah civilne družbe, s kate- rim bi po potrebi dosegla tisto, s čemer je prišla v navzkrižje z izvoljeno oblastjo. Vendar pa je v Sloveniji civilna družba še preveč zaspana, da bi bila v tem trenutku sposobna angažiranega ko- lektivnega delovanja, čeprav se je deloma že pri- čela prebujati (tu mislim na sesutje elektro karte- la). Dnevna politika pa zagotovo ne pripomore k temu, da bi civilno družbo zbudila. Namesto tega smo od referendumov večkrat celo dvojno izigrani. Z vsako vlado se moramo tako /.nova odločati o zakonu, ki ureja status in delo- vanje RTV Slovenije, in vedno moramo nekomu zaupali, da bodo odslej državni mediji zares bolj neodvisni in da bodo bolj učinko\i lo delovali. Vsake toliko se zgodi tudi kakšen takšen absurd, da se na referendumu večinsko odločimo, da ob nedeljah nočemo imeti odprt ih trgovin, pri če- mer jasno izrazimo kakšne \Tednote zagovarja- mo kot narod, a čez nekaj mesecev pa . . . Kot da ne bi odločili ničesar. Volil- na udeležba se znižuje, drža- vljani pa smo obtoženi apa- lije. Ali smo za to apalijo res krivi državljani? Pomislimo .. . volja» ki se trudi» da bi se izrazila» a po njej udari neka druga volja» ki prvo povsem izniči, po seriji neuspelih poskusov postane nujno apatična. Krog, v katerem dnevna politika najprej po- nudi možnost za odločanje, nalo pa jo rokohitrsko uma- kne, takoj ko odločitev ni po meri dnevnih interesov, se ne bo nikoli sklenil. Njegovo obračanje bo ostalo začara- no vse dokler ga ne bomo presekali mi, pa čeprav le z besedo» ki bo prebila lenko plast med dvema uhljema tistih» ki bi se kdaj morali odločiti tudi tako, kot veleva obča volja.*