|£| URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 30 Ljubljana, petek 29. decembra 1978 Cena 32 dinarjev Leto XXXV 1697. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1979 Razglaša sc zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1979, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1978 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1978. St. 0100-17/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1979 I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem proračunom za leto 1979 (v nadaljnjem besedilu: republiški proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v Socialistični republiki Sloveniji v letu 1979. - • 2. člen din Skupni prihodki republiškega proračuna znašajo: 10.733,200.000 in se razporedijo: — za republiške potrebe 5.891,900.000 — za tekočo proračunsko rezervo 15,000.000 — za prispevek federaciji 4.826,300.000 Pregled prihodkov republiškega proračuna in njihova razporeditev sta zajeti v bilanci, ki je sestavni -del splošnega dela republiškega proračuna. 3. člen Od prihodkov po prvi in drugi alinei prvega odstavka prejšnjega člena se 1 °/o izloča v sredstva rezerve Socialistične republike Slovenije. 4. člen Sredstva republiškega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce, oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z zakonom ali s posebnim aktom Skupščine Socialistične republike Slovenije ali njenega izvršnega sveta oziroma v pogodbi med Socialistično republiko Slovenijo in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev ni drugače določeno. 5. člen Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu republiškega proračuna razporejeni za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki republiškega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti Skupščino Socialistične republike Slovenije in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo republiškega proračuna. 6. člen Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene republiških upravnih in pravosodnih organov (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu z nalogami posameznih organov. Ce se med letom ugotovi, da sredstva, razporejena za posebne namene, ne bodo porabljena v celoti, izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo. 7. člen Izvršni svet odloča o obsegu in načinu zagotovitve dohodka delovnim skupnostim organov, ki bo delavcem teh organov omogočal, da se bodo njihovi osebni dohodki usklajevali z gibanji osebnih dohodkov delavcev v združenem delu, upoštevaje dosežene rezultate pri delu. 8. člen Sredstva za osebne dohodke delavcev organov se v letu 1979 zagotavljajo na podlagi bruto vrednosti točke 28,56 dinarja. Ta vrednost točke se lahko na podlagi sklepa izvršnega sveta med letom poveča za odstotek usklajevanja osebnih dohodkov, ne more pa se povečati zaradi sprememb v prispevnih stopnjah iz osebnega dohodka in dohodka. 9. člen Če se med letom ustanovi nov organ, se sredstva za njegovo delo zagotovijo iz tekoče proračunske rezerve na podlagi predračuna, ki ga potrdi izvršni svet. Ce se med letom ukine organ ali drug uporabnik sredstev republiškega proračuna, se neporabljena sredstva za njegovo dejavnost prenesejo v tekočo proračunsko rezervo. 10. člen Organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z republiškim proračunom. Organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna ne smejo prevzemati na račun republiškega proračuna obveznosti, ki bi presegle z republiškim proračunom določena sredstva, če take obveznosti niso določene z zakonom ali drugim aktom Skupščine So- cialistične republike Slovenije oziroma z aktom izvršnega sveta, izdanim na podlagi zakona. Organi, ki se financirajo iz republiškega proračuna, oziroma delavci delovnih skupnosti teh organov, ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev republiškega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost. 11. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v republiškem proračunu, je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev republiškega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva. 12. člen Vsi prihodki, ki jih organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodek republiškega proračuna, če ni s tem zakonom drugače določeno. 13. člen ' Zavod Socialistične republike Slovenije za šolstvo prihodke, ki jih pridobiva z izobraževalno in založniško dejavnostjo, uporablja za svojo redno dejavnost. Republiški sekretariat za notranje zadeve prihodke, ki jih pridobiva s tehničnimi storitvami, uporablja za posebne namene tega sekretariata. Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo prihodke, ki jih pridobiva Republiški sanitarni inšpektorat s svojimi tehničnimi storitvami, uporablja za nabavo in vzdrževanje opreme ter za redno dejavnost tega inšpektorata. Meteorološki zavod Socialistične republike Slovenije in Geodetska uprava Socialistične republike Slovenije prihodke, ki jih pridobivata s svojimi storitvami, uporabita za redno dejavnost, za nabavo in vzdrževanje opreme ter za reprodukcijo geodetskih del. Zavod Socialistične republike Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično in prosvetno-kulturno sodelovanje prihodke iz svoje dejavnosti in sredstva, ki jih pridobi od Zveznega zavoda za mednarodno znanstveno, tehnično in prosvetno-kulturno sodelovanje, uporablja za redno dejavnost. Luška kapitanija Koper prihodke iz svoje dejavnosti uporablja za redno dejavnost In za posebne namene. Zavod Socialistične republike Slovenije za družbeno planiranje prihodke, ki jih pridobi s publicistično in drugo dejavnostjo, uporablja za nabavo in vzdrževanje opreme ter za redno dejavnost. Zavod Socialistične republike Slovenije za rezerve prihodke, ki jih pridobi s svojo dejavnostjo, uporablja za redno dejavnost. Izvršni svet lahko določi, da zavod del teh sredstev uporabi' za posebne namene. Zavod Socialistične republike Slovenije za spomeniško varstvo prihodke, ki jih pridobi s svojimi storitvami, uporabi za nabavo in vzdrževanje opreme ter za redno dejavnost. 14. čfen Prihodki, s katerimi razpolaga Zavod Socialistične republike Slovenije za statistiko po posebnih predpisih prek posebnega računa, se uporabljajo za namene in na način, določen s temi predpisu 15. člen Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun uporablja prihodke od upravnih in poslovnih stavb, ki jih upravlja, za delno krit j p izdatkov upravljanja in investicijskega vzdrževanja teh stavb ter za plačilo najemnin. Prihodki iz prejšnjega odstavka se stekajo na poseben račun pri Republiškem sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. 16. člen Višja sodišča uporabljajo prihodke od sodnih poslopij za delno kritje izdatkov upravljanja in za investicijsko vzdrževanje teh stavb. 17. člen Organi iz 13. in 15. člena tega zakona so dolžni prek Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun predložiti v soglasje izvršnemu svetu oziroma organu, ki ga ta pooblasti, finančne načrte za leto 1979 in zaključne račune za leto 1978 ter posebej izkazati uporabo prihodkov iz svoje dejavnosti, ki jih neposredno uporabljajo na podlagi tega zakona oziroma na podlagi posebnih predpisov. 18. člen Nosilci sredstev, razporejenih v razdelku »sredstva za splošne republiške potrebe« so:, 1. Izvršni svet na postavkah: »Ustavne obveznosti republike v zamejstvu, sklad za financiranje stanovanjske izgradnje.« 2. Sekretariat izvršnega, sveta za kadrovska vprašanja na postavkah: — nadomestila funkcionarjem v službi v organih federacije, — nadomestila za pripravnike in štipendije Zveznega sekretariata za zunanje zadeve, — kadrovske štipendije za potrebe organov, — sklad za financiranje stanovanjske izgradnje za potrebe delavcev v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve, — sklad za izobraževanje delavcev na področju mednarodnih odnosov. 3. Protokol v izvršnem svetu na postavkah: — protokolarni stroški, — sredstva za upravljanje reprezentančnih zgradb. 4. Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun na postavkah: — odškodnine po sodnih sklepih, — stroški dvojezičnega poslovanja, —. razlike za socialno zavarovanje duhovnikov, — preživnine babicam in odškodnine za prevzeta premoženja, — sredstva za proslave republiškega pomena, — znanstvene raziskave za potrebe izvršnega sveta in republiških organov, — sredstva za razporeditev po sklepih izvršnega sveta za posebne namene, — sofinanciranje s Socialistično republiko Hrvatsko, — bančni stroška in obresti. 5. Republiški komite za vprašanja borcev NOV iu vojaških invalidov na postavkah: — razlike v pokojninah borcev NOV in delavcev organov za notranje zadeve. — dodatek zaposlenim udeležencem NOV, — zdravstveno varstvo borcev NOV, — republiške priznavalnine, — dopolnilno varstvo vojaških invalidov, — varstvo civilnih invalidov vojne, — varstvo borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev, — komisija po 82. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, — zaznamovanje in vzdrževanje pokopališč in grobov pripadnikov zavezniških in drugih tujih armad v Socialistični republiki Sloveniji. 6. Republiški sekretariat za delo na postavkah: — izjemne pokojnine rudarjev in preživnine dimnikarjev, — pokojnine in varstveni dodatek kmetov borcev NOV, zavarovanih v starostnem zavarovanju kmetov. 7. Republiški sekretariat za finance na postavki: — modernizacija davčne službe. 8. Republiški komite za kulturo na postavki: — socialno zavarovanje samostojnih umetnikov. 9. Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem na postavkah: — Republiški elektronski center in za financiranje oziroma sofinanciranje raziskovalnih in ekspertnih nalog. 10. Republiška konferenca Zveze Socialistične mladine Slovenije na postavkah: — mladinske delovne akcije po družbenem dogovoru, — regres za skupinska potovanja otrok in mladine, — zaključna prireditev 25. maj v Beogradu. 19. člen Nosilci sredstev razporejenih v razdelku »negospodarske investicije« so: 1. Izvršni svet na postavkah: — sprejete obveznosti po pogodbah, družbenih dogovorih in po sklepih izvršnega sveta, — sredstva za nove odločitve investicijskih vlaganj v negospodarstvo po sklepih izvršnega sveta. 2. Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun: — sredstva za obveznosti po odlokih, — sredstva za odplačevanje anuitet po finančnih Programih in najetih kreditih, — sredstva za investicijsko vzdrževanje zgradb in opreme z modernizacijo uprave. 3. Na podlagi »zakona o investicijskih vlaganjih Socialistične republike Slovenije v graditev objektov in nabavo opreme v obdobju 1978—1982« so nosilci sredstev: — Republiški sekretariat za pravosodje, organiza-cijo uprave in proračun: za gradnjo nove upravne stavbe za Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in republiške upravne organe, za adaptacijo vzhodnega krila sthvbe Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije in za sanacijo zgradb Arhiva SR Slo-venije ter za gradnjo in adaptacijo stavb za potrebe Pravosodnih organov in zavodov za izvrševanje kazenskih sankcij; — Zavod SR Slovenije za statistiko: za gradnjo uPravne zgradbe zavoda; — Republiški sekretariat za ljudsko obrambo: za Sradnjo republiškega centra za obrambno vzgojo; — Republiški sekretariat za notranje zadeve: z« Sradnjo in adaptacijo mejnih prehodov in objektov za 0rgane za notranje zadeve. 20. člen V okviru bilance; prihodkov in splošnega razporeda prihodkov se sklepajo pogodbe z izvajalci del za sredstva »negospodarskih investicij« na postavkah: — sredstva na podlagi zakona o investicijskih vlaganjih Socialistične republike Slovenije v graditev objektov in nabavo opreme v obdobju od 1978—1982 v višini 204,583.500 in za — sredstva za nove odločitve investicijskih vlaganj v negospodarstvo po sklepih izvršnega sveta v višini 35,901.000 din. 21. člen Nosilec sredstev, razporejenih v razdelku: 1. intervencije v kmetijstvu: — Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; 2. kompenzacije: — Republiški kotnite za tržišče in cene v soglasju z Republiškim sekretariatom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; < 3. blagovne rezerve: — Republiški komite za tržišče in cene v soglasju z Zavodom Socialistične republike Slovenije za rezerve; 4. druge intervencije v gospodarstvu na ravni Socialistične republike Slovenije: a) komisija izvršnega sveta za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji za postavko »Sredstva za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v Socialistični republiki Sloveniji«, b) Republiški komite za tržišče in cene v soglasju z Republiško konferenco Socialistične Tveze delovnega ljudstva za postavko »Po družbenem dogovoru sofinanciranje razlik v ceni trem slovenskim dnevnikom«. 22. člen Sredstva, razporejena v razdelku »Sredstva za dejavnost družbenopolitičnih organizacij m društev« na postavki »zvezna in republiška vodstva družbenih organizacij in društev«, se razporejajo po sklepih Koordinacijskega odbora za družbene organizacije m društva pri Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva na pristojne samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v razmerju, za katerega se dogovore, za sofinanciranje dejavnosti društev in drugih enkratnih akcij teh društev. 23. člen Sredstva za znanstvene raziskave za potrebe izvršnega sveta in organov smejo organi uporabljati le na podlagi pogodb po predhodnem soglasju izvršnega sveta. 24., člen Nosilec sredstev, razporejenih v razdelku »Sredstva Socialistične republike Slovenije za financiranje obveznosti do federacije iz prejšnjih let« je Republiški sekretariat za finance. 25. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: — o prenosu sredstev med posameznimi postavkami republiškega proračuna, — o uporabi sredstev rezerve Socialistične republike Slovenije do višine 3,000.000 dinarjev v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. (39-4/78), — o razporeditvi sredstev za obveznosti do federacije iz naslova prispevka federaciji po namenih in dinamiki priliva prihodkov republiškega proračuna. II. ZAGOTAVLJANJE DOPOLNILNIH SREDSTEV OBČINAM 26. člen Občinam, ki s svojimi prihodki ne morejo zagotoviti izvajanja nalog na področju splošnih družbenih potreb v obsegu, določenem na podlagi tega zakona, se zagotovijo dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna po določbah tega zakona (v nadaljnjem besedilu: dopolnilna sredstva). 27. člen Da bi občine lahko prejemale dopolnilna sredstva, morajo biti njihovi prihodki predvideni v skladu z dogovorom občin o usklajevanju davčne politike in v skladu z možnostmi organizacij združenega dela, delavcev, delovnih ljudi in drugih občanov na območju posamezne občine s pogojem, da so uvedle občinski davek iz osebnega dohodka delavcev najmanj po stopnji 0,5 “/o od osnove. Obseg prihodkov posamezne občine, ki je po prejšnjem odstavku pogoj za zagotovitev dopolnilnih sredstev, ugotavlja Republiški sekretariat za finance v sodelovanju s posamezno občino. V obseg prihodkov posamezne občine se vštevajo vsi prihodki, ki se izkazujejo v proračunu občine. 28. člen Občinam pripadajo dopolnilna sredstva v višini razlike med predvidenimi prihodki po prejšnjem členu in obsegom sredstev za splošno porabo, opredeljenem na podlagi izhodišč resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980 v letu 1979 o počasnejšem gibanju sredstev za splošno porabo od rasti družbenega proizvoda v občini. Metodologijo za ugotavljanje počasnejšega gibanja sredstev za splošno pdrabo v občini po prejšnjem odstavku predpiše direktor Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje. 29. člen Pri ugotavljanju obsega sredstev za splošno porabo v občini po prejšnjem členu se izvajanje posameznih dejavnosti, nalog in obveznosti občin upošteva v naslednjem obsegu: 1. — dejavnost državnih organov v občini — po družbenem dogovoru o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti teh organov v SR Sloveniji za leto 1979, v skladu z ugotovitvami Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun; — dejavnost ljudske obrambe — po merilih, ki jih glede na programe ljudske obrambe na podlagi srednjeročnega plana in zakona o ljudski obrambi določi Republiški sekretariat za ljudsko obrambo; — občinske priznavalnine borcem NOV — po družbenem dogovoru o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin borcem NOV ter odhodki za urejanje in vzdrževanje grobišč in grobov borcev — po merilih, ki jih določi Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov; ___ — dejavnost družbenopolitičnih organizacij — po letnih programih dela — ovrednotenih in usklajenih v okviru občinske konference SZDL; — naloge v zvezi z izvedbo novega izračuna katastrskega dohodka — po merilih, ki jih določi Geodetska uprava SR Slovenije; — naloge v zvezi z oblikovanjem občinskih blagovnih rezerv — po merilih, ki jih določi Republiški komite za tržišče in cene; — dejavnost na področju urbanizma, prostorskega planiranja in geodezije po merilih, ki jih določi Republiški sekretariat za urbanizem v sodelovanju z Zavodom SRS za družbeno planiranje in Geodetsko upravo SR Slovenije; 2. anuitete s področja splošne porabe, obveznosti do starostnega zavarovanja kmetov, obveznosti do preživninskega varstva kmetov^ pomoč družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi, obveznosti v zvezi z zatiranjem živalskih kužnih bolezni, obveznosti v zvezi z izvajanjem mrliško 'pregledne služi'e, pogrebni stroški oseb brez ugotovljene identitete, obveznosti iz preteklega leta po podatkih iz' zaključnega računa in obveznosti za izločanje v sredstva rezerve — v višini dejanskih obveznosti za leto 1979; 3. pospeševanje kmetijstva, dejavnosti izvršnih svetov skupščin občin ter izvajanje delegatskega sistema v občini in krajevnih skupnostih — v višini sredstev za tc namene v letu 1978, povečanih za 15°/o; 4. negospodarske investicije za potrebe državnih organov — v obsegu, ki ga v dogovoru s posamezno občino opredeli Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun v okviru dopolnilnih sredstev, predvidenih s tem proračunom; 5. investicije na področju notranjih zadev v občinah, ki jih je prizadel potres v Posočju — v višini, ki jo je v okviru investicijskega programa opredelil izvršni svet v letu 1978. Pri ugotavljanju obsega sredstev za splošno porabo v smislh prejšnjega odstavka so lahko sredstva za občinske priznavalnine borcem NOV iz tretje alineee 1. točke prvega odstavka tega člena višja, kot je obseg dopolnilnih sredstev za posamezno občino po 28. členu tega zakona, če je občina v proračun za leto 1979 predvidela povečanje porabe iz leta 1978 za ta namen najmanj za toliko odstotkov, za kolikor se je povečal njen proračun. Pri ugotavljanju obsega sredstev za splošno porabo v smislu prejšnjega odstavka so lahko sredstva za investicije na področju notranjih zadev v občinah iz 4. točke prvega odstavka tega člena in sredstva za naloge v zvezi z reorganizacijo pravosodja iz 1. alinee 1. točke prvega odstavka tega člena in sredstva za dejavnost na področju prostorskega planiranja iz 7. alinee 1. točke prvega odstavka tega člena višja, kot je obseg dopolnilnih sredstev za posamezno občino po 28. členu tega zakona. 30. člen Če bi bila glede na obseg splošne porabe v občinah po merilih iz tega zakona, upoštevajoč proračunske obveznosti iz drugega odstavka 33. člena zakona o republiškem proračunu za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 24/77 in 4/78) potrebna večja sredstva, kot so s tem zakonom predvidena za dopolnjevanje občin v letu 1979, se dopolnilna sredstva občinam enakomerno znižajo. Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo pri zagotavljanju sredstev za občinske priznavalnine borcem NOV iz drugega odstavka 29. člena in v primerih iz 32. člena tega zakona. 31. člen Ne glede na določbe prejšnjih članov se dopolnilna sredstva ne zagotavljajo tistim občinam, ki v svojih proračunih predvidevajo odhodke za dejavnost iz 1., 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 29. člena tega zakona, sredstva v večjem obsegu, kot je opredeljeno s sprejetimi merili in s tem zakonom, planirajo porabo, ki ni predvidena s tem zakonom, ali v letu 1978 niso prejele dopolnilnih sredstev iz republiškega proračuna. 32. člen Če zaradi naravnih nesreč ali izjemnih motenj v gospodarstvu v posamezni občini družbeni proizvod v letu 1979 ne narašča, lahko izvršni svet za takšno občino prizna obseg splošne porabe v smislu 28. člena tega zakona do višine planirane rasti družbenega proizvoda takšne občine za leto 1979. 33. člen Občine, ki imajo, po merilih iz tega zakona, pravico do dopolnilnih sredstev, morajo Republiškemu sekretariatu za finance predložiti podatke o planskih izhodiščih za gibanje sredstev za splošno porabo v primerjavi z rastjo družbenega proizvoda v občini po 28. členu tega zakona m podatke o dejanskih gibanjih te porabe v letu 1979. Na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka, predvidenih prihodkov občin iz 27. člena in meril za ugotavljanje obsega sredstev za splošno porabo iz 29. člena tega zakona, začasno ugotovi potrebno višino dopolnilnih sredstev za posamezne občine Republiški sekretariat za finance. 34. člen Dopolnilna sredstva sc zagotavljajo občinam po dvanajstinah. Do ugotovitve republiškega sekretariata za finance o potrebni višini dopolnilnih sredstev za posamezno občino iz prejšnjega člena, se občinam zagotavljajo akontacije na račun dopolnilnih sredstev v višini akontacij na račun dopolnilnih sredstev v letu 1978, povečanih za 10 %. Akontacije iz prejšnjega odstavka se poračunajo z dopolnilnimi sredstvi, ki jih za posamezno občino ugotovi Republiški sekretariat za finance v smislu prejšnjega člena. 35. člen Občine, ki bodo po prejšnjem členu prejemale akontacije na račun dopolnilnih sredstev, pa jim dopolnilna sredstva po tem zakonu ne pripadajo, morajo Prejete akontacije vrniti republiškemu proračunu najpozneje do 30. 11. 1979. 36. člen Po preteku leta 1979 se na podlagi metodologije iz drugega odstavka 28. člena tega zakona ugotovi gibanje obsega splošne porabe v primerjavi z gibanjem družbenega proizvoda v občini in se na tej osnovi v skladu z določbami 29. člena tega zakona dokončno ugotovijo potrebna dopolnilna sredstva za posamezne občine v letu 1979. Rezultati ugotovitev iz prejšnjega odstavka se upoštevajo pri zagotavljanju dopolnilnih sredstev v letu 1980. III. PRORAČUNSKI NADZOR 37. člen Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun: — opravlja med letom poračunavanja, ki so potrebna zaradi sprememb v zasedbi odobrenih delovnih mest; — dovoljuje, na predlog posameznih nosilcev proračunskih sredstev, prenose sredstev med postavkami istega namena; — dodeljuje sredstva organom iz postavk »delo v posebnih pogojih, odpravnine, jubilejne nagrade in sredstva za spremembe med letom« ter — na podlagi sklepa izvršnega sveta dodeljuje organom sredstva za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev. 38. člen Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun: — nadzoruje finančno, materialno in računovodsko poslovanje uporabnikov sredstev republiškega proračuna ter — financiranje investicij, za katere se sredstva delno ali v celoti zagotavljajo iz republiškega proračuna. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 39. člen Za pravočasno izvrševanje obveznosti republiškega proračuna (razen redne dejavnosti organov) predvsem pa za pokritje neporavnanih obveznosti do zveznega proračuna za leto 1978 ter za obveznosti, za katere sredstva v republiškem proračunu za leto 1979 niso zagotovljena v zadostni višini, bo Socialistična republika Slovenija najela posojilo pri temeljnih bankah, vendar največ do zheska 300,000.000 dinarjev. Pogodbo o najetju posojila v skladu s prejšnjim odstavkom sklene izvršni svet. 40. člen Izvršni svet se pooblašča, da za izpolnitev obveznosti Socialistične republike Slovenije v skladu z 11. členom »zakona o stalnih sredstvih sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin v letih 1976—1980« (Uradni list SFRJ, št. 33/76) najame premostitveno posojilo pri temeljnih bankah v višini do 300,000.000 dinarjev. V skladu z 12. členom navedenega zakona, bo SR Slovenija odplačevala to posojilo iz sredstev, ki jih bodo temeljne organizacije združenega dela za ta namen vplačevale na poseben račun pri Službi družbenega knjigovodstva. 41. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-61/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik ' Milan Kučan 1. r. A. PRIHODKI BILANCA prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna SR Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1979 Klasifikacijska številka Znesek oblika podoblika PRIHODKI podoblika oblika prihodka prihodka prihodka prihodka Vrsta 1 — Davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka 11 Davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela 1.496,000.000 12 120 Republiški davek iz osebnega dohodka 840,500.000 121 Davek iz osebnega dohodka delavcev po posebni stopnji 710,300.000 26 Davek iz skupnega dohodka občanov 20,000.000 Skupaj vrsta 1 — Davek iz dohodke in davek iz osebnega dohodka 3.066,800.000 Vrsta 2 — Davki 21 Temeljni davek od prometa proizvodov 5.100,000.000 22 Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve 2.427,300.000 27 Davek od dobička, ki ga plačujejo tuje osebe 20,000.000 Skupaj vrsta 2 — Davki 7.547,300.000 Vrsta 3 — Prihodki upravnih organov in drugi prihodki Izvirni prihodki ukinjenega računa za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti* 71,100.000 Prihodki od prodaje tiskovin republiškega sekretariata za notranje zadeve 8,000.000 Ostali prihodki 40,000.000 Skupaj vrsta 3 — Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 119,100.000 Skupaj prihodki za razporeditev (vrsta 1—3) 10.733,200.000 * — Umik dela sredstev kreditnega sklada in po- sebnega rezervnega sklada določenih bank (Uradni list SFRJ, št. 36-422/73) 25,987.236 — izvirni prihodki ukinjenega računa za izravna- vanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti 45,112.764 Skupaj 71,100.000 B. SPLOSNI RAZPORED PRIHODKOV Klasifikacijska Številka Razporedne Razporedne skupine podskupine SPLOSNI RAZPORED PRIHODKOV Znesek Razporedna Razporcdna podskupina skupina 01 01-1 01-2 GLAVNI NAMEN 01 — DEJAVNOST ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI Sredstva za redno dejavnost Sredstva za posebne namene 2.215,997.347 521,845.987 VSEGA GLAVNI NAMEN 01 2.737,843.334 .03 GLAVNI NAMEN 03 — DEJAVNOST DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV 223,851.970 04 04-1 04-2 GLAVNI NAMEN 04 — NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Sredstva za obveznosti po odlokih Sredstva na podlagi zakona o investicijskih vlaganjih SR Slovenije v graditev objektov in nabavo opreme v obdobju od 1978—1982 168,579.920 204,583.500 Kasiflkacljska številka Znesek Razporedne Razporedile SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV Razporedna Razporedna skupine podskupine podskupina skupina 04-3 Sredstva za odplačevanje anuitet 70,481.564 04-4 Sprejete obveznosti po družbenem dogovoru in po pogodbah 43,516.849 04-5 Sredstva za nove odločitve investicijskih vlaganj v negospodarstvo po sklepih Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije 35,901.000 04-6 Investicijsko vzdrževanje zgradb in opreme z modernizacijo uprave 15,924.000 VSEGA GLAVNI NAMEN 04 538,986.833 06 GLAVNI NAMEN 06 — ZNANSTVENA DEJAVNOST 17,490.500 07 GLAVNI NAMEN 07 — KULTURNO-PROSVETNA DEJAVNOST 13,111.690 08 GLAVNI NAMEN 08 — ZAŠČITA BORCEV NOV IN SOCIALNO VARSTVO 915,552.600 14 GLAVNI NAMEN 14 — DOPOLNILNA SREDSTVA OBČINAM 276,000.000 16 16-1 GLAVNI NAMEN 16 — INTERVENCIJE V GOSPODARSTVO Intervencije v kmetijstvo 283,939.000 16-2 Kompenzacije 399,000.000 16-3 Blagovne rezerve 70,000.000 16-4 Druge intervencije v gospodarstvu na ravni SR Slovenije 73,921.413 VSEGA GLAVNI NAMEN 16 826,869.413 17 GLAVNI NAMEN 17 — TEKOČA PRORAČUNSKA REZERVA 15,000.000 18 GLAVNI NAMEN 18 — KREDITI, VEZANA IN IZLOČENA SREDSTVA 18-1 Sredstva rezerve SR Slovenije 59,069.000 18-2 Odplačilo kredita najetega za poplačilo obveznosti iz naslova kompenzacij in premij za določene kmetijske proizvode iz II. polletja 1977 39,500.000 VSEGA GLAVNI NAMEN 18 98,569.000 19 GLAVNI NAMEN 19 — SREDSTVA SR SLOVENIJE ZA FINANCIRANJE OBVEZNOSTI DO FEDERACIJE 19-1 Sredstva SR Slovenije za financiranje obveznosti do federacije iz prenosa neproračunske bilance federacije 243,633.660 19-2 Sredstva SR Slovenije za financiranje obveznosti do federacije za leto 1979 4.826,300.000 VSEGA GLAVNI NAMEN 19 5.069,933.660 SKUPAJ 10.733,200.000 1698. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1979 Razglaša se zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1979, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1978 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1978. St. 0100-18/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Predsednik Sergej Kraigher Lr. . ZAKON o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1979 1. člen Ne glede na določbe 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76. 31-1393/76 in 8-483/78), po katerih morajo biti osnove in stopnje davkov za prihodnje leto določene do 31. decembra tekočega leta, sc stopnje in osnove davkov za leto 1979 lahko določijo do 31. marca 1979, za davek iz skupnega dohodka občanov pa do 31. decembra 1979. 2. člen Davki od osebnih dohodkov, ki se obračunavajo in plačujejo ob izplačilu, in ki bodo izplačani pred uveljavitvijo stopenj in osnov za leto 1979, se bodo obračunavali in plačevali po stopnjah, ki veljajo na dan 31. decembra 1978. 3. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-21/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1699. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične repulike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1978 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1978. St. 0100-19/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks 1. člen V zakonu o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Uradni list SRS, št. 7-74/72, 42-330/72, 3-6/73, 4-29/74, 13-90/74, 39-466/74, 29-1449/75, 5-181/76, 15-652/76, 31-1396/76 in 4-200/78) se 10. člen spremeni tako, da se glasi: »Za odmero davka iz skupnega dohodka občanov za leto 1978 se neobdavčljivi del dohodka iz prvega odstavka 150. člena zakona o davkih občanov določi v znesku 142.000 dinarjev, znesek za vzdrževanega družinskega člana iz 156. člena navedenega zakona pa v višini 34.000 dinarjev oziroma 51.000 dinarjevj če za- vezanec vzdržuje otroka motenega v telesnem ali duševnem razvoju. Republiški davek iz skupnega dohodka občanov za leto 1978 se plačuje po naslednjih stopnjah: če znaša letna znaša davek osnova dinarjev 0/ od do /0 20.000 5 20.000 30.000 1.000 + 7 nad 20.000 30.000 40.000 1.700 + 9 nad • 30.000 40.000 1 50.000 2.600 + 12 nad 40.000 50.000 60.000 3.800 + 15 nad 50.000 60.000 80.000 5.300 + 18 nad 60.000 80.000 100.000 8.900 + 24 nad 80.000 100.000 150.000 13.700 + 35 nad 100.000 150.000 200.000 31.200 + 50 nad 150.000 200.000 500.000 56.200 + 60 nad 200.000 500.000 1.000.000 236.200 + 65 nad 500.000 1.000.000 561.200 + 70 nad 1.000.000.« 2. člen 10. a člen se spremeni tako, da se glasi: »Osnova za davek iz skupnega dohodka občanov, ugotovljena po določbah 155. člena zakona o davkih občanov, se zmanjša za vrednost daril' v naravi, ki imajo kulturno, zgodovinsko oziroma nacionalno obeležje, katere je zavezanec poklonil družbenopravni osebi.« 3. člen V 3. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Uradni list SRS, št. 4-200/78) se na koncu letnica »1978« nadomesti z letnico »1979«. 4 člen 'Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS določbe 2. člena pa se uporabljajo že pri odmeri davka za leto 1978. St. 422-10/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1700. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1979 Razglaša se zakon o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1979, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1978 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1978. St. 0100-20/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih oreanizaeii združenega dela v letu 1979 1. člen Republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (v nadaljnjem besedilu: davek) se v letu 1979 obračunava in plačuje po stopnjah, ki so določene s tem zakonom, ob upoštevanju odbitnih postavk in olajšav, ki so določene z zakonom o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8/73, 37/73, 13/74, 29/75 in 8/78) in s tem zakonom. 2. člen Davek se plačuje po stopnji 5 °/o. 3. člen Pri ugotavljanju davčne osnove se kot odbitna postavka upoštevajo osebni dohodki (vključno z vsemi obveznostmi, ki še plačujejo iz osebnega dohodka) na pogojno nekvalificiranega delavca v višini 4.850 dinarjev mesečno za polni delovni čas, za rudnike, ki izplačujejo jamski dodatek, pa v višini 5.560 dinarjev mesečno za polni delovni čas. Število pogojno nekvalificiranih delavcev in drugi elementi za ugotovitev osebnih dohodkov iz prejšnjega odstavka se določijo na podlagi metodologije, ki jo predpiše republiški sekretar za delo v soglasju z republiškim sekretarjem za finance. Pri ugotavljanju davčne osnove se kot odbitna postavka upošteva tudi dodatek za nočno delo v dejansko obračunani višini, vendar največ do višine, določene z družbenim dogovorom oziroma s samoupravnim sporazumom. 4. člen Obveznosti iz dohodka, določene z zakonom« se upoštevajo kot odbitna postavka v višini, ki je določena z zakonom oziroma z odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti o uvedbi obveznosti. Obveznosti iz dohodka, katerih višina ni določena z aktom iz prejšnjega odstavka, se upoštevajo v naslednji višini: 1. prispevki iz dohodka samoupravnim interesnim skupnostim, predvidenim v tej točki, v višini, določeni z družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom, in sicer: — območnim vodnim skupnostim, — samoupravnim interesnim skupnostim za gozdarstvo, — komunalnim skupnostim, — skupnostim za varstvo pred požarom, — skupnostim za varstvo zraka, — Izobraževalni skupnosti Slovenije m področnim Izobraževalnim skupnostim, — Raziskovalni skupnosti Slovenije in področnim raziskovalnim skupnostim, — Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni in za zavarovalno dobo s povečanjem, — Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (posebni prispevek), — zdravstvenim skupnostim za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo, — skupnostim za zaposlovanje, — Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov; 2. prispevek za stanovanjsko graditev (zakon o programiranju in financiranju graditve stanovanj —-Uradni list SRS. št. 5/72, 54/72 in 24/73) — v obračunani višini, vendar največ 6 %>; 3. upravne in sodne takse — v obračunani višini. 5. člen Članarine gospodarskim zbornicam in skupnostim, katerih članstvo je po zakonu obvezno, se upoštevajo kot odbitna postavka v višini oziroma po stopnji, ki jo določi pristojni organ gospodarske zbornice oziroma skupnosti za leto 1979. 6. člen Izdatki, ki imajo značaj osebnih prejemkov, razen osebnih dohodkov, se upoštevajo kot odbitna postavka v obračunani višini, vendar največ do višine, določene s samoupravnim splošnim aktom, in sicer: — dnevnice za potovanja v državi, — dnevnice za potovanja v tujino, — povračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene, — povračilo zaradi zvišanih stroškov za ločeno življenje, — nadomestilo za večje materialne stroške, ki jih ima delavec med bivanjem in delom na delovišču zunaj stalnega bivališča (terenski dodatek in znižana dnevnica). V celoti se kot odbitna postavka upoštevajo nagrade učencev v poklicnem izobraževanju, nagrade za delo študentov in učencev srednjih strokovnih šol na praksi, nagrade tujim študentom, štipendije in krediti študentom in učencem srednjih šol, vključno s sredstvi, ki se združujejo za štipendije po samoupravnih sporazumih, plače tujim delavcem na podlagi medna^ rodnih sporazumov o izmenjavi, razlike med osebnimi dohodki v državi in tujini za delavce, zaposlene v tujini, avtorski honorarji ter nagrade oziroma izplačila za novatorstvo, tehnične izboljšave, racionalizacijo in izume. 7. člen Sredstva za skupno porabo delavcev za regres za letni dopust in za regres za prehrano se upoštevajo kot odbitna postavka v višini dejansko izplačanega zneska, vendar največ v višini, določeni s samoupravnim splošnim aktom. 8. člen Davek se ne obračunava in ne plačuje od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec: 1. vložil v izgradnjo čistilnih naprav za vodo in zrak, 2. namenil za financiranje programov ljudske obrambe, 3. vložil v razvoj kmetijstva in morskega ribištva, 4. vložil v opremo, ki se uporablja za raziskovalko dolo, 5. vložil v zavarovanje družbenega premoženja v smislu načel o družbeni samozaščiti, 6. združil za financiranje krajevnih skupnosti, 7. vložil v predelavo odpadkov za pridobivanje surovin, 8. razporedil za obveznosti do delovnih skupnosti, ki opravljajo dela skupnega pomena za temeljne organizacije združenega dela v delovni ali drugi organizaciji združenega dela, v skladu z merili iz 3., 4., 6. in 7. člena tega zakona. Podrobnejše določbe o tem, kaj se šteje za čistilne naprave za vodo in zrak po 1. točki prejšnjega od- stavka, predpiše za varstvo voda in zraka pristojni republiški upravni organ, kaj se šteje ^ za vlaganje v zavarovanje družbenega premoženja po 5. točki prejšnjega odstavka, pa republiški sekretar za notranje zadeve. Podrobnejše določbe o tem, kaj se šteje za vlaganje v razvoj kmetijstva in morskega ribištva po 3. točki prvega odstavka tega člena, kaj se šteje za opremo, ki se uporablja za raziskovalno delo po 4. točki prvega odstavka tega člena in kaj se šteje za vlaganja v predelavo odpadkov za pridobivanje surovin po 7. točki prvega odstavka tega člena, predpiše Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 9. člen Davek se ne obračunava in ne plačuje: — od štirikratnega dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil v investicije na manj razvita območja, določena z zakonom o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 29/75); v ta štirikratni del dohodka se ne vštevajo sredstva, ki jih je zavezanec v skladu z navedenim zakonom dobil iz sredstev SR Slovenije; — od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil v investicije na gospodarsko manj razvitih območjih v SFR Jugoslaviji, določenih po zakonu o republikah in pokrajini, ki se štejejo za gospodarsko manj razvite v obdobju od leta 1976 do 1980 (Uradni list SFRJ, št. 33/76); — od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil v razvoj surovinske industrije; — od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil v proizvodne zmogljivosti v državah v razvoju; — od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil v izgradnjo objektov za prenočevanje turistov; — od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil v razvoj višjih oblik obmejnega gospodarskega sodelovanja; — od štirikratnega dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil na območju občine Idrija v investicije, s katerimi se v skladu s posebnim zakonom zagotavlja socialna varnost delavcev Rudnika Idrija in nadaljnji razvoj občine Idrija; — od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev združil za naložbe v letališko infrastrukturo, za naložbe v cestno infrastrukturo, ki jih v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do leta 1980 v letu 1979 podrobneje opredeli Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, ter za naložbe v razvoj poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa. Podrobnejše določbe o tem, kaj se šteje za naložbe iz prve do šeste alinee prejšnjega odstavka, predpiše Izvršni svet Skupščine SR Slovenije po predhodnem posvetu z Gospodarsko zbornico Slovenije. 10. člen Davčnim zavezancem — izvoznikom, ki z izvozom blaga domače proizvodnje in storitev ustvarjajo devizni priliv, se davčna osnova zmanjša za odstotni delež, ki ustreza razmerju med dinarsko vrednostjo vsega izvoza blaga in storitev, povečano za izvozno stimulacijo in celotnim prihodkom davčnega zavezanca. Po prejšnjem odstavku izračunana davčna osnova se zmanjša še: — za 50 »/o, če znaša odstotni delež od 156/e do 25%, — za 75 %, če znaša odstotni delež nad 25 %> do 50«/o, — za 100 %>, če znaša odstotni delež nad 50 "/o. 11. člen Davek se ne obračunava in ne plačuje od dohodka posebnih, organizacij za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidriih oseb (Uradni list SRS, št. 18-860/76). Davčni zavezanec, pri katerem je od celotnega števila delavcev zaposlenih več kot 10 % invalidnih oseb, plačuje davek po stopnji 1 %. 12. člen Davek se ne obračunava in ne plačuje od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec izločil za pokrivanje dela stroškov infrastrukture Železniškega transportnega podjetja Ljubljana v letih 1976—1980. 13. (ilen Davčnim zavezancem — premogovnikom, ki plačujejo prispevek za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje v zvezi z delom prek polnega delovnega časa v smislu družbenega dogovora o upoštevanju osebnega dohodka, doseženega v delu prek polnega delovnega časa v premogovnikih za, izračun pokojninske osnove za nadomestilo osebnega dohodka iz zdravstvenega zavarovanja, se plačilo obračunanega davka zniža za 80 %>. 14. člen Davčnim zavezancem, ki imajo sedež na manj razvitih območjih, določenih po zakonu o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji, in so bili v letih 1975 do 1979 na novo organizirani ter so pričeli z dejavnostjo z novimi zmogljivostmi, se plačilo obračunanega davka zniža za 90 %>. Plačilo obračunanega davka se zniža za 90 % tudi davčnim zavezancem, ki so bili v letih 1977 do 1979 na območju občine Idrija na novo organizirani v okviru ukrepov, s katerimi sc v skladu s posebnim zakonom zagotavlja socialna varnost delavcev Rudnika Idrija in nadaljnji razvoj občine Idrija. 15. člen Davčnim zavezapcem, ki izvajajo gradbena dela za obnovitev objektov na območju Zahodne Slovenije, ki ga je v letu 1976 prizadel potres, se plačilo obračunanega davka zniža za odstotni delež, ki ustreza razmerju med vrednostjo opravljenih del in celotnim prihodkom davčnega zavezanca. 16. člen Če se z vplačili davka po obračunu za leto 1979 nabere več sredstev, kot je za ta vir predvideno v republiškem proračunu za leto 1979, se presežna sredstva prenesejo v republiški proračun za leto 1980 in se štejejo kot akontacija za davek za leto 1980. 17. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-22/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1701. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi zakona o prispevku odjemalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov Razglaša se zakon o spremembi zakona o prispevku odjemalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1978 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1978. St. 0100-21/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembi zakona o prispevku odjemalcev električne energije na nizki napetosti sa financiranje energetskih objektov 1. člen V zakonu o prispevku odjemalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov (Uradni list SRS, št. 17/76) se v šesti vrsti drugega odstavka 3. člena postavi za besedo »amortizacije« pika in črta nadaljnje besedilo. 2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-165/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1702. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o vodnem prispevku za leto 1978, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma Razglaša se zakon o vodnem prispevku za leto 1978, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma ki ga je sprejela Skupščina Speigli-stične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1978 in na seji Zbora pl?čin qine 25. decembra 1978. St. 0100-22/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o vodnem prispevku za leto 1978, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Zavezanci vodnega prispevka, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana oziroma o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva za obdpbje 1976— 1980 in vodnega prispevka niso plačali, plačujejo v letu 1978 vodni prispevek po tem zakonu. 2. člen Zavezanci iz posameznih območnih vodnih skupnosti plačujejo vodni prispevek od posameznih osnov in po naslednjih tarifah: Območna vodna skupnost Vrsta vodnega prispevka In osnova 1 Mura 2 Drava 3 Savinja Sotla 4 Dolenj- ska 5 L j ubij. Sava 6 Gorenj- ska 1 Soča 8 Pri- morska 9 l. Splošni vodni prispevek od davčne osnove, od katere se plačuje davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v °/o 1,35 1,153 1,00 1,00 1,00 1,00 1,071 1,25 2. Splošni vodni prispevek, ki so ga dolžni plačevati zavezanci za plačilo davka, iz osebnega dohodka od opravljenih obrtnih in drugih gospodarskih storitev in sicer od osnov, ki veljajo za plačilo tega davka v %> 1,35 1,153 1,00 1,00 1,00 1,00 1,071 1,25 3. Vodni prispevek od proizvedene električne energije din/kWh 0,004 0,004 0,0038 0,0041 0,004 0,0041 0,0043 0,005 4. Vodni prispevek za izkoriščeno oziroma uporabljeno vodo, razen za vodo, izkoriščeno oziroma uporabljeno po 6. točki te tarife 0,95 0,95 0,90 0.95 0,96 0,97 0,998 1,04 5. Vodni prispevek za izpuščeno onesnaženo vodo — din/E 31,00 32,60 30,72 32,00 31,92 33,35 34,10 35,96 1 23456789 6. Vodni prispevek za pitno vodo, ki se oddaja gospodinjstvom in organizacijam, ki se ne ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo — din/m2 3 4 5 6 7 0,40 0,40 0,38 0,41 0,40 0,40 0,427 0,46 3. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena plačujejo naslednji zavezanci vodni prispevek za izkoriščeno oziroma uporabljeno vodo ter za izpuščeno onesnaženo vodo po tehle tarifah: 1. Za izkoriščeno oziroma uporabljeno vodo: Panoga Območna vodna skupnost din/m3 012521 Proizvodnja bombažnih tkanin DRAVA 0,47 012524 Proizvodnja i svilenih tkanin DRAVA 0,47 2. Za izpuščeno onesnaženo vodo: Panoga Območna vodna skupnost din/E 013041 Klanje živine DRAVA 18,70 4. člen Zavezanci vodnega prispevka iz 2. in 3. člena tega zakona so dolžni priglasiti strokovni službi Zveze vod- nih skupnosti Slovenije najpozneje do 31. januarja 1979 količine izkoriščene oziroma uporabljene vode ter količine izpuščene onesnažene vode ali drugih onesnaženih snovi za preteklo leto. Zveza vodnih skupnosti Slovenije izda odločbo o dokončni odmeri vodnega prispevka za izkoriščeno oziroma uporabljeno vodo ter za izpuščeno onesnaženo vodo. Vse vrste vodnega prispevka se nakazujejo na zbirni račun za vodni prispevek v občini. 5. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Urad-- nem listu SRS. St. 420-17/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1703. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o sodnih taksah Razglaša se zakon o sodnih taksah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1978 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1978. St. 0100-23/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o sodnih taksah I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Pred rednimi sodišči v Socialistični republiki Sloveniji se plačujejo takse po določbah tega zakona in taksne tarife, ki je njegov sestavni del. 2. člen Takse se plačujejo: 1. v pravdnem postopku, 2. v izvršilnem postopku, razen za izvršitev odločb samoupravnih sodišč v sporih delavcev iz delovnih razmerij oziroma v zvezi z delom, 3. v nepravdnem postopku, 4. v zemljiškoknjižnem postopku, 5. v postopku prisilne poravnave in stečaja, 6. v postopku za registracijo, 7. v kazenskem postopku na zasebno tožbo, 8. v upravnih sporih, 9. v postopku za zahtevo za sodno varstvo po zakonu o prekrških, 10. v drugih primerih, ki jih določa taksna tarifa. 3. člen (1) S tem zakonom predpisane takse mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. (2) Za odločbo sodišča prve stopnje mora plačati takso tožnik oziroma predlagatelj, za sodno poravnavo pa obe stranki. (3) Če mora po tem zakonu dvoje ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obvezndst nerazdelna; v zapuščinskem postopku pa so dediči dolžni plačati takso v sorazmerju s podedovanim premoženjem. 4. člen (1) Takso je treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost. (2) če ni v tem zakonu ali taksni tarifi drugače določeno, nastane taksna obveznost: 1. za vlogo — takrat, ko se vloga izroči, za vlogo, dano na zapisnik pa takrat, ko je zapisnik končan; 2. za sodno odločbo — takrat, ko je obravnava zaključena, če stranka ni navzoča na obravnavi, pa takrat, ko se stranki ali njenemu zastopniku vroči prepis odločbe; 3. za sodno poravnavo — takrat, ko se poravnava sklene; 4. za poprečno takso v zapuščinskem postopku — takrat, ko je zapuščinska obravnava končana; 5. za poprečno takso v stečajnem postopku — takrat, ko postane odločba o delitvi pravnomočna; v postopku prisilne poravnave pa takrat, ko postane pravnomočna odločba, s katero se potrdi sklenjena poravnava' 6. za sodne prepise — takrat, ko se prepis zahteva; 7. za druga dejanja — takrat, ko se dejanje zahteva oziroma ko sodišče začne postopek. 5. člen V upravnih sporih v stvareh socialnega varstva se taksa plača samo,' če stranka v postopku ni uspela. 6. člen (1) Sodne takse se plačujejo v taksnih vrednotnicah (sodni kolki) ali gotovini. (2) V gotovini se plačujejo takse tedaj, kadar mora plačati taksni zavezanec večjo takso kot 500 din. (3) Takso v gotovini vplača taksni zavezanec na prehodni račun sodnih taks. Potrdilo o vplačilu takse sc priloži vlogi, za katero je taksa plačana. 7. člen Pri plačilu taks se znesek takse zaokroži tako, da sc del zneska do 50 par ne upošteva, del nad 50 par pa zaokroži na 1 dinar. 8. člen (1) Cc ni plačana vsa taksa ali če taksa sploh ni plačana, to ni ovira za sodni postopek ali za opravo posameznega dejanja, če ni v tem zakonu ali taksni tarifi drugače določeno. (2) Ce stranka zahteva, je sodišče dolžno sprejeti naravnost od nje tudi vloge, ki sploh niso kolkovane ali so premalo kolkovane. 9. člen (1) Pravica, zahtevati plačilo sodne takse, zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati. (2) Zastaranje pravice zahtevati plačilo takse oziroma prisilno izterjavo takse prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse. Zastaranje pa nastane v vsakem primeru, ko potečejo štiri leta od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse. 10. člen (1) Prihodki od sodnih taks so prihodki republike. (2) Republika odstopa ta prihodek občinam v razmerju, v kakršnem posamezne občine financirajo temeljna sodišča in temeljna javna tožilstva. (3) Način zbiranja in delitev sredstev med občine predpiše republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. II. TAKSNE OPROSTITVE 11. člen (1) Plačila sodnih taks so oproščeni državni organi, družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva, kmetijske zemljiške skupnosti, Jugoslovanski rdeči križ ter tuja država in tuji državljani, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost. (2) Ce nastane dvom, ali velja vzajemnost, se je sodišče dolžno obrniti za pojasnilo na Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. (3) Takse se tudi ne plača v primeru, kadar tako določa poseben zakon. 12. člen Ne plača se taksa: — za prvi predlog za vknjižbo in za prvo vknjižbo lastninske pravice na stanovanjski stavbi in stanovanju v etažni lastnini, ter — za predlog za vknjižbo in za vknjižbo zastavne pravice denarnih zavodov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih organizacij in skupnosti za posojila za gradnjo, adaptacijo ali nakup stanovanj, stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. 13. Člen (1) Sodišče oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. (2) Sklep o oprostitvi izda sodišče na predlog stranke na podlagi potrdila o premoženjskem stanju pristojnega občinskega upravnega organa. Iz potrdila mora biti razvidno, koliko davka plačajo gospodinjstvo in posamezni' člani gospodinjstva, ali imajo kakšne druge vire dohodkov in sploh, kakšno je premoženjsko stanje stranke, ki se ji izda potrdilo. Če je potrebno, si lahko sodišče pred izdajo sklepa o oprostitvi po uradni dolžnosti priskrbi tudi druge podatke o premoženjskem stanju stranke, ki prosi za oprostitev, lahko pa zasliši o tem tudi nasprotno stranko. (3) Natančnejše predpise o izdaji potrdila o premoženjskemu stanju izda Republiški sekretariat za finance. 14. člen (1) Sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu tega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje. (2) V primeru iz 5. člena tega zakona obsega taksna oprostitev tudi vloge, vložene pred predlogom za taksno oprostitev, če je predlog vložen pred pretekom roka, določenega za plačilo takse. (3) Oprostitev plačila taks velja samo v postopku, v katerem je bila oprostitev stranki priznana. 15. člen (1) Skrbnik odsotnega, katerega prebivališče je neznano in skrbnik za premoženje, katerega lastnik je neznan, ter začasni zastopnik stranke v postopku, ki ga je postavilo sodišče, niso dolžni plačevati taks za tistega, ki ga zastopajo. (2) Te takse se izterjajo iz premoženja zastopanega. (3) Neplačane takse vpiše sodišče v seznam taks in ravna po končanem postopku po 26. členu tega zakona. 16. člen (1) Taksna oprostitev je v korist le tistemu, kateremu je priznana. (2) Ce izroči vlogo skupaj več oseb ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je ena ali več oseb od njih oproščena taks, mora tista, ki takse ni oproščena, plačati takso tako, kot da ni oproščenih, razen v primerih formalnega sosporništva (2. točka prvega odstavka 196- člena zakona o pravdnem postopku). 17. člen (1) Ce v pravdnem, izvršilnem ali kazenskem postopku taks oproščena stranka uspe, je dolžna takse, ki bi jih morala plačati ta stranka, če ne bi bila oproščena, plačati stranka, ki ne uživa oprostitve, in sicer v sorazmerju s tem, koliko je oproščena stranka uspela v postopku. (2) Ce skleneta stranka, ki je oproščena takse, in stranka, ki takse ni oproščena, poravnavo, mora plačati neoproščenai stranka celotno takso za poravnavo. (3) Kadar so podani pogoji iz Četrtega odstavka 177. člena zakona o pravdnem postopku, lahko zahteva sddlšče od oproščene stranke takso ne glede na prvi odstavek tega člena. m. Ugotovitev vrednosti za plačilo TAKSE 18. člen (1) Sodne takse se plačajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta oceni j iv oziroma od vrednosti, določene v tem zakonu. (2) Za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta se smiselno uporabljajo določbe 'zakona o pravdnem postopku, Če ni v tem zakonu drugače določeno. (3) Za plačilo sodne takse je odločilna vrednost zahtevka oziroma predmeta ob vložitvi vloge oziroma opravi dejanja. 19. člen (1) V sporih o pravici do zakonite preživnine ali o terjatvi posameznih zneskov zakonite preživnine se izračuna vrednost za plačilo takse tako, da se seštejejo dajatve za tri mesece, razen če se zahteva preživnina za krajši čas. (2) V postopku za izvršitev zahtevka za preživljanje otroka ali zakonca se kot vrednost za plačilo takse vzame znesek 1500 din. 20. člen V delitvenih sporih se vzame kot vrednost zahtevka za plačilo takse vrednost tistega dela premoženja, ki ga tožnik zahteva, naj se mu oddeli iz skupnega premoženja. 21. člen (1) Če gre v sporu za dedno pravico na vsej zapuščini, se vzame kot vrednost zahtevka vrednost čiste zapuščine; če pa gre v sporu samo za del zapuščine ali za določeno stvar iz zapuščine, se vzame kot vrednost zahtevka za plačilo takse čista vrednost tega dela oziroma te stvari. (2) V zapuščinskem postopku se taksa plača od čiste vrednosti zapuščine. 22. člen Kot vrednost zahtevka za plačilo takse se vzame: 1. v sporih za ugotovitev obstoja ali neobstoja zakonske zveze, o veljavnosti ali razvezi zakonske zveze — znesek 6000 din; 2. v sporih za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva in v sporih o varstvu in vzgoji otrok — znesek 1500 din; 3. v sporih zaradi motenja posesti — znesek 1500 dih; 4. v sporih o stvarnih in osebnih služnostih in o dosmrtnem preživljanju — znesek 3000 din; 5. v sporih o odpovedi pogodbe o najemu ali zakupu stvari, o odpovedi stanovanjske ali podstanovanj-Ske pogodbe ali v sporih za izselitev iz stanovanjskih prostorov, v »porih o odpovedi pogodbe o najemu poslovnih p/oslorov ali v sporih za izselitev — znesek 2000 din; 6. Če sc zahteva zavarovanje dokazov pred začetkom pravde — znesek 1500 din; 7. v vseh drugih primerih, če V tem zakonu ni določeno drugače — znesek 4000 din. 23. člen Pri vpisu terjatve V zemljiško knjigo se kot vrednost za plačilo takse upošteva samo vrednost terjatve. 24. člen (1) Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Tudi na ugovor druge stranke, da je navedena vrednost zahtevka oziroma predmeta nepravilna, sodišče na ta način določi pravo vrednost za plačilo takse. (2) Zoper odločbo o ugotovitvi prave vrednosti iz prejšnjega odstavka je dopustna posebna pritožba samo v primeru, ko se stranka, ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari. Sprememba vrednosti med postopkom 25. člen (1) Prvotna vrednost ostane podlaga za plačilo takse ne glede na to, če se ta vrednost med postopkom spremeni, če ni v naslednjih odstavkih drugače določeno. (2) Če ugotovi sodišče po prejšnjem členu novo vrednost, se vzame kot podlaga za plačilo takse nova vrednost od trenutka, ko sodišče sporoči sklep o tem strankam. (3) Če se spremeni vrednost zaradi spremembe ali delne rešitve zahtevka, se vzame kot vrednost za plačilo takse spremenjena vrednost za vse tiste vloge in dejanja, ki se vložijo oziroma opravljajo po taki spremembi. Če se spremeni vrednost zaradi izjave stranke v vlogi, se plača taksa po spremenjeni vrednosti tudi za to vlogo. (4) Če se s pravnim sredstvom odločba le delom^ izpodbija, se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela. (5) Če vložita pravno sredstvo obe stranki, se odmeri taksa za pravno sredstvo vsaki stranki posebej in je odvisna od vrednosti tistega dela odločbe, ki se s pravnim sredstvom izpodbija. (6) Za pravno sredstvo, ki se vloži samo zoper odločbo o stroških postopka ali o stranskih terjatvah, se plača taksa samo po znesku stroškov oziroma stranskih terjatev. IV. IZTERJAVA NEPLAČANE TAKSE 26. člen (1) Če je stranka navzoča pri sodnem dejanju, za katero mora plačati takso, pa je ne plača takoj, jo sodišče opozori, da mora plačati takso v petnajstih dneh. (2) Po prejšnjem odstavku ravna sodišče tudi, kadar stranka neposredno izroči vlogo, ki ni kolkovana ali je premalo kolkovana. (3) Če stranka ni navzoča pri sodnem dejanju, za katero mora plačati takso, ji pošlje sodišče nalog, naj v petnajstih dneh od vročitve naloga plača dolžno takso. (4) Če prejme sodišče po pošti vlogo, za katero sploh ni plačana ali ni plačana vsa taksa, ali če taksni zavezanec ne predloži potrdila o plačilu vse takse, ki se plača v gotovini, pošlje sodišče taksnemu zavezancu opomin, naj v 15 dneh od vročitve opomina plača sodno takso. V teh primerih se plača tudi taksa za opomin. (5) V primerih iz prejšnjih odstavkov sodišče stranko tudi opozori na posledice, če takse v roku ne bi plačala (29. člen tega zakona). - 27. člen (1) Na zahtevo stranke je sodišče dolžno izdati odločbo o odmeri takse. (2) Zoper odločbo sodišča iz prejšnjega odstavka je dopustna posebna pritožba samo v primeru, ko se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari. 28. člen Če taksni zavezanec živi ali ima svoj sedež v tujini, pa ne plača takse tedaj, ko nastane taksna obveznost, vpiše sodišče neplačano takso v seznam neplačanih taks in izda po končanem postopku nalog za plačilo; rok za plačilo takse ne sme biti krajši kot 30 in ne daljši kot 90 dni. 29. člen (1) Če taksni zavezanec ne plača takse v roku, ki je določen v 26. oziroma 28. členu tega zakona, sporoči sodišče to v nadaljnjem voku 15 dni za finance pristojnemu upravnemu organu skupščine občine, v kateri ima taksni zavezanec svoje stalno prebivališče (sedež), naj takso prisilno izterja, na spisu pa zaznamuje, da je omenjeni organ obveščen o neplačani taksi. (2) Če taksni zavezanec nima stalnega prebivališča (sedeža) v Jugoslaviji, pošlje sodišče sporočilo iz prejš- ■ njega odstavka za finance pristojnemu upravnemu organu skupščine občine, v kateri je sodišče, ali za finance pristojnemu upravnemu organu skupščine občine, v kateri ima taksni zavezanec kakšno premoženje. (3) Ko prejme za finance pristojni upravni organ skupščine občine sporočilo, izda odločbo, s katero naloži taksnemu zavezancu, naj v 15 dneh od prejema odločbe plača dolžno takso in 50°/o pribitka nanjo kot kazensko takso. Če taksni zavezanec v tem roku takse ne plača, se obe taksi prisilno izterjata in knjižita na račun prihodkov od sodnih taks. (4) Če upravni organ ugotovi, da je bila taksa plačana v gotovini, pa taksni zavezanec ni predložil potrdila o plačilu, se zaračuna in izterja samo kazenska taksa v višini 10 “/o, vendar ne več kot 500 din. 30. člen (1) če je taksni zavezanec družben pravna oseba, ugotovi sodišče s sklepom, koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa (4. odstavek 29. člena) in pošlje sklep Službi družbenega knjigovodstva, ki vodi žiro račun taksnega zavezanca, da izvrši sklep. (2) Služba družbenega knjigovodstva mora ravnati po sklepu sodišča in prenesti znesek iz žiro računa zavezanca na račun republike, naveden v sklepu. (3) Zoper sklep iz prvega odstavka tega člena je dopustna pritožba na višje sodišče v 15 dne^i od vročitve sklepa. Pritožba ne zadrži izterjanja takse. 31. člen Če neplačane takse v posamezni zadevi ne prese-sajo skupnega zneska 20 dinarjev, se ne uporabljajo določbo tega poglavja o prisilni izterjavi takse. V. VRNITEV TAKSE 32. člen (1) Pravico zahtevati vrnitev takse ima, kdor je Plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati, ali je Plačal takso večjo od predpisane, kakor tudi, kdor je Plačal takso za določeno sodno dejanje, pa to dejanje ni bilo opravljeno. (2) Kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno, ne more zahtevati vrnitev takse za vlogo, s katero je zahteval, naj se dejanje opravi. 33. člen (1) Če višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča ali če je v kazenskem postopku na zasebno tožbo izdana zavrnilna sodba zaradi nepristojnosti, se taksa, plačana za prvo odločbo, všteje v takso za novo odločbo. Če je taksa, ki naj se všteje, večja od takse za novo odločbo, se presežek ne vrne. (2) Če se vpis vknjižbe ali predznambe z odločbo višjega sodišča popolnoma ali deloma razveljavi, se vrne vsa plačana taksa oziroma sorazmeren del. 34. člen (1) Zahteva za vrnitev takse se vloži pri sodišču, ki je odločalo na prvi stopnji, in sicer v 60 dneh od dneva, ko je bila taksa pomotoma plačana oziroma od dneva, ko je prizadeti zvedel, da dejanje ni bilo opravljeno. (2) Vrnitev takse ni mogoče zahtevati po preteku dveh let od dneva, ko je bila plačana. 35. člen (1) O zahtevi za vrnitev takse odloči s sklepom sodišče iz prejšnjega člena tega zakona. (2) Taksa se vrne v breme zbirnega računa sodnih taks. 36. člen (1) Če je v postopku v upravnih sporih upravna odločba na tožbo razveljavljena ali spremenjena, je treba stranki vrniti plačano takso, če to zahteva. (2) Vrnitev takse je treba zahtevati v 60 dneh od vročitve odločbe iz prejšnjega odstavka. (3) Glede postopka za vrnitev takse se uporabljajo določbe 32. in 35. člena tega zakona. VI. POSEBNE IN KAZENSKE DOLOČBE 37. člen Uporabo predpisov o sodnih taksah nadzira Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. 38. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je pooblaščen, da z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama sklene dogovor o enotni izdaji taksnih vrednotnic. 39. člen (1) Način prodaje taksnih vrednotnic na drobno določajo skupščine občin. (2) Pooblaščeni prodajalci taksnih vrednotnic v maloprodaji smejo kupovati taksne vrednotnice samo pri enoti Službe družbenega knjigovodstva, ki je pristojna za občino, v kateri se bodo taksne vrednotnice prodajale. 40. člen (1) Z denarno kaznijo do 10.000 din se za prekršek kaznuje pooblaščeni prodajalec taksnih vrednotnic, če nabavi taksne vrednotnice v nasprotju z drugim odstavkom prejšnjega člena tega zakona. (2) Z denarno kaznijo do 1000 din se kaznuje tudi odgovorna, oseba pooblaščenega prodajalca taksnih vrednotnic, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 41. člen (1) Takse za vloge, dejanja in listine, glede katerih je nastala taksna obveznost do dneva, ko je začel veljati ta zakon, se bodo plačevale po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. (2) Ce je bila do uveljavitve tega zakona plačana taksa za dejanje, ki naj bo opravljeno po uveljavitvi tega zakona, ni treba plačati nove takse po tem zakonu, preveč plačana taksa pa se ne vrne. (3) Ce po uveljavitvi tega zakona višje sodišče razveljavi odločbo, ki jo je izdalo nižje sodišče, preden je začel veljati ta zakon, za novo odločbo nižjega sodišča takse* ni treba doplačati, preveč plačana taksa pa se ne vrne. 42. člen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS. št 24/77), ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS z dne 30. decembra 1977, je začel veljati 22.',januarja 1978. 43. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72, 39/74 in 24/77). 44. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Določbe 10. člena tega zakona se uporabljajo od 1. januarja 1979. St. 423-5/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. TAKSNA TARIFA I„ PRAVDNI IN IZVRŠILNI POSTOPEK 1. Vloge Tarifna številka 1 (1) Za tožbo in nasprotno tožbo se plača po vrednosti zahtevka naslednja taksa: nad din do din 2.000 •/. 6 vendar najmanj 100 din din 2.000 5.000 5 od vrednosti in znesek 50 5.000 10.000 4 od vrednosti in znesek 100 10.000 20.000 3 od vrednosti in znesek 200 20.000 50.000 2 od vrednosti in znesek 400 50.000 100.000 1,5 od vrednosti in znesek 650 100.000 1 od vrednosti in znesek 1150 (2) Za tožbo, ki obsega predlog za izdajo plačilnega naloga, za predlog za izvršbo, za odpoved poslovnega prostora ali stanovanjskega prostora, za odgovor na tožbo, za odgovor na pritožbo ali revizijo se plača polovica takse iz prvega odstavka te tarifne številke. (3) Za predlog, da se dovoli zavarovanje ali izda začasna odredba, za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, za predlog za zavarovanje dokazov, za predlog za poskus poravnave pred uvedbo postopka, za predlog, naj se prizna odločba tujega sodišča v statusnih zadevah, se plača taksa 30 dinarjev. Pojasnilo: a) Kadar oba zakonca sporazumno zahtevata razvezo zakonske zveze, se plača ena sama taksa za tožbo. b) Ce se obravnava v sporu za razvezo zakonske zveze ali za ugotovitev očetovstva hkrati tudi zahtevek za varstvo, vzgojo in preživljanje otroka ali zahtevek za preživljanje zakonca, se plača samo taksa za tožbo za razvezo zakonske zveze oziroma za tožbo za ugotovitev očetovstva. . c) Ce je v sporu za razvezo zakonske zveze ali v sporu za preživljanje otroka predlagan začasni ukrep oziroma začasna odredba, se plača samo taksa za tožbo za razvezo oziroma taksa za tožbo za preživljanje. č) Za predlog, da se dovoli izvršba ali izda začasen ukrep oziroma začasna odredba, se plača ena sama taksa tudi tedaj, kadar je predlaganih več sredstev za izvršbo oziroma zavarovanje, ne glede na to ali istočasno ali drugo za drugim, dokler se izvršilna zadeva s sklepom ne ustavi. d) Ce obsega ena tožba več zahtevkov zoper istega toženca, še taksa izračuna po vrednosti, 'ki predstavlja seštevek vrednosti vseh zahtevkov. e) Ce je v eni tožbi združenih več zahtevkov zoper več tožencev in se zahtevki opirajo na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago, se taksa zaračuna po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. 2. Odločbe Tarifna številka 2 (1) Za sodbo prve stopnje in za sklep v sporih zaradi motenja posesti se plača po vrednosti spornega predmeta taksa iz prvega odstavka tarifne številke 1. (2) Za sodbo zaradi izostanka in za sodbo na podlagi pripoznave, izdano najkasneje na pripravljalnem naroku oziroma, če pripravljalnega naroka ni bilo, na prvem naroku za glavno obravnavo, se plača polovico takse iz prvega odstavka te tarifne številke. (3) Za sklep o plačilnem nalogu in nalogu za izpraznitev poslovnega ali stanovanjskega prostora, za sklep o predlogu za izvršbo se plača polovico takse iz prvega odstavka te tarifne številke. (4) Za sklep o predlogu za dovolitev zavarovanja ali za začasen ukrep oziroma začasno odredbo, za sklep o stroških postopka, za sklep o predlogu za obnovo postopka, za sklep, s katerim se tožba zavrže, za sklep o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, za sklep o predlogu za priznanje odločbe tujega sodišča v statusni zadevi se plača taksa 30 din. Pojasnilo: a) Za dopolnilno sodbo ali dopolnilni sklep se ne plača taksa. b) Ce se izda med pravdo vmesna sodba, se plača taksa za polno vrednost spornega predmeta. V takem primeru se ne plača taksa za dokončno odločbo, ki se izda po vmesni sodbi. c) Če se izda med pravdo delna sodba, se plača taksa po vrednosti zahtevka, o katerem je z njo odločeno. Za dokončno odločbo se plača preostala taksa od skupno vloženega zneska. č) Za sodbo, ki jo izda sodišče prve stopnje v zvezi z nasprotno tožbo, se plača taksa, kot da je sodišče nasprotno tožbo posebej obravnavalo. d) Če je bilo več pravd združenih za skupno obravnavanje, se plača taksa za sodbo v vsaki pravdi posebej, kot da pravde niso bile združene. e) Taksa za plačilni nalog in nalog za izpraznitev poslovnega ali stanovanjskega prostora se všteje v takso za odločbo, ki jo izda sodišče na ugovor zoper plačilni nalog oziroma v takso za poravnavo, če se npr. ne konča s sodbo. f) Taksa za odločbo o predlogu za dovolitev izvršbe oziroma zavarovanja ali začasnega ukrepa oziroma začasne odredbe in taksa za odločbo zaradi tožbe, v kateri je predlagana izdaja plačilnega naloga, se plača takrat, ko se vloži predlog oziroma tožba. g) Za sklep o dovolitvi izvršbe ali izdaji začasnega ukrepa oziroma začasne odredbe se plača ena sama taksa tudi tedaj, kadar je bilo odločeno o več sredstvih za izvršbo oziroma zavarovanje, ne glede na to ali istočasno ali drugo za drugim. 3. Pravna sredstva Tarifna številka 3 (1) Za pritožbo zoper sodbo in sklep v sporih zaradi motenja posesti se plača dvojna taksa iz prvega odstavka tarifne številke 1. (2) Za pritožbo zoper sklepe, za katere je predpisano plačilo sodne takse po tretjem odstavku tarifne številke 2, se plača taksa po prvem odstavku tarifne številke 1. (3) Za revizijo se plača enaka taksa kot za pritožbo. ■ (4) Za ugovor zoper plačilni nalog, za ugovor zoper nalog o odpovedi poslovnih prostorov, za ugovor zoper sklep o izvršbi se plača taksa po drugem odstavku tarifne številke 1. (5) Za pritožbo zoper sklep, s katerim se tožba zavrže, zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za vrnitev v prdjšnje stanje ali se predlog zavrne, zoper sklep o predlogu za priznanje odločbe tujega sodišča v statusnih zadevah, se plača taksa 60 din; (6) Za predlog za obnovo postopka se plača taksa 30 din. 4. Poravnava Tarifna številka 4 (1) Za sodno poravnavo med pravdnim postopkom na prvi stopnji ali pred uvedbo pravdnega postopka se plača polovico takse iz prvega odstavka tarifne številke 1 po vrednosti, na katero sta se stranki poravnali. (2) Če je predmet poravnave neocenljiv, se plača taksa 120 din. Pojasnilo: Če je bilo z vmesno sodbo odločeno o podlagi zahtevka, nato pa sklenjena poravnava o njenem znesku, se ne plača taksa za poravnavo. II. NEPRAVDNI POSTOPKI A. Splošne določbe 1. Predlogi Tarifna številka 5 Za predlog, naj se začne nepravdni postopek, se plača taksa 30,din. Pojasnilo: a) Takse po tarifnih številka 5 do 3 se plačujejo v vseh nepravdnih postopkih, razen tistih, za katere so takse v tej taksni tarifi posebej določene. b) V postopku za razglasitev za mrtvo osebo, ki je pogrešana v vojni, se ne plačajo takse po tarifnih številkah 5 do 8. 2. Odločbe Tarifna številka 6 Za odločbo sodišča prve stopnje se plača taksa 50 dinarjev. 3. Pravna sredstva Tarifna številka 7 Za-pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje (v nepravdnih zadevah) sc plača taksa 60 din. Pojasnilo: Takse za pritožbo v postopku za odvzem poslovne sposobnosti ne plača tisti, ki mu je odvzeta poslovna sposobnost oziroma njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik. 4. Poravnava Tarifna številka 8 Za sodno poravnavo se plača polovico takse, predpisane za odločbe. B. Posebne določbe za posamezne vrste nepravdnega postopka 1. Zapuščinski postopek Tarifna številka 9 Za obravnavo zapuščine v postopku na prvi stopnji, če se postopek zaključi s sklepom o dedovanju, se plača poprečna taksa po čisti vrednosti zapuščine, ki znaša: nad din do din •/. v ■ din 5.000 5 od celotne vrednosti, vendar najmanj 60 5.000 10.000 4 od vrednosti in znesek 50 10.000 50.000 3 od vrednosti in znesek 150 50.000 100.000 2 od vrednosti in znesek 650 100.000 200^000 1,5 od vrednosti in znesek 1150 200.000 1 od vrednosti in znesek 2150 s tem, da naj višja taksa ne sme presegati zneska 6000 dinarjev. Pojasnilo: a) Sodišče ugotavlja vrednost, ki je odločilna za odmero poprečne takse po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je potrebno, lahko odredi, naj ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev po določbah, ki veljajo za cenitev zapuščine za odmero davka od dediščine. Vrednost čiste zapuščine se ugotovi po vrednosti, ki jo ima ob cenitvi. b) Ne plača se posebej taksa za delitev zapuščine, če jo dediči sporazumno predlagajo in je sporazum o delitvi vpisan v sklep o dedovanju. Tarifna številka 10 Za pritožbo zoper sklep o dedovanju in o volilu se plača taksa 100 din. 2. Sestavitev in hramba oporoke Tarifna številka 11 (1) Za sestavo sodne oporoke se plača taksa 90 din. (2) Za hrambo oporoke pri sodišču se plača taksa 50 din. (3) Za preklic oporoke pred sodiščem ali za vrnitev oporoke, ki je v hrambi pri sodišču, se plača taksa 30 din. (4) Za sestavo sporazuma potomca s prednikom o odpovedi dediščine se plača taksa 45 din. Poj asnilo: a) Ne plača se nova taksa za hrambo, če se oporoka nadomesti z drugo, pač pa se plača taksa za vrnitev oporoke, ki se nadomešča z drugo. b) Ne plača se taksa za preklic, če se s poznejšo oporoko prekliče prejšnja in hkrati sestavi nova oporoka. 3. Delitveni postopek Tarifna številka 12 (1) Za predlog, naj se opravi delitev skupnega premoženja, se plača taksa 100 din. (2) Za odločbo sodišča prve stopnje se plača taksa 300 din. (3) Za pritožbo zoper odločbo o predlogu se plača 300 din. 4. Postopek za ureditev meja Tarifna številka 13 (1) Za predlog za ureditev meja se plača taksa 100 dinarjev. (2) Za odločbo sodišča prve stopnje se plača taksa 300 din. (3) Za pritožbo zoper odločbo o predlogu se plača taksa 300 din. 5. Overitev podpisov, rokopisov in prepisov Tarifna številka 14 (1) Za overitev vsakega podpisa (ročnega znaka), rokopisa ali prepisa se plača taksa 15 din. Taksa za overitev rokopisa ali prepisa se plača od vsake pol pole (Usta). (2) Za overitev prepisa listine, pisane v tujem jeziku, se plača dvojna taksa. (3) Za overitev podpisov na pooblastilih in za overitev podpisov na pogodbah se ob istočasni overitvi plača ena sama taksa, ne glede na to ali se overja en podpis ali več in ne glede na to, koliko izvodov se overja.- (4) Ne plača se taksa za overitev listine, potrebne za uveljavljanje pravic iz socialnega zavarovanja v tujini. (5) Ne plača se taksa za overitev podpisa na listini ali za overitev prepisa listine, na podlagi katere občani pridobijo pomoč iz solidarnostno zbranih sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč. (6) Za overitev podpisa na pogodbah se plača: 1) za pogodbe, katerih vrednost znaša: do 5.000 din vrednosti 50 din nad 5.000 din do 10.000 din vrednosti 100 din nad 10.000 din do 50.000 din vrednosti 200 din nad 50.000 din vrednosti 0,5 %> s tem, da naj višj a taksa ne sme presegati zneska 600 din. 2) Ce vrednost pogodbe ni ocenljiva, se plača taksa 100 din. 3) Za overitev podaljšanja veljavnosti pogodbe se plača polovica takse iz točke 1) oziroma točke 2). (7) Ce taksa ni plačana, se overitev ne opravi. Pojasnilo: a) Podpisi na listini, ki jo izda državni organ, organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, se štejejo za en podpis,, če je po predpisih ali pravilih pooblaščenih za podpisovanje dvoje ali več oseb. 6. Vpisovanje ladij v vpisnike Tarifna številka 15 (1) Za predlog za dovolitev vpisa ladje v vpisnik ladij, se plača taksa 100 din. (2) Za odločbo o vpisu se plača taksa 300 din. (3) Za pritožbo se plača taksa 300 din. Tarifna številka 16 Za pomorski protest se plača taksa 50 din. IH. ZEMLJIŠKOKNJIŽNI POSTOPEK L Vloge Tarifna številka 17 (1) Za zemljiškoknjižni predlog se plača taksa 50 din. (2) Za zemljiškoknjižni predlog, s katerim se predlaga samo vpis ali izbris zaznambe, se plača taksa 30 din. (3) Za pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje se plača taksa 50 din. (4) Za sklep v pozivnem postopku se plača taksa 35 din. Pojasnilo: a) Ce se zahteva z eno vlogo vpis ali izbris v zemljiški knjigi več sodišč, se plača taksa tolikokrat, kolikor je sodišč, pri katerih je treba opraviti vpis ali izbris. To velja tudi, kadar gre za skupno zastavno pravico in je treba opraviti vpise tudi v sovložkih pri raznih sodiščih, ne glede na to, da stranke v svoji vlogi niso izrecno zahtevale teh vpisov. b) Če se zahteva vpis ali izbris v kakšni vlogi iz tarifne številke 1, se ne plača takse posebej za zemljiškoknjižni predlog. c) Taksa iz te tarifne številke se ne plača v zadevah, ki so navedene v pojasnilu č) točka 3, 4 in 8 tarifne številke 18. 2. Vpis Tarifna številka 18 (1) Za vknjižbo ali predznambo lastninske pravice se plača taksa od vrednosti do 500.000 din 1 °/o vendar najmanj 100 din, od presežka nad 500.000 din pa 0,5 °/o. (2) Če je pridobitni naslov, na podlagi katerega se opravi vknjižba ali predzaznamba lastninske pravice zavezan davku od prometa z nepremičninami, se plača taksa od vrednosti do 500.000 din 0,5 “/o, vendar najmanj 50 din, od presežka nad 500.000 din pa 0,25 %>. (3) Za vknjižbo ali predzaznambo drugih stvarnih ali njim enakih pravic se plača: 1) če je predmet pravice ocenljiv — 1 °/o, 2) če predmet pravice ni ocenljiv — 100 din, 3) za vpis pravice uporabe na družbenem premoženju 100 din. (4) Za zaznambo se plača taksa 30 din. Pojasnilo: a) Takso je treba plačati, tudi če se vpis opravi po uradni dolžnosti, razen če gre za vpis, ki je takse oproščen (opomba č) k tej tarifni številki. b) Taksa za vpis se plača tudi, kadar se opravi vpis med pravdnim, nepravdnim ali izvršilnim postopkom. c) Taksa po 3. točki tretjega odstavka se plača tudi v primeru, če gre za pripis posameznih parcel k že obstoječemu vložku, pri katerem je vpisana pravica uporabe. č) Ne plača se taksa za naslednje vpise: 1. za vpis opravičene predz;aznambe; 2. za popolni ali delni izbris kakšne vpisane pravice; 3. za vpise v korist družbenopolitičnih skupnosti; 4. za uradna dejanja v postopku za ureditev, osnavljanje in popravljanje zemljiških knjig razen, če je napaka nastala po krivdi nosilca pravice ter za prilagoditev zemljiških knjig dejanskemu stanju in stanju v katastru. Ta oprostitev velja tudi za postopek za obnovo uničenih zemljiških knjig. 5. za ponovni vpis iste, čeprav deloma ugasle pravice zaradi pravdnega ali izvršilnega postopka v korist iste osebe. Če je vrednost vpisane pravice večja, se plača predpisana taksa za preseženo vrednost; 6. za vpis isto, čeprav deloma ugasle pravice na več nepremičninah, ki jih vodi v knjigah eno ali več sodišč; za prenos Iste pravice z ene nepremičnine na drugo nepremičnino istega lastnika; za omejitev ali utesnitev iste pravice na del iste nepremičnine; za razširitev iste pravice še na druge nepremičnine istega lastnika; za razširitev skupnega poroštva na posamezna zemljiškoknjižna telesa. Ta oprostitev velja samo, če niso nastale spremembe glede obsega pravice in glede upravičenca; 7. za vpis delitve lastninske pravice, pravice uporabe ali služnostne užitne pravice med vpisanimi udeleženci, če so bile vpisane te pravice kot skupne; 8. za vpis na podlagi sklepa o dedovanju; 9. za vpis zastavne pravice na nepremičnino poroka, če je ta pravica že vpisana na nepremičnino glavnega dolžnika in če je bila za ta vpis plačana taksa; 10. za poznejši vpis solastnine zakonca na nepremičnini, ki je njuna skupna lastnina, če je samo eden od zakoncev vpisan kot lastnik v zemljiški knjigi in za vpis, s katerim se označi idealni del vsakega zakonca na nepremičninah, ki so njuna skupna lastnina. IV. TAKSE V STEČAJU NAD ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA ALI NAD PREMOŽENJEM IMETNIKA OBRTI IN V POSTOPKU ZA PRISILNO PORAVNAVO 1. Vloge Tarifna številka 19 (1) Za predlog, naj se uvede postopek za prisilno poravnavo med organizacijo združenega dela oziroma imetnikom obrti in njunimi upniki in za predlog, naj se uvede postopek ža prisilno poravnavo med stečajnim postopkom, se plača taksa 30 din. (2) Za predlog, naj se uvede stečaj nad organizacijo združenega dela ali nad premoženjem imetnika obrti se plača taksa 30 din. (3) Za prijavo upnikov vsake posamezne terjatve v stečajnem postopku se plača taksa 50 din. (4) Za prijavo upnikov v postopku za prisilno poravnavo se plača taksa 25 din. (5) Za pritožbo zoper odločbo stečajnega senata v stečajnem postopku oziroma poravnalnega senata v postopku za prisilno poravnavo se plača taksa 100 din. Pojasnilo: Takso po tej tarifni številki in po tarifni številki 20 je plačati tudi v stečaju nad drugo organizacijo in v postopku nad drugo organizacijo za prisilno poravnavo med drugo organizacijo in njenimi upniki. 2. Poprečna taksa Tarifna številka 20 (1) Poprečna taksa se plača: 1) v stečajnem postopku in v postopku za prisilno poravnavo med stečajem od seštevka zneskov, ki so bili uporabljeni ali so na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase — 2 °/o; 2) v postopku za prisilno poravnavo izven stečaja od seštevka zneskov, s katerimi je bila dosežena poravnava — 1 “/o. (2) Če je 'med stečajnim postopkom prevzeta sanacija organizacije združenega dela, se plača polov .ec poprečne takse iz te tarifne številko. Če je imenovana prisilna uprava, mora to takso plačati prisilni upravitelj. Če prisilne uprave ni, pa mora plačati takso organizacija združenega dela, za katero je prevzeta sanacija. Taksa se odmerja po garantiranem znesku sanatorja. Pojasnilo: a) Poprečna taksa se šteje za dolg stečajne mase. To takso mora plačati stečajni upravitelj. b) Poprečno takso za prisilno poravnavo plača organizacija združenega dela oziroma imetnik obrti, ki je v njegovo korist potrjena poravnava. V. VPIS V SODNI REGISTER 1. Vloge Tarifna številka 21 (1) Za vlogo za vpis v sodni register se plača taksa 30 din. (2) Če se zahteva z isto vlogo več vpisov za isto organizacijo, se plača ena sama taksa iz prvega odstavka te tarifne številke. 2. Vpis v sodni register Tarifna številka 22 (1) Za vpis ustanovitve delovne organizacije se plača taksa 500 din. (2) Za vpis ali izbris predznambe ali zaznambe se plača taksa 100 din. (3) Za vpis konstituiranja temeljne organizacije in delovne organizacije, ki nima v svoji sestavi temeljnih organizacij se plača taksa 700 din. (4) Za vpis konstituiranja delovne organizacije, ki ima v svoji sestavi temeljne organizacije, se plača, poleg takse iz tretjega odstavka te tarifne številke, še za vsako temeljno organizacijo taksa 300 din. (5) Za vpis organiziranja in konstituiranja sestavljene organizacije združenega dela, združitve v poslovno skupnost, ustanovitve in konstituiranja skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja se plača taksa 1500 din. (6) Za vpis drugih subjektov vpisa v sodni register se plača taksa 700 din. (7) Za vpis opravljanja zunanjetrgovinskega prometa in drugih podatkov, ki jih določa zakon, se plača taksa 200 din.' (8) Za vpis sprememb drugih podatkov v organizaciji združenega dela ali drugem subjektu vpisa se plača taksa 200 din. (9) Za vpis prenehanja subjekta vpisa se plača taksa 100 din. (10) Organizacije združenega dela in drugi subjekti vpisa v sodni register, ki opravljajo družbene dejavnosti, plačajo za vpise polovico takse po tej tarifni številki. (11) Določbe prvega, tretjega in četrtega odstavka te tarifne številke veljajo tudi za vpis ustanovitve oziroma konstituiranja kmetijskih in obrtnih zadrug. Pojasnilo: a) Določbe tretjega in četrtega odstavka te tarifne številke veljajo tudi za vpis organiziranja in konstituiranja delovne organizacije, ki nastane zaradi sprememb v organiziranju delovne organizacije ali zaradi izločitve temeljne organizacije iz sestava delovne organizacije. b) Če se zahteva z isto vlogo več vpisov za isto organizacijo združenega dela ali drug subjekt vpisa v sodni register, se plača taksa za vsak vpis ali izbris posebej. c) Za vpise v zvezi z uvedbo postopka prisilne poravnave ali stečajnega postopka se ne plača taksa. 3. Vpis In evidentiranje poslovne enote Tarifna številka 23 (1) Za vlogo za vpis ali evidentiranje poslovne enote se plača polovica takse iz tarifne številke 21. (2) Za vpis poslovne enote se plača polovica takse iz prvega odstavka tarifne številke 22. (3) Za vpis spremembe vpisanih podatkov pri poslovni enoti se plača polovica takse iz osmega odstavka tarifne številke 22. (4) Za evidentiranje poslovne enote se plača za vsako poslovno enoto taksa 50 dih. (5) Za vpis spremembe pri evidentirani poslovni enoti se plača taksa 30 din. VI. KAZENSKI POSTOPEK NA ZASEBNO TOŽBO 1. Vloge Tarifna številka 24 (1) Z"a zasebno tožbo in za nasprotno tožbo se plača taksa 100 din. Ena sama taksa se plača tudi v primeru, če vlogo vloži več zasebnih tožilcev, ali če je vložena zoper več obdolžencev, ali če obsega več kaznivih dejanj. Smiselno se besedilo tega odstavka uporablja tudi k tarifni številki 25. (2) Za predlog za vrnitev v prejšnje stanje se plača taksa 30 din. (3) V postopku za kazniva dejanja, storjena s tiskom ali drugimi oblikami informacij, se plača dvojna taksa iz tarifnih številk 24, 25 in 26. 2. Odločbe Tarifna številka 25 (1) Za sodbo sodišča prve stopnje in za sklep, s katerim izreče sodišče sodni opomin,' se plača taksa 100 din. (2) Če izda isto sodišče za več kaznivih dejanj istega storilca zaradi izločitve postopka posebne sodbe, se plača taksa za sodbo samo enkrat. (3) Za sklep o zahtevi za obnovo postopka se plača taksa 30 din. 3. Pravna sredstva Tarifna številka 26 (1) Za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje in za pritožbo zoper sklep, s katerim se izreče sodni opomin, se plača taksa 150 din. (2) Za zahtevo za obnovo kazenskega postopka se plača taksa 30 din. VII. POSTOPEK V UPRAVNIH SPORIH IN UPRAVNO RAČUNSKIH SPORIH 1. Vloge Tarifna številka 27 (1) Za tožbo zoper upravno odločbo se plača taksa 50 din. (2) Taksa po prejšnjem odstavku se plačuje tudi za zahtevo za varstvo zoper dokončne posamične akte in za zahtevo za varstvo zaradi nezakonitega dejanja. (3) Za pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje sc plača taksa 60 din. (4) Za tožbo za obnovo postopka sc plača taksa 30 din. (5) V sporih o deviznih zadevah se plača taksa, povečana za 50% iz te tarifne številke in tarifne številke 28. 2. Odločbe Tarifna številka 28 (1) Za sodbo sodišča v postopku v upravnem sporu se plača taksa 150 din. (2) Za sodbo v zadevah socialnega in zdravstvenega varstva sc plača taksa 50 din. VIII. ZAHTEVA ZA SODNO VARSTVO V POSTOPKU O PREKRŠKIH Tarifna številka 29 (1) Za zahtevo za sodno varstvo se plača taksa 50 din. (2) Za odločbo v postopku za zahtevo za sodno varstvo se plača taksa 60 din. IX. POSEBNI PRIMERI 1. Sodna potrdila Tarifna številka 30 (1) Za potrdilo se plača taksa 25 din. Če se izda potrdilo v dveh ali več izvodih, se plača za vsak nadaljnji izvod 5 din. (2) Ne plača se taksa iz te tarifne številke za potrdila: 1) izdana strankam, pričam, izvedencem in tolmačem o tem, da so bili navzoči na naroku, če so morali priti na narok; 2) o pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe; 3) za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka ali za uveljavljanje pravice iz zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja. (3) Potrdilo se ne izda, če taksa ni plačana. ■2. Prepisi Tarifna številka 31 (1) Za prepisovanje sodnih spisov ter za prepisovanje spisov iz zbirke listin, ki ga opravi sodišče na zahtevo stranke, se plača od pol pole izvirnika taksa 20 din. Za vsak nadaljnji izvod prepisa in za prepis sodnega zapisnika, ki je bil napravljen s samim izvirnikom, se plača od pol pole taksa 10 din. (2) Če gre za prepis v tujem jeziku, se poveča taksa iz te tarifne številke za 50 °/o. (3) Prepis se stranki ne izda, če taksa ni plačana. 3. Izpiski iz javnih knjig Tarifna številka 32 (1) Za izpisek iz sodnega registra se plača za vsako začeto stran taksa 30 din, za vsako overjeno fotokopijo registrskega lista pa taksa 15 din. (2) Za izpiske iz zemljiških knjig ali iz drugih javnih knjig, ki jih vodijo sodišča, če se izdajo na zahtevo stranke, se plača od pol pole taksa 20 din. (3) Za vsak nadaljnji izvod izpiska ali če napravi izpisek ali fotokopijo sama stranka in ga predloži sodišču v potrditev, se plača polovico takse iz te tarifne številke. % (4) Ne plača se taksa iz te tarifne številke za izpiske iz zemljiških knjig in drugih javnih knjig o nepremičninah, ki se izdajajo strankam, da bi mogle uveljaviti pravico do otroškega dodatka ali pravice iz zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja. 4. Sodni pologi Tarifna številka 33 (1) Za polog denarja, stvari in vrednostnih papirjev na zahtevo stranke se plača letno od vsakih začetih 1000 din vrednosti taksa 20 din. (2) Taksa se plača za prvo leto naprej, za ostala leta pa takrat, ko se polog dvigne. Začeto leto se šteje za celo. (3) Če se prenese polog od enega sodišča k drugemu na zahtevo položnika, se plača za prenos enoletna taksa. 5. Protesti Tarifna številka 34 Za protest menice, čeka in drugih listin ali pogodb zaradi neakceptiranja, neplačila ali neizpolnitve in za nadomestitve protestov po predpisih o menici in čeku se plača po vrednosti do 10.000 din 30 din, nad 10.000 din 60 din. 6. Pravna pomoč Tarifna številka 35 (1) Za sestavo vloge, ki se da ustno na zapisnik pred sodiščem, vštevši tudi vloge, ki so sprejete na zapisnik na pripravljalnem naroku ali med glavno obravnavo, sc plača polovico takse, ki je predpisana za samo vlogo. (2) Za sestavo pogodbe pred sodiščem se plača 1) po vrednosti od 5.000 din 180 din nad 5.000 do 10.000 din 350 din nad 10.000 do 50.000 din 650 din nad 50.000 din znesek 650 din in 0,1 °/o od celotne vrednosti s tem, da naj višja taksa ne sme presegati. zneska 800 din. 2) če vrednost pogodbe ni ocenljiva, se plača taksa 200 din. (3) Za overitev podpisov na pogodbi, sestavljeni pred sodiščem, se ne plača takse. Tarifna številka 36 Za vsako pot sodnega delavca zunaj sodišča na zahtevo stranke zaradi sestave ali overitve listine se plača ne glede na število sodnih delavcev: 1) zaradi overitve taksa 30 din 2) zaradi sestave listine taksa 60 din. 7. Druge zadeve Tarifpa številka 37 Za opomin, s katerim se nekdo opominja, naj plača takso, ki bi jo bil dolžan plačati brez opomina, se plača taksa 10 din. 1704. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi zakona o prekrških Razglaša se zakon o spremembi sakona o prekrških, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1978 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1978. St. 0100-24/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembi zakona o prekrških 1. člen Drugi odstavek 11 člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) se spremeni tako, da se glasi: »(2) Republika odstopa občinam 30 odstotkov dohodkov iz prejšnjega odstavka v razmerju, v kakršnem posamezne občine financirajo organe za postopek o prekrških, 70 odstotkov pa v razmerju, v kakršnem posamezne občine financirajo temeljna sodišča in temeljna javna tožilstva.« 2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem lestu SRS, določba drugega odstavka 11. člena zakona o prekrških pa se uporablja od 1. januarja 1979. Št. 022-215/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1705. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike, Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1978 Razglaša sc zakon o spremembi zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1978, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1978 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1978. Št. 0100-33/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembi zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1978 1. člen V naslovu in 1. členu zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1978 (Uradni list SRB, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 24/77 in 8/78) se letnica »1978« nadomesti z letnico »1979«. 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 420-40/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1706. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o prispevku za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letu 1979, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma Razglaša se zakon o prispevku za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letu 1979, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1978 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1978. St. 0100-29/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o prispevku za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letu 1979, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1, člen Zavezanci za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki niso sprejeli dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 za leto 1979, plačujejo v letu 1979 naslednje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 1. prispevek iz osebnega dohodka po 2. do 8. členu zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1979 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 24/77, 8/78 in 30/78 — v nadaljnjem besedilu zakon o osnovah) — po stophji 10,9 "/o; 2. prispevek iz dohodka za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni po 12., 12. a in 16. členu zakona o osnovah — po stopnji 0,8 °/o; 3. prispevek iz dohodka za zavarovalno dobo s povečanjem po 12., 121 a in 16. členu zakona o osnovah: — za povečanje od 12 na 14 mesecev — po stopnji 3,5e/o, — za povečanje od 12 na 15 mesecev — po stopnji 5^2 ”/o, — za povečanje od 12 na 16 mesecev — po stopnij 7,0 »/o, — za povečanje od 12 na 18 mesecev — po stopnji 10,5 »/o; 4. posebni prispevek iz dohodjca po 13. in 17. členu zakona o osnovah: — po stopnji 1,27 ”/o od poslovnega sklada, s katerim se opravljajo dejavnosti iz 5., 6. in 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo (Uradni list SRS, št. 12/73); — po stopnji 0,27 °/o od poslovnega sklada, s katerim se opravljajo dejavnosti iz 8., 9. in 9. a člena zakona iz prejšnje alinee. 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-219/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1707. Na podlagi 3. točke 379- elepa ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o prispevku za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov v letu 1979, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma Razglaša se zakon o prispevku za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov v letu 1979, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1978 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1978 ter skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije na seji 25. decembra 1978. St. 0100-32/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o prispevku za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov v letu 1979, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Zavezanci za prispevek za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov, ki niso sklenili dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1976 do 1980 za leto 1979, plačujejo v letu 1979 naslednje prispevke za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov: — zavezanci iz prve in druge alinee 13 a člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1979 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 24/77, 8/78 in 30/78) — po stopnji 0,5 °/o; — zavezanci iz tretje alinee 13 a člena citiranega zakona — po stopnji 0,26 "/o. 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-220/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan I. r. 1708. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o prispevku za raziskovalno dejavnost v letu 1979, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma Razglaša se zakon o prispevku za raziskovalno dejavnost v letu 1979, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1978 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1978 ter skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije na seji 27. decembra 1978. St. 0100-30/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o prispevku za raziskovalno dejavnost v !ctn 1979, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Zavezanci za prispevek za raziskovalno dejavnost, ki niso sklenili dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji za leto 1979, plačujejo v letu 1979 prispevek iz dohodka za raziskovalno dejavnost po 11., 11. a in 15. členu zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1979 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 24/77, 8/78 in 30/78) — po stopnji 1,4 °/o. 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-218/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1709. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1978, na seji Zbora občin dne 25. decembra 1978, in na seji skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 25. decembra 1978. St. 0100-25/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Predsednik ' Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 1. člen V zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. .19-1224/77) se 13. člen spremeni tako, da se glasi: »Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove po enotni lestvici, po kateri pokojnina za 40 oziroma 35 let pokojninske dobe znaša 85% pokojninske osnove. Skupnost vsako leto določi korektive pokojninske psnčve. Pri tem skupnost upošteva načela in merila družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov, s katerimi se usmerja delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke v skladu z delovnim prispevkom, ki ga je zavarovanec ustvaril s skupnim, živim in minulim delom, kakor tudi načelo vzajemnosti in solidarnosti.« 2. člen V prvem stavku drugega odstavka 14. člena se za besedam1*#pravico do pokojnine«, vstavijo besede: »in upokojencu s polno pokojninsko dobo, ki sklene delovno razmerje«. / 3. člen 22 člen se spremeni tako, da se glasi: »Upokojenec, ki ponovno sklene delovno razmerje ali sc- obvezno zavaruje po 7. členu zveznega zakona ah začne opravljati samostojno dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, za ta čas izgubi svojstvo upokojenca in se mu pokojnina ne izplačuje. Družinskemu članu, ki je uveljavil prayico do družinske pokojnine in sklenil delovno razmerje ak opravlja dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, se za ta čas pokojnina ne izplačuje.« 4. člen 23. člen se spremeni tako, da se glasi: »Ce upokojenec iz prvega odstavka 22. člena nima polne pokojninske dobe in je zaposlen najmanj s polovičnim delovnim časom, se mu čas trajanja takega delovnega razmerja oziroma zavarovanja ali opravljanja dejavnosti šteje za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine in za novo odmero pokojnine. Če ima upokojenec iz prejšnjega odstavka polno pokojninsko dobo, se mu osebni dohodek, dosežen iz takega delovnega razmerja oziroma zavarovanja, lahko upošteva za novo odmero pokojnine.« 5. člen Za 23. členom se doda novi 23 a člen, ki se glasi: »Upokojencu, ki se po uveljavitvi pravice do pokojnine ukvarja s samostojno umetniško dejavnostjo, se na njegovo željo izplačuje pokojnina, vendar se v takem primeru ta čas ne upošteva za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine oziroma za novo odmero pokojnine.« 6. člen V 24. členu se črtata prvi in drugi odstavek. 7. člen 25. člen se spremeni tako, da sc glasi: »Če invalidski upokojenec ponovno sklene delovno razmerje ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, se mu za ta čas pokojnina ne izplačuje.« 8. člen Za 25. členom se doda novi 25 a člen, ki se glasi: »Upokojencu, ki dela po pogodbi o delu, se med opravljanjem tega dela izplačuje pokojnina. Določba prejšnjega odstavka za uporablja tudi za uživalca družinske pokojnine, če dela po pogodbi o delu.« 9. člen 78. člen se črta. 10. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, obstoječa razmerja zaposlenih upokojencev pa se uskladijo s tem zakonom v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi. St. 191-27/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1710. / Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije , UK AZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, ki ga je sprejela Skup-, ščina Socialistično republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1978 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1978. St. 0100-26/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. , Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih 1 2 1. člen V zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24-1507/77) se 171. člen spremeni, tako, da se glasi: »Delavcu, Iji izpolni pogoje za polno osebno pokojnino po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, delovno razmerje preneha razen, če pristojn. organ temeljne organizacije ugotovi, da sta temeljna organizacija in delavec soglasna, da delavec nadaljuje delovno razmerje. V primeru iz prvega odstavka tega člena se: — delavcu — borcu NOV, čq to želi, ugotavlja izpolnitev pogojev za polno osebno pokojnino po splošnih predpisih s tem, da se enojno šteje obdobja posebne dobe, ki se po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dvojno vštevajo v pokojninsko dobo; — delavcu, ki se mu šteje zavarovalna doba s povečanjem, ugotavlja izpolnitev pogojev za polno osebno pokojnino v dejanskem trajanju, če to želi.« 2. člen Za 215. členom se doda novi 21^ a člen, ki se glasi: * »Ne glede na določbe 213., 214. in 215. člena tega zakona delavci v temeljni organizaciji določijo v samoupravnem splošnem aktu dela, ki jih lahko opravljajo upokojenci po pogodbi o delu. Delo po pogodbi o delu iz prejšnjega odstavka lahko traja največ 20 ur na teden.« 3. člen V 18. točki prvega odstavka 219. člena se doda med številkama 214 in 216 nova številka člena »215 a«. 4. člen Delavci v temeljni organizaciji morajo delovna razmerja oziroma pogodbe o delu, sklenjene z upokojenci, urediti v skladu z določbami tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi. 5. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 11-10/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1711. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1978, na seji Zbora občin dne 25. decembra 1978 in na seji skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 25. decembra 1978. St. 0100-27/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih Zakon o vojaških invalidih (Uradni list SRS št. 38-448/74)- se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: ZAKON o vojaških invalidih I. SPLOŠNI DOLOČBI . 1. člen Pravice po tem zakonu imajo tisti vojaški invalidi (V nadaljnjem besedilu: invalidi), ki izpolnjujejo pogoje za priznanje lastnosti vojaškega invalida po zakonu o vojaških invalidih (Uradni list SFRJ, št. 39-542/77). 2. člen Sredstva za uresničevanje pravic po tem zakonu se zagotavljajo v proračunu SR Slovenije. II. INVALIDSKE PRAVICE I. Invalidski dodatek 3. člen (1) Pravico do invalidskega dodatka imajo invalidi I. do V. skupine ne glede na starost in zmožnost za delo ter drugi invalidi in uživalci družinske invalidnine, ki so stari več kot 60 let (moški) oziroma več kot 50 let (ženske) ali so popolnoma pridobitno nezmožni, če izpolnjujejo tele pogoje: 1. da niso v delovnem razmerju in da ne opravljajo samostojne poklicne oziroma gospodarske dejavnosti; 2. da nimajo sami in njihovi družinski člani takih rednih dohodkov, ki bi na upravičenca presegali 70 odstotkov mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto. (2) Otroci, ki uživajo družinsko invalidnino, imajo pravico do invalidskega dodatka, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka in če glede-starosti in šolanja izpolnjujejo pogoje po predpisih o otroškem dodatku. (3) Ce je imel invalid do smrti pravico do dodatka za potrežbo in tujo pomoč, ima njegov zakonec, ki uživa družinsko invalidnino, pravico do invalidskega dodatka, če je star več kot 55 let (moški) oziroma več kot 45 let (ženske) in če izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena. z 4. člen (1) Za popolno pridobitno nezmožnost po tem zakonu se šteje nezmožnost, ki ustreza I. kategoriji invalidnosti po predpisih o invalidskem zavarovanju. (2) Za popolno pridobitno nezmožnega po tem zakonu se šteje tudi zakonec, ki dobiva osebno ali družinsko invalidnino, če ima enega ali vpč otrok, ki še niso stari petnajst let ali če ima starejšega otroka, ki je popolno pridobitno nezmožen- po prejšnjem odstavku, in ki sam skrbi za otroke ter živi z njimi v istem gospodinjstvu. 5. člen (1) Invalidski dodatek je enak mejnemu znesku naj nižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto, če upravičenec in njegovi družinski člani nimajo rednih dohodkov, ki bi vplivali na višino 'invalidskega dodatka, Če pa upravičenec in njegov! družinski člani imajo redne dohodke, je invalidski dodatek enak razliki med delom dohodkov, ki mesečno pride na upravičenca in mejnim zneskom naj-nižjih pokojninskih prejemkov, zmanjšanim za 20“/o. Ce znaša del dohodkov, ki pride na upravičenca, mesečno manj kot 10 °/o mejnega Zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sit Sloveniji za tekoče leto, se ta dohpdek ne upošteva. (2) Če dva ali več souživalcev družinske invalidnine izpolnjuje pogoje za pravico do invalidskega dodatka, se invalidski dodatek, odmerjen po prejšnjem odstavku, poveča za vsakega nadaljnjega souživalca za 50 % (za dva nadaljnja souživalca za 100 % itd.). (3) Invalidom in uživalcem družinske invalidnine, ki se sami preživljajo, ter invalidom V. do X. skupine In uživalcem družinske invalidnine, ki so vezani na posteljo ali so slepi, se invalidski dodatek poveča za 100 odstotkov. Uživalcem invalidnine, ki živijo sami in v kraju stalnega prebivališča nimajo ožjih družinskih članov (7. člen tega zakona), se invalidski dodatek poveča za 50 %>. (4) Invalidi in uživalci družinske invalidnine, ki še sami preživljajo in so uveljavili pravico do 100 % povečanja invalidskega dodatka zadržijo to pravico, če se zaradi bolezni, starosti ali onemoglosti preselijo k sorodnikom. (5) Souživalcem družinske invalidnine gre samo eno povečanje invalidskega dodatka po tretjem odstavku tega člena;, povečanje se določi na podlagi invalidskega dodatka, id je odmerjen po prvem odstavku tega člena, in se prišteje k invalidskemu dodatku, ki je odmerjen po drugem odstavku tega člena za souži-valce. (6) Invalidski dodatek se zaokroži tako, da se znesek 50 ali več par zaokroži na 1 dinar, znesek pod 50 par pa se ne upošteva. ‘ 6. člen (1) Souživalcem družinske invalidnine in uživalcem več invalidnin gre samo en invalidski dodatek. (2) Če živijo souživalci družinske invalidnine skupaj, jim gre invalidski dodatek v enakih delih, če pa živijo ločeno (razvezani starši, zakonski in nezakonski otroci itd.) in nimajo dohodkov iz skupnih virov, gre invalidski dodatek samo tistim souživalcem, ki izpolnjujejo pogoje za, pridobitev pravice do invalidskega dodatka. (3) Če dva ati več souživalcev družinske invalidnine, ki živijo ločeno in nimajo dohodkov iz skupnih virov, izpolnjujejo pogoje za invalidski dodatek, gre vsakemu od njih znesek, do katerega bi imel pravico kot samostojni uživalec, vendar seštevek'teh zneskov ne sme presegati polnega invalidskega dodatka, povečanega za vsakega nadaljnjega souživalca. Ce je seštevek večji, gre vsakemu souživalcu del invalidskega dodatka, sorazmerno znesku, do katerega bi imel pravico kot samostojen uživalec. (4) Če eden od souživalcev izpolnjuje pogoje za povečanje invalidskega dodatka po tretjem odstavku 5. člena tega zakona, mu gre to povečanje. Ce izpolnjuje pogoje za povečanje invalidskega dodatka več souživalcev, jim gre povečanje po enakih delih. 7. člen Za družinske člane upravičenca, katerih redni dohodki vplivajo na pravico do invalidskega dodatka in na ivišino dodatka se štejejo: zakonec, otroci in starši, ki živijo z upravičencem v skupnem gospodinjstvu. 8. člen (1) Za redni', dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40°/o katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. (2) Ce gre za uživalca invalidnine, ki ima pravico do povečanega invalidskega dodatka po tretjem odstavku 5. člena tega, zakona, za invalida I. do IV. skupine, ki prejema dodatek za postrežbo in tujo pomoč, ali za družinske člane invalida I. do IV. skupine, ki je do smrti dobival dodatek za postrežbo in tujo pomoč, se vzame 20 % katastrskega dohodka. (3) Če je kmetijsko zemljišče oddano v zakup delovni organizaciji za več kot 10 let, se šteje mesečni znesek zakupnine. (4) Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijsko dejavnosti, sc dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva. 9. člen Z drugimi rednimi dohodki so mišljeni: delavčev osebni dohudbk, pokojnina, osebni dohodek iz samo- stojne poklicne oziroma gospodarske dejavnosti, dohodek od stavb, razen dohodka od lastnega stanovanja, v katerem upravičenec stanuje, preužitek in dohodek od zemlje, vzete v zakup. 10. člen (1) Za osebni dohodek družinskega člana iz delovnega razmerja se šteje poprečni mesečni osebni dohodek iz prejšnjega leta, zmanjšan za 70 0/o. (2) Za pokojnino upravičenca in družinskih članov se šteje pokojnina iz meseca decembra prejšnjega leta; pri tem se pokojnina upravičenca zmanjša za 33 °/o, pokojnina družinskega člana pa za 70 °/o. (3) Za osebni dohodek iz samostojne poklicne oziroma gospodarske dejavnosti in za dohodek od stavb se šteje dohodek iz prejšnjega leta, ki je bil podlaga za odmero davka, za dohodek od zemlje, vzete v zakup, pa se šteje 40 Vo katastrskega dohodka iz prejšnjega leta po odbitku zakupnine. 11. člen (1) Del rednih dohodkov, ki pride na upravičenca, se izračuna tako, da se skupni dohodki delijo na upravičenca, zakonca, otroka in starše, ki "živijo z njim v skupnem gospodinjstvu ter na ožje družinske člane upravičenčevih otrok v istem gospodinjstvu, ki jih upravičenec ali otrok preživlja. (2) Med družinske člane sc štejejo tudi člani ožje družine upravičenčevega otroka ali vnuka ter pridobitno nezmožni člani skupnega gospodinjstva, ki živijo na posestvu in se izkljiičpo preživljajo iz dohodkov posestva (ostareli sorodniki, tast in tašča itd.). 12. člen (1) Sprememba višine rednih dohodkov iz 8. do 10. člena tega zakona v preteklem letu vpliva na pravico do invalidskega dodatka šele od 1. aprila tekočega koledarskega leta do 31. marca naslednjega leta. (2) Novi redni dohodki so upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku, izguba rednih dohodkov pa od prvega dne naslednjega meseca, ko je upravičenec sporočil spremembo organu prve stopnje. Na enak način sc upošteva tudi sprememba v številu družinskih članov. (3) Smrt družinskega člana, .na katerega se je delil dohodek pri odločanju o pravici do invalidskega dodatka, vpliva na dodatek šele po šestih mesecih. 13. člen (1) Za osebo, ki se sama preživlja, se po tem zakonu šteje tisti uživalec osebne oziroma družinske invalidnine, ki v svojem gospodinjstvu nima pridobitno zmožnih sorodnikov in tudi ne ožjih družinskih članov ali staršev, ki bi bili v delovnem razmerju ali v pokoju ali bi imeli svoje zemljišče ali dohodek iz samostojne dejavnosti. (2) Otroci, ki glede starosti in šolanja Izpolnjujejo pogoje za prejemanje družinske invalidnine, invalidi I. do V. skupine ter osebe, ki so stare nad 60 let (moški) oziroma nad 50 let (ženske), se štejejo za pridobitno nezmožne. 2. Družinski dodatek 14. člen Pravico do družinskega dodatka imajo uživalci družinske invalidnine po invalidu I. do IV. skupine, ki je do smrti dobival dodatek za postrežbo ih tujo pomoč, če nimajo sami in njihovi družinski člani rednih dohodkov, ki bi na upravičenca presegali ali bili enaki 85 g/e dodatka za postrežbo in tujo pomoč tiste stopnje, ki ga je imel invalid ob smrti. Pri tem se vzame znesek dodatka za postrežbo in tujo pomoč, ki je po zveznih predpisih določen za invalide za tekoče koledarsko leto. 15. člen (1) Družinski dodatek je enak razliki med tistim delom dohodka, ki mesečno pride na upravičenca in 85%> dodatka za postrežbo in tujo pomoč, vendar ne more znašati manj kot 10 °/o dodatka za postrežbo in tujo pomoč na mesec. (2) Souživalcem družinske invalidnine gre en družinski dodatek. IG. člen Glede dohodkov, ki se upoštevajo pri presoji pravice do družinskega dodatka, glede ugotavljanja tistega dela dohodkov, ki pride na upravičenca in glede učinka sprememb v dejstvih in okoli linah premoženjskega stanja na družinski dodatek, se ustrezno uporabljajo določbe tega* zakona o invalidskem dodatku. 17. člen Če uživalec družinske invalidnine izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do družinskega dodatka in pravice do invalidskega dodatka, se mu prizna tista od teh dveh pravic, ki je zanj ugodnejša. 18. člen (1) Uživalci družinske invalidnine, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev pravice do družinskega dodatka, imajo pravico do enkratne denarne pomoči, ki je enaka šestmesečnemu dodatku za postrežbo in tujo pomoč, do katerega je imel invhlid pravico na dan smrti. (2) Pravico do enkratne denarne pomoči iz prejšnjega odstavka ima tudi zakonec umrlega invalida, ki ne izpolnjuje pogojev za pravico do družinske invalidnine, če noben drug družinski član ni uveljavil pravico do družinske invalidnine. 3. Zdravstveno varstvo 19. člen (1) Ožjim družinskim članom invalidov III. do VII. skupine, ki nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva po zvčznem zakonu o vojaških invalidih, se zagotavlja zdravstveno varstvo po tem zakonu, če invalid prejema invalidski dodatek. - (2) Zdravstveno varstvo se zagotavlja ožjim družinskim članom iz prejšnjega odstavka s pogoji, v obsegu in na način, ki je po zveznem zakonu o vojaških invalidih določen za uživalce družinske invalidnine. (3) Ožji družinsld člani invalida, ki imajo pravico do zdravstvenega varstva po predpisih o zdravstvenem varstvu, ki pa jo izgubijo, ko nastopi invalid rehabilitacijo, imajo tisti čas, dokler je Invalid na rehabilitaciji, pravico do zdravstvenega varstva v 'obsegu iz prejšnjega odstavka, in sicer ne glede na invalidsko skupino in na pogoje iz prejšnjega odstavka tega č’ena. (4) Zdravstveno varstvo po tem zakonu se med poklicno rehabilitacijo zagotavlja tudi osebam, ki jim ni bila priznana lastnost vojaškega mirovnega invalida iz naslova bolezni zaradi prenizkega odstotka invalidnosti, če znaša njihova telesna okvara po'predpisih o vojaških invalidih najmanj 30 °/o. Zdravstveno varstvo se navedenim osebam in njihovim družinskim članom prizna v obsegu in na način, ki je po zveznem zakonu o vojaških invalidih določen za uživalce družinske invalidnine. 20. člen Invalidi so oproščeni prispevka k stroškom za zdravila. Tega prispevka so oproščeni tudi tisti uživalci družinske invalidnine, ki imajo pravico do polnega invalidskega dodatka po prvem odstavku 5. člena tega zakona. 4. Rehabilitacija 21. člen (1) Invalidi imajo pravico do medicinske in poklicne rehabilitacije, če izpolnjujejo glede na splošno izobrazbo, starost, zdravstveno stanje in druge okoliščine, pogoje za uspešno rehabilitacijo. (2) Pravico do poklicne rehabilitacije imajo ob pogojih iz prvega odstavka tega člena tudi osebe, ki jim ni bila priznana lastnost vojaškega mirovnega invalida iz naslova bolezni zaradi prenizkega odstotka invalidnosti, če znaša njihova telesna okvara po predpisih o vojaških invalidih najmanj 30 °/o. (3) Rehabilitacija zagotavlja invalidu usposobitev za prejšnji ali kakšen drug primeren poklic, strokovno usposobitev za poklic in strokovno izpopolnitev. 22. člen (1) Invalidi, ki nimajo nikakršne strokovne izobrazbe, se rehabilitirajo tako, da se usposobijo za poklic, za katerega se zahteva strokovna izobrazba, pridobljena s priučitvijo oziroma nižja strokovna izobrazba. (2) Invalidi, ki imajo strokovno izobrazbo nižjo od izobrazbe kvalificiranega delavca pziroma od srednje strokovne izobrazbe, se rehabilitirajo tako, da se usposobijo za poklic, za katerega se zahteva strokovna izobrazba kvalificiranega delavca oziroma srednja strokovna izobrazba. (3) Invalidi, ki imajo strokovno izobrazbo kvalificiranega delavca oziroma srednjo strokovno, izobrazbo ali kakšno višjo strokovno izobrazbo, se rehabilitirajo tako, da se usposobijo za isti poklic ali za kakšen drug poklic, za katerega se zahteva strokovna izobrazba, ki je enaka njegovi izobrazbi. (4) Organ, ki je pristojen za odločanje o pravici do rehabilitacije, lahko pošlje invalida s strokovno izobrazbo iz prejšnjega odstavka tudi na strokovno izpopolnitev, da si pridobi višjo strokovno izobrazbo, kot jo že ima, če se je invalid posebej izkazal s prejšnjim delom in s strokovno usposobitvijo in če ^e da pričakovati. da si bo v rednem roku pridobil tako izobrazbo. (5) Rehabilitacija se lahko opravlja tudi z rednim šolanjem v ustanovah za srednjo strokovno izobrazbo in v visokošolskih zavodih. ^ (6) Invalidi, ki so že poklicno rehabilitirani, nimajo pravice, da bi se z novo poklicno rehabilitacijo usposobili za poklic, za katerega se zahteva strokovna izobrazba enake stopnje kot za poklic, za katerega so se usposobili s prejšnjo rehabilitacijo. 23. člen (1) Če invalid ne more končati rehabilitacije v določenem roku zaradi bolezni ali iz drugih opravičenih razlogov, se lahko rehabilitacija podaljša največ za toliko časa, za kolikor časa je bil invalid zadržan. (2) Če invalid zaradi bolezni ali iz drugih opravičenih razlogov ne konča rehabilitacije z uspehom, je lahko znova poslan na isto rehabilitacijo. 24. člen (1) Invalidom in osebam, ki jim ni bila priznana lastnost vojaškega mirovnega invalida iz naslova bolezni zaradi prenizkega odstotka invalidnosti, če znaša njihova telesna okvara po predpisih o vojaških invalidih najmanj 30 °/o, pripada v času poklicne rehabilitacije oskrbnina. Polna oskrbnina znaša 100 °/o poprečnega mesečnega osebnega dohodka zaposlenih v Socialistični republiki Sloveniji iz prejšnjega leta. (2) Oskrbnina je odvisna od rednih dohodkov iz kmetijske dejavnosti in od drugih rednih dohodkov invalida samega; pri tem se kmetijski dohodki upoštevajo v višini 20 "/o katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Del 'rednih dohodkov, ki pride na invalida, se izračuna tako, da sc njegovi redni dohodki delijo nanj in na družinske člane, ki jih preživlja (11. člen tega zakona). (3) Znesek oskrbnine se zaokroži po šestem.odstavku 5. člena tega zakona. (4) Če znaša del dohodkov, ki pride na invalida, več kot je polna oskrbnina po prvem odstavku tega člena, ima invalid pravico do minimalne oskrbnine, ki znaša 10% polne oskrbnine na mesec. 25. člen (1) Invalid, ki mu pieneha delovno razmerje, ker uveljavlja pravico do poklicne rehabilitacije, lahko zahteva, da se mu namesto oskrbnine po 24. členu tega zakona prizna oskrbnina v višini in pod pogoji, ki jih določajo predpisi o invalidskem zavarovanju, če ima v petletnem obdobju pred vložitvijo zahteve' za poklicno rehabilitacijo najmanj dve leti pokojninske dobe. (2) Osnova za ugotavljanje višine oskrbnine iz prejšnjega odstavka je poprečni delavčev osebni dohodek v zadnjih 12 mesecih. (3) Od oskrbnine, ki je odmerjena po prvem odstavku tega člena, se odšteje pokojnina, ki jo invalid dobiva po predpisih o invalidskem zavarovanju. 26. člen g (1) Če je invalid na poklicni rehabilitaciji zunaj kraja svojega stalnega prebivališča in tam začasno stanuje, se mu oskrbnina, odmerjena po 24. in 25. členu lega zakona, poveča za 15%; če pa vzdržuje družino, se mu oskrbnina poveča za 30 % polne oskrbnine na mesec za vsakega družinskega člana, ki ga preživlja (11. člen tega zakona). (2) Če se invalid redno vozi v drug kraj, kjer je na poklicni rehabilitaciji, mu pripada povračilo stroškov za redno vožnjo. (3) Invalid, ki mu preneha delovno razmerje, ker je poslan na poklicno rehabilitacijo, ima pravico do povračila zneskov, ki jih je plačal po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za podaljšano zavarovanje. 27. člen V času, ko invalid prejema oskrbnino, nima pravice do invalidskega dodatka. 28. člen (1) Za rehabilitacijo invalidov veljajo način in pogoji, ki so določeni za rehabilitacijo delovnih invalidov po predpisih o invalidskem zavarovanju, če ni v tem zakonu drugače določeno. (2) Invalid, ki izpolnjuje pogoje za poklicno rehabilitacijo po tem zakonu In tudi po predpisih o invalidskem zavarovanju, lahko uveljavi pravico do poklicne rehabilitacije le na eni podlagi, ki si jo sam Izbere. 29. člen (1) Pravico do rehabilitacije in oskrbnine med poklicno rehabilitacijo imajo tudi otroci padlih, umrlih ali pogrešanih v okoliščinah iz 1. in 3. točke prvega odstavka ter iz drugega odstavka 3. člena zveznega zakona o vojaških invalidih, če so postali pridobitno nezmožni do dopolnjenega 15. leta starosti ali pozneje med rednim šolanjem, vendar najpozneje do dopolnjenega 26. leta, in če so dani pogoji, da se z rehabilitacijo usposobijo za samostojno življenje. (2) Pravico do rehabilitacije po prejšnjem odstavku imajo tudi otroci invalidov I. in II. skupine, otroci invalidov III. do VII. skupine pa tedaj, če invalid poleg invalidnine dobiva tudi invalidski dodatek oziroma otroški dodatek. 30. člen Ce je treba za rehabilitacijo invalidov preurediti prostore, stroje ali druge naprave jn sredstva za delo, se izdatki krijejo iz proračuna SR Slovenije. V sporazumu z Republiškim komitejem za vprašanja^ borcev NOV in vojaških invalidov ter organizacijo združenega ■dela se določi znesek, namen in način uporabe sredstev. 5. Druge pravice 31. člen (1) Invalidi, pri katerih je vojaška invalidnost v tem, da imajo spodnje okončine okvarjene najmanj za 60°/o ali da imajo zgornje okončine okvarjene najmanj za 80 °/o ter slepi invalidi, imajo pri nakupu motornega vozila na jugoslovanskem trgu pravico do povračila (v nadaljnjem besedilu: regres). (2) Pravico do regresa ima invalid enkrat v šestih letih za osebni avtomobil oziroma enkrat v treh letih za motorno kolo ali skuter. (3) Čc. invalid, ki je dobil regres, odtuji motorno vozilo pred potekom šestih oziroma treh let, mora vrniti sorazmeren' del regresa, računano od prvega naslednjega leta po letu, v katerem je motorno vozilo odtujil, pa do preteka šestih oziroma treh let, in sicer vsako leto po eno šestino oziroma po eno tretjino skupnega regresnega zneska. (4) Regres je odvisen od odstotka invalidnosti ter od rednih dohodkov invalida in njegovih družinskih članov; regres znaša: 1. za invalide s telesno okvaro spodnjih ali zgornjih okončin s 100 %> invalidnostjo in za slepe invalide — 40 "/o od osnove; 2. za invalide s telesno okvaro spodnjih ali zgornjih okončin z SO0/« ali 90% invalidnostjo — 35% od osnove; 3. za invalide s telesno okvaro spodnjih okončin s 60 % ali 70 % invalidnostjo — 30 % od osnove. (5) Regres se poveča za 10%, če redni dohoditi'ne presegajo na družinskega člana 50% poprečnega mesečnega osebnega dohodka zaposlenih iz prejšnjega leta. (6) Del dohodkov, ki pride na družinskega člana, se izračuna tako, kot je določeno za izračunavanje dohodkov v zvezi z invalidskim dodatkom; pri tem se kmetijski dohodki upoštevajo po katastrskem dohodku v 20 % znesku, drugi dohodki pa brez zmanjšanja. 32. člen (1) Osnova za določitev regresa pri nakupu motor-* nega kolesa ali skuterja je prodajna cena vozila, pri nakupu osebnega avtomdbila pa prodajna cena avtomobila jugoslovanske proizvodnje do 1000 cm*. (2) Vrsto motornega vozila, katerega prodajna cena je osnova za regres, določi vsako leto Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov. 33. člen (1) Če umre invalid ali uživalec družinske invalidnine, gre tistemu, ki oskrbi pogreb; pogrebnina za pogrebne stroške. (2) Pogrebnina gre tudi ob smrti zakonca ali nepreskrbljenega otroka invalida oziroma uživalca družinske invalidnine. (3) Pogrebnina gre v zneskih, ki so določeni po predpisih o zdravstvenem varstvu. 34. člen (1) Če umre uživalec družinske invalidnine, ki je do smrti dobival invalidski dodatek oziroma družinski dodatek, gre njegovim družinskim članom (7. člen tega zakona) posmrtnina. (2) Posmrtnina gre v dvomesečnem znesku invalidskega dodatka oziroma družinskega dodatka. - 35. člen (1) Invalidi in drugi uživalci pravic po tem zakonu .majo pravico do povračila potnih stroškov ter stroškov za' hrano iti nastanitev med potjo in prebivanjem v drugem kraju, če jih je pristojni organ poslal ali poklical tja zaradi uveljavitve oziroma uživanja pravic po tem zakonu. (2) Pravico do povračila potnih stroškov ter stroškov za hrarjo in nastanitev imajo uživalci pravic po tem zakonu tudi za spremljevalca, če je bil ta po mnenju' zdravnika posameznika oziroma zdravniške komisije ali zdravstvenega zavoda uživalcu med potjo in prebivanjem v drugem kraju potjreben. (3) Glede povračila potnih stroškov za hrano in nastanitev se smiselno uporabljajo ustrezne določbe zveznih predpisov o vojaških invalidih. 6. Skupne določbe 36. člen Invalidi in druge osebe, ki imajo pravico do pogrebnine po tem zakonu in po drugih republiških predpisih, uveljavljajo to pravico samo po drugih predpisih. 37. člen (1) Pravic po tem zakonu ni mogoče prenesti na drugega. (2) Neizplačani zapadli zneski invalidskega dodatka, družinskega dodatka ter drugih denarnih prejemkov se lahko podedujejo. 38. člen Na invalidski dodatek in družinski dodatek je mogoče seči z izvršbo ali z zavarovanjem: 1. do polovice — za zakonito preživnino; 2. do tretjine — za vse druge terjatve. 39. člen Kadar je pridobitev ali določitev katerekoli pravice po posebnih predpisih odvisna od dohodkov, se denarni prejemki po tem zakonu pri odločanju o pravici ne štejejo za dohodke. 40. člen Uživalec pravic po tem zakonu, ki mu je bil izplačan denarni prejemek, do katerega ni imel pravice, mora vrniti prejeti znesek pod pogoji, ki jih določa zvezni zakon o vojaških invalidih. 41. člen Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov izda natančnejše predpise o načinu izplačevanja invalidskega dodatka, družinskega dodatka in drugih denarnih prejemkov po tem zakonu ter o kontroli izvrševanja izdatkov v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona. 7. Začetek, trajanje in prenehanje pravlf 42. člen (1) Invalidski dodatek in družinski dodatek gresta od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Ce je vložena zahteva v treh mesecih od dneva, ko je izdana odločba o priznanju pravice do invalidnine, gre invalidski dodatek oziroma družinski dodatek od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, od katerega je priznana pravica do invalidnine. (2) Uživalec družinske invalidnine, ki je dobil izplačano enkratno denarno pomoč po 18. členu tega zakona in naknadno izpolni pogoje za priznanje pravice do družinskega dodatka, ne more pridobiti te pravice prej kot po šestih mesecih, odkar je vložil zahtevo za enkratno denarno pomoč. (3) Oskrbnina gre od prvega dne naslednjega meseca, ko je invalid nastopil poklicno rehabilitacijo. (4) Druge invalidske pravice je mogoče uveljaviti šele od dneva, ko je bila priznana pravica do invalidnine. 43. člen (1) Pravice po tem zakonu trajajo, dokler uživalec izpolnjuje pogoje, ki so s tem zakonom predpisani za pridobitev in uživanje teh pravic. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se začeto zdravljenje nadaljuje do konca, vendar ne dalj kot šest mesecev po prenehanju z zakonom predpisanih pogojev; začeta poklicna rehabilitacija in prejemanje oskrbnine se nadaljujeta do konca rehabilitacije, vendar največ še dve leti, če gre za Invalida, ki je med rehabilitacijo izgubil lastnost invalida, ker se mu je invalidnost zmanjšala pod določeni minimum. (3) Uživalcu invalidskega dodatka oziroma družinskega dodatka, ki biva v tujini dalj kot dva meseca, se izplačevanje dodatka ustavi za ves čas bivanja v tujini. Dodatek se začne ponovno izplačevati, ko se vrne iz tujine, če niso nastale take spremembe, ki bi vplivale na pravico do dodatka in njegovo višino. 44. člen (1) Ce je invalid ali kdo drug, ki uživa pravico do invalidskega dodatka oziroma družinskega dodatka, s pravnomočno sodbo obsojen na zapor do šestih mesecev, mu gre medtem ko prestaja kazen, za kolikor je daljša kot mesec dni, 50 "/o invalidskega dodatka oziroma družinskega dodatka, če preživlja orušinske člane iz 7. člena tega zakona; če pa ne preživlja takih družinskih članov, mu za ta čas ne gre invalidski dodatek oziroma družinski dodatek, če obsojeni uživa invalidski dodatek skupaj z drugimi, se izplačuje drugim so-uživalcem invalidski dodatek brez povečanja za obsojenega (drugi odstavek 5. člena tega zakona). (2) Ce je invalid ali kdo drug, ki uživa invalidske pravice, s pravnomočno sodbo obsojen na zapor daljši kot šest mesecev, mu ne gredo invalidske pravice tisti čas, ko prestaja kazen. (3) Upravni organ, ki odloča o invalidskih pravicah, lahko določi, da se družinskim članom invalida I. do VI. skupine, ki prestaja kazen nad šest mesecev zapora, izplačuje ta čas invalidski dodatek, do katerega bi imel pravico, če bi invalid umrl, vendar največ znesek njegovega invalidskega dodatka, fazen če je bil tak Invalid obsojen za kaznivo dejanje iz koristoljubja, s katerim je bila prizadeta škoda družbenemu premoženju. (4) Če je invalid ali kdo drug, ki uživa invalidske pravice, v preiskovalnem zaporu, se izplačuje družini, ki jo uživalec preživlja, polovica njegovega invalidskega dodatka oziroma družinskega dodatka. Zadržana polovica se izplača uživalcu .pozneje, če je kazenski postopek s pravnomočno odločbo ustavljen ali če je uživalec s pravnomočno sodbo oproščen obtožbe oziroma, če je obtožba zoper njega zavrnjena, toda ne zaradi nepristojnosti sodišča. 45. člen Invalidi in druge osebe, ki uživajo pravice po tem zakonu morajo v petnajstih dneh prijaviti pristojnemu upravnemu organu vsako osebno spremembo ali spremembo v dejanskih okoliščinah, ki vpliva na posamezno pravico ali na njen obseg. III. POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC 46. člen (1) Pravice po tem zakonu se uveljavljajo na zahtevo upravičenca. (2) O pravicah po tem zakonu odloča na prvi stopnji občinski upravni organ, pristojen za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov. (3) O regresni zahtevi za nakup motornega vozila odloča Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov. (4) Nadzorstvo in strokovno pomoč pri delu občinskih upravnih organov iz drugega odstavka tega člena zagotavlja Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov. 47. člen (1) V postopku za uveljavljanje pravic po tem za-Konu se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če ni v tem zakonu drugače predpisano. (2) Občinski upravni organ, ki vodi postopek, mora uradno preskrbeti listine, s katerimi se dokazuje kakšno dejstvo ali stanje, ki ima pomen za izdajo ali izvršitev odločbe ali za kakšno upravno dejanje v korist stranke, če spada izdaja take listine v pristojnost kateregakoli organa te občine. (3) Odločbo o pravicah po tem zakonu, ki je postala v upravnem postopku dokončna, je mogoče razveljaviti po nadzorstveni pravici, če je bil z njo prekršen materialni, zakon v korist posameznika, in sicer najpozneje v petih letih od dneva, ko je postala dokončna. 48. člen (1) Zdravniške komisije, ki so po zveznem zakonu o vojaških invalidih pristojne za ugotavljanje invalidnosti, dajejo izvid in mnenje o pridobitni nezmožnosti, če je pridobitna nezmožnost pogoj za posamezno pravico po tem zakonu. (2) Pogoj za povečanje invalidskega dodatka po tretjem odstavku 5. člena tega zakona (bolniki vezani na posteljo, slepi) se dokazuje z izvidom in mnenjem zdravstvene organizacije. 49. člen (1) Odločbo prve stopnje, s katero je komu priznan Invalidski dodatek, družinski dodatek ali pravica do poklicne rehabilitacije in oskrbnine, je treba predložiti v revizijo. (2) Revizijo opravlja po uradni dolžnosti Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov, ki je pristojen tudi za reševanje pritožb zoper odločbe prve stopnje o temeljnih pravicah po zakonu o vojaških invalidih in o pravicah po tem zakonu. (3) Če je vložena zoper odločbo prve stopnje pritožba, se odloči o reviziji m o pritožbi z isto odločbo. (4) Revizija in pritožba ne odložita izvršitve odločbe, razen če gre za odločbo, s katero je priznana pravica do poklicne rehabilitacije oziroma oskrbnine 50. člen (1) V reviziji lahko da upravni organ druge stopnje k odločbi prve stopnje soglasje ali pa jo spremeni, odpravi ali razveljavi v škodo ali korist stranke, če s tem ni prizadeta pravica koga drugega. (2) Organ prve stopnje, katerega odločba je bila v reviziji odpravljena ali razveljavljena in vrnjena v ponoven postopek, izda novo odločbo. (3) Novo odločbo prve stopnje je treba predložiti v revizijo; v njej se preizkusi samo to, ali je nova odločba v skladu z razlogi, iz katerih je bila prejšnja prva odločba odpravljena ali razveljavljena. 51. člen Če zoper odločbo organa prve stopnje, ki jo je treba predložiti v revizijo, ni vložena pritožba, revizija pa ni opravljena v treh mesecih od dneva, ko organ 'druge stopnje prejme zadevo, se šteje, da je revizija opravljena in da je k odločbi dano soglasje. 52. člen (1) Zoper odločbo druge stopnje in zoper odločbo, s katero je bila v reviziji spremenjena odločba prve stopnje, je mogoč upravni spor. (2) Zoper odločbo v reviziji ni mogoč upravni spor, če je bila z njo odločba prve stopnje odpravljena ali razveljavljena in vrnjena organu prve stopnje v ponoven postopek, in sicer ne glede na to, ali je bila zoper odločbo prve stopnje vložena pritožba ali ne. 53. člen (1) Odločbe, s katerimi so komu priznane pravice Po tem zakonu, se izvršujejo uradno. Odločbe izvršuje Pristojni upravni organ prve stopnje. (2) Odločba druge stopnje, s katero je bila v revizijskem oziroma v revizijskem in pritožbenem postopku prva odločba spremenjena, se izvrši po njeni vročitvi organu prve stopnje. 54. člen (1) Stroški v zvezi s postopkom za priznanje pravic po tem zakonu trpi organ, ki vodi postopek. (2) V postopku za priznanje pravic po tem zakonu se ne plačujejo takse. 55. člen (1) Pristojni občinski upravni organi morajo voditi evidenco o uživalcih invalidskega dodatka, družinskega dodatka in drugih denarnih prejemkov, ki zagotavlja zbiranje potrebnih statističnih in finančnih podatkov. (2) Pristojni občinski upravni organi pošiljajo poročila s podatki iz evidence po stanju na koncu leta. (3) Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov izda natančnejše predpise o evidenci v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona. IV. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 56. člen (1) Prevedbo invalidskih dodatkov, družinskih dodatkov in oskrbnin opravi organ prve stopnje. (2) Upravičencu, ki izpolnjuje pogoje za priznanje invalidskega dodatka ob uveljavitvi tega zakona in vloži zahtevo za priznanje invalidskega dodatka v roku treh mesecev od uveljavitve, gre pravica do invalidskega dodatka od dneva uveljavitve tega zakona. 57. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1979. St. 192-7/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1712. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o borcih za severno mejo v letih 1918 in 1919 in o slovenskih vojnih dobrovoljcih iz vojn 1912 do 1918 Razglaša se zakon o spremembah ih dopolnitvah zakona o borcih za severno mejo v letih 1918 in 1919 in o slovenskih vojnih dobrovoljcih iz vojn 1912 do 1918, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1978, na seji Zbora občin dne 25. decembra 1978 in na seji skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 25. decembra 1978. St. 0100-28/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o borcih za severno mejo v letih 1918 in 1919 in o slovenskih vojnih dobrovoljcih iz vojn 1912 do 1918 Zakon o borcih za severno mejo v letih 1918 in 1919 in o slovenskih vojnih dobrovoljcih iz vojn 1912 do 1918 (Uradni list SRS, št. 51-294/71 in št. 19-165/73) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: ZAKON o borcih za severno mejo v letih 1918 in 1919 in o slovenskih vojnih dobrovoljcih iz vojn 1912 do 1918 1. člen Za borce za severno mejo v letih 1918 in 1919 (v nadaljnjem besedilu: borci) se po tem zakonu štejejo ¥ udeleženci bojev, ki so v času od 1. novembra 1918 do 1. februarja 1919 vstopili v slovenske prostovoljne vojaške enote, ki so se borile za osvoboditev severnih krajev Slovenije. Za slovenske vojne dobrovoljce iz vojn 1912 do 1918 (v nadaljnjem besedilu: dobrovoljci) se po tem zakonu štejejo občani slovenske narodnosti, ki so v vojnah v letih 1912 do 5. decembra 1918 prostovoljno vstopili v srbsko ali črnogorsko vojsko ali oborožene sile bloka držav, v katerem sta bili Srbija in Črna gora, z namenom, da se borijd za narodno osvoboditev Slovencev in drugih jugoslovanskih narodov ter za njihovo združitev v skupno državo Jugoslavijo, in so ostali na vojaški dolžnosti do demobilizacije oziroma do časa, ko so bili pred koncem vojne oproščeni vojaške dolžnosti zaradi nesposobnosti ali zaradi državnih ali narodnih potreb. Za dobrovoljce po tem zakonu se štejejo tudi tisti občani slovenske narodnosti, ki so leta 1917 v znak protesta proti nekaterim hegemoni-stičnim nastopom vodstva izstopili iz dobroveljskega korpusa SHS v Odesi. 2. člen 1 Borci in dobrovoljci, ki nimajo pravice do zdravstvenega varstva po- drugih predpisih, uživajo zdravstveno varstvo po tem zakonu v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu. Borci in dobrovoljci imajo pravico, da vsako leto izkoristijo eno brezplačno in dve vožnji s 75-odstot-nim popustom z železnico, ladjo ali avtobusom v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. 3. člen Borci iz prvega odstavka 1. člena tega zakona, ki so bili v bojih na severni meji najmanj šest tednov in dobrovoljci iz drugega odstavka 1. člena tega zakona, imajo tudi pravico do nadomestila za stroške letnega dopusta, ki znaša 75 odstotkov mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto. 4. člen O pravicah borcev in dobrovoljcev iz 2. in 3. člena tega zakona odloča občinski upravni organ, ki je pristojen za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov. 5. člen Osebe, ki so bile v času narodnoosvobodilne vojne sodelavci okupatorjev ali njihovih pomagačev, nimajo pravic po tem zakonu. 6. člen Sredstva, ki so potrebna za uresničevanje pravic po tem zakonu, se zagotavljajo v proračunu SR Slovenije. , 7. člen Za izvrševanje tega zakona skrbi Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov. 8. člen Pravice po tem zakonu gredo upravičencem, ki so uveljavili lastnost borca iz prvega odstavka 1. člena tega zakona do 31. decembra 1970 In lastnost dobro- voljca iz drugega odstavka 1. člena tega zakona do 31. decembra 1972. 9. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1979. St. 59-4/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978 Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1713. ' Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o prispevku za usmerjeno izobraževanje v letu 1979, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma Razglaša se zakon o prispevku za usmerjeno izobraževanje v letu 1979, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1978 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1978 ter skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenijo na seji 26. decembra 1978. St. 0100-31/78 Ljubljana, dne 25, decembra 1978. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON f o prispevku za usmerjeno izobraževanje v letu 1979, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Zavezanci za prispevek za usmerjeno izobraževanje, ki niso sklenili dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980, plačujejo v letu 1979 prispevek iz dohodka -za usmerjeno izobraževanje po 11., 11. a in 15. členu zakona o osnovah ter načinu obračunavanja 'in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1979 (Urad--ni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 24/77, 8/78 in 30/78) — po stopnji 7 %> 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-217/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. S 1714. Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 2. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter četrtega odstavka 42. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1978 sprejela ODLOK P imenovanju namestnika predsednika Republiškega komiteja za kulturo Za namestnika predsednika Republiškega komiteja za kulturo se imenuje: Peter Ogrizek, diplomirani politolog, sekretar sekcije za politični sistem Zvezne konference SZDL Jugoslavije. St. 111-6/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1715. Na podlagi 28. alinee 335. člena, 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 74. člena in 1. točke 75. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1978 sprejela ODLOK o razrešitvi sodnika Vrhovnega sodišča SR Slovenije Razreši se: Karel Mejak, dolžnosti sodnika Vrhovnega sodišča SR Slovenije z 31. decembrom 1978. St. 111-13/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1716. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi SR Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnje obsojencev ODLOK o pomilostitvi obsojenih oseb 1. člen Kazen zapora se zniža: Halitu Beriši. rojenemu leta 1942 se kazen 20 let zapora zniža za 3 leta; Martinu Gorišku, rojenemu leta 1937 se kazen 6 let zapora zniža za 1 leto; Milanu S e v n š k u , rojenemu leta 1946 se kazen 15 let zapora zniža za 2 leti; Aleksandru Živkoviču, rojenemu leta 1931 se kazen 12 let zapora zniža za 1 leto. 2. člen Izrečena kazen Zapora se spremeni v pogojno obsodbo: Vincencu Kole ti, rojenemu leta 1927 se izrečena kazen 5 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo tako, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v 2 letih ne bo storil novega kaznivega dejanja; Milošu Kovačeviču, rojenemu leta 1927 se izrečena kazen 1 leta zapora spremeni v pogojno obsodbo tako, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v 2 letih ne bo storil novega kaznivega dejanja. St. 25-1/78 j Ljubljana, dne 21. decembra 1978. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 1717. Ustavno sodišče Socialistične, republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti 2. in 3. odstavka 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na seji dne 12. 12. 1978 odločilo : Ugotovi se, da sta določbi 21 in 3. odstavka 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54/72 in 19/77) prenehali veljati. Obrazložitev Na podlagi 1. odstavka 412. člena ustave SR Slovenije je Ustavno sodišče SR Slovenije z odločbo št. U I 11/78-6 z dne 1. 6. 1978 (Uradni list SRS, št. 13/78) ugotovilo, da določbi 2. in 3. odstavka 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54/72 in 19/77) nista v skladu z ustavo SR Slovenije. Glede na to, da navedeni zakonski določbi nista bili usklajeni z ustavo v šestmesečnem roku v smislu 2. odstavka 412. člena ustave SR Slovenije, sta nehali veljati in je ustavno sodišče po 2. odstavku 412. člena ustave SR Slovenije in 2. alinei 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) to ugotovilo s svojo odločbo. Ustavno sodišče SR Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik dr. Jože Brilej in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Rem-škar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič. St. Ul 11/78-18 Ljubljana, dne 12. decembra 1978. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 1718. Na podlagi pete alinee prvega odstavka in drugega odstavka 9. člena zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 24-1516/77 in 20-1306/78) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o dopolnitvi odloka o podrobnejši opredelitvi nekaterih olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1978 1. člen Za 1. členom odloka o podrobnejši opredelitvi nekaterih olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 9-572/78) se dodasta nova 1 a in Ib člen, ki se glasita: »la. člen Za vlaganje v razvoj višjih oblik obmejnega gospodarskega sodelovanja (peta alinea 9. člena zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1978) se štejejo naložbe v lastna ali mešana podjetja na obmejnem območju sosednjih držav. 1 b. člen Za naložbe v cestno infrastrukturo (sedma alinea 9. člena zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1978) se štejejo vlaganja v cestne objekte, na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v okviru samoupravne interesne skupnosti za ceste za območje ene ali več občin oziroma za območje mestne ali regionalne skupnosti kot posebne družbenopolitične skupnosti.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-1/78 Ljubljana, dne 20. decembra 1978. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Anton Vratuša 1. r. 1719. Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8/73, 37/73, 13/74, 29/75 in 8/78) izdaja Izvršni -svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o načinu ugotavljanja davčne osnove za zavezance za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela iz negospodarskih dejavnosti, ki ustvarjajo dohodek na način, ki velja za gospodarske dejavnosti I Odlok o načinu ugotavljanja davčne osnove za zavezance za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela iz negospodarskih dejavnosti, ki ustvarjajo dohodek na način, ki velja za gospodarske dejavnosti (Uradni list SRS, št. 23/73, 20/75 in 29/75), preneha veljati. a II Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979. St. 420-1/78 Ljubljana, dne 21. decembra 1978. Izvršni, svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Anton Vratuša 1. r. 1720. Na podlagi 256. člena ustave SFRJ in 2. alinee 396. člena ustave SRS, v zvezi z 11. členom zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 30/78) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o spremembah odloka o kompenzaciji za meso juncev in junic v letu 1978 1. člen V naslovu odloka o kompenzaciji za meso juncev in junic v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 19/78) se besede »v letu 1978« nadomestijo z besedami »v letih 1978 in 1979«. 2. člen V 1. členu se besede »20. julija do 31. decembra 1978« nadomestijo z besedami »20. julija 1978 do 15. februarja 1979«. 3. člen V 3. členu se besede »v proračunu SR Slovenije za leto 1978« nadomestijo z besedami »v proračunih SR Slovenije za leti 1978 in 1979«. 4. člen V 8. členu se besedi »31. januarja« nadomestita z besedama »15. marca«. 5. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1979. St. 426-2/78 Ljubljana, dne 21. decembra 1978. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Anton Vratuša 1. r. 1721. Na podlagi drugega odstavka 88. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o povračilu in nagradah sodnikom porotnikom višjih sodišč in Vrhovnega sodišča SR Slovenije 1. člen Sodnikom porotnikom višjih sodišč in Vrhovnega sodišča SR Slovenije pripada za opravljanje funkcije sodnika porotnika povračilo dejanskih stroškov, nadomestilo izgubljenega osebnega dohodka oziroma zaslužka in nagrada. I. POVRAČILO DEJANSKIH STROŠKOV 2. člen Dejanski stroški po tem odloku so potni stroški in stroški za prehrano ter prenočišče. 3. člen Potni stroški obsegajo stroške prihoda in povratka sodnika porotnika od kraja njegovega prebivališča do sedeža sodišča ali kraja, kjer opravlja funkcijo sodnika porotnika. Stroški za prevoz se priznajo v višini dejanskih izdatkov za potovanje z brzim ali osebnim vlakom v prvem razredu ali z avtobusom ali z drugim javnim prometnim sredstvom. 4. člen Če ni javnega prometnega sredstva ali če sodnik porotnik javnega prometnega sredstva iz opravičenih razlogov ni mogel uporabiti, ima pravico do kilometrine. Kilometrina se prizna samo, če je razdalja od prebivališča do kraja, kjer naj bi sodnik porotnik opravljal svojo funkcijo oziroma od prebivališča do železniške ali avtobusne postaje večja kot tri kilometre v eni smeri. 5. člen Stroški za prehrano in prenočišče se priznajo sodnikom porotnikom v obliki dnevnice. Celo dnevnico dobi sodnik porotnik, če je službeno potovanje trajalo od 12 do 24 ur, polovico dnevnice pa, če je službeno potovanje trajalo od 8 do 12 ur. Pravica do dnevnice gre samo sodniku porotniku, katerega stalno ali začasno prebivališče je zunaj kraja, kjer je sedež sodišča, oziroma zunaj kraja, kjer opravlja funkcijo sodnika porotnika. 6. člen Sodnikom porotnikom višjih sodišč in Vrhovnega sodišča SR Slovenije se odmerja kilometrina in dnevnica v višini zneskov, kot se odmerja sodnikom istega sodišča. II. NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA OZIROMA ZASLUŽKA 7. člen Sodnik porotnik, ki je odsoten z dela zaradi opravljanja funkcije sodnika porotnika, ima pravico do nadomestila izgubljenega osebnega dohodka. Organizacija združenega dela, samoupravna interesna skupnost ali druga samoupravna organizacija ali skupnost, pri kateri je sodnik porotnik v delovnem razmerju, mu izplača nadomestilo osebnega dohodka, sodišče pa povrne nadomestilo organizaciji združenega dela, samoupravni interesni skupnosti ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti. 8. člen Sodnikom porotnikom, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, pripada nadomestilo za izgubljeni zaslužek v višini, ki se določa glede na poprečni dnevni zaslužek v ustreznem poklicu in odvisno od časa izvrševanja funkcije sodnika porotnika. 9. člen Sodnikom porotnikom, ki niso zajeti v določbah 7. in 8. člena tega odloka (gospodinje, upokojenci in drugi) in tisti, ki so v delovnem razmerju, vendar v času izvrševanja funkcije sodnika porotnika niso bili odsotni z dela, imajo pravico do nadomestila v pavšalnem znesku do 120 din na dan, odvisno od časa izvrševanja funkcije sodnika porotnika. III. NAGRADA 10. člen Nagrada se prizna sodniku porotniku glede na čas, ki ga prebije pri opravljanju te funkcije in glede na težo obravnavane zadeve. Nagrado prizna sodnikom porotnikom po prosti presoji predsednik senata, pri katerem je sodnik porotnik sodeloval, vendar ne več kot 150 din za en dan opravljanja funkcije sodnika porotnika. IV. SKUPNE DOLOČBE 11. člen Takoj po končani obravnavi, najkasneje pa v 15 dneh po obravnavi,« predloži sodnik porotnik zahtevek za povračilo dejanskih stroškov in izgubljenega zaslužka. Ce ima sodnik porotnik pravico do nadomestila izgubljenega osebnega dohodka, mu izda sodišče potrdilo o opravljanju funkcije sodnika porotnika. 12. člen Sklep o povračilu dejanskih stroškov, o povračilu nadomestila izgubljenega osebnega dohodka oziroma o povračilu izgubljenega zaslužka in o nagradi izda predsednik senata, pri katerem je sodnik porotnik sodeloval, izplačilo pa se izvrši po odobritvi predsednika sodišča. 13. člen Povračila in nagrade sodnikom porotnikom se izplačujejo iz predračunskih sredstev sodišč. V. KONČNE DOLOČBE 14. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati: — odlok o povračilih in nagradah sodnikom porotnikom okrožnih sodišč, okrožnih gospodarskih sodišč, Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča SR Slovenije (Uradni hst SRS, št. 5/66); — odlok o kilometrini, dnevnicah in nagradah sodnikom porotnikom okrožnih sodišč, okrožnih gospodarskih sodišč, Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 10/74 in 14/77). 15. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1979. St. 113-9/78 Ljubljana, dne 14. decembra 1978. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Anton Vratuša 1. r. 1722. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76), 18. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1979 (Uradni list SRS. št. 39/74, 29/75. 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 24/77, 8/78 in 30/78) objavlja republiški sekretariat za finance dopolnitev PREGLEDA stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1979 (Uradni liet SRS, št. 27/78) 1. Naslov pregleda se spremeni tako, da se glasi »Pregled stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1979« 2. Za 1. točko se doda nova 1 a. točka, ki se glasi: la. Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka so: (glej tabelo!) 3. Stopnje davkov in prispevkov iz tabele pod 1 a se uporabljajo od 1. januarja 1979. Stopnja davka iz osebnega dohodka delavcev, ki ga je uvedla občina Ljubljana Center se uporablja do 31. marca 1979. k St. 420-6/78 Ljubljana, dne 28. decembra 1978. Republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. «, Z^‘ OBČINA Republiški davek iz osebnega dohodka delavcev Občins)ci davek iz osebnega dohodka delavcev Prispevki za samoupravne int. skupnosti (iz stolpca 11 pregleda pod 1) Zbirne stopnje davkov in prispevkov po ■j« domicilu de-a> lavcev 2T (4+5-*-6+7 + 8 n iz pregledov pod 1) 1 2 3 4 5 6 7 1. Ajdovščina 1,00 0,50 31,08 32,58 11,28 2. Brežice 1,00 0,50 30,59 32,09 11,44 3. Celje 1,00 — 30,81 31,81 10,71 4. Cerknica 1,00 0,50 31,49 32,99 11,79 5. Črnomelj 1,00 0,50 32,09 33,59 12,45 6. Domžale 1.00 0,50 27,60 29,10 9,26 7. Dravograd 1,00 0,50 29,73 31,23 10,56 8. Gornja Radgona 1,00 0,75 29,76 31,51 10,47 9. Grosuplje 1,00 0,50 31,82 33,32 11,42 10. Hrastnik 1,00 0,50 30,42 31,92 10,63 11. Idrija 1,00 0,50 31,73 33,23 11,96 12. Ilirska Bistrica 1,00 0,50 31,41 32,91 12,14 13. Izola 1,00 0,50 31,16 32,66 11,56 14. Jesenice 1,00 0,50 29,64 31,14 11,04 15. Kamnik 1,00 0,50 30,19 31,69 10,67 16. Kočevje 1,00 0,50 29,25 30,75 9,84 17. Koper 1,00 0,50 30,44 31,94 11,14 18. Kranj 1,00 0,50 29,34 30,84 10,26 19. Krško 1,00 0,50 32,37 33,87 12,94 20. Laško 1,00 0,50 29,28 30,78 9,92 21. Lenart 1,00 0,50 30,90 32,40 11,15 22. Lendava 1,00 0,50 29,84 31,34 10,24 23. Litija 1,00 0,50 31,08 32,58 12,37 24. Ljubljana Bežigrad 1,00 0,50 29,38 30,88 9,76 25. Ljubljana Center 1,00 0,50 29,38 30,88 9,76 26. Ljubljana Moste-Polje 1,00 0,50 29,38 20,88 9,76 27. Ljubljana Šiška 1,00 0,50 29,38 30,88 9,76 28, Ljubljana Vič-Rudnik 1,00 0,50 29,38 30,88 9,76 29. Ljutomer 1,00 0,50 29,99 31,49 10,48 30. Logatec 1,00 0,50 32,20 33,70 12,18 31. Maribor 1,00 — 28,72 29,72 9,39 32. Metlika 1,00 0,50 32,63 34,13 12,99 33. Mozirje 1,00 0,50 30,25 31,75 10,39 34. Murska Sobota 1,00 0,50 30,96 32,46 11,00 35. Nova Gorica 1,00 0,50 30,46 31,96 11,06 36. Novo mesto 1,00 0,50 32,69 34,19 12,81 37. Ormož 1,00 0,50 30,32 31,8£ 10,25 38. Piran 1,00 0,50 30,50 32,00 11,45 39. Postojna 1,00 0,50 30,73 32,23 11,50 1 2 3 4 5 6 7 40. Ptuj 1,00 0,50 29,69 31,19 9,95 41. Radlje ob Dravi 1,00 0,50 30,92 32,42 11,48 42. Radovljica 1,00 0,50 29,50 31,00 10,83 43. Ravne na Koroškem 1,00 0,50 29,91 31,41 10,82 44. Ribnica 1,00 0,50 30,42 31,92 10,59 45. Sevnica 1,00 0,50 31,41 32,91 12,26 46. Sežana 1,00 0,50 30,33 31,83 11,28 47. Slovenj Gradec 1,00 0,50 29,54 31,04 11,12 48. Slovenska Bistrica 1,00 0,50 30,66 32,16 11,06 49. Slovenske Konjice 1,00 0,50 31,20 32,70 11,94 50. Šentjur 1,00 0,50 29,43 30,93 10,63 51. Škofja Loka 1,00 0,50 30,08 31,58 11,19 52. Šmarje 1,00 0,50 31,06 32,56 11,11 53. Tolmin 1,00 0,50 32,88 34,38 11,68 54. Trbovlje 1,00 0,50 31,03 32,53 10,58 55. Trebnje 1,00 0,50 31,44 32.94 11,99 56. Tržič 1,00 0,50 28,30 29,80 9,30 57. Velenje 1,00 0,50 30,00 31,50 12,21 58. Vrhnika 1,00 0,50 29,78 31,28 10,90 59. Zagorje 1.00 0.50 30,58 32,08 11,23 60. Žalec 1,00 0,50 31,69 33,19 11,45 1723. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 61/77, 9/78 in 41/78), izdaja republiška sekretarka za finance ODREDBO o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 1. Zavezanci za davke in prispevke iz osebnih dohodkov za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti plačujejo davke in prispevke (za skupnost otroškega varstva, izobraževalne skupnosti, kulturne skupnosti, telesno-kulturne skupnosti in skupnosti socialnega skrbstva) iz osebnih dohodkov z enim prenosnim nalogom na prehodne račune po posameznih občinah, po stopnjah, ki so objavljene v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 27/78 in 36/78). Na prenosnem nalogu iz prejšnjega odstavka vpišejo zavezanci za davke in prispevke iz osebnih dohodkov v namenu nakazila: osnovo za obračun davka in prispevkov iz osebnega dohodka, zbirno stopnjo (odstotek) in mesec za katerega se vplačujejo davki in prispevki iz osebnih dohodkov. 2. Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji vodi za posamezno občino naslednje prehodne račune za vplačevanje davkov in prispevkov iz osebnih dohodkov po zbirnih stopnjah iz 1. točke te odredbe, posebej za zavezance s področij gospodarstva in posebej za zavezance s področij negospodarstva. Z»P- Občina Zbirna stopnja •/e Prehodni račun za vplačevanje in prispevkov iz osebneea gospodarstvo št. računa zbirnih stopenj davkov dehodka pri SDK negospodarstvo št. računa 1 2 3 4 5 1. Ajdovščina 11,28 52010-844-001-70668 52010-844-001-80006 2. Brežice 11,44 51626-844-662-70613 51620-844-002-80011 3. Celje 10,71 56766-844-663-70629 50700-844-003-80027 4. Cerknica 11,19 50160-844-004-70034 50160-844-004-80032 5. Črnomelj 12,45 52110-844-005-70055 52110-844-005-80053 6. Domžale 9,26 50120-844-606-70060 50120-844-006-80069 7. Dravograd 10,56 51820-844-007-70076 51820-844-007-80074 8. Gornja Radgona 10,47 51910-844-008-70097 51910-844-008-80095 9. Grosuplje 11,42 50130-844-009-70104 50130-844-009-80102 10. Hrastnik 10,63 52760-844-016-76125 52700-844-010-80123 11. Idrija 11,96 52026-844-611-76136 52020-844-011-80139 12. Ilirska Bistrica 12,14 52210-844-012-76146 52210-844-012-80144 13. Izola 11,56 51400-844-013-70167 51400-844-013-80165 Zap. Občina St. Zbirna stopnja •/# Prehodni račun za vplačevanje in prispevkov iz osebnega gospodarstvo št. računa zbirnih stopenj davkov dohodka prt SDK negospodarstvo št. računa 1 2 3 4 S 14. Jesenice 11,04 51530-844-014-70172 51530-844-014-80170 15. Kamnik 10.67 50140-844-015-70188 50140-844-015-80186 16. Kočevje 9,84 51300-844-016-70193 51300-844-016-80191 17. Koper 11,14 51400-844-017-70200 51400-844-017-80209 18. Kranj 10,26 51500-844-018-70216 51500-844-018-80214 19. Krško 12.94 51600-844-059-70695 51600-844-059-80693 20. Laško 9,92 50710-844-019-70237 50710-844-019-80235 21. Lenart 11,15 51800-844-020-70242 51800-844-020-80240 22. Lendava 10.24 51920-844-021-70258 51920-844-021-80256 23. Litija 12,37 50150-844-022-70263 50150-844-022-80261 24. Ljubljana Bežigrad 9.76 50102-844-024-70284 50102-844-024-80282 25. Ljubljana Center 9,76 50100-844-025-70307 50100-844-025-80305 26. Ljubljana Moste-Polje 9,76 50103-844-026-70312 50103-844-026-80310 27. Ljubljana Šiška 9,76 50104-844-027-70328 50104-844-027-80326 28. Ljubljana Vič-Rudnik 9,76 50101-844-028-70333 50101-844-028-80331 29. Ljutomer 10,48 51930-844-029-70349 51930-844-029-80347 30. Logatec 12,18 50110-844-023-70279 50110-844-023-80277 31. Maribor 9,39 51800-344-030-70354 51800-844-030-80352 32. Metlika 12,99 52110-844-033-70375 52110-844-033-80373 33. Mozirje 10.39 52810-844-034-70380 52810-844-034-80389 34. Murska Sobota 11,00 51900-844-035-70396 51900-844-035-80394 35 Nova Gorica 11.06 52000-844-036-70403 52000-844-036-80401 36. Novo mesto 12,81 52100-844-037-70419 52100-844-037-80417 37. Ormož 10,25 52410-844-038-70424 52410-844-038-80422 38. Piran 11,45 51410-844-039-70445 51410-844-039-80443 39. Postojna 11.50 52200-844-040-70450 52200-844-040-80459 40. Ptuj 9,95 52400-844-041-70466 52400-844-041-80464 41. Radlje ob Dravi 11,48 51820-844-042-70487 51820-844-042-80485 42. Radovljica 10.83 51540-844-043-70492 51540-844-043-80490 43. Ravne na Koroškem 10.82 51830-844-044-70515 51830-844-044-80513 44. Ribnica 10,59 51310-844-045-70520 51310-844-045-80529 45. Sevnica 12,26 51610-844-046-70536 51610-844-046-80534 46. Sežana 11,28 51420-844-047-70557 51420-844-047-80555 47. Slovenj Gradec 11,12 51840-844-050-70583 51840-844-050-80581 48. Slovenska Bistrica 11.06 51810-844-048-70562 51810-844-048-80560 49 Slovenske Konjice 11,94 50720-844-049-70578 50720-844-049-80576 50. Šentjur 10.63 50700-844-051-70599 50700-844-051-80597 51. Škofja Loka .11,19 51510-844-052-70606 51510-844-052-80604 52. Šmarje 11.11 50730-844-053-70627 50730-844-053-80625 53. Tolmin 11,68 52030-844-054-70632 52030-844-054-80630 54. Trbovlje 10,58 52700-844-055-70648 52700-844-055-80646 55. Trebnje 11,99 52100-844-056-70653 52100-844-056-80651 56. Tržič 9,30 51520-844-057-70669 51520-844-057-80667 57. Velenje 12,21 52800-844-058-70674 52800-844-058-80672 58. Vrhnika 10,90 50110-844-060-70702 50110-844-060-80700 59. Zagorje 11,23 52700-844-061-70718 52700-844-061-80716 60. Žalec 11,45 50750-844-062-70723 50750-844-062-80721 3. Služba družbenega knjigovodstva razporeja plačana sredstva iz prehodnih računov iz 2. točke te odredbe po strukturi udeležbe individualnih stopenj, ki jih vključuje zbirna stopnja posamezne občine iz 1. točke te odredbe, v dobro zbirnih računov posameznih družbenopolitičnih skupnosti oziroma samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti. Sredstva iz prehodnih računov iz prejšnjega odstavka se praznijo dan pred določenim terminom za prazrijenje zbirnih računov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti. 4. Z dnem, ko začne veljati ta odredba neha veljati odredba o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 12/78 in 25/78). 5. Ta odredba začne veljati 1. januarja 1979. St. 420-6/78 Ljubljana, dne 28. decembra 1978 Republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r. - 1724. Na podlagi tretjega odstavka 137. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78), tretjega odstavka 11. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in tretjega odstavka 10. člena zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 30/78) izdaja republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun ODREDBO o načinu zbiranja sredstev od denarnih kazni za kazniva dejanja, gospodarske prestopke in prekrške, ter sodnih taks, in o delitvi teh sredstev med občine 1. Dc-narne kazni, izrečene za kazniva dejanja, gospodarske prestopke in prekrške ter sodne takse se plačujejo na vplačilne račune, ki so določeni z odredbo sekretarja za finance. 2. Denarne kazni, izrečene za kazniva dejanja, se zbirajo na Prehodni račun denarnih kazni za kazniva dejanja v SR Sloveniji. Denarne kazni izrečene za gospodarske prestopke se zbirajo na Prehodni račun denarnih kazni za gospodarske prestopke v SR Sloveniji. Denarne kazni izrečene za prekrške se zbirajo na Prehodni račun denarnih kazni za prekrške v SR Sloveniji. Sodne takse se zbirajo na Prehodni račun sodnih taks v SR Sloveniji. 3. Sredstva, zbrana na računih iz prejšnje točke, se v skladu s posebnim aktom, ki ga za vsako leto posebej izda republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, delijo med občine in to dvakrat mesečno v dobro žiro računov proračunov posameznih občin. Ob zaključku vsakega leta se napravi obračun tako, da se eventualne pozitivne oziroma negativne razlike poračunajo. 4. Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o načinu zbiranja in delitvi sredstev od plačanih denarnih kazni za prekrške med občine (Uradni list SRS, št. 5/74). Ta odredba začne veljati 1. januarja 1979. St. 402-76/78 Ljubljana, dne 20. decembra 1978. Republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun Jože Pacek 1. r. 1725. Na podlagi 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter v skladu z določili resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 24/77) izdaja direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko ODREDBO o višini poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu SR Slovenije v obdobju januar—september 1978 Poprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca v gospodarstvu SR Slovenije je znašal v obdobju januar—september 1978 din 5.558. St. 010-10/78 Ljubljana, dne 13. decembra 1978. Zavod SR Slovenije za statistiko Direktor Franta Komel 1. r. 1726. Na podlagi 44. člena zakona o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino (Uradni list SRS, št. 16/77) in 13. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za zagotovitev materialne osnove za delo Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, je skupščina Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino 26. decembra 1978 sprejela SKLEP o prispevku iz dohodka za delovanje Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino za leto 1979 1. člen Člani Samoupravne interesne skupnosti SRS za ekonomske odnose s tujino (v nadaljnjem besedilu: skupnost) obračunavajo in plačujejo za leto 1979 prispevek za delovanje skupnosti v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za zagotovitev materialne osnove za delo Samoupravne interesne skupnosti SRS za ekonomske odnose s tujino (v nadaljnjem besedilu: samopravni sporazum) in določbami tega sklepa. 2. člen Zavezanec za plačilo prispevka po 2. točki 6. člene samoupravnega sporazuma je podpisnik samoupravnega sporazuma — član skupnosti po 5. členu zakona o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino (Uradni list SRS, št. 16/77). Zavezanec za plačilo prispevka po 2, točki 6. člena samoupravnega sporazuma je tista temeljna ali druga organizacija združenega dela ali druga organizacija, ki je uvozila blago ali, plačala uvoženo storitev ali imela drug devizni odliv (razen odlivov po kreditnih poslih s tujino) kot končni uporabnik ter tista temeljna ali druga organizacija združenega dela, ki je uvozila blago široke potrošnje za nadaljnjo dinarsko prodajo na domačem trgu. 3. člen Po 2. točki 6. člena samoupravnega sporazuma člani skupnosti obračunavajo in plačujejo prispevek po stopnji 0,08 e/» od vrednosti uvoza blaga in storitev v določenem obdobju in sicer: 1. za prvo trimesečje 1979 od vrednosti uvoženega blaga, plačil za storitve in drugega odliva deviz v obdobju od 1.11. do 31. 12. 1978; 2. za drugo trimesečje 1979 od vrednosti uvoženega blaga, plačil za storitve in drugega odliva deviz v obdobju od 1. 1, do 30. 3.1979; 3. za tretje trimesečje 1979 od vrednosti uvoženega blaga, plačil za storitve in drugega odliva deviz v obdobju od 1. 1. do 30. 6. 1979; 4. za četrto trimesečje 1979 od vrednosti uvoženega blaga, plačil za storitve in drugega odliva deviz v obdobju od 1. 7. do 30. 9. 1979. 4 člen Osnova za ugotovitev vrednosti uvoženega blaga in storitev, ne glede na valutno področje, je dinarska protivrednost devizne vrednosti uvoženega blaga in storitev, izračunane po veljavnem tečaju Zveznega izvršnega sveta, na dan nastanka • obveznosti. Po obdobjih iz 3. člena tega sklepa se v osnovo zajemajo podatki in sicer za: — dosežen fizični uvoz blaga (po datumu carinske deklaracije). — druga plačila v tujino, ki pomenijo dejanski odliv deviz, razen plačil uvoza blaga iz prve alineje tega odstavka ter odlivov po kreditnih poslih s tujino (po datumu izvršitve naloga v poslovni banki). Podlaga za izračunavanje osnove iz 1. odstavka tega člena so evidence, ki so jih člani skupnosti dolžni voditi po odredbi o vodenju evidenc o sklenjenih deviznih in kreditnih poslih s tujino (Uradni list SFRJ, št. 42/77), tei' računovodski podatki članov skupnosti o uvozu blaga in storitev oz o deviznem odlivu po vseh vrstah plačil (blagovni uvoz, blagovni in neblagovni odlivi; oprema, surovine, reprodukcijski material, rezervni deli; plačila materialnih pravic na tehnologijo; pličila investicijskega vzdrževanja, montaže, izvajanja investicijskih del v domovini; plačila storitev tujih oseb, oplemenitenja blaga; potni stroški in dnevnice v tujini, stroški delovanja poslovnih enot v tujini, stroški opravljanja drugih gospodarskih dejavnosti v tujini ter vsi drugi odlivi, razen odlivov po kreditnih poslih s tujino. 5. člen Člani skupnosti plačajo prispevek po 1. točki 6. člena samoupravnega sporazuma v višini 1.000 din do 31. 1. 1979 s splošnim prenosnim nalogom ločeno od vplačila dela prispevka po drugem odstavku tega člena. Člani skupnosti obračunavajo in vplačujejo prispevek po 3. členu tega sklepa: — po 1. točki 3. člena do 31. 1. 1979, — po 2. točki 3. člena do 30. 4. 1979, — po 3. točki 3. člena do 31. 7. 1979, — po 4. točki 3. člena do 31. 10. 1979. Člani skupnosti vplačujejo prispevek iz 1. in 2. odstavka tega člena na zbirne račune odprte po občinah pri podružnicah Službe družbenega knjigovodstva, ki so pristojne za člane skupnosti glede na sedež člana in sicer: — člani enot od I—XIV na račun — 842-64082: prispevki iz dohodka za delovanje skupnosti iz gospodarstva. — člani enot od XV—XXV na račun — 842-65672: prispevki iz dohodka za delovanje skupnosti iz negospodarstva. Člani skupnosti pri vplačilu prispevka na splošnem prenosnem nalogu v okviru »sklicevanje na številko« navedejo matično številko dobljeno od Republiškega zavoda SRS za statistiko ob registraciji. 6. člen Izvršni odbor skupščine skupnosti je dolžan v letu 1979 tekoče spremljati vplačevanje prispevka po tem sklepu in dvakrat letno poročati skupščini skupnosti ter če pride do odstopanj, predlagati skupščini spremembo 3. člena tega sklepa. 7. člen Izvršni odbor skupščine skupnosti po potrebi izda tehnična navodila za izvajanje tega sklepa. 8. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 90/67-2 Ljubljana, dne 26. decembra 1978. Predsednik Anton Slapernik 1. r. 1727. Na podlagi 395., 396 , 397. in 398. člena zakona o združenem delu so sprejeli organi upravljanja organizacij združenega dela, družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju v skupnost združenega dela za medsebojno plansKo in poslovno sodelovanje za družbeno prehrano v SR Sloveniji I. SPLOSNE določbe 1. člen S tem samoupravnim sporazumom se ustanovi skupnost združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje, določijo njena organiziranost, članstvo v njej, delovno področje, pravice in obveznosti članov ter sankcije v primeru kršitve določil tega sporazuma. 2. člen' Delovno področje skupnosti je določeno s pojmom družbene prehrane, pod katerim v okviru tega sporazuma razumemo: I. Proizvodnja in distribucija hrane 1. Centralne (regionalne) tovarne hrane, ki proizvajajo pripravljene in polpripravljene obroke za prehrano občanov izven doma 2. Decentralizirane pripravljalnice in razdeljeval-nice hrane pri posameznih koristnikih, kot so: — VVZ — osemletke, srednje šole, gimnazije, višje in visoke šole — domovi (dijaški, študentski, za ostarele, samski itd.) — organizacije združenega dela — drugi večji potrošniki 3. Decentralizirane pripravljalnice in razdeljevalni-ce hrane na javnih mestih II. Proizvodnja surovin in repromateriala 1. Proizvodi primarne proizvodnje in predelave, ki . služijo kot surovina oziroma polizdelek za proizvodnjo hrane 2. Gotovi izdelki kot sestavni del obroka 3. Repromaterial, potreben pri proizvodnji hrane III. Proizvodnja opreme 1. Oprema za tovarne hrane 2. Oprema za pripravljalnice in razdeljevalnice hrane 3. Transportna oprema IV. Proizvodnja embalaže 1. Transportna embalaža 2. Neoddvojljiva embalaža 3. člen Skupnost združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje za družbeno prehrano v SR Sloveniji (v nadaljevanju: »skupnost«) je družbeno pravna oseba. Skupnost deluje na podlagi tega sporazuma, ki je javen in se hrani pri Gospodarski zbornici Slovenije. Sedež skupnosti je v Ljubljani. 4. člen Skupnost predstavlja in zastopa predsednik izvršilnega odbora skupnosti. II. ČLANSTVO SKUPNOSTI 5. člen Člani skupnosti so: proizvajalci surovin ter gotove in polpripravljene hrane, proizvajalci reprodukcijskega materiala ter opreme in transportnih sredstev, porabniki gotove in polpripravljene hrane, poslovne banke, samoupravne interesne skupnosti, Gospodarska zbornica Slovenije, poslovne skupnosti in druge organizacije združenega dela in njihove asociacije. Seznam članov skupnosti je priloga tega sporazuma. 6. člen Član skupnosti postane posamezna organizacija iz prejšnjega člena s podpisom tega sporazuma ter s tem prevzame vse pravice in obveznosti, ki iz njega izhajajo. Člani skupnosti s področja združenega dela so delovne organizacije. IH. CILJI IN NALOGE SKUPNOSTI 7. člen Skupnost je ustanovljena z namenom, da se podpisniki dogovarjajo in dogovorijo predvsem: — o enotni in usklajeni razvojni politiki in skladnem razvoju kapacitet družbene prehrane v SRS, — o združevanju sredstev za skupne naložbe v družbeno prehrano, — o pogojih za financiranje naložb na področju družbene prebrane, — o politiki in pogojih regresiranja in bonifikacij na področju družbene prehrane, — o usklajeni in organizirani preskrbi surovin, repromateriala in opreme, — o usklajenem in organiziranem plasmanu izdelkov družbene prehrane, — o zagotavljanju nenehnega razvoja tehnologije in kvalitete družbene prehrane, — o usklajeni politiki izobraževanja za potrebe družbene prehrane, — o verifikaciji programov in naložb v družbeno prehrano. 8. člen Za uresničitev ciljev in nalog skupnosti, bodo članice sprejemale samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja družbene prehrane v SRS za srednjeročno obdobje. Uresničevanje nalog in ciljev plana iz prejšnjega odstavka, bo skupnost opredeljevala v letnih načrtih, ki jih na predlog Izvršilnega odbora sprejme zbor podpisnikov. IV. PRAVICE IN OBVEZNOSTI PODPISNIKOV 9. člen Podpisniki tega sporazuma imajo zlasti naslednje pravice in obveznosti: — da tvorno sodelujejo ; oblikovanju politike razvoja družbene prehrane v SRS, — da skupaj oblikujejo politiko združevanja sredstev za skupne naložbe na področju družbene prehrane v SRS, — da skupaj določajo pogoje financiranja in kreditiranja naložb v družbeno prehrano, — da oblikujejo politiko regresiranja in bonifikacij nosilcem družbene prehrane — članom skupnosti, — potrjujejo programe naložb v skladu s tem sporazumom, — da sodelujejo pri oblikovanju politike usmerjenega izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja kadrov za potrebe družbene prehrane, — da zagotavljajo proizvodnjo in plasman potrebnih količin izdelkov v skladu s sprejetimi letnimi načrti skupnosti, — da oblikujejo skupno politiko glede zagotavljanja deficitarnih surovin, repromateriala in opreme, — da skupno oblikujejo politiko cen na področju družbene prehrane, — da zagotavljajo ustrezno kvaliteto proizvodov, — da zagotavljajo nenehen razvoj tehnologije na področju družbene prehrane, — da zagotavljajo pogoje za prioritetno vključevanje domačih proizvajalcev opreme v sistemu priprave in delitve hrane, — da zagotavljajo pogoje za vključevanje uvozne opreme in dobaviteljev, ki kooperirajo z domačimi proizvajalci opreme, — da zagotavljajo skladen razvoj in izkoriščenost zmogljivosti v skladu s sprejetim planom, — da sodelujejo pri delu organov skupnosti ter uresničujejo njihove odločitve, — da uresničujejo cilje skupnosti preko organizacije skupnega pomena v skladu z določili tega sporazuma, planom razvoja družbene prehrane in sklepi organov skupnosti, — da v medsebojnem poslovanju spoštujejo in izvajajo določila tega sporazuma, na njegovi osnovi sprejetih posebnih sporazumov, dogovorov in na drug način sprejete sklepe in skupno politiko. V. ORGANI SKUPNOSTI 10. člen Organi skupnosti so: — zbor podpisnikov, — izvršilni odbor, — arbitraža, — strokovni odbori, — komisija za ugotavljanje kršitev in izrekanje ukrepov, — druge komisije. 11. člen Zbor podpisnikov sestavljajo po en delegat vsakega podpisnika. Delovne organizacije, članice posamezne sestavljene organizacije, lahko izvolijo skupnega delegata. Zbor podpisnikov izvoli izmed delegatov delovno predsedstvo, ki vodi posamezno sejo zbora. Zbor veljavno sklepa z večino glasov navzočih delegatov. 12. člen Zbor podpisnikov ima zlasti naslednje pristojnosti: — spremlja in zagotavlja izvajanje tega sporazuma, — sprejema letne načrte uresničevanja temeljev plana razvoja družbene prehrane v SRS, — spremlja izvrševanje plana in sprejema ukrepe za njegovo uresničevanje, — usklajuje dejavnost podpisnikov in določa delitev dela med njimi, — sprejema posamezne sporazume s ciljem izvrševanja nalog skupnosti, — določa enotno politiko pri odobravanju kreditov obratom družbene prehrane, — določa, spremlja in organizira usmerjeno izobraževanje kadrov za potrebe družbene prehrane, — opravlja tudi druge zadeve, za katere je pristojen po tem sporazumu. 13. člen Izvršilni odbor šteje 15 članov in ga izvoli zbor podpisnikov. Izvršilni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika predsednika. Predsednik sklicuje in vodi seje ter predlaga dnevni red. 14. člen Mandat članov izvršilnega odbora traja štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana izvršilnega odbora. 15. člen Izvršilni odbor ima zlasti naslednje pristojnosti: — opravlja koordinacijo dejavnosti odločilnih dejavnikov na področju družbene prehrane v SRS. — predlaga in pripravlja gradivo za zbor podpisnikov, — sklicuje zbor podpisnikov in predlaga dnevni red, — oblikuje in izvaja kadrovsko politiko skupnosti, — spremlja in izvaja ukrepe za izvajanje tekoče poslovne politike skupnosti, — obravnava predloge strokovnih odborov in jih po potrebi posreduje pristojnim dejavnikom, — določa enotno metodologijo kalkulacij cen za izdelke družbene prehrane, — opravlja druge zadeve, za katere je pristojen po tem sporazumu, ali po sklepu zbora podpisnikov. 16. člen Izvršilni odbor je sklepčen, če seji prisostvuje večina članov. Izvršilni odbor veljavno sklepa z večino glasov vseh članov. 17. člen Glede na specifična področja dejavnosti se pri skupnosti oblikujejo naslednji strokovni odbori: — odbor za tehnologijo in razvoj, — odbor za verifikacijo projektne dokumentacije, — odbor za ekonomiko in poslovanje. 18. člen Odbori Štejejo 5 do 7 članov in jih imenuje izvršilni odbor. Odbore vodijo predsedniki, ki jih izvolijo člani odbora na prvi seji. Odbori veljavno odločajo z večino glasov vseh članov. 19. člen Odbor za tehnologijo in razvoj ima zlasti naslednje pristojnosti in naloge: — organizira in koordinira raziskovalno dejavnost na področju družbene prehrane v SRS, — povezuje razvojne dejavnosti na področju družbene prehrane z organizacijami v SFRJ in v tujini, — določa normativne tehnološke rešitve na področju družbene prehrane, — daje predloge in pobude za sprejem, oziroma dopolnitve zakonskih in drugih predpisov, — opravlja druge naloge v skladu s tem sporazumom ter sklepi zbora podpisnikov in izvršilnega odbora. 20. člen Odbor za verifikacijo projektne dokumentacije ima zlasti naslednje pristojnosti in naloge: — ugotavlja in potrjuje skladnost nameravanih naložb s planom razvoja družbene prehrane v SRS, — ugotavlja in potrjuje skladnost predloženih tehnoloških rešitev s sprejetimi normativnimi rešitvami, — ugotavlja in potrjuje skladnost predložene investicijske dokumentacije z določili zakonskih in drugih predpisov, — obvezno daje mnenja o investicijski dokumentaciji za družbeno prehrano s tehnološkega, družbenega in socialnega vidika komisijam, ki jih imenujejo investitorji v skladu z 12. členom zakona o investicijski dokumentaciji (Uradni list SRS, št. 7/76), — uveljavlja obveznosti in pravice podpisnikov sporazuma. 21. člen Poslovna banka lahko odobri investicijski kredit za naložbe na področju družbene prehrane investitorju le na osnovi dokumentacije, ki jo je v skladu 's prejšnjim členom potrdil odbor za verifikacijo projektne dokumentacije pri skupnosti. 22. člen Odbor za ekonomiko in poslovanje ima zlasti naslednje pristojnosti in naloge: — obravnava in usklajuje razvojne programe podpisnikov na področju družbene prehrane, — pripravlja in oblikuje samoupravni sporazum o temeljih plana .razvoja na področju družbene prehrane v SRS, — pripravlja letne načrte uresničevanja srednjeročnega plana skupnosti, — obravnava analize družbenoekonomskih gibanj na področju družbene prehrane, — obravnava, načrtuje in usklajuje tokove surovin in .repromateriala, kakor tudi izdelkov družbene prehrane, — organizira in racionalizira nabavo surovin, repromateriala in opreme, — organizira usklajen plasman izdelkov družbene prehrane, — obravnava in predlaga način financiranja naložb 'in združevanja sredstev na področju družbene prehrane, — obravnava in predlaga sistem regresiranja bonifikacij nosilcem družbene prehrane, — daje naloge in zadolžitve organizaciji, ki opravlja posle skupnega pomena skupnosti. — opravlja druge naloge v skladu s tem sporazumom ter sklepi zbora podpisnikov in izvršilnega odbora. 23. člen Komisija za ugotavljanje kršitev in izrekanje ukrepov šteje 5 članov. Imenuje jo izvršilni odbor. Svoje delo lahko uredi s posebnim poslovnikom, ki ga sprejme izvršilni odbor. 24. člen Po potrebi lahko izvršilni odbor za posamezne naloge, ali področja imenuje začasne ali stalne komisije. Hkrati z imenovanjem komisije, določi izvršilni odbor tudi njene naloge in pristojnosti ter način pokrivanja morebitnih dodatnih stroškov. VI. IZVAJANJE SPORAZUMA 25. člen Organizacijo izvajanja posameznih nalog skupnega pomena, ki izhajajo iz tega sporazuma, podpisniki poverijo delovni organizaciji HP UNIVIT, Ljubljana. Te naloge so zlasti: — analiza tržišča in družbenoekonomskih gibanj na področju družbene prehrane, — vodenje in usklajevanje strokovno-projektant-skega dela (konsalting team oziroma inženiring za izdelavo investicijsko-tehnične dokumentacije) ža naložbe na področju družbene prehrane, — programiranje in spremljanje izkoriščanja proizvodnih in spremljajočih zmogljivosti in izdelovanje analize delitve dela in specializacije med podpisniki, — vodenje evidence o združenih sredstvih in izvajanje finančnega poslovanja skupnosti, — opravljanje strateškega marketinga na področju družbene prehrane, — organiziranje in vodenje eksperimentalnih degustacijskih centrov, — nabavljanje surovih in drugega materiala dogovorno s podpisnicami in obrati družbene prehrane, — operativno izvajanje tega sporazuma in opravljanje drugih zadev, po pooblastilu posameznih podpisnikov ali organov skupnosti. 26. člen HP Univit je dolžan izvršilnemu odboru poročati o svojem delu na področju družbene prehrane. 27. člen Za potrebna obratna sredstva združujejo podpisniki — organizacije združenega dela — člansko vlogo v višini 5.000 dinarjev, ki se vrne vlagateljem v enem letu po izstopu, oziroma po prenehanju skupnosti. 28. člen Sredstva za opravljanje nalog skupnega pomena in strokovnih in administrativno-tehničnih zadev za skupnost se pridobivajo s svobodno menjavo dela in zaračunavanjem storitev. 29. člen Letni prispevek podpisnika — delovne organizacije, določi izvršilni odbor v skladu z načeli svobodne menjave dela v okviru finančnega načrta. Finančni načrt sprejme izvršilni odbor za vsako leto posebej. VII. REŠEVANJE SPOROV 30. člen Podpisniki so soglasni, da bodo vse eventualne medsebojne spore reševali sporazumno. Ce spora ne bo možno rešiti na način iz prejšnjega odstavka, bodo podpisniki reševanje spora predložili arbitraži pri Gospodarski zbornici Slovenije Odločba arbitraže je dokončna in ima moč izvršilnega naslova. VIII. NORMATIVNA UREDITEV ODNOSOV 31. člen Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas. 32. člen Skupnost lahko preneha na osnovi sklepa zbora podpisnikov, sprejetega z 2/3 večino vseh podpisnikov. 33. člen K temu sporazumu lahko naknadno pristopijo zainteresirani dejavniki, ki podpišejo ta sporazum. 34. člen Podpisnik lahko izstopi iz skupnosti s sklepom svojega organa upravljanja in enoletnim izstopnim rokom, ki začne teči 1. 1. po sprejetju tega sklepa. 35. člen V, času izstopnega roka mora podpisnik iz prešnje-ga člena izpolniti vse svoje obveznosti do skupnosti. Če svojih obveznosti ne izpolni v izstopnem roku, se le-ta ustrezno podaljša. 36. člen Zoper podpisnika, ki ne izpofhjuje obveznosti ali krši posamezne določbe tega sporazuma, se lahko izrečejo naslednji ukrepi: 1. opomin 2. javni opomin 3 povrnitev povzročene škode 4. denarna kazen v višini najmanj 5.000 dinarjev in največ 50.000 dinarjev. 5. izključitev iz skupnosti. 37. člen Ukrepe od 1. do 4. točke prejšnjega člena izreka komisija skupnosti za ugotavljanje kršitev in izrekanje ukrepov. Ukrep izključitve podpisnika izreka zbor podpisnikov z večino glasov vseh podpisnikov. IX. KONČNE DOLOČBE 38. člen Ta sporazum se spreminja in dopolnjuje na enak način kot je bil sprejet. 39. člen Sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 7. decembra 1978. Predsednik delovnega predsedstva zbora podpisnic Tone Mastnak 1. r. Podpisniki: ABC Pomurka — KZ PANONKA. Murska Sobota, ABC Pomurka — Agrorrevkur, Murska Sobota, ABC Pomurka — Mlekarska industrija in trgo- vina, Maribor, ABC Pomurka — Mesna industrija, Murska Sobota, ABC Pomurka — Gostinsko prehrambeni center LAGUNA, Ljubljana, HP Tališ, Maribor, HP Droga, Portorož, HP Kolinska, Ljubljana, HP Uni-vit, Ljubljana, SOZD Tima — Agrokombinat, Maribor, SOZD Tima — Agrokombinat, Lenart, SOZD Tima — Kmetijski kombinat. Slovenska Bistrica, SOZD Tima — Kmetijska zadruga Zadružnik, Maribor, SOZD Tima — Živilski kombinat Intes, Maribor, SOZD Tima — Tovarna mesnih izdelkov Košaki, Maribor, SOZD Tima — Oskrbni center, Maribor, Industrija metalnih polizdelkov IMPOL, Slovenska Bistrica, Kmetijska zadruga, Metlika, Emona Commerce, Ljubljana, Emona — Mesna industrija Zalog, Ljubljana Polje, Emona — Ribarstvo-export, Ljubljana, Živilska industrija ETA, Kamnik, Industrija gostinske opreme IGO, Ljubljana. SOZD — Timov — Agraria, Koper, Iskra — Invest servis, Ljubljana, KIT — Storitve — Zunanja trgovina in inženiring, Ljubljana, Hmezad, Žalec, Kmetijski kombinat — Živilska industrija Petovija, Ptuj, Šolski center za gostinstvo, Novo mesto, Centralni zavod za napredek gospodinjstva, Ljubljana. Jugobanka — Temeljna banka, Ljubljana, Mlekopromet, Ljutomer, Žito, Ljubljana, SOZD Dobrina, Celje, Kmetijski kombinat, Šentjur, Poslovna skupnost za živilsko industrijo, Ljubljana, Fructal — Alko, Ajdovščina, KZK Kranj. 1728. Odvetniška zbornica Slovenije je na svoji XXVIII. redni letni skupščini dne 30. junija 1978 na podlagi 14. člena zakona o odvetništvu in drugi pravni pomoči (Uradni list SRS, št. 29/72) sprejela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA IN TARIFE o nagrajevanju odvetnikov 1. člen V pravilniku in tarifi o nagrajevanju odvetnikov (Uradni list SRS, št. 14/75 in 11/77) se v 7. členu 3. odstavek spremeni tako, da se glasi: »Tarifa predpisuje, katera opravila se nagrajujejo po porabljenem času. Ce ni drugače določeno, znaša nagrada za porabljeno uro dela 150 dinarjev.« 2. člen 13. člen se spremeni tako, da se glasi: »Za čakanje na obravnavo ali med sodnim posvetovanjem, za odsotnost iz pisarne v času potovanja in podobno gre odvetniku odškodnina po 100 dinarjev za vsako začeto uro, vendar ne več kot za 7 ur na dan.« 3. člen V 14. členu se 3. odstavek spremeni tako, da se glasi: »Pri neocenljivih predmetih, za katere ni v tarifi drugače določeno, se vrednost oceni po pristojnosti na prvi stopnji, in sicer na 10.000 dinarjev v postopku pri občinskih organih, na 30.000 dinarjev v postopku pri temeljnih sodiščih, na 50.000 dinarjev v postopku pri višjih sodiščih, na 60.000 dinarjev v postopku pri republiških sodiščih in organih ter na 70.000 dinarjev v postopku pri zveznem sodišču in zveznih organih.« 4. člen V tar. št. 1 se 4. točka spremeni tako, da se glasi: »4. zasebne tožbe zaradi kaznivih dejanj, storjenih s sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu 300« 5. člen Tar. št. la se spremeni tako, da se glasi: »Zagovor in zastopanje v predhodnem postopku din 1. za sodelovanje v predhodnem postopku, za zagovor obdolženca, za zastopanje oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca: zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom določena kot glavna kazen denarna kazen ali zapor do petih let 300 zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom določena kazen zapora nad pet let ali hujša kazen 500 ter za vsako začeto drugo in nadaljnjo uro po 100 dinarjev ter povračilo za zamudo časa po 13. členu pravilnika; 2. zastopanje oškodovanca — 50 0/o nagrade iz 1. točke ter za- vsako začeto drugo in nadaljnjo uro zastopanja še nagrada po 100 dinarjev ter povračilo za zamudo časa po 13. členu pravilnika« 6. člen Tar. št. 2 se spremeni tako, da se glasi: »Zagovarjanje obdolženca ter zastopanje zasebnega tožilca, oškodovanca kot tožilca in oškodovanca po vložitvi obtožnega predloga, obtožnice ali zasebne tožbe din 1. zagovarjanje obdolženca ter zastopanje zasebnega tožilca ali oškodovanca kot tožilca: pred sodnikom posameznikom temeljnega sodišča 300 pred senatom temeljnega sodišča po obtožnem predlogu ' 500 pred senatom temeljnega sodišča po obtožnici ali pred senatom vojaškega sodišča 808 pred senatom peterice temeljnega ali vojaškega sodišča 1.200 2. zagovarjanje obdolženca, zastopanje zasebnega tožilca ali oškodovanca kot tožilca: na seji pritožbenega senata: pred višjim sodiščem 440 pred vrhovnim ali vojaškim sodiščem 620 na drugostopni obravnavi: pred višjim sodiščem 800 pred vrhovnim ali vojaškim sodiščem 1.000 3. zastopanje oškodovanca pred rednim ali voja- škim sodiščem 50 "/e nagrade iz 1. in 2. točke ter plačilo po 4. točki; 4. poleg nagrade za obravnavo ali sejo po 1. in 2. točki gre za vsako začeto drugo in nadaljnjo uro obravnave ali seje, v primeru preložitve ali prekinitve obravnave ali seje pa za vsako začeto uro po 100 dinarjev ter povračilo za zamudo časa po 13. členu pravilnika; 5. če je po vložitvi obtožnice, obtožnega predlo ga ali zasebne tožbe, vendar pred zaslišanjem obdolženca in izvajanjem dokazov prišlo do ustavitve postopka — 50% nagrade, ob preložitvi obravnave pa 25 % nagrade po tej tar. št., vendar ne manj kot 100 6. nagrada po 1. do 3. točki gre za prvo obravnavo in za vsako nadaljnjo obravnavo v isti zadevi, če se je kasnejša obravnava začela znova po 305. členu ZKP.« 7. člen V tar. š-t. 3 se 2. točka spremeni tako, da se glasi: »2. pritožbe oškodovanca in pritožbe zoper odločbe v postopku — 50 %> iz 1. točke.« 8. člen V tar. št. 5 — se v točki 1. a) pri vrednosti spornega predmeta do din 200 spremeni nagrada od din 90 na »din 100« — se 2. točka spremeni tako, da se glasi: din »2. tožbe na podlagi faktur ali izpiskov iz poslovnih knjig, če je sodišče izdalo plačilni nalog — 50"/o nagrade po tar. št. 5/la), vendar ne manj kot 100 dinarjev in ne več kot 300« 9. člen V tar. št. 7 — se 2. točka spremeni tako, da se glasi: »2. za vsak posamezen narok, na katerem so se obravnavala samo procesna vprašanja, ali za narok, na katerem se je pred obravnavanjem glavne stvari postopek končal z umikom tožbe ali s poravnavo ali s sodbo na podlagi pripoz-nave t- 50% nagrade po tar. št. 5/1 in 5/3, vendar ne manj kot 100« — se 4. točka spremeni tako, da se glasi: »4. poleg nagrade za narok po 1. in 3. točki gre za vsako začeto drugo in nadaljnjo uro zastopanja po 100 dinarjev ter povračilo za zamudo časa po 13. členu pravilnika;« 10. člen V tar. št. 9 se 6. točka spremeni tako, da se glasi: »6. poleg nagrade po 2. točki gre za vsako začeto drugo in nadaljnjo uro zastopanja po 100 dinarjev ter povračilo za zamudo časa po 13. členu pravilnika.« 11. člen V tar. št. 10 — se 1. točka spremeni tako, da se glasi: am »4. predlogi, ki uvajajo izvršilni postopek in predlogi za izdajo začasne odredbe ali proti njej — 50% nagrade po tar. št. 5/1, vendar ne manj kot 100« — se 3. točka spremeni tako, da se glasi: »3. zastopanje na narokih — za vsak posamezen narok 50% nagrade po tar. št. 5/1, poleg tega gre za vsako začeto drugo in nadaljnjo uro zastopanja še nagrada po 100 dinarjev ter povračilo za zamudo časa po 13. členu pravilnika;« 12. člen V tar. št. 11 se 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. vse druge vloge — 25% nagrade po tar. št. din 5/1, vendar ne manj kot 100 dinarjev in ne več kot 150« 13. člen V tar. št. 12 se 7. in 8. točka spremenita tako, da se glasita: »7. za protestiranje menice — 25% nagrade po tar. št. 5/1, vendar ne manj kot 100« 8. zastopanje na narokih — 75% nagrade iz te tar. št. ter za vsako začeto drugo in nadaljnjo uro zastopanja še nagrada po 100 dinarjev ter povračilo za zamudo časa po 13. členu pravilnika.« 14. člen V tar. št. 13 se 2. točka spremeni tako, da se glasi: »2. zastopanje na obravnavah — kakor po 1. točki, za vsako začeto drugo in nadaljnjo uro zastopanja še nagrada 100 dinarjev ter povračilo za zamudo časa po 13. členu pravilnika.« 15. člen V tar. št. 16 se 5. točka spremeni tako, da sc glasi: »5. zastopanje in 'udeležba na obravnavah — po 1. do 4. točki ter za vsako začeto drugo in nadaljnjo uro zastopanja še nagrada po 100 dinarjev ter povračilo za zamudo časa po 13. členu pravilnika.« 16. člen V tar. št. 17 se 2. točka spremeni tako, da se glasi: »2. zastopanje in udeležba na obravnavah — po 1. točki ter za vsako začeto drugo in nadaljnjo uro zastopanja še nagrada po 100 dinarjev ter povračilo za zamudo časa,po 13. členu pravilnika.« 17. člen V tar. št. 19 se 2. točka 'spremeni tako, da se glasi: »2. zastopanje na narokih za preizkus terjatev in dln na razdelilnih narokih — po tar. št. 10/3, vendar ne manj kot 100« 18. člen V tar. št. 23 se 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. predlog, s katerim se uvede postopek, in druge vloge v postopku 100« 19. člen Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljajo pa-se od 1. januarja 1979. St. 194/78 Ljubljana, dne 30. junija 1978. Odvetniška zbornica Slovenije Predsednik Ivan Japelj 1. r. Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun je dal soglasje k tem spremembam in dopolnitvam z odločbo št. P 75-5/78 z dne 18. decembra 1978. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE 1729. Na podlagi 58. člena ustave SR Slovenije, upoštevajoč usmeritve samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Brežice, Laško in Sevnica za obdobje 1976—1980 so delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani po delegatih v skupščini občinske zdravstvene skupnosti Brežice na seji zbora uporabnikov 6. decembra 1978 in na seji zbora izvajalcev 6. decembra 1978; Laško na seji zbora uporabnikov 7. decembra 1978 in seji zbora izvajalcev 7. decembra 1978 ter v skupščini zdravstvene skupnosti Sev- nica na seji zbora uporabnikov 8. decembra 1978 in na seji zbora izvajalcev 8. decembra 1978, sprejeli SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Brežice, Laško in Sevnica 1. člen V samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Brežice, Laško in Sevnica (Uradni list SRS, št. 10/78) se v prvem odstavku 51. člena črtata besedi: »ali v tujini«. 2. člen Za prvim odstavkom 51. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Kadar zdravstvena skupnost napoti upravičenca na zdravljenje v tujino, se mu za čas ambulantnega zdravljenja določi skupaj s spremljevalcem, kadar je odobreno tudi spremstvo, višina povračila za stroške prehrane m nastanitve, katera znaša 80 odstotkov dnevnice za III. skupino delovnih mest po veljavni odločitvi o najvišjih zneskih dnevnic za službeno potovanje v tujino, ki sc priznajo zveznim upravnim organom in zveznim organizacijam med materialne stroške«. Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. Sedanji tretji odstavek postane četrti odstavek, v katerem se na koncu črta pika in doda besedilo: »v državi ali tujini«. Sedanji četrti odstavek postane peti odstavek. 3. člen Ta sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se, kot vse druge določbe sporazuma od 1. maja 1978 dalje. St. 022-1/78 Brežice, dne 6. decembra 1978. Občinska zdravstvena skupnost Brežice Predsednik skupščine Maks Toplišek 1. r. St. 022-1/78 Laško, dne 7. decembra 1978. Občinska zdravstvena skupnost Laško Podpredsednik skupščine dr. Margita Kočiš 1. r. St. 022-1/78 Sevnica, dne 8. decembra 1978. Občinska zdravstvena skupnost Sevnica Predsednik skupščine Zvone Krajnc 1. r. 1730. Na podlagi 11. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Brežice, Laško in Sevnica za obdobje 1976 do 1980 za leti 1979 in 1980 in prvega odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 14/75 in 31/76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Brežice na seji dne 6. decembra 1978, Laško na seji dne 7. decembra 1978 ter Sevnica na seji dne 8. decembra 1978 sprejela SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Brežice, Laško in Sevnica od 1. . januarja 1979 dalje 1. člen Za določene kategorije uporabnikov sc določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: din 1. učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odstavek 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu: ZZV) 90 2. občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktinčo delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 2. odstavek 56. člena ZZV ' 242 3. Udeleženci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odstavek 56. člena ZZV 90 4 osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odstavek 56. člena ZZV 90 5. začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — 2. odstavek 56. člena ZZV " 90 6. učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akademij — 3. odstavek 56. člena ZZV 90 7. uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin — 4. odstavek 56. člena ZZV 242 8. uživalci stalnih priznavalnin, uživalci druž- benih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odstavek 56. člena ZZV 242 9. občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odstavek 57. člena ZZV 242 10. izseljenci-povratniki pod pogoji, ki jih do- loči zdravstvena skupnost — 3. odstavek 57. člena ZZV 242 11. druge skupine delovnih ljudi-občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 2. odstavek 58. člena ZZV 242 Osebam, naštetim od 1. do 11. točke tega člena so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum. Osebam iz l. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 2. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: 1. osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2, točka 70. člena ZZV 153 2. učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: — kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah 77 — kadar opravljajo praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas 77 3. člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer: din 1. ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe 39 2. ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomeha, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 39 3. ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečeva- nju in odkrivanju kaznivih dejanj 39 4. ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki 39 5. ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije 39 6. ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah 39 7. ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 39 Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo. 4. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca.' Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve. 5. člen Skupnost invalidsko-pokojninskoga zavarovanja plačuje za uživalce prejemkov za pokojninsko- invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije — 5. odstavek 5ti. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 14 °/o neto. 6. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse o=cbe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5 'stavek 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 14 °/o neto. Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega -člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na območju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno. 7. člen Zavarovanci iz 1. odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek bd naslednjih bruto pavšalnih mesečnih osnov: din I. se ne zahteva nobena kvalifikacija 10.600 II. se zahteva po osnovnem šolanju priuči- tev za določena dela in poklic 12.900 III. se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 15.200 IV. se zahteva končanje splošne srednje šo- le, tehnične delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oziroma izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 17.200 V. se zahteva višja šola, prva stopnja fa- kultete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 19.400 VI. se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti 25.500 Za zavarovance iz 1. odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih bruto pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člena. 8. člen Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so: — po 1, točki 1. člena — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola — po 2. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor) — po 3. točki 1. člena — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij — pb 4. točki 1. člena — organizator pouka — po 5. točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje — po 6. točki L člena — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS — po 7. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine — po 8. točki 1. člena — organ — izplačevalec — po 9. točki 1. člena — sami občani če ni z rati-flziranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače — po 10. točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev — po 11. točki 1. člena — zavezanca določi zdravstvena skupnost — po 1. točki 2. člena — organizacije, zasebni de- lodajalci oziroma skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje ‘ — po 2. točki 2. člena — šola, če se praktična dela, opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah — orga- nizacija ali zasebni delodajalec, če se praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih — po 3. členu — organizator dejavnosti — po 7. členu — zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno za-zarovani v SR Sloveniji — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor — organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci). 9. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih po 7,76 c/o. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je poprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. 10. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oziroma zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 »/o. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek oziroma bruto prejemek. Za delavce ter občane, ki so sklenili pogodbo o delu po 213. členu zakona o delovnih razmerjih, plačajo ' organizacije oziroma zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 %> od bruto prejemka. 11. člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca-kmeta ali člana njegovega gospodinjstva, zavarovanega pri skupnosti, v višini 6 °/o od bruto prejemka. Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu prejemka. Zavezanci iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto prejemkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi Regionalne zdravstvene skupnosti najkasneje do 31. marca. 12. člen Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1. odstavku 56. člena ZZV, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane za-varovanca-delavca po 59. členu, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene v posebnem sklepu za zavarovance-kmete po 4. odstavku 56. člena ZZV. 13. člen Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom poprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s posebnim sklepom ne določi drugače. 14. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Brežice od 1. maja 1978 dalje (Uradni list SRS, št. 11-739/78), Laško od 1. maja 1978 dalje (Uradni list SRS, št. 11-745/78) ter Sevnica od* 1. maja 1978 dalje (Uradni list SRS, št. 11-921/78). 15. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 022-1/78 Brežice, dne 6. decembra 1978. Občinska zdravstvena skupnost "Brežice Predsednik skupščine Maks Toplišek 1. r. St. 022-1/78 Laško, dne 7. decembra 1978. Občinska zdravstvena skupnost Laško Podpredsednik skupščine dr. Margita Kočiš 1. r. St. 022-1/78 Sevnica, dne 8. decembra 1978. Občinska zdravstvena skupnost Sevnica . Predsednik skupščine Zvone Krajnc L r. 1731. Na podlagi pooblastila iz 11. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Brežice, Laško in Sevnica za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Brežice na seji dne 6. decembra 1978, Laško na seji dne 7. decembra 1978 ter Sevnica na seji 8. decembra 1978 sprejela SKLEP o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v občinski zdravstveni skupnosti Brežice, Laško in Sevnica v letu 1979 1. člen Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi pristojni občinski davčni organ za preteklo leto, v letu za katerega se plačuje prispevek. Za osebe, za katere se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), je osnova ena- ka poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu iz preteklega leta v SR Sloveniji. 2. člen Osebam iz prvega člena tega sklepa pri katerih se ugotovi, da bruto osebni dohodek, ki ga je ugotovil pristojni občinski davčni organ za preteklo leto ne dosega bruto osebnega dohodka po družbenem dogovoru za njihovo poklicno dejavnost, je osnova enaka poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu iz preteklega leta v SR Sloveniji. 3. člen Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz prvega člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni osebni dohodek, je osnova enaka poprečnemu mesečnemu dohodku delavcev v gospodarstvo iz preteklega leta v SR Sloveniji. i 4. člen Obračunani prispevki na osnove iz prvega odstavka 1. člena tega sklepa se štejejo kot akontacije za zdravstveno varstvo za tekoče leto. Dokončni obračun prispevkov se opravi potem, ko so znani mesečni bruto dohodki za preteklo leto, ki jih ugotovi pristojni občinski davčni organ. 5. člen Katoliški duhovniki se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova v mesečnem znesku 5.600 din, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje. 6. člen Sportniki-amaterji, ki prejemajo hranarino, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova v mesečnem znesku 5.600 din, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje. 7. člen Kolporterji tiska se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova v mesečnem znesku 5.600 dinarjev, od katerega plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje. 8. člen Umetniki, književniki, skladatelji ter prevajalci znanstvenih in književnih del, ki jim je po zakonskih predpisih priznana ta lastnost, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova v mesečnem znesku 9.000 din, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje. 9. člen Druge osebe, ki opravljajo dejavnost, ki jih predpisi opredeljujejo kot samostojne poklicne dejavnosti, se glede na njihovo izobrazbo razvrstijo v naslednje zavarovalne razrede in se jim določijo mesečne osnove: — z nižjo ali srednjo izobrazbo 5.600 din — z višjo in visoko izobrazbo 9.000 din. 10. člen Osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki so navedene v tem sklepu so bruto zavarovalne osnove, za katere se uporabljajo bruto prispevne stopnje. 11. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti Brežice v letu 1978 (Ur. list SRS, št. 11-740/1978), Laško v letu 1978 (Ur. list SRS, št. 11-746/1978) ter Sevnica v letu 1978 (Ur. list SRS, št. 13-922/1978). 12. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 022-1/78 Brežice, dne 6. decembra 1978. Občinska zdravstvena skupnost Brežice Predsednik skupščine Maks Toplišek 1. r. St. 022-1/78 Laško, dne 7. decembra 1978. Občinska zdravstvena skupnost Laško Podpredsednik skupščine dr. Margita Kočiš 1. r. St. 022-1/78 Sevnica, dne 8. decembra 1978. Občinska zdravstvena skupnost Sevnica Predsednik skupščine Zvone Krajnc 1. r. 1732. Na podlagi 11. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Brežice, Laško in Sevnica za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Brežice 6. decembra 1978, Laško 7. decembra 1978 in Sevnica 8. decembra 1978 sprejela SKLEP o višini in stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zava-rovanci-kmetje v letu 1979 1. člen Višina (stopnja) prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci — kmetje znaša: 1. od katastrskega dohodka, dohodka iz gozdov in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva 14,4 a/o 2. na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) 650 din. 2. člen Z dnem sprejetja tega sklepa preneha veljati sklep o višini — stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci — kmetje od 1. januarja 1978 dalje (Uradni list SRS, št. 11-747/78). 3. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1879 dalje. St. 022-1/78 Brežice, dne 6. decembra 1978. Občinska zdravstvena skupnost Brežice Predsednik skupščine Maks Toplišek 1. r. Št. 022-1/78 Laško, dne 7. decembra 1978. Občinska zdravstvena skupnost Laško Podpredsednik skupščine> dr Margita Kočiš L r. St. 022-1/78 Sevnica, dne 8. decembra 1987. v Občinska zdravstvena skupnost Sevnica Predsednik skupščine Zvone Krajnc 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO 1733. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76) so zbori uporabnikov in zbori izvajalcev Občinskih zdravstvenih skupnosti Črnomelj na seji dne 8. decembra 1978, Krško na seji dne 6. decembra 1978, Metlika na seji, dne 7. decembra 1978, Novo mesto na seji dne 6. decembra 1978 in Trebnje na seji dne 6. decembra 1978 in sklepov skupščin občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje sprejele SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in določenih kategorij oseb ter občanov, ki uživajo posamezne pravice zdravstvenega varstva v Občinskih zdravstvenih skupnostih Črnomelj, Krško Metlika, Novo mesto ih Trebnje, v letu 1979 1. člen Stopnja prispevka za zdravstveno varstvo zavarovancev kmetov znaša: a) od katastrskega dohodka, dohodka od gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva 12 “/o, b) letni pavšal na kmetijsko gospodarstvo 600 din. 2. člen Prispevki od kmetijske dejavnosti po določbah 1. člena tega sklepa se zagotavlja dohodek za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja zavarovancev — kmetov po enotnem programu. 3. člen Prispevki za zdravstveno varstvo cfaločenih kategorij občanov se določijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer za: din 1. Učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — prvi odstavek 56. člena ZZV 105 2. Za občane na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobijo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občane, ki jih pošilja organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu- kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se s tem strokovno usposobijo ali izpopolnijo — drugi odstavek 56. člena ZZV 250 3. Udeležence javnih del in mladinskih de- lovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — drugi odstavek 56. člena ZZV, če ni s posebnim sporazumom drugače določeno 105 4. Osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odstavek 56. člena ZZV 105 5. Začasno nezaposlene osebe po končanem študiju ’— 2. odstavek 56. člena ZZV 105 6. Učence srednjih šol ter študente višjih in visokih šol ter akademij — tretji odstavek 56. člena ZZV 105 7. Kmečke priužitkarje in njihove zakonce, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovanci in niso njihovi družinski člani, uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin in priznavalnin, uživalci družbenih preživnin ter uživalci stalne denarne družbene pomoči (vse kategorije kmečkih zavarovancev iz 4. in 5. odstavka 56, člena ZZV), ne glede na število članov 250 8. Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja 250 9. Izseljence — povratnike, ki so prijavljeni pri pristojni skupnosti za zaposlovanje — 3. odstavek 97. člena ZZV 250 10. Druge skupine delovnih ljudi — obča- nov (2. odstavek 58. člena ZZV), kamor spadajp tudi družinski člani občanov, ki so zaposleni v tujini pa njihovi družinski člani niso zdravstveno zavarovani 250 Osebam naštetim tod 1. do 10. točke, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon o zdravstvenem varstvu in samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, osebam iz prve točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 4. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV $e določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: din 1. Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV 180 2. Učenci strokovnili šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: din a) kadar opravljajo praktično delo v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah 50 b) kadar opravljajo praktično delo (obvezno ali neobvezno prakso) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo določenega delovnega mesta za določen čas 105 5. člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer: din 1. ko opravljajo nalogo kot pripadniki teritorialne obrambe 50 2. ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 50 3. ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih de- janj 50 4. ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki 50 5. ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije 50 6. ko so kot vojaški vojni invalidi na po- klicni rehabilitaciji pri praktičnih delih in vajah r 50 7. ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 50 Osebe navedene v tem členu so zavarovane samo za nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 6. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 3., 4. in 5. člena tega sklepa so določeni za celotno število dni v mesecu (30 dni). Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za ustrezno število dni. 7. člen Skupnosti invalidsko-pokoj ninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi) 5. odstavek 56. člena ZZV, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje od vseh prejemkov po stopnji neto 13% razen, če ni s posebnim sporazumom drugače določeno. 8. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (peti odstavek 56. člena ZZV) prispevke za zdravstveno varstvo in zavarovanje po stopnji neto 13 %. Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je povprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadome- stilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno. 9. člen Zavarovanci iz prvega odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje ah jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov če: din 1. se ne zahteva nobena kvalifikacija 6.400 2. se zahteva po osnovnem šolanju priuči- tev za določen poklic 7.700 3. se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 8.800 4. se zahteva končana splošna srednja šola, tehnikatura, delovodska šola, tehnična sred- . nja šola, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oziroma izpit za pridobitev srednje strokovne iz-brazbe 9900 5. se zahteva višja šola, prva stopnja fa- kultete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 11.800 6. se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana spe- « cializacija (magistratura ali doktorat znanosti) 15.000 Prispevki po tem členu se obračunavajo m plačujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje. Neto pavšalne osnove pa lahko zavezanci preračunajo v bruto osnove in ‘uporabljajo bruto stopnje za obračun prispevkov. Za zavarovance iz prvega odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člena. 10. člen Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so: — po 1. točki 3. člena: organizacije združenega dela ali zasebni delodajalci za učence v poklicnem izobraževanju — šole za učence v poklicnih šolah, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk v šolskih delavnicah; — po 2. točki 3. člena: organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor); — po 3. točki 3. člena: organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij; — po 4. točki 3. člena organizator pouka; — po 5. točki 3. člena: skupnosti za zaposlovanje; « — po 6. točki 3. člena: plačnik po samoupravnem sporazumu med ustreznimi SIS; — po 7. točki 3. člena: a) kmetje za osebe, ki jim morajo dati preuži- tek, b) ogan ali organizacije, ki izplačujejo stalne kmečke preživnine, c) zavarovanci, lastniki kmetijskega zemljišča, d) prevzemniki kmetijskega zemljišča; — po 8. točki 3. člena: sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami drugače določeno; — po 9. točki 3. člena: skupnost za zaposlovanje; — po 10. točki 3. člena: sami zavarovanci; — po 1. točki 4. člena: organizacije združenega dela, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje; — po 2. točki 4. člena; a) šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah, b) organizacije združenega dela ali zasebni delodajalci, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravlja pri organizaciji združenega dela ali pri zasebnem delodajalcu; — po 5. členu: organizator dejavnosti; — po 9. členu: a) zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji, b) zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor; c) delovne organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci). 11. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno, varstvo in zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela po stopnji 10 "/o. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje je povprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. 12. člen Za delavce iz 1. točke 70. člena ZZV, ki delajo manj jtot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje iz dohodka po stopnji 5 %>. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek. 13. člen Zavezanci prispevka (lastniki ali zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca iz 1. točke 70. člena ZZV — kmeta ali člana njegovega gospodinjstva, zavarovanca pri skupnosti v višini 6% od bruto izplačanega zaslužka. Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka. Zavezanci iz prvega odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto zaslužkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi regionalne zdravstvene skupnosti najkasneje do 31. marca tekočega leta. 14. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodar- sko dejavnost ali intelektualne storitve in, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti), plačujejo prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni za delavce, s katerimi so sklenili pogodbo o delu (216. člen zakona o delovnih razmerjih), po stopnji 2,90 od bruto osebnega prejemka po pogodbi o delu. 15. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 420-95/78 Datum, dne 8. decembra 1978. Občinska zdravstvena skupnost Črnomelj Predsednik inž. Anton Horvat 1. r. Občinska zdravstvena skupnost Krško Predsednik Vid Budna 1. r. Občinska zdravstvena skupnost Metlika Predsednik Milena Pavlovič 1. r. Občinska zdravstvena, skupnost Novo mesto Namestnik predsednika dr. Boris Gašparovič 1. r. Občinska zdravstvena skupnost Trebnje Predsednik Slavko Kržan 1. r. 1734. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76) samoupravnih sporazumov o temeljih planov Občinskih zdravstvenih skupnosti Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje, sprejetih aneksov št. 1 in 2 k tem samoupravnim sporazumom, so skupščine Občinskih zdravstvenih skupnosti Črnomelj na svoji seji dne 8. decembra 1978, Krško na svoji seji dne 6. decembra 1978, Metlika na svoji seji dne 7. decembra 1978, Novo mesto na svoji seji dne 6. decembra 1978 in Trebnje na svoji seji dne 6. decembra 1978 in sklepov skupščin občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje sprejele SKLEP o osnovah in stopnjah prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje vseh oblik dela in osnovah za denarna nadomestila delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) ter delavcev zaposlenih pri njih (razen kmetov), v Občinski zdravstveni skupnosti Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje za leto 1979 1. člen Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za osebe, ki opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi občinski davčni organ za preteklo leto, za katerega se plačuje prispevek. Zavarovancem iz 1. odstavka tega člena, ki jim je osnova za obračunavanje akontacije prispevka bruto osebni dohodek, ta pa ne dosega poprečnega mesečnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji za leto 1978, se odmerja prispevek od osnove kot je določen za pavšaliste, vendar ta le v primeru, če se zavarovanec s tem strinja. Pavšalna osnova neto din — duhovniki 3.800 — književniki, skladatelji, umetniki ter prevajalci znanstvenih in književnih del 6.000 — športniki, artisti, kolporterji tiska in prtljažni nosači 3.800 — rejnice 3.900 — likovni oblikovalci visoka izobrazba 8.900 — likovni oblikovalci srednja izobrazba 5.000 Za likovne oblikovalce velja navedeni pavšal oz. zavarovalna osnova le za prvo zavarovanje, za naslednja leta pa dejanski dohodek zmanjšan za 31 %>. Kolikor se zavarovanec s tem ne bi strinjal, mu je treba na zahtevo odmeriti prispevek po dejanskem osebnem dohodku, ki ga ugotovi davčna uprava v skladu z določbo druge točke spremenjenega 2. člena pogodbe o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja oseb, ki opravljajo samostojno gospodarsko dejavnost. 2. člen Za zavarovance iz prvega odstavka tega člena, za katere se mesečni bruto osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), je osnova enaka poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji, ki. bo objavljen za leto 1978. 3. člen Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni osebni dohodek se obračunava prispevek za zdravstveno varstvo po 2. členu tega sklepa kot akontacija. 4. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev, zaposlenih pri osebah (zavezancih) iz 1. člena tega sklepa so dejansko izplačani mesečni bruto osebni dohodki. Izplačani osebni dohodki delavcev iz 1. odstavka tega člena so tudi osnova za prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje iz dohodka oseb iz 1. člena tega sklepe. Prispevek po tem sklepu se obračunava in plačuje tudi od vseh tistih zneskov in osnov zaposlenih delavcev, od katerih sc po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 5. člen Obračunavanje prispevkov za zdravstveno varstvo iz 1., 2., 3. in 4. člena tega sklepa so akontacije prispevka za leto 1979. Dokončni obračun prispevkov za leto 1979 se opravi potem, ko bodo znani mesečni bruto osebni dohodki oziroma poprečni mesečni osebni dohodek v smislu 1. in 2. člena tega sklepa in dokončno izplačani osebni dohodek delavcev iz 4. člena tega sklepa za leto 1979. 6. člen Od pavšalnih osnov plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje: 7. člen Drugim osebam, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost, se določi mesečna pavšalna osnova v višini 4.900 din, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 8. člen če se osebam iz 6. in 7. člena tega sklepa ugotavlja mesečni bruto osebni dohodek in preračunan v neto presega določene pavšalne osnove, se za obračunavanje akontacije prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje uporablja mesečni bruto osebni dohodek iz preteklega leta. 9. člen Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo po naslednjih prispevnih stopnjah: 1. iz bruto osebnega dohodka: Črnomelj 8,04 Krško 7,83 Metlika 8,04 Novo mesto 8.16 Trebnje 7,73 2. iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek): Črnomelj 3,13 'Krško 2,76 Metlika 2,43 Novo mesto 2,57 Trebnje 2,43 Stopnje iz prvega odstavka tega člena se lahko preračunajo in uporabijo na neto osnove. Neto pavšalne osnove se lahko preračunajo v bruto osnove in se uporabijo bruto stopnje za obračunavanje prispev- kov. Osnove za obračunavanje prispevkov po tem sklepu so hkrati osnove za denarna nadomestila. Zavezanci za plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje so osebe iz 1. člena tega sklepa oziroma izplačevalci osebnih in drugih dohodkov, od katerih sc po veljavnih predpisih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki. 10. člen Zavezancem, ki se jim obračunava prispevek za zdravstveno varstvo po 2. členu tega sklepa, se obračunava prispevek za tekoče leto takoj, ko bo znan poprečni osebni dohodek v gospodarstvu za preteklo leto. 11. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979. St. 420-65/78 Novo mesto, dne 8. decembra 1978. Občinska zdravstvena skupnost Črnomelj Predsednik inž. Anton Horvat 1. r. Občinska zdravstvena skupnost Krško Predsednik Vid Budna 1. r. Občinska zdravstvena skupnost Metlika Predsednik Milena Pavlovič 1. r. Občinska zdravstvena skupnost Novo mesto Namestnik predsednika • dr. Boris Gašparovič 1. r. Občinska zdravstvena skupnost Trebnje Predsednik Slavko Kržan 1. r. 1735. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS. št. 38/74. 1/75 in 31/76). samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj za obdobje 1976—1980 ter sprejetih aneksov št. 1 in 2 k temu sorazumu je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj na svoji seji dne 8. decembra 1978 sprejela SKLEP o stopnji prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Črnomelj za leto 1979 1. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih so z več kot dvotretjinsko udeležbo pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1876—1980 in aneksov št. 1 in 2 k temu sporazumu za financiranje programa zdravstvenega varstva v letu 1979. Za uresničitev izvajanja navedenega programa bo občinska zdravstvena skupnost zbirala sredstva v letu 1979 po naslednjih stopnjah: 1. za neposredno zdravstveno varstvo in druge oblike socialne varnosti, kot do določa zakon o zdravstvenem varstvu, samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva in drugi predpisi, iz bruto osebnega dohodka 8,04 %>; 2. za neposredno zdravstveno varstvo in investicijsko dejavnost 3,13 %> iz dohodka, osnova bruto osebni dohodek. Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo od vseh izplačanih osebnih dohodkov in dohod- kov k osebnim dohodkom, od stalnih povračil voljenih funkcionarjev in od vseh tistih zneskov in osnov, od katerih se po veljavnih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 420-2856/78 Črnomelj, dne 8. decembra 1978. Občinska zdravstvena skupnost Črnomelj Predsednik inž. Anton Horvat 1. r. 1736. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1976—1980 ter sprejetih aneksov št. 1 in 2 k temu sporazumu je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Krško na svoji seji dne 6. decembra 1978 sprejela SKLEP o stopnji prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Krško za leto 1979 1. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih so z več kot dvotretjinsko udeležbo pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 in aneksov št. 1 in 2 k temu sporazumu za financiranje programa zdravstvenega varstva v letu 1979. Za uresničitev izvajanja navedenega programa bo občinska zdravstvena skupnost zbirala sredstva v letu 1979 po naslednjih stopnjah: 1. za neposredno zdravstveno varstvo in druge oblike socialne varnosti, kot to določa zakon o zdravstvenem varstvu, samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva in drugi predpisi, iz bruto osebnega dohodka 7,83 %>; 2. za neposredno zdravstveno varstvo in investicijsko dejavnost 2,76 %> iz dohodka, osnova bruto osebni dohodek. Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo od vseh izplačanih osebnih dohodkov in dohodkov k 'osebnim dohodkom, od stalnih povračil voljenih funkcionarjev in od vseh tistih zneskov in osnov, od katerih se po veljavnih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. , St. 420-2858/78 Krško, dne 6. decembra 1978. Občinska zdravstvena skupnost Krško Predsednik Vid Budna 1. r. 1737. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Metlika za obdobje 1976—1980 ter sprejetih aneksov št. 1 in 2 k temu sporazumu je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Metlika na svoji seji dne 7. decembra 1978 sprejela SKLEP o stopnji prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Metlika za leto 1979 1. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih so z več kot dvotretjinsko udeležbo pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 in aneksov št. 1 in 2 k temu sporazumu za financiranje programa zdravstvenega varstva v letu 1979. Za uresničitev izvajanja navedenega programa bo občinska zdravstvena skupnost zbirala sredstva v letu 1979 po naslednjih stopnjah: 1. za neposredno zdravstveno varstvo in druge oblike socialne varnosti, kot to določa zakon o zdravstvenem varstvu, samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva in drugi predpisi, iz bruto osebnega dohodka 8,04 °/o, 2. za neposredno zdravstveno varstvo in investicijsko dejavnost 2,43 9/0 iz dohodka, osnova bruto osebni dohodek. Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo od vseh izplačanih osebnih dohodkov in dohodkov k osebnim dohodkom, od stalnih povračil voljenih funkcionarjev in od vseh tistih zneskov in osnov, od katerih se po veljavnih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 420-2857/78 Metlika, dne 7. decembra 1978. Občinska zdravstvena skupnost Metlika Predsednik Milena Pavlovič 1. r. 1738. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1976—1980 ter sprejetih aneksov št. 1 in 2 k temu sporazumu je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto na svoji seji dne 6. decembra 1978 sprejela SKLEP o stopnji prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Novo mesto za leto 1979 1. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih so z več kot dvotretjinsko udeležbo pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 in aneksov št. 1 in 2 k temu sporazumu za financiranje programa zdravstvenega varstva v letu 1979. Za uresničitev izvajanja navedenega programa bo občinska zdravstvena skupnost zbirala sredstva v letu 1979 po naslednjih stopnjah: 1. za neposredno zdravstveno varstvo in druge oblike socialne varnosti, kot to določa zakon o zdravstvenem varstvu, samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva in drugi predpisi, iz bruto osebnega dohodka 8,16 °/o, 2. za neposredno zdravstveno varstvo in investicijsko dejavnost 2,57 °/o iz dohodka, osnova bruto osebni dohodek. Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo od vseh izplačanih osebnih dohodkov in dohodkov k osebnim dohodkom, od stalnih povračil voljenih funkcionarjev in od vseh tistih zneskov in osnov, od katerih se po veljavnih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 420-2854/78 Novo mesto, dne 6. decembra 1978. Občinska zdravstvena skupnost Novo mesto Namestnik predsednika dr. Boris Gašparovič 1. r. 172.9. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje za obdobje 1976—1980 ter sprejetih aneksov št. 2 k temu sporazumu je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje na svoji seji dne 6. decembra 1978 sprejela SKLEP o stopnji prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Trebnje za leto 1979 1. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih so z več kot dvotretjinsko udeležbo pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 in aneksov št. 1 in 2 k temu sporazumu za financiranje programa zdravstvenega varstva v letu 1979. Za uresničitev izvajanja navedenega programa bo občinska zdravstvena skupnost zbirala sredstva v letu 1979 po naslednjih stopnjah: 1. za neposredno zdravstveno varstvo in druge oblike socialne varnosti, kot to določa zakon o zdravstvenem varstvu, samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva in drugi predpisi, iz bruto osebnega dohodka 7,73 ”/o. 2. za neposredno zdravstveno varstvo in investicijsko dejavnost 2,43 %> iz dohodka, osnova bruto osebni dohodek. Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo od vseh izplačanih osebnih dohodkov in dohodkov k osebnim dohodkom, od stalnih povračil voljenih funkcionarjev m od vseh tistih zneskov in osnov, od katerih se po veljavnih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 2 člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 420-2855/78 Trebnje, dne 6. decembra 1978. Občinska zdravstvena skupnost Trebnje Predsednik Slavko Kržan 1. r. OBMOČNA VODNA SKUPNOST MURA 1740. Na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti za vodno območje Mure, 14. člena samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva za obdobje 1976—1980 na vodnem območju Mure in 21. člena statuta OVS Mura je Skupščina Območne vodne skupnosti Mura na svojem I. zasedanju dne 22. decembra 1978 sprejela SKLEP o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto 1979 1. Za zagotovitev normalne izvedbe fizičnega obsega del, kot jih predvideva srednjeročni načrt razvoja vodnega gospodarstva na vodnem območju Mure, se za leto 1979 opravi korekcija tarif vodnega prispevka za 15 °/o v primerjavi z letom 1978. 2. Na podlagi 14. člena in drugih določil samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev ža izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva za obdobje 1976—1980 na vodnem območju Mure z dne 12. decerr>bra 1975 (Uradne objave občin Pomurja, št. 19/76) ter upoštevajoč 1. točko tega sklepa z manjšimi zaokrožitvami znašajo tarife vodnega prispevka v letu 1979 v višini, kot so prikazane v tabeli, ki je sestavni del tega sklepa. Tarife vodnega prispevka za leto 1979 Zap. Vrsta vodnega št. prispevka Enota mere Polna tarifa Popust- niška tarifa 1. Splošni vodni prispevek %> 1,00 2. Vodni prispevek od izko- riščene ali uporabljene kwh/din 0,0046 vode mVdin 1,15 0,60 3. Vodni prispevek od 27,00 onesnažene vode E/din 40,00 30,00 4. Vodni prispevek od pitne vode mVdin 0,50 — Zap. Vrsta vodnega Enota št. prispevka mere 5. Vodni prispevek od naplavin (gramoz, mivka ipd.) mVdin 6. Vodni prispevek od katastrskega dohodka iz 11. člena samoupravnega sporazuma. a) na celotnem območju občine Lendava °/o b) na območju občine Murska Sobota v naslednjih katastrskih občinah: °/o Bakovci, Beltinci, Bogojina, Borejci, Bratonci, Brezovci, Cankova, Cernelavci, Dokležovje, Domajinči, Filovci, Gančani, Gederovci, Gorica, Gradišče, Ivanjci, Ižakovci, Korovci, Krajna, Krog, Kup-šinci, Lemerje, Lipa, Lipovci, Lukačevci, Markišavci, Martjanci, Melinci, Mlajtinci, Moravci, Murski Crnci, Murski Petrovci, Murska Sobota, Nemčavci, Noršin-ci, Petanjci, Polana, Puconci. Predanovci, Puževci, Rakičan, Rankovci, Satahovci, Skakovci. Sodišinci, Strukovci, Tešanovci, Tišina, Tropovci, Topolovci, Vanča vas in Veščica. c) Na območju občine Ljutomer v naslednjih katastrskih občinah: %> Babinci, Banovci-Gr-lava, Berkovci, Bo-lehnečici, Boreči, Bra-noslavci, Bučečovci, Bučkovci, Bunčani, Cezanjevci, Cven, Drakovci, Gibina, Godemarci-Bodislav-ci, Iljašcvci, Ključa-rovci, Kamenščak, Kčapje, Kristanci, Križevci pri Ljutomeru, Kuršinci-Prece-tinci, Logarovci, Lukavci, Ljutomer, Moravci, Mota, Nor-šinci, Pristava, Radoslave!, Razkrižje, Stara - nova vas, Stročja vas, Šafarsko, Veržej, Veščica, Vučja vas in Zasadi. Polna tarifa Popust- niška tarifa 18,00 1,30 1,26 1,21 Zap. Vrsta vodnega Enota Polna št. prispevka mere tarifa tarifa SKLEP o ceni za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu č) Na območju občine Gornja Radgona v naslednjih katastrskih občinah: t,n Blaguš, Dragotinci, Galušak, Gornji Ivanjci, Grabonoš, Grabšinci, Hercegov-ščak, Ivanjševci, Jamna, Kokolanjščak, Kraljevci, Kunova, Lastomerci, Lomano-5e, Mele, Negova, Očeslavci, Okoslavci, Orehovci, Orehovski k vrh, Plitvički vrh, Police, Radgona, Radenci, Rožički vrh, Selišče, Slaptinci, So v jak, Spodnji Ivanjci, Spodnja Ščavnica, Stanetinci, Stavešinci, Terbegov-ci, Zbigovci. d) V vseh ostalih katastrskih občinah na območju OVS Mura, ' ki spadajo v — občino Gornja Radgona »/o 0,86 — — občino Ljutomer 0/o 0,80 — — občino Murska Sobota »/e 0,86 — občino Maribor V* 0,80 — Popustniki za izkoriščeno ali uporabljeno vodo so navedeni v 9. členu samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev, za onesnaženo vodo pa v 10. členu s tem, da tarifa v višini 27 din za E velja le za tovarno lepenke Ceršak in Sladkogorsko tovarno Sladki vrh. 3. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi, nove tarife vodnega prispevka pa se uporabljajo od 1. januarja 1979 dalje. Murska Sobota, dne 22. decembra 1978. Predsednik Skupščine območne vodne skupnosti Mura Stefan Hajdinjak, dipl. oec. 1. r. LJUBLJANA I SOZD SAP-VIATOR, DO Ljubljanski potniški promet, TOZD Mestni potniški promet se določi zaradi novih maksimalnih cen za naftne derivate cena za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu na vseh progah, in sicer: a) priložnostna vozovnica — plačilo v go- din tovini 4,00 b) cena žetona za eno vožnjo (vozovnica kupljiva v predprodaji) 3,50 c) priložnostna vozovnica s popustom (v gotovini) 2,00 č) kos prtljage 4,00 (ali žeton) — prevoz živali (psi, mačke) 4,00 . (ali žeton) d) mesečna dijaška vozovnici — omejena na relacijo 75,00 e) — mesečna dijaška vozovnica za vse Proge 150,00 f) — mesečna delavska vozovnica omejena na relacijo 170,00 g) mesečna delavska vozovnica — za vse proge 340,00 h) mesečna vozovnica za vse proge (prenosna) 450,00 i) letna vozovnica za vse proge (prenosna) 4.500,00 II Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati I. točka sklepa o ceni za prevoz potnikov v javnem mestnem prometu, ki ga upravlja TOZD Mestni potniški promet (Uradni list SRS, št. 11/1978 z dne 30. 5. 1978). III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se do določitve novih cen s strani Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin na podlagi družbeno verificiranega programa. St. 1414/1-1978 Ljubljana, dne 20. decembra 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Albin Vengust 1. r. 1741. Na podlagi 3. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22/ 73), 2. člena odloka o določitvi pristojnosti Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane in njenih organov (Uradni list SRS, št. 37/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane v zvezi z odlokom o maksimalnih cenah za naftne derivate (Uradni list SFRJ. št. 61/78) na 37. redni seji dne 19. decembra 1978 sprejel 1742. Na podlagi 3. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22/73), 2. člena odloka o določitvi pristojnosti Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane in njenih organov (Uradni list SRS, št. 37/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane v zvezi z odlokom o maksimalnih cenah za naftne derivate (Uradni list SFRJ, št. 61/78) na 37. redni seji dne 19. decembra 1978 sprejel »KLEP o ceni za uporabo toplotne energije iz omrežja, ki ga upravlja TOZD Komunalna energetika Ljubljana I TOZD Komunalni energetiki Ljubljana se določi cene toplotne energije za ogrevanje prostorov in ogrevanje potrošene vode, ki znašajo: 1) Za potrošnike s pavšalnim obračunom Poprečna prodajna zmesna cena 413,30 dm/Gcal — ogrevanje stanovanjskih prostorov — ogrevanje poslovnih prostorov — ogrevanje potrošene vode 60° C za gospodinjstva — ogrevanje potrošene vode 60° C za ostale potrošnike 396,75 din/Gcal 429,80 din/Gcal 24,85 din/Gcal 32,10 din/Gcal 2) Cene za potrošnike s toplotnimi števci V strukturi cene se spremenijo samo variabilni stroški — torej tisti del cene za porabljeno energijo, katerega plačujejo potrošniki po števcu. Drugi del cene — fiksni stroški, katerega plačujejo potrošniki za priključno moč, ostane nespremenjen. Poprečna cena za variabilne stroške po števcu — ogrevanje stanovanjskih prostorov — ogrevanje poslovnih prostorov — ogrevanje potrošene vode na 60° C za gospodinjstva- oziroma — ogrevanje potrošene vode na 60° C za ostale potrošnike oziroma — ogrevanje stanovanjskih prostorov in vode na SO0 C za gospodinjstva — ogrevanje poslovnih prostorov in vode na 60° C 330,65 din/Gcal 318.00 din/Gcal 343,50 din/Gcal 296.00 din/Gcal 17,75 din/m1 383,40 din/Gcal 23,00 din/ms 319,85 din/Gcal 348,35 din/Gcal Cena za priključno moč znaša: Ogrevanje stanovanjskih prostorov — brez priprave tople vode 162.612,90 din/l/Gcal — s pripravo tople vode 164.430,90 din/l/Gcal Ogrevanje poslovnih prostorov — brez priprave tople vode 176.043,65 din/l/Gcal — s pripravo tople vode 197.576,38 din/l/Gcal Cena za priključno moč — fiksni stroški se obračunavajo porabnikom mesečno, to je v dvanajstinah. II Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati I. točka sklepa o ceni za uporabo toplotne energije iz omrežja, ki ga upravlja TOZD Komunalna energetika Ljubljana (Uradni list SRS, št. 11/78 z dne 30. 5. 1978). ra Ta sklep začne veljati 11. januarja 1979 oziroma od prvega naslednjega odčitka. Uporablja pa se do določitve novih cen s strani Zveze komunalnih skup- nosti na območju ljubljanskih občin na podlagi družbeno verificiranega programa. St. 1413/1-1978 Ljubljana, dne 20. decembra 1978, Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Albin Vengust L r. 1743. Na podlagi 3. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22/73), 2. člena odloka jo določitvi pristojnosti Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane in njenih organov (Uradni list SRS, št. 37/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane v zvezi z odlokom o maksimalnih cenah za naftne derivate (Uradni list SFRJ, št. 61/ 78) na 37. redni seji dne 19. decembra 1978 sprejel SKLEP o ceni plina iz omrežja, ki ga upravlja TOZD Plinarna Ljubljana I TOZD Plinarna Ljubljana se določi zmesna cena plina iz omrežja, ki znaša 0,6786 din/1000 kcal oz. 2,85 din/m:l/4200 kcal in začasne cene plina iz omrežja, ki znašajo za posamezne kategorije potrošnje: v din/m' Kategorije S potrošnje |||| Mešani plin 13000 kcal Uparjeni plin 28000 kcal Zemeljski plin 9600 kcal 1. V gospodinjstvu za kuhanje 4,55 14,10 30,40 10,40 2. V gospodinjstvu za kuhanje, pripravo tople vode in delno ogrevanje 3,65 11,35 24,50 8,40 3. V gospodinjstvu za celotno oskrbo 2,10 6,50 13,95 4,80 4. Za industrijo in ostalo potrošnjo 3,65 11,20 24,20 8,30 II Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati I. točka sklepa o ceni plina iz omrežja, ki ga upravlja TOZD Plinarna Ljubljana (Uradni list SRS, št 11/78 z dne 30. 5. 1978). ra Ta sklep začne veljati 11. januarja 1979 oziroma po prvem odčitku, uporablja pa se do določitve novih cen s strani Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin na podlagi družbeno verificiranega programa. St. 1415/1-1978 Ljubljana, dne 20. decembra 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Albin Vengust 1. r. 1744. 3. člen Na podlagi III. in V. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22/73), 2. člena odloka o določitvi pristojnosti Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane in njenih organov (Uradni list SRS, št. 37/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane v zvezi z odlokom o maksimalnih cenah za naftne derivate (Uradni list SFRJ, št. 61/78) na 37. redni seji dne 19. decembra 1978 sprejel SKLEP o spremembi sklepa o soglasju k najvišjim cenam za avtotaksi storitve na območju mesta Ljubljane I V sklepu o soglasju k naj višjim cenam za avtotaksi storitve na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 16/77 in 20/78) se v I. točki spremeni besedilo druge alinee tako, da se glasi: — s potnikom prevoženi (polni) kilometer v času od 5. do 22. ure 10 din. II Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 11. januarja 1979 dalje. St. 1416/1-1978 Ljubljana, dne 20. decembra 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Albin Vengust 1. r. CERKNICA 1745. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1978 sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1977 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1977, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada. 2. člen Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1977 so znašali: din — skupni prihodki po bilanci proračuna — skupno razporeditev prihodkov po bilanci proračuna — presežek prihodkov nad odhodki 18.042.056.05 18.035.897.05 6.159,00 Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v znesku din 6.159,00 se prenese kot prihodek proračuna v leto 1978. 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada niča za leto 1977 izkazuje: — prihodke s — odhodke — presežek prihodkov nad odhodki občine Cerk-dln 628.669,47 600.000,00 28.669,47 Presežek prihodkov nad odhodki v višini 28.669,47 se prenese kot prihodek rezervnega sklada proračuna občine Cerknica za leto 1978. 5. člen Pregled doseženih prihodkov proračuna in izvršenih izdatkov je zajet v pregledu izvršitve bilančnega dela proračuna za leto 1977. ki je sestavni del splošnega dela zaključnega računa. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-5/72-9 Cerknica, dne 19. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. 1746. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1978 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Cerknica za čas od 1. januarja 1979 do 31. marca 1979 1. člen Do sprejetja proračuna občine Cerknica za leto 1979 se bodo proračunske potrebe občine Cerknica začasno financirale za dobo od 1. januarja 1979 do 31 marca 1979 na podlagi trimesečnega plana prihodkov in odhodkov po splošnih določbah proračuna občine Cerknica za leto 1978. 2. člen Odhodki ne smejo presegati 25 "/o skupnih odhodkov izvršenih po predračunih posameznih občinskih organov v letu 1978. 3. člen S sredstvi, določenimi v 2. členu tega odloka se mora prvenstveno zagotoviti kritje osebnih dohodkov. 4. člen Prihodki in odhodki, zbrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka so sestavni del proračunskih prihodkov in odhodkov občinskega proračuna za leto 1979. 5. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979. St. 400-7/74-9 Cerknica, dne 19. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. 1747. Skupščina občine Cerknica je na osnovi 39. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela dne 19. decembra 1978 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1978 sprejela ODLOK o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Cerknica ' 1. člen Organizactje združenega dela, ki opravljajo promet s kmetijskimi pridelki in veliki potrošniki, ki odkupujejo kmetijske pridelke pridelane na območju občine Cerknica brez ustreznih kooperacijskih pogodb s pridelovalci, so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva. 2. člen Osnova za plačevanje prispevka iz prejšnjega člena je odkupna cena pridelka, ki jo kupec plača pro- dajalcu in znaša: — za govedo, prašiče in konje 15 % — za teleta 20 e/o — za mleko, krompir in sadje 15 %> — za druge kmetijske pridelke 10 “/o 3. člen Kupec je dolžan v roku 15 dni od nakupa pridelkov poslati pismeno poročilo Kmetijski razvojni skupnosti občine Cerknica. V poročilu mora biti navedena vrsta, količina in vrednost odkupljenih pridelkov. 4. člen Prispevek je kupec dolžan nakazati Kmetijski razvojni skupnosti občine Cerknica na žiro račun št. 50160-661-19527 v roku 30 dni od nakupa kmetijskih pridelkov. 5. člen Organizacija združenega dela in veliki potrošniki smejo odkupovati kmetijske pridelke samo v svojih poslovnih prostorih (odkupnih postajah, prevzemnih mestih, dogonih ipd.), ki so jih dolžni prijaviti v roku 15 dni od uveljavitve tega odloka oddelku za gospodarstvo in finance Skupščine občine Cerknica. 6. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni organi tržne inšpekcije in organi uprave javne varnosti. V družbenem nadzorstvu s Skupščino občine Cerknica pa sodelujejo udeleženci v upravljanju blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu. 7. člen Za kršitve tega odloka se uporabljajo določbe 64. m 68. člena zakona o blagovnem prometu. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-7/78-2/5 Cerknica, dne 19. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Cerknida Janez Pakiž 1. r. LENART 1748. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-608/78), 12. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51-288/71), 2. člena odloka o lokalnih in nekategoriziranih javnih cestah v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 44-1019/73), 2. člena odloka o krajevnih cestah in poteh v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 15-375/72 in 21-476/72), in 4. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77), je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1978 sprejela ODLOK o uporabi lokalnih in nekategoriziranih cest v času odjuge na območju občine Lenart SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Z namenom, da se v času odjuge obvarujejo lokalne in nekategorizirane ceste na območju občine Lenart (v nadaljnjem besedilu: ceste) pred morebitnim poškodovanjem, se omeji obremenitev njihovih vozišč s prometom težjih motornih vozil in podvzamejo še drugi ustrezni ukrepi. 2. člen Za odjugo se po tem odloku šteje odmrznitev zgornjega in spodnjega ustroja cestišča (cestno telo), pri čemer postane zgornji del ustroja z nosilnim slojem vozišča manj nosilen zaradi prenasičenosti z vlago. Ukrepati je potrebno, kadar obstaja nevarnost, da se bo zgornji ustroj pogrezal in izpodrinil nosilni ustroj pod njim, ki je mehkejši, da se ne bo derformi-ralo cestno telo. 3. člen Za težja motorna vozila po tem odloku se štejejo: — na nekategoriziranih cestah vsa motorna vozila, katerih osni pritisk znaša več kot dve toni in vsi traktorji, — na kategoriziranih cestah vsa motorna vozila, katerih osni pritisk znaša več kot štiri tone in vsi traktorji. 4. člen Za omejitev prometa po tem odloku se šteje: — uporaba cest v času odjuge v skladu z 2. in 3. členom tega odloka, — začasna zapora ceste za ves promet. Omejitev po 1. odstavku tega člena ne velja za avtobuse in druga vozila gasilskih in reševalnih enot. 5. člen Pri krajevnih skupnostih ugotavljajo upravičenost omejitve prometa komisije ali odbori, ki jih ustanovijo sveti krajevnih skupnosti, kolikor za to ne pooblastijo že obstoječih komisij ali odborov za komunalno gospodarstvo. 6. člen Izjemna uporaba cest s težjimi motornimi vozili,-je možna samo v skladu z določili tega odloka. NALOGE IN PRISTOJNOSTI ODGOVORNIH ORGANOV IN UPRAVLJALCEV CEST 7. člen Za izvajanje posameznih določil tega odloka so pristojni: — sveti krajevnih skupnosti in vaški odbori za vse nekategorizirane ceste in tiste lokalne ceste, s katerimi upravljajo in jih pogodbeno vzdržujejo, — samoupravna interesna skupnost za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: interesna skupnost), za lokalne in nekategorizirane ceste, ki jih upravlja ob sodelovanju organizacije združenega dela, ki te ceste vzdržuje. 8. člen Predlog za omejitev prometa s težjimi motornimi vozili na cestah, ki jih upravljajo ali vzdržujejo krajevne skupnosti, lahko poda vaški odbor preko sveta krajevne skupnosti ali svet krajevne skupnosti sam, pristojnemu upravnemu organu za komunalne zadeve Skupščine občine Lenart (v nadaljnjem besedilu: upravni organ). V predlogu je potrebno navesti odsek ceste oziroma cesto, za katero se naj uvede začasna omejitev ali prepoved in predviden čas, za katerega se naj taka omejitev prometa uvede ter možnost obvoza. Predlogu je potrebno priložiti zapisnik o ugotovitvah komisije iz 5. člena tega odloka. 9. člen Predlog za omejitev prometa s težjimi motornimi vozili na. lokalnih cestah lahko poda upravnemu organu organizacija združenega dela, ki vzdržuje lokalne ceste, s soglasjem sveta krajevne skupnosti in izvršilnim odborom interesne skupnosti. Predlog lahko poda samostojno v smislu 1. odstavka tega člena tudi svet krajevne skupnosti ali izvršilni odbor interesne skupnosti. 10. člen Upravni odbor izda odločbo na lastno pobudo, kolikor pristojni upravljale!, oziroma upravičenci za dajanje predlogov, takih predlogov ne dajo pravočasno, ali jih sploh ne podajo. 11. člen Upravni organ izda na podlagi predloga predlagateljev iz 8. in 9. člena tega odloka odločbo, s katero omeji promet na cesti. Upravni organ določi v odločbi o omejitvi prometa tudi primeren začasni obvoz in uredi druga razmerja po 58. členu zakona o javnih cestah. Pred izdajo odločbe o omejitvi prometa na lokalni cesti, mora upravni organ izvršiti ogled na kraju samem. Upravni organ mora odločbo posredovati uprav-Ijalcu in predlagateljem, ki so podali predlog za omejitev prometa. Upravni organ izda odločbo iz 1. odstavka tega člena še isti dan, ali najpozneje naslednji dan, ko sprejme predlog. Odločba se objavi na krajevno običajen način in mora biti razglašena na oglasnih deskah krajevnih skupnosti iq na vpogled v pisarnah krajevnih skupnosti. Odločba se dostavi tudi postaji milice Lenart. Na cestah, kjer se odvija avtobusni in drugi javni promet, je potrebno občane obvestiti o omejitvah prometa preko dnevnega časopisja in radia. 12. člen Podrobnejša navodila o izvajanju odločb po 11. členu tega odloka izda upravni organ. Navodila se dostavijo vsem upravljalcem cest, svetu krajevne skupnosti in vaškim odborom". 13. člen xNa podlagi odločbe upravnega organa so upravljale! cest dolžni postaviti ustrezne prometne znake na tistih cestah, oziroma odsekih, kjer bo promet začasno omejen. V ta namen si morajo zagotoviti ustrezna finančna sredstva. # 14. člen Ce upravni organ z ogledom na kraju samem ugotovi, da bo omejitev prometa na cesti •potrebna več kot 14 dni, predloži predlog za omejitev prometa Izvršnemu svetu Skupščine občine Lenart. Izvršni svet izda o taki omejitvi poseben sklep, s katerim lahko naloži upravljalcu posebne naloge, ki jih je dolžan izvesti in sprejme druge takojšnje ukrepe za sanacijo ceste. Izvršni svet je pooblaščen za sprejem takega sklepa tudi v primeru, če upravni organ ali upravljale! ne sprejmejo pravočasno s tem odlokom predvidenih ukrepov. 15. člen O sprejetem sklepu izvršnega sveta iz 14. člena tega odloka, je upravni organ dolžan še istega dne obvestiti upravljalce cest in poskrbeti za izvršitev sklepa. 16. člen Interesna skupnost, krajevne skupnosti oziroma njihovi sveti, kot upravljale! cest, sprejemajo in izdajajo v času odjuge na podlagi sklepa izvršnega sveta, oziroma odločbe upravnega organa, podrobna navodila. 17. člen Upravljale! cest so dolžni podati predlog o omejitvi prometa upravnemu organu, že pred nastopom odjuge, kolikor okoliščine kažejo, da bo odjuga kmalu nastopila in ogrozila cestno telo posameznih cest. 18. člen Organizacija združenega dela, ki vzdržuje ceste, je v skladu s tem odlokom dolžna redno poročati upravljalen in upravnemu organu o stanju cest, za katere je bila izdana odločba po določilih tega odloka. 19. člen V času odjuge je možna tudi omejitev avtobusnih prevozov in prometa z osebnimi vozili, vendar le v posebej nujnih primerih in na tistih cestah oziroma odsekih posameznih cest v krajevnih skupnostih, kjer je odjuga že povzročila večje okvare vozišč, oziroma je glede na stanje vozišč in obseg odjuge možno pričakovati večje poškodbe. V takih primerih je predhodno potrebno, da svet krajevne skupnosti, upravni organ, interesna skupnost in organizacija združenega dela, ki opravlja avtobusni promet, sklenejo poseben dogovor v pismeni obliki. Če organizacija združenega dela, ki opravlja avtobusni promet, sama odloči, da zaradi močne odjuge začasno prekine avtobusne prevoze, mora tri dni pred tem to sporočiti upravnemu organu. 20. člen Gozdo gospodarske organizacije, druge organizacije združenega dela in zasebni lastniki gozdov ne smejo v času odjuge spravljati lesa po cestah, kolikor se o tem predhodno ne dogovorijo z upravljale! cest. 21. člen V izjemnih primerih iz 20. člena tega odloka in v drugih nujnih primerih prevozov zasebnikov ali organizacij združenega dela, je možno Izdati izjemno dovoljenje za prevoz. Tako dovoljenje lahko izdajo sveti krajevnih skupnosti za nekategorizirane in tiste ceste, ki jih vzdržujejo, za druge ceste pa interesna skupnost s tem, da si pridobijo predhodno mnenje upravnega organa. Pred izdajo izjemnega dovoljenja se je potrebno dogovoriti o načinu sanacije vozišč ali denarni povrnitvi škode ter kavciji, ki jo mora položiti prosilec — uporabnik vozišča v času odjuge. 22. člen Izvršni svet izdaja izredna dovoljenja iz 21. člena, kadar je omejen promet s težjimi motornimi vozili, oziroma je uvedena zapora na cestah za čas, ki je daljši od 14 dni. 23. člen Občani, vaški odbori in sveti krajevnih skupnosti imajo pravico in dolžnost prijaviti kršitelje, ki v času odjuge opravljajo promet v nasprotju z določili tega odloka, občinskemu upravnemu organu ali postaji milice Lenart. Postaja milice Lenart posebej skrbi za nadzor nad izvajanjem prometa po tem odloku. Upravni organ in postaja milice Lenart predlagata posamezne kršitelje tega odloka v kaznovanje sodniku za prekrške občine Lenart, 24. člen Za tolmačenje tega odloka je pristojen Izvršni svet Skupščine občine Lenart. KAZENSKE DOLOČBE 25. člen Z denarno kaznijo od 300 din do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, če v času odjuge brez ustreznega dovoljenja pristojnega organa vozi po cesti, na kateri je prepovedan ali omejen promet s težjimi motornimi vozili. Za dejanje iz 1. odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000 din tudi odgovorna oseba pravne osebe. Za dejanje iz 1. odstavka tega člena se kaznuje posameznik z denarno kaznijo do 2.000 din. 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 34-2/78-5 Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 1749. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 2. alinee 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana x Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1978 1. člen 1. člen odloka o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 9/78) se spremeni in glasi: din »Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Bežigrad v letu 1978 znašajo 127,949.000 Od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 79,228.400 — za tekočo proračunsko rezervo 177.600 — za združevanje sredstev v Ljubljani 48,543.000 2. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračun so sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978. St. 400-7/77-9 Ljubljana, dne 26. decembra 1978. Pregled spremembe prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1978 Vrsta Prihodki Skupaj St. Slav. Razpored prihodkov namena Skupaj i Davek na dohodek in davek iz OD 54,650.000 01 Dejavnost organov DPS 31,672.700 2 Prometni davek, davek na premoženje 02 Ljudska obramba 3,513.200 in na dohodke od premoženja 64,980.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih 3 Takse 3,244.000 organizacij 7,309.000 5 Denarni kazni 570.000 04 Negospodarske investicije 24,885.000 6 Prihodki upravnih organov in drugi 08 Socialno skrbstvo 3,130.000 prihodki 3,600.000 09 Zdravstveno varstvo 22.000 9 Prenesena sredstva 905.000 10 Komunalna dejavnost 2,627.500 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 4,842.000 12 Prispevki proračunom drugih DPS 48,543.000 16 Intervencije v gospodarstvu 447.000 17 Tekoča proračunska rezerva 177.600 18 Rezervni sklad 780.000 Skupaj 127,949.000 Skupaj 127,949.000 1750. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 2. alinee 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Bežigrad v I. trimesečju 1979 1. člen Do sprejetja proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1979, se bodo začasno, vendar najdalj do 31. marca 1979, financirale proračunske potrebe na podlagi proračuna za leto 1978. 2. člen Razporeditev sredstev proračuna ne sme preseči četrtino vseh prihodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1978. 3. člen Doseženi prihodki in uporaba sredstev na podlagi tega odlol" so sestavni del proračuna občine za leto 1979. 4. člen izvršni svet je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada občine. Posojilo mora biti vrnjeno do konca oktobra 1979. 5. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati 1. januarja 1979. St. 010-42/78-9 Ljubljana, dne 26. decembra 1978. 1751. Na podlagi 24. c člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78), je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela ODLOK o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Bežigrad za leto 1979 1. člen Delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) plačujejo prispevek po tem odloku za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter opravljanje kolektivnih komunalnih storitev, pri katerih raba ni individualno določljiva in izmerljiva (kolektivne komunalne storitve). Zbrana sredstva po tem odloku se bodo uporabljala za uresničitev sprejetih programov kolektivnih komunalnih storitev, ki jih je sprejela skupščina Komunalne skupnosti Ljubljana Bežigrad dne 8. 11. 1978. 2. člen Prispevek po tem odloku plačujejo v 1. členu navedeni zavezanci, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Ljubljana Bežigrad, za leto 1979. Zavezanci plačujejo sredstva po tem odloku v obliki prispevka iz dohodka. Osnova za obračun prispevka iz dohodka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Stopnja prispevka je 0,93 °/e. Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po stopnji 0,93°/o od celotno doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja. Prispevek iz tretjega odstavka tega člena in prispevke, ki jih plačujejo delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih, odmerja in realizira davčna uprava občine. 3. člen Sredstva, zbrana na podlagi tega odloka se odvajajo na poseben račun Komunalne skupnosti Ljubljana Bežigrad ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov pri pristojni podružnici službe družbenega knjigovodstva. Davčna uprava občine odvaja sredstva zbrana na podlagi tretjega odstavka 2. člena tega odloka na račun Komunalne skupnosti po posebni pogodbi. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-45/78-2-1 Ljubljana, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 1752. Na podlagi drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela ODLOK o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Ljubljana Bežigrad za leto 1979 1. člen Delavqi v temeljnih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po tem odloku tisti zavezanci, ki sporazuma o financiranju nalog programa Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Bežigrad niso podpisali. 2. člen Prispevek se plačuje iz dohodka TOZD oziroma iz sredstev delovnih skupnosti in občanov, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz BOD. Prispevek se plačuje po stopnji 0,30 */«. 3. člen Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo pripevek po postopku, predpisanem za plačevanje davkov občanov. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva objave. St. 010-44/78-2-1 Ljubljana, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 1753. Na podlagi 15. v zvezi z 12. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, št. 27-255,72 in 8-470/78) in 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. decembra 1978 sprejela ODLOK o spremembi zazidalnega načrta za območje zazidal-' nega otoka BS 7 — Bežigrad 1. člen S tem odlokom se sprejme sprememba zazidalnega načrta, ki ga je sprejel Mestni svet Ljubljana z odlokom o sprejetju zazidalnega načrta BS 7 — Bežigrad (Glasnik, št. 2/68), ki se nanaša na: — opustitev gradnje predvidenih 23 vrstnih stanovanjskih hiš in 13 garaž v II. zazidalni etsjpi, — opustitev gradnje predvidenih 24 vrstnih stanovanjskih hiš in niza 6 garažnih enot v IV. zazidalni etapi soseske BS 7 — Bežigrad. Na zemljiščih iz prve alineje se uredijo zelene površine. Na zemljiščih iz druge alineje se uredijo zelene površine z otroškim igriščem. 2. * člen Spremembo zazidalnega načrta iz prvega člena tega odloka je izdelal Urbanistični inštitut SRS pod št. 688 januarja 1978 in je sestavni del tega odloka. 3. člen Sprememba zazidalnega načrta je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pri organu Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, pristojnemu za urbanizem, Službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane in pri Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-8/78-5 Ljubljana, dne 14. decembra 1978. LJUBLJANA CENTER 1754. Na podlagi 2. in 4. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975—1980 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76. 12/77, 24'77 in 8/78), na podlagi 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76) in na podlagi 178. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1978, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 , in na seji skupščine samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Center dne 26. decembra 1978 sprejela ODLOK o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju vzgoje in izobraževanja 1. člen Zavezanci za prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju vzgoje in izobraževanja, ki niso sprejeli aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje za leto 1979 v občini Ljubljana Center, plačujejo v letu 1979 prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 4,54 °/o. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 420-4/78 Ljubljana, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. 1755. Na podlagi 2. in 4. člena zakona vo osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975—1980 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 12/77, 24/77 in 8/78), 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76) in 178. člena statuta občino Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1978, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 in na seji skupščine samoupravne interesne skupnosti za kulturo občine Ljubljana Center dne 20. decembra 1978 sprejela ODLOK o določitvi stopnje prispevku za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture 1. člen Zavezanci za prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture, ki niso sprejeli aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za kulturo občine Ljublja- na Center za leto 1979, plačujejo v letu 1979 prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 1,21 0/o. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 420-5-78 Ljubljana, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. 1756. Na podlagi 2. in 4. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975—1980 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 12/77 in 8/78), 148. člena zakona o ^zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76) in 178. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1978, seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 in ng seji skupščine samoupravne interesne zdravstvene skupnosti občine Ljubljana Center dne 12. decembra 1978 sprejela ODLOK o določitvi stopenj prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva 1. člen Zavezanci za prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva, ki niso sprejeli aneksa k samoupravnem sporazumu o temeljih plana samoupravne interesne zdravstvene skupnosti občine Ljubljana Center za leto 1979, plačujejo v letu 1979: — prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 7,90, — prispevek iz dohodka po stopnji 1,80. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 420-6/78 Ljubljana, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. 1757. Na podlagi 2., 4., 9. in 12. člena zakona o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975—1980 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 12/77, 24/77 in S^S), 16. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74 in 13/77), 25. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74 in 14/77), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) in 178. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1978, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 in na seji skupščine samoupravne interesne skupnosti socialnega varstva občine Ljubljana Center dne 12. decembra 1978 sprejela ODLOK o določitvi stopnje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, socialnega skrbstva In zaposlovanja 1. člen Zavezanci za prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, socialnega skrbstva in zaposlovanja, ki niso sprejeli aneksov k samoupravnem sporazumu o temeljih planov samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva, socialnega skrbstva in zaposlovanja občine Ljubljana Center za leto 1979, plačujejo v letu 1979: — prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 3,48 za otroško varstvo, in po stopnji 0,69 za socialno skrbstvo; — prispevek iz dohodka po stopnji 0,22 %> za zaposlovanje. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 420-7/78 Ljubljana, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. 1758. Na podlagi 2. in 4. člena zakona o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975—1980 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23'76, 12/77 in 24/77), 12. člena zakona o telesnokulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20/73) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 26. 12. 1978 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela ODLOK o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju telesne kulture 1. člen Zavezanci za prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju telesne kulture, ki niso sprejeli aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plaha samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti občine Ljubljana Center za leto 1979, plačujejo v letu 1979 prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 0,54 •/•. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 420-8/78 Ljubljana, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. 1759. Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS. št. 24/75 in 13/77) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1978 in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela ODLOK o določitvi prispevka za financiranje kolektivnih komunalnih storitev na območju občine Ljubljana Center 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: zavezanci), ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, plačujejo v letu 1979 prispevek za združevanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter opravljanje kolektivnih komunalnih storitev, pri katerih raba ni individualno določljiva in izmerljiva (kolektivne komunalne storitve) po določbah tega odloka. 2. člen Prispevek za financiranje programa kolektivnih komunalnih storitev se plačuje iz dohodka temeljne organizacije združenega dela ter delovne skupnosti oziroma ugotovoljenega dohodka delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost. Osnovo za obračun prispevka predstavlja osebni dohodek. 3. člen' Stopnja prispevka znaša 0,39 °/o. ’ 4. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek kot akontacijo ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, dokončno pa po zaključnem računu. Delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, plačujejo prispevek po postopku in na način, kot plačujejo prispevke SIS, ki se poravnavajo iz dohodka in davek na dohodek od opravljanja ustrezne dejavnosti. Prispevek iz 2. odstavka tega člena odmerja in realizira davčna uprava občina. 5. člen Prispevek se plačuje na zbirne račune pri Službi družbenega knjigovodstva, ki jih prazni na račun komunalne skupnosti občine Ljubljana Center. 6. člen i Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 420-2/77 Ljubljana, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. 1760. Na podlagi 3. odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1978 in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela ODLOK o določitvi stopnje prispevka za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Ljubljana Center 1. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom ter s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: zavezanci), ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje varstva pred požarom za leto 1979, plačujejo v letu 1979 prispevek za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom na območju občine Ljubljana Center po določbah tega odloka. 2. člen Prispevek za financiranje programa skupnosti za varstvo pred požarom se plačuje iz dohodka temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti oziroma ugotovljenega dohodka delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost. Osnovo za obračun prispevka predstavita osebni dohodek. 3. člen Stopnja prispevka za financiranje programa varstva pred požarom je 0,30 %>. 4. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek kot akontacijo ob Vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, dokončno pa po zaključnem računu. Delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodar- sko dejavnost, plačujejo prispevek po postopku in na način, kot plačujejo prispevke SIS, ki se poravnavajo iz dohodka in davek na dohodek od opravljanja ustrezne dejavnosti. Prispevek iz 2. odstavka tega člena odmerja in realizira davčna uprava občine. 5. člen Prispevek se plačuje na zbirne račune pri Službi družbenega knjigovodstva, ki jih prazni na račun SIS občine Ljubljana Center za varstvo pred požarom. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 420-3/78 Ljubljana, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1761. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 187. in 188. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. decembra 1978 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1978 1. člen Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 8/78) in se glasi: Skupni predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1978 bodo znašali 99,206.000 dinarjev. Od tega: — za razporeditev v posebnem delu proračuna 98,006.000 din — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 1,200.000 din Rebalansirana dogovorjena poraba znaša v letu 1978 v občini Ljubljana Moste-Polje 85,943.000 din. 2. člen Spremeni se 3. člen odloka in glasi: Skupščini mesta Ljubljane odstopamo na osnovi dogovora o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog v mestu v letu 1978 13,263.000 din ali 13,37 «/o od vseh prihodkov. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje pooblašča službo družbenega knjigovodstva, da skladno s prilivom prihodkov nakazuje sredstva po tem členu odloka Skupščini mesta Ljubljana do zneska 13,263.000 din. 3. člen ' Pregled in razpored dohodkov po glavnih namenih, bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored dohodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 4. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978. St. 400-4/78 Ljubljana, dne 15. decembra 1978. Predsednik Skupščine 'občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. Pregled in razpored prihodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1978 in rebalans prih3 Prlhodkl Prvotni načrt Rebalans Indeks 1 Davek na doh. in davek od OD 43,229.000 48,538.000 112 2 Prometni davek, dav. na premoženje in na dohodke od premož. 40.449.000 44,850.000 111 3 Takse 3,467.000 3,339.000 97 5 Prihodki po pos. predpisih 550.000 550.000 100 6 Prihodki uprav. rrg. in drugi prihodki 2,305.000 1,929.000 84 SKUPAJ PRIHODKI 90,000.000 99,206.000 110 1762. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 187 in 188. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje .(Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. decembra 1978 sprejela fl' Odhodki Prvotni načrt namena Rebalans Indeks 01 Dejavnost DPS 30,350.976 28,725.000 95 02 Ljudska obramba 3,200.000 3,200.000 100 03 Dejavnost DP® in društev 5.620.400 5,620.400 100 04 Negospodarske invest. 20,204.124 30,100.000 150 07 Kulturnoprosvetna dejavnost 300.000 300.000 100 08 Socialno skrbstvo 2,593.000 2,718.000 104 09 Zdravstveno varstvo 168.000 168.000 100 10 Komunalna dejavnost 7,084.500 6,834.000 96 11 Krajevne skupnosti 4,960.000 5,210.000 105 13 Odstopljeni prihodki 13,263.000 13,263.000 100 16 Intervencije v gospo- darstvu 738.000 960.000 130 17 Proračunska rezerva 745.000 1,245.000 167 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 773.000 862.600 112 SKUPAJ ODHODKI 90,000.000 99,206.000 110 dotoka prihodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada občine. Posojilo mora biti vrnjeno dc konca oktobra 1979. 5. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. januarja 1979. St. 400-14/78-5 ODLOK o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v I. trimesečju 1979 1. člen Do sprejema proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1979 se bodo začasno, najdalj do 31. marca 1979, financirale proračunske potrebe občine na podlagi trimesečnega načrta prihodkov in njihove razporeditve ter v skladu z določbami odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 8/78). 2. člen Razporeditev proračuna po načrtu iz 1. člena ne sme preseči 26 "/o razporejenih sredstev za preteklo leto. 3. člen Doseženi prihodki in uporaba sredstev na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine za leto 1979. Ljubljana, dne 15. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. 1763. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72,/ 39/72, 55/72, 36/75, 58/75 in 7/77), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 187. ter 188. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. decembra 1978 sprejela 4 člen o D L O K Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste- o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od Polje je pooblaščen, da v primeru neenakomernega prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen Prvi odstavek opombe k tarifni številki 2 odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 24/77) se spremeni tako, da se glasi: »Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, če škoda presega 50 °/o vrednosti avtomobila. Oprostitev se uveljavlja s predložitvijo ustreznih dokumentov, ki dokazujejo višino nastale škode.« 2. člen Tarifna številka 7 se spremeni tako, da se glasi: »Od vstopnine za prireditve se plača davek po stopnji 10“/». Opomba: 1. Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki. 2. Davek od vstopnic za prireditve je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje in to najmanj 5 dni pred prireditvijo. 3. Davek po tej tarifni številki se ne plača za kinopredstave ter kulturnoumetniške in telesno vzgojne (športne in telovadne nastope) prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora glede značaja kulturno-umetniške ali telesno-vzgojne prireditve, odloča za ustrezno področje pristojni upravni organ občine. 4. Za prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko davčna uprava določi davek v pavšalnem znesku za celotno sezono prireditev.« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 010-10/77-S Ljubljana, dne 15. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. 1764. Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 2. in 9. člena zakona o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja prispevka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1978 (Uradni list SRS. št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 24/77 in 8/78) in 69. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) so Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 28. decembra 1978 in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1978 ter skupščine SIS za: — vzgojo in izobraževanje na seji dne 20. 12. 1978 — kulturo na seji dne 21. 12. 1978 — zdravstvo na seji dne 19. 12. 1978 — socialno varstvo na seji dne 27. 12. 1978 sprejele ODLOK o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1979 1. člen Delavci v združenem delu, delavci zaposleni pri občanih in civilnopravnih osebah ter občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim dohodek ugotavlja, oziroma temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja ter niso sklenili dopolnila k samoupravnemu sporazumu: 1. o osnovah plana družbene vzgoje in varstva otrolt v skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Moste-Polje v obdobju 1976—1980 za leti 1979 in 1980; 2. o osnovah plana občinske izobraževalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—-1980 za leti 1979 in 1980; 3. o temeljih plana kulturne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, ljubljanske kulturne skupnosti in kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 ter za leti 1979 in 1980; 4. o osnovah plana socialnega skrbstva v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980; 5. o temeljih plana samoupravne interesne teles-nokulturne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980; 6. o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980; 7. o temeljih plana 'za zaposlovanje na območju občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980. 2. člen Delavci v združenem delu, delavci zaposleni pri občinah in civilnopravnih osebah plačujejo prispevke iz osebnih dohodkov za financiranje družbenih dejavnosti v letu 1979: 1. otroškega varstva: — za financiranje občinskega programa po stopnji 1,28 od prispevne osnove BdD, — za financiranje republiškega programa po stopnji 2,20 od prispevne osnove BOD. 2. osnovnega izobraževanja, solidarnostnih, vzajemnih in skupnih nalog po stopnji 4,54 od prispevne osnove BOD, 3. kulturne dejavnosti po prispevni stopnji 1,21 od prispevne osnovne BOD, 4. za dejavnost socialnega skrbstva po prispevni stopnji 0,69 od prispevne osnove BOD, 5. telesnokplturne dejavnosti po prispevni stopnji 0,54 od prispevne osnove BOD, 6. dejavnost zdravstvenega varstva po prispevni stopnji 7,90 od prispevne osnove BOD. Občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevke po prejšnjem odstavku, razen za zdravstveno varstvo. 3. člen Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z last- nimi sredstvi izvršujejo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevek iz dohodka za financiranje dejavnosti zaposlovanja po prispevni stopnji 0,22. 4. člen Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z lastnimi sredstvi izvršujejo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevke iz sredstev dohodka od katerega plačujejo davek, za financiranje zdravstvenega varstva po stopnji 1,80 odstotka. Za delovne ljudi, ki opravljajo dejavnosti s samostojnim delom in se za njih ne ugotavlja osebni dohodek in za gospodinjske pomočnice se kot osnova za plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo uporabljajo osnove in višine prispevka sprejete na podlagi dopolnila k sambupravnem sporazumu o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti ljubljanske zdravstvene regije v obdobju 1976—1980 za leto 1979. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 420-5/78-S Ljubljana, dne 28. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. 1765. Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina Občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1978 sprejela ODLOK o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1979 1. člen Delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) plačujejo prispevek po tem odloku za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter opravljanje kolektivnih komunalnih storitev, pri katerih raba ni individualno določljiva in izmerljiva (kolektivne komunalne storitve). Zbrana sredstva po tem odloku se bodo uporabljala za uresničitev sprejetih programov kolektivnih komunalnih storitev, ki jih je sprejela Skupščina komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje dne 9. novembra 1978. 2. člen Prispevek po tem odloku plačujejo v 1. členu navedeni zavezanci, ki niso podpisali samoupravni' .a sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in ob- navljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Ljubljana Moste-Polje za leti 1979 in 1980. Zavezanci plačujejo sredstva po tem odloku v obliki prispevka iz dohodka. Osnova za obračun prispevka iz dohodka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Stopnja prispevka je 0,93 %>. Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po stopnji 0,93 °/o od celotno doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja. Prispevek iz tretjega odstavka tega člena in prispevke, ki jih plačujejo delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih, odmerja in realizira davčna uprava občine. 3. člen Sredstva zbrana na podlagi odloka se odvajajo na poseben račun Komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov pri pristojni podružnici službe družbenega knjigovodstva. Davčna uprava občine odvaja sredstva zbrana na podlagi tretjega odstavka 2. člena tega odloka na račun Komunalne skupnosti po posebni pogodbi. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS St. 420-16/78-S Ljubljana, dne 28. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. 1766. Na podlagi 3. odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2-78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1978 sprejela ODLOK o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1979 1. člen Delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti in občani, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek za financiranje osnovnih nalog programa skupnosti varstva pred požarom na območju občine Ljubljana Moste-Polje. 2. člen Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela oziroma iz sredstev delovnih skupnosti in občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek. 3. člen Prispevek se plačuje iz dohodka. Za obračun in plačilo je osnova bruto osebni dohodek. Prispevna stopnja znaša 0,30 "/c. 4. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek od odmerne osnove, ki se šteje za osebni dohodek iz katerega se plačujejo prispevki za samoupravne interesne skupnosti Prispevek odmerja davčna uprava. 5. člen Ta odlok prične veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 do 31. decembra 1979. St. 010-12/77-S Ljubljana, dne 28. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič L r. 1767. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 187. in 188. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. decembra 1978 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 3/2 in MS 112/1 — Štepanjsko naselje 1. člen Sprejmejo se spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta MS 3/2 in MS 112/1 Štepanjsko naselje, ki se nanašajo na lokacijo nadomestnih parkirišč ob Steletovi ulici, Dom za upokojence 'Ob sotočju in avtobusno postajališče in obračališče ob Pesarski ulici. 2. člen Projekt sprememb in dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 3/2 Štepanjsko naselje je v novembru 1978 izdelal Zavod za družbeni razvoj mesta Ljubljana TOZD Urbanizem pod šifro 2466/78. 3. člen Spremembe in dopolnitve obsegajo programski in tehnični del v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 4. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta so stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela, skupnostim in drugim organom pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, pristojnem za urbanizem, pri strokovni službi za 'urbanizem Skupščine mesta Ljubljana, pri Zavodu za druž- beni razvoj mest* Ljubljana TOZD Urbanizem in Geodetski upravi Skopščie* mesta Ljubljana. 5. čle* Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe SML. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-3/76-S Ljubljana, dne 15. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. 1768. Na podlagi 186. člena in v skladu z 81. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. decembra 1978 sprejela ODLOK o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ' 1. člen S tem odlokom Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: skupščina občine) ustanavlja svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: syet). 2. člen Svet skrbi za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu v skladu z zakonom o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) in statutom občine. 3. člen Svet preučuje in obravnava cestno problematiko, pospešuje prometno vzgojo, izobrazbo in etiko udeležencev v cestnem prometu, sodeluje pri delu organizacij in organov, ki se ukvarjajo s prometno vzgojno in preventivno dejavnostjo v cestnem prometu, izdaja in razširja prometno vzgojne publikacije ter razvija in pospešuje varnost cestnega prometa s sredstvi javnega obveščanja, organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vprašanji cestnega prometa, predlaga ukrepe za izboljšanje varnosti ter opravlja druge zadeve s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu. 4. člen Svet dela na sejah. Svet daje skupščini občine poročila o svojem-delu in jo seznanja s svojimi ugotovitvami ter predlaga sprejetje ustreznih ukrepov za reševanje zadev s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu. 5. člen Svet ima 35 članov. Člani sveta so organi in organizacije, katerih dejavnost je pomembna za preventivno in vzgojno delovanje v cestnem prometu. Predsednika in člane sveta imenuje izvršni svet skupščine občine (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) izmed organov in organizacij, ki so člani sveta, ter izmed strokovnjakov s področja cestnega prometa. Predsednika in člane sveta se imenuje za 4 leta in so lahko razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili imenovani, oziroma se jih po preteku mandatne dobe lahko ponovno imenuje. 6. člen Svet imenuje izmed članov sveta odbor sveta kot ožje delovno posvetovalno telo, ki opravlja naloge, za katere ga pooblasti svet s sklepom. Strokovne in druge naloge v zvezi z delovanjem sveta in odbora opravlja tajnik sveta, ki ga imenuje izvršni svet izmed delavcev upravnih organov in strokovnih služb skupščine občine. 7. člen Svet lahko imenuje stalne ali občasne komisije za posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti. 8. člen Odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 020-6/78-S Ljubljana, dne 15. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. 1769. Na podlagi 8. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) in 187. ter 188. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. decembra 1978 sprejela SKLEP o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje občine Ljubljana Moste-Polje 1 Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje občine Ljubljana Moste-Polje. 2 Ta sklep začne' verati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-2/78-S Ljubljana, dne 15. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. LJUBLJANA SISKA 1770. Na podlagi 2. in 9. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1980 (Uradni list SRS, št. 39/74 in 31/76) in 69. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) ter na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) in na podlagi ugotovljenih sklepov skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela ODLOK o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti občine Ljubljana Šiška v letu 1979 1. člen Delavci v združenem delu, delavci, zaposleni pri občanih in civilno-pravnih osebah ter občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, oziroma temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije i in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja ter niso podpisali dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980: za skupnost otroškega varstva za skupnost vzgoje in izobraževanja za kulturno skupnost za skupnost socialnega skrbstva za telesnokulturno skupnost za zdravstveno skupnost za skupnost zaposlovanja plačujejo prispevke za financiranje družbenih dejavnosti po določbah tega odloka. 2. člen Delavci v združenem delu, občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti, delavci zaposleni pri občanih in civilno-pravnih osebah, plačujejo prispevek iz osebnih dohodkov za financiranje družbenih dejavnosti v letu 1979: 1. otroško varstvo: — za financiranje občinskega programa po prispevni stopnji 1,28 — za financiranje republiškega programa po prispevni stopnji 2,20 2. za financiranje osnovnega izobraževanja 4,54 3. za financiranje kulturne dejavnosti po prispevni stopnji 1,21 4. za financiranje telesnokulturne dejavnosti po prispevni stopnji 0,54 5. za financiranje socialno skrbstvene dejavnosti po prispevni stopnji 0,69 6. za financiranje zdravstvenega varstva po prispevni stopnji 7,90 3. člen Temeljne organizacije združenega dela. druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevek iz sredstev dohodka po osnovi osebnega dohodka za financiranje: 1. programa za zaposlovanje po prispevni stopnji 0,22 2. za zdravstveno varstvo za nesreče pri delu po prispevni stopnji , 1,80 Za delovne ljudi, ki opravljajo dejavnosti s samostojnim delom in se za njih ne ugotavlja osebni dohodek, se plačuje prispevek za zdravstveno varstvo na podlagi sklepa o osnovah in višini prispevkov za financiranje zdravstvenega varstva, ki ga sprejme skupščina občinske zdravstvene skupnosti za leto 1979. 4. člen Prispevne stopnje iz 2. in 3. člena tega odloka, se uporabljajo od 1. januarja 1979. St. 2-30-023/76 Ljubljana, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. 1771. Na podlagi 3 odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS. št. 2/76) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, š,t. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela ODLOK o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Ljubljana Šiška za leto 1979 1. člen Delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in niso sklenili samoupravnega sporazuma o varstvu pred požarom, plačujejo prispevek za financiranje osnovnih nalog programa skupnosti varstva pred požarom na območju občine Ljubljana Šiška po določbah tega odloka. 2. člen Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela oziroma iz sredstev delovnih skupnosti in občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek. 3. člen Osnova za obračun je bruto osebni dohodek, pri-'evna stopnja pa znaša 0,30. Temeljne in druge organizacije združenega dela ter lelovne skupnosti in občani, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in so pristopili k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za financiranje varstva pred požarom v občini Ljubljana Šiška, plačujejo prispevek na podlagi tega odloka. 4. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. 5. člen Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek od od-merne osnove, ki se šteje za osebni dohodek, iz katerega se plačujejo prispevki za samoupravne interesne skupnosti. Prispevek odmerja davčna uprava. 6. člen Prispevna stopnja iz- 3. člena tega odloka, se uporablja od 1. januarja 1979. Št. 2/2-402-026/78 Ljubljana, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. 1772. Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela ODLOK o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Šiška za leto 1979 1. člen Delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) plačujejo prispevek po tem odloku za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter opravljanje kolektivnih komunalnih storitev, pri katerih raba ni individualno določljiva in izmerljiva (kolektivne komunalne storitve). Zbrana sredstva po tem odloku se bodo uporabljala za uresničitev sprejetih programov kolektivnih komunalnih storitev, ki jih je sprejela skupščina komunalne skupnosti občine Ljubljana Šiška dne 11. 12. 1978. 2. člen Prispevek po tem odloku plačujejo v 1. členu navedeni zavezanci, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in opravljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Ljubljana Šiška v letu 1979. Zavezanci plačujejo sredstva po tem odloku v obliki prispevka iz dohodka. Osnova za obračun prispevka iz dohodka je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po stop- nji 0,93 °/o celotno doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja. Prispevek iz tretjega odstavka tega člena in prispevka, ki jih plačujejo delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih, odmerja in realizira davčna uprava občine. 3. člen Sredstva zbrana na podlagi tega odloka se odvajajo na poseben račun Komunalne skupnosti občine Ljubljana Šiška ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov pri pristojni podružnici službe družbenega knjigovodstva. Davčna uprava občine odvaja zbrana sredstva na podlagi 3. odstavka 2. člena tega odloka na račun komunalne skupnosti po posebni pogodbi. 4. člen Prispevna stopnja iz 2. člena tega odloka se uporablja od 1. januarja 1979. Št. 2/2-402-027/78 Ljubljana, dne 20. decembra 1978. Predsednik Skupščine ‘občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r LJUBLJANA VlC-RUDNIK 1773. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1978 1. člen V odloku o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 7/78) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: din Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1978 znašajo 153,762.000 od tega: — za razporeditev v posebnem delu proračuna 123,316.000 — za združevanje sredstev v Ljubljani 30,446.000. 2. člen V 2. členu odloka se v drugem odstavku znesek 31,103.000 din nadomesti z zneskom 30,446.000 din. 3. člen Po prvem členu tega odloka spremenjeni pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeti v bilanci občinskega proračuna za leto 1978, ki je sestavni del splošnega dela tega proračuna. 4. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1978. St. 400-26/78 Ljubljana, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik * Vili Belič 1. r. 1774. Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2/3. decembra 1978 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb za leto 1979 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1979 se bodo začasno, vendar najdlje tri mesece, financirale proračunske potrebe, za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi trimesečnega načrta proračunskih dohodkov in Izdatkov, skladno z določili proračuna za leto 1978. 2. člen Trimesečni načrt izdatkov ne sme presegati ene četrtine izdatkov proračuna občine za leto 1978. 3. člen Dohodki in izdatki, doseženi oziroma porabljeni na podlagi tegh odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov občinskega proračuna za leto 1979. Izvršni svet je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna najame posojilo iz sredstev rezerve občine Ljubljana Vič-Rudnik. Posojilo mora biti vrnjeno do 31. oktobra 1979. 4. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati 1. januarja 1979. St. 400-27/78 Ljubljana, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 1775. Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 28/73,, 36/75, 58/75 in 7/77) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela ODLOK o spremembah odloka o posebnem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik t 1. člen V odloku o posebnem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik (prečiščeno besedilo — Uradni list SRS, št. 18/78) se spremeni k tarifni številki 2 opomba 1, ki se glasi: Opomba: 1. Posebni občinski prometni davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, če obseg škode presega 50 "/o vrednosti avtomobila. Oprostitev se uveljavlja s predložitvijo ustreznih dokumentov, ki dokazujejo obseg nastale poškodbe. 2. člen Spremeni se tarifna številka 7 tarife o posebnem občinskem prometnem davku, ki se v celoti glasi: Tar. št. 7 Posebni občinski prometni davek se plača od vstopnic za prireditve po stopnji 10 %>. Opomba:' 1. Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki. 2. Davek od vstopnic za prireditve je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje najpozneje pet dni pred prireditvijo. 3. Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača za kulturno-umetniške in telesnovzgojne (športne in telovadne nastope) ter kino predstave, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora glede značaja kulturno-umetniške in telesnovzgojne prireditve odloča pristojni upravni organ občine. 4. Za prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko upravni organ, pristojen za prihodke, določi posebni občinski prometni davek v pavšalnem znesku za celotno sezono prireditve. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urau-nem listu SRS. St. 421-78/78 Ljubljana, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 1776. Na podlagi 2. in 9. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1980 (Uradni list SRS, št. 39/74 in 31/76) in 69. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SRS, št. 6/76) ter na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela ODLOK o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Delavci v združenem delu, delavci, zaposleni pri občanih in civilno-pravnih osebah ter občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, oziroma temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim dotom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja ter niso podpisali aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljnih planih družbenih dejavnosti za leto 1976—1980 1. za skupnost otroškega varstva, 2. za skupnost vzgoje in izobraževanja, 3. za kulturno skupnost, 4. za skupnost socialnega skrbstva, 5. za telesnokulturno skupnost, 6. za zdravstveno skupnost, 7. za skupnost zaposlovanja, 8. za pokojninsko-invalidsko zavarovanje, 9. za starostno zavarovanje kmetov plačujejo prispevke za financiranje družbenih dejavnosti po določbah tega odloka. 2. člen Delavci v združenem delu, delavci, zaposleni pri občanih in civilno-pravnih osebah, plačujejo prispevke iz osebnih dohodkov za financiranje družbenih dejavnosti: 1. Za otroško varstvo — — Zvezo skupnosti otroškega varstva SRS 2,20 °/o — Občinsko skupnost otroškega varstva 1,28 %> 2. Za program osnovnega izobraževanja, solidarnosti in skupnih nalog po stopnji 4,54 %> 3. Za kulturno dejavnost po stopnji 1,21 %> 4. Za telesnokulturno dejavnost po stopnji 0,54 %> 5. Za socialno skrbstveno dejavnost po stopnji . 0,69 %> 6. Za zdravstveno varstvo po stopnji 7,90 % 7. Za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja po stopnji 10,90% Občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevke po prejšnjem odstavku, razen prispevka za zdravstveno varstvo in pokoj ninsko-invalidsko zavarovanje. 3. člen Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja plačujejo prispevke iz sredstev dohodka za financiranje: — zdravstvenega varstva po stopnji 1,80 % — za zaposlovanje po stopnji 0,22 % 4. člen Prispevki iz 2. člena, razen prispevka za zdravstveno varstvo in pokojninsko-invalidsko zavarovanje se za gospodinjske pomočnice, zaposlene pri zasebnih gospodinjstvih in gospodarske pomočnike pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih, obračunavajo in plačujejo pripevki po pavšalnih mesečnih osnovah. Pavšalna mesečna osnova iz prejšnjega odstavke tega člena znaša 30% poprečnega enomesečnega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji iz preteklegr leta, ki ga ugotovi Zavo,d SR Slovenije za statistiko. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 401-1/78 Ljubljana, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 1777. Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24'75 in 13-77) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela ODLOK o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik za leti 1979 in 1980 1. člen Delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) plačujejo prispevek po tem odloku zn vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter opravljanje kolektivnih komunalnih- storitev, pri katerih raba ni individualno določljiva in izmerljiva (kolektivne komunalne storitve). Zbrana sredstva po tem odloku se bodo uporabljala za uresničitev sprejetih programov kolektivnih komunalnih storitev, ki jih je sprejela skupščina Komunalne skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 9. novembra 1978. 2. člen Prispevek po tem odloku plačujejo v 1. členu navedeni zavezanci, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik za leti 1979 in 1980. Zavezanci plačujejo sredstva po tem odloku v obliki prispevKa iz dohodka. Osnova za obračun prispevka iz dohodka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Stopnja prispevka je 0,93 'Vu. Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko, ali negospodarsko dejavnost ter se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po stopnji 0,93'Vo od celotno doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja. Prispevek iz tretjega odstavka tega člena in prispevke, ki jih plačujejo ^delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih, odmerja in realizira davčna uprava občine. 3. člen Sredstva, zbrana na podlagi tcga- odloka, se odvajajo na poseben račun Komunalne skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov pri pristojni podružnici službe družbenega knjigovodstva. Davčna uprava občine odvaja sredstva zbrana na podlagi tretjega odstavka 2. člena tega odloka na račun Komunalne skupnosti po posebni pogodbi. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-27/78 Ljubljana, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 1778. Na podlagi 2. in 9. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1980 (Uradni list SRS, št. 39/74 in 31/76) in 69. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SRS, št. 6/76) ter na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1978 sprejela ODLOK o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Delavci v združenem delu, delavci, zaposleni pri občanih in civilno-pravnih osebah ter občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in, ne jim dohodek ugotavlja, oziroma temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in jdelovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in sc jim dohodek ugotavlja ter niso podpisali aneksov k samoupravnim sporazumom o Jemci jnib planih družbenih dejavnosti za leta 1976 do 1980 J. za skupnost otroškega varstva, 2. za skupnost vzgoje in izobraževanja, 3. za kulturno skupnost, 4. za skupnost socialnega skrbstva, 5. za telesnokulturno skupnost, 6. za zdravstveno skupnost, 7. za skupnost zaposlovanja, 8. za pokojninsko-mvalldsko zavarovanje, plačujejo prispevke za financiranje družbenih dejavnosti po določbah tega odloka. 2. člen Delavci v združenem delu. delavci, zaposleni pri občanih in civilno-pravnih osebah, plačujejo prispevke iz osebnih dohodkov za financiranje družbenih dejav- nosti: »/• 1. Za otroško varstvo — — Zvezo skupnosti otroškega varstva SRS 2,20 — Občinsko skupnost otroškega varstva 1,28 2. Za program osnovnega izobraževanja, solidarnosti in skupnih nalog po stopnji 4,54 3. Za kulturno dejavnost po stopnji 1,21 4. Za telesnokultu/no dejavnost po stopnji 0,54 5. Za socialno skrbstveno dejavnost po stopnji 0,69 6. Za zdravstveno varstvo po stopnji 7,90 7. Za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja po stopnji 10,90 Občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevke po prejšnjem odstavku, razen prispevka za zdravstveno varstvo in pokojnin-sko-invalidsko zavarovanje. 3. člen Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevke iz sredstev dohodka za financiranje: — zdravstvenega varstva po stopnji 1,80 — za zaposlovanje po stopnji 0,22 4. člen Prispevki iz 2. člena, razen prispevka za zdravstveno varstvo in pokojninsko-invalidsko zavarovanje, -se za gospodinjske pomočnice, zaposlene pri zasebnih gospodinjstvih in gospodarske pomočnike pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih, obračunavajo in plačujejo prispevki po pavšalnih mesečnih osnovah. Pavšalna mesečna osnova iz prejšnjega odstavka tega člena znaša 30 0/o poprečnega enomesečnega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji iz preteklega leta, ki ga ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko. 5. člen Ti', odlok začne veljali osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, St. 401-1/78 Ljubljana, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. SEVNICA 1779. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-46V74) in 142. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1978 1. člen 1. člen odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 9/78) se spremeni tako, da se glasi: din Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 28,056.000 — za razporeditev po posebnem delu proračuna 28,006.000 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 50.000 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje. St. 402-46/78-3 Sevnica, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Sevnica danko Rebernik 1. r. Pregled prihodkov in dohodkov' po spremembi proračuna občine Sevnica za leto 1978 V i sta St. ' Dri- Prihodki Prvotni Plan po Elav. Razpored prihodkov Prvotni Plan po hodka phm spremembi namena plan spjremembi i. Davki iz osebnih dohodkov 8,176.000 8,306.000 01 Dejavnost organov DPS 16,411.660 16,87 2. Davki 11,037.000 11,017.000 02 Narodna obramba 1,710.000 2,013.000 3. Takse 1,565.000 1,875.000 03 Dejavnost družbenopolitič. 5. Takse po posebnih organizacij in društev 2,305.200 2,305.200 predpisih 178.000 129.000 04 Negospodarske investicije 2,278.000 1.851.000 6. Prihodki organa in drugi 08 Socialno skrbstvo 1,545.390 ■ 1,599.390 prihodki 723.000 972.000 08 Zdravstveno varstvo 45.000 35.000 7. Dopolnilna Sredstva 6,252.972 4,538.000 10 Komunalna dejavnost 1.928.525 1,829.525 8: Prenesena sredstvp 1,180.303 1,169.000 11 Dejavnost krajevnih skup. 747.500 747.500 16 . Intervencije v gospod. 1,622.000 522.000 17 Tekoča proračunska rezerva s' in obveznost iz prejšnjih let 290.000 50.000 S' 18 • Krediti, vezana sredstva in izločena — rezervni sklad 229.000 230.000 29,112.275 • 28,056.000 29.112.275 28.056.000 1780. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Sevnica v I. trimesečju leta 1979 1. člen Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov sredstev občinskega proračuna občine Sevnica se bodo v I. trimesečju 1979 do sprejetja občinskega proračuna za leto 1979 začasno financirale na podlagi proračuna občine Sevnica za leto 1978. 2. člen V omenjenem obdobju se smejo izdatki izvrševati do višine 25 °/o izdatkov občinskega proračuna za leto 1978. Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Sevnica za leto 1979. 3. člen Določila odloka o proračunu občino Sevnica za leto 1978 se smiselno uporabljajo tudi v času začasnega financiranja v I. trimesečju 1'979. 4. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih sredstev se sme za nemoteno izvrševanje izdatkov najeti kratkoročno posojilo iz sredstev rezervnega sklada občine Sevnica. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dah po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-47/78-3 Sevnica, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik I. r. 1781. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), 169 in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) sta Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 in Skupščina zdravstvene skupnosti občine Sevnica na seji skupščine dne 26. decembra 1978 sprejeli ODLOK o obveznem prispevku za financiranje samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo občine Sevnica v letu 1979 za zavezanec, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana zdravstvene skupnosti občine Sevnica 1. člen Zavezanci za prispevek za samoupravno interesno skupnost zdravstva občine Sevnica, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 plačujejo v letu 1979 prispevke za zdravstveno skupnost občine Sevnica po stopnji 7,55 “/o iz osebnega dohodka in 2,99 % iz dohodka po osnovi osebnega dohodka. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-43/78-1 Sevnica, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik L r. 1782. Na podlagi 24. c) člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) ter 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6'78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1978 sprejela ODLOK o prispevku za samoupravno komunalno interesno skupnost Sevnica za leto 1979 in 1980 za zavezance, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Zavezanci za prispevek za samoupravno komunalno interesno skupnost Sevnica, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje programov samoupravne komunalne interesne skupnosti Sevnica za leto 1979 in 1980 plačujejo prispevek iz dohodka po stopnji 2 “/o. Osnova za obračun je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. - 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 402-44/78-1 Sevnica, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1783. Na podlagi 25. a) člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74 in 14/77), 169. in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) sta Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 in Skupščina socialnega varstva občine Sevnica na seji skupščine dne 26. decembra 1978 sprejeli ODLOK o obveznem prispevku za financiranje samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva občine Sevnica v letu 1979 za zavezance, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva občine Sevnica 1. člen Zavezanci za prispevek za samoupravno interesno skupnost socialnega skrbstva občine Sevnica, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 plačujejo v letu 1979 prispevke za skupnost socialnega skrbstva občine Sevnica po stopnji 1,17 °/o iz osebnega dohodka, od tega za enotni program 0,33 %>, za skupni program 0,04 %> za dogovorjeni program 0,65 °/o in dodatno dogovorjeni program 0,15 %>. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-41/78-1 Sevnica, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1784. Na podlagi tretjega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6Z78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela ODLOK o obveznem prispevku za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Sevnica za leto 1979 1. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek za financiranje osnovnih nalog programa skupnosti varstva pred požarom na območju občine Sevnica. 2. člen Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela, oziroma iz sredstev delovnih skupnosti in občanov, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek. Osnova za obračun prispevka so izplačani bruto osebni dohodki. 3. člen Prispevna stopnja za obračun in plačilo znaša 0,30 °/o. 4. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko (dejavnost in se jim ugotavlja dohodek pldčujejo prispevek po postopku, predpisanem za plačevanje davkov občanov. Prispevek odmerja občinska davčna uprava. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-45/78-1 Sevnica, dne' 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1785. Na podlagi 16. člena zakona o družbenem varstvu otrok in skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74 in 14/77) in 169. ter 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) sta Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 in Skupščina socialnega varstva na seji skupščine dne 26. decembra 1978 sprejeli ODLOK o obveznem prispevku za financiranje samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva občine Sevnica v letu 1979 za zavezance, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti otroškega varstva občine Sevnica 1. člen Zavezanci za prispevek za samoupravno interesno skupnost otroškega varstva občine Sevnica, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 plačujejo v letu 1979 prispevke za skupnost otroškega varstva občine Sevnica po stopnji 3,44 "/o iz osebnega dohodka, od tega za skupni program 2,20 °/o za enotni program 0,60 % in za dogovorjeni program 0,64 "/». 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-37/78-1 Sevnica, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1786. Na podlagi 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74) in 169. ter 172. člena statuta občine Sevnica sta Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 in Skupščina kulturne skupnosti občine Sevnica na seji skupščine dne 26. decembra 1978 sprejeli ODLOK o obveznem prispevku za financiranje samoupravne interesne skupnosti za kulturo občine Sevnica v letu 1979 za zavezance, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana kulturne skupnosti občine Sevnica 1. člen Zavezanci za prispevek za samoupravno interesno skupnost za kulturo občine Sevnica, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 plačujejo v letu 1979 prispevke za občinsko kulturno skupnost po stopnji 1,34 °/o iz osebnega dohodka, od tega za dogovorjeni program v občini 0,30 "/o, skupni program 0,54 “/o in dodatno dogovorjeni program v občini 0,50 °/o. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-39/78-1 Sevnica, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1787. Na podlagi 12. člena zakona o telesnokulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20/73) in 169. ter 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela ^ ODLOK o obveznem prispevku za financiranje samoupravne interesne skupnosti za telesno kulturo občine Sevnica v letu 1979 za zavezance, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana telesno-kulturne skupnosti občine Sevnica 1. člen Zavezanci za prispevek za samoupravno interesno skupnost za telesno kulturo občine Sevnica, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 plačujejo v letu 1979 prispevke za telesnokulturno skupnost občine Sevnica po stopnji 0,84 0/o iz osebnega dohodka, od tega za dogovorjeni program v občini 0,28 °/o, skupni program 0,06 %> in dodatno dogovorjeni program 0,50 %>. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 402-40/78-1 Sevnica, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1788. Na podlagi 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74) in 169. ter 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) sta Skupščina občine Sevnica na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 ter skupščina izobraževalne skupnosti občine Sevnica na seji dne 26. decembra 1978 sprejeli ODLOK o obveznem prispevku za financiranje samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje občine Sevnica v letu 1979 za zavezance, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana OIS Sevnica 1. člen Zavezanci za prispevek za samoupravno interesno skupnost izobraževanja občine Sevnica, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 plačujejo v letu 1979 prispevke za SIS izobraževanja občine Sevnica po stopnji 6,17 % iz osebnega dohodka, od tega za enotni program 3,41 %>, skupni program 0,16 “/o, vzajemni program 0,08 %>, za dogovorjeni program 2,22 %> in dodatno dogovorjeni program 0,30 °/o. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 462-38/78-1 Sevnica, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1789. Na podlagi 88. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77), 23. člena dogovora o zagotavljanju kadrovskih in materialnih pogojev za delo Temeljnega sodišča v Novem mestu in Temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu ter 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji Zbora krajevnih skupnosti in Zbora združenega dela dne 26. decembra 1978 sprejela ODLOK o povračilu stroškov in o nagradah sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča Novo mesto 1. člen Sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: temeljnega sodišča) pripada povračilo dejanskih stroškov, nastalih zaradi opravljanja funkcije sodnika porotnika, povračilo za izgubljeni osebni dohodek, oziroma zaslužek in nagrada. 2. člen Dejanski stroški po tem odloku so potni stroški ter stroški za prehrano in prenočišče. 3. člen Potni stroški obsegajo stroške prihoda sodnika porotnika od kraja njegovega prebivališča do sedeža sodišča ali kraja, kjer opravlja sodniško funkcijo in stroške povratka. Stroški za prevoz se priznajo v višini dejanskih izdatkov za potovanje z javnim prevoznim sredstvom. 4. člen Če ni javnega prevoznega sredstva, ali če se sodnik porotnik iz upravičenih razlogov ni mogel poslužiti javnega prevoznega sredstva, ima pravico do povračila prevoznih stroškov za vsak prevoženi kilometer, če je oddaljenost od kraja njegovega prebivališča večja kot 5 km, v višini, ki jo določa samoupravni akt, ki velja za delavce temeljnega sodišča. 5. člen Delavci, ki so odsotni z dela zaradi opravljanja funkcije sodnika porotnika imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka. Delovna ali druga organizacija, v kateri delavec dela, izplača delavcu nadomestilo osebnega dohodka, temeljno sodišče pa ga povrne organizaciji na njeno zahtevo. Sodnikom porotnikom, ki so zasebni kmetovalci, obrtniki ali opravljajo svobodne poklice, pripada nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek za čas, ko je sodnik porotnik opravljal svojo funkcijo v višini poprečnega bruto osebnega dohodka visokokvalificiranega delavca s področja kmetijskih dejavnosti ali obrti, oziroma delavca z visokošolsko izobrazbo v družbenih dejavnostih v družbenem sektorju. Poprečni bruto osebni dohodek ugotavlja Zavod SRS za statistiko za 9 mesečno obdobje preteklega leta. 6. člen Nagrada za 8 ur sodelovanja se določi v višini 3,3 %> poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v 9 mesecih preteklega leta v SRS, oziroma v časovno sorazmernem delu sodelovanja. 7. člen Nadomestilo stroškov prehrane za čas 4 do 8 ur pripada sodniku porotniku v višini 25 °/o dnevnice, za izgubljeni čas nad 8 ur pa v višini 50 %> dnevnice, ki se obračunava za čas od 8 do 12 ur, s tem, da je osnova za obračun dnevnica, ki na podlagi samoupravnega akta velja za delavce temeljnega sodišča. Višina dnevnice se določa na podlagi določil samoupravnega akta, ki velja za delavce temeljnega sodišča. 8. člen Po končani obravnavi, najkasneje pa 15 dni po obravnavi predloži sodnik porotnik zahtevek za povračilo dejanskih stroškov in za izgubljeni zaslužek. Če ima sodnik porotnik pravico do nadomestila osebnega dohodka, mu izda temeljno sodišče potrdilo o opravljanju funkcije sodnika porotnika. 9. člen Sklep o povračilu dejanskih stroškov, o povračilu za izgubljeni osebni dohodek, oziroma zaslužek in o nagradi izda predsednik temeljnega sodišča. 10. člen Povračila in nagrada sodnikom porotnikom se izplačujejo iz proračunskih sredstev temeljnega sodišča. 11. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o povračilu dejanskih stroškov sodnikom porotnikom, nastalih zaradi opravljanja sodniške funkcije in povračilu za izgubljeni osebni dohodek, oziroma zaslužek in nagrade (Skupščinski DL, št. 22/70 in Uradni list SRS, št. 14/75). 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-48/78-l Sevnica, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1790. Na podlagi 4. člena zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. M69, 28/71 in 43/73) in 2. točka odloka o razporeditvi delovnega časa. v okviru petdnevnega delovnega tedna (Uradni list SRS, št. 51/71) ter 171. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 in družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1978 sprejela ODLOK o spremembi odloka o delovnem času državnih organov in organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena v občini Sevnica 1. člen Sedanji 1. člen odloka o delovnem času državnih organov in organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 1/76) se črta in nadomesti z novim členom, ki se glasi: Delovni čas državnih organov in organizacij, ko opravljajo zadeve javnega pomena v občini Sevnica traja: 1. v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 6. do 14. ure. 2. v sredo od 6. do 16. ure. 2. člen Sedanji 3. člen se črta in se nadomesti z novim členom, ki se glasi: Sprejemanje strank pri državnih organih je skozi vse leto: 1. v sredo od 7. do 12. ure in od 13. do 16. ure 2. v petek od 7. do 14. ure. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. • St. 14-8/78-1 Sevnica, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1791. Na podlagi 43. člena zakona o poslovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78), 169. in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) sta Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 in Skupščina socialnega varstva občine Sevnica na seji skupščine dne 26. decembra 1978 sprejeli ODLOK o obveznem prispevku za financiranje samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje občine Sevnica v letu 1979 za zavezanec, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti za zaposlovanje občine Sevnica 1. člen Zavezanci za prispevek za samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje občine Sevnica, ki niso skli-nili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 plačujejo v letu 1979 prispevke za skupnost zaposlovanja občine Sevnica po stopnji 0,31 »/o iz dohodka po osnovi osebnega dohodka. 2. Sen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-42/78-1 Sevnica, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1792. Na podlagi 11. člena zakona o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 22/78) in 11. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sevnica je Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti na svoji seji dne 22. decembra 1978 sprejela SKLEP o določitvi stopnje amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini za leto 1978 1 Stopnja amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini za leto 1978 znaša 0,30 %> od revalorizirane knjižne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. 2 K sklepu je Skupščina občine Sevnica podala soglasje. 3 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 149/78 Sevnica, dne 26. decembra 1978. Predsednik Skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Franc Ernesti 1. r. Pri primerjavi z izvirnikom jo bilo ugotovljeno, da je v odloku o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč napaka zato dajemo tale POPRAVEK V 2. členu odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč (Uradni list SRS, št, 26-1578/78) se črtajo besede »zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč.« Sekretar Skupščine občine Celje Drago Horvat 1. r. VSEBINA stran SKUPŠČINA SR SLOVENIJE 1687. Zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto leto 1979 2249 1698. Zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1979 . 2255 1699. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks 2256 1700. Zakon o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olaj- šav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1979 2256 1701. Zakon o spremembi zakona o prispevku odjemalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov 2259 1702. Zakon o vodnem prispevku za leto 1978, ki ga plaču- jejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 2259 1703. Zakon o sodnih taksah 2260 1704. Zakon o spremembi zakona o prekrških 2270 1705. Zakon o spremembi zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih Interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1978 2270 1706. Zakon o prispevku za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letu 1979, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso skleniti samoupravnega sporazuma 2270 1707. Zakon o prispevku za solidarnostno udeležbo v po- krivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov v letu 1979, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 2271 1708. Zakon o prispevku za raziskovalno dejavnost v letu 1979, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 2271 1709. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 2272 1710. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih 2273 1711. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških Invalidih 2273 1712. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o bor- cih za severno mejo v letih 1918 in 1919 In o slovenskih dobrovoljcih iz vojn 1912 do 1918 2279 1713. Zakon o prispevku zn usmerjeno izobraževanje v letu 1979, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 2280 1714. Odlok o imenovanju namestnika predsednika Republiškega komiteja za kulturo 2281 1715. Odlok o razrešitvi sodnika Vrhovnega sodišča SR Slovenije 2281 PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 1716. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb 2281 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 1717. Odločba o ugotovitvi, da sta določbi 2. in 3. odstavka 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prenehali veljati 2281 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 1718. Odlok o dopolnitvi odloka o podrobnejši opredelitvi nekaterih olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1978 2282 1719. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o načinu ugotavljanja davčne osnove za zavezance za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela iz negospodarskih dejavnosti, ki ustvarjajo dohodek na način, ki velja za gospodarske dejavnosti 2282 1720. Odlok o spremembah odloka o komenzacljl za meso juncev in junic v letu 1978 2282 1721. Odlok o povračilu in nagradah sodnikom porotnikom višjih sodišč in Vrhovnega sodišča SR Slovenije 2282 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1722. Pregled stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih Interesnih skupnosti na področju družbenih delavnosti za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 27 78) 2284 1723. Odredba o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 2285 1724. Odredba o načinu zbiranja sredstev od denarnih kazni za kazniva dejanja, gospodarske prestopke in preVrške, ter sodnih taks, in o delitvi teh sredstev med občine 2287 1725. Odredba o višini poprečnega čistega osebnega do- hodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu SR Slovenije v obdobju januar-september 1978 2287 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1726. Sklep o prispevku iz dohodka za delovanje Samo- upravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino za leto 1979 2287 1727. Samoupravni sporazum o združevanju v skupnost združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje za družbeno prehrano v SR Sloveniji 2288 1728. Spremembi in dopolnitve pravilnika in tarife o nagrajevanju odvetnikov 2292 REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 1729. Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Brežice, Laško in Sevnica (Celje) 2296 1730. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v obč:n-ski zdravstveni skupnosti Brežice, Laško in Sevnica od 1. januarja 1979 dalje (Celje) 2294 1731. Sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali Intelektualne storitve v občinski zdravstveni skupnosti Brežice, Laško in Sevnica v letu 1979 (Celje) 2296 1732. Sklep o višini in stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci-kmetje v letu 1979 (Celje) 2297 1733. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in določenih kategorij oseb ter občanov, ki uživajo posamezne pravice zdravstvenega varstva v Občinskih zdravstvenih skupnostih Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje, v letu 1979 (Novo mesto) 2298 1734. Sklep o osnovah in stopnjah prispevka za zdravstve- no varstvo in zavarovanje vseh oblik dela in osnovah za denarna nadomestila delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sfedstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) ter delavcev zaposlenih pri njih (razen kmetov), v Občinski zdravstveni skupnosti Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje za leto 1979 (Novo mesto) 2300 1735. Sklep o stopnji prispevka za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Črnomelj za leto 1979 (Novo mesto) 2302 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1741. Sklep o ceni za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu (Ljubljana) 2305 1742. Sklep o ceni za uporabo toplotne energije iz omrež- ja, ki ga upravlja TOZD Komunalna energetika Ljubljana 2306 1743. Sklep o ceni plina iz omrežja, ki ga upravlja TOZD Plinarna Ljubljana 2306 1744. Sklep o spremembi sklepa o soglasju k najvišjim cenam za avtotaksi storitve na območju mesta Ljubljane 2307 1745. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1977 (Cerknica^ 2307 1746. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Cerknica za čas od 1. januarja 1979 do 31. marca 1979 (Cerknica) 2307 1747. Odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Cerknica 2308 1748. Odlok o uporabi lokalnih in nekategoriziranih cest v času odjuge na območju občine Lenart 2308 1749. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1978 2310 1750. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Bežigrad v I. trimesečju 1979 (Ljubljana Bežigrad) 2311 1751. Odlok o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Bežigrad za leto 1979 2311 1752. Odlok o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Ljubljana Bežigrad za leto 1979 2312 1753. Odlok o spremembi zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 7 — Bežigrad 2312 1754. Odlok o določitvi stopnje prispevka za zadovoljeva- nje skupnih potreb na področju vzgoje in izobraževanja (Ljubljana Center) 2313 1755. Odlok o določitvi stopnje prispevka za zadovoljeva- nje skupnih potreb na področju kulture (Ljubljana Center) 2312 1756. Odlok o določitvi stopenj prispevka za zadovoljeva- nje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva (Ljubljana Center) 2312 1757. Odlok o določitvi stopnje prispevkov za zadovolje- vanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, socialnega skrbstva in zaposlovanja (Ljubljana Center) 2314 1758. Odlok o določitvi stopnje prispevka za zadovoljeva- nje skupnih potreb na področju telesne kulture (Ljubljana Center) 2314 1759. Odlok o določitvi prispevka za financiranje kolek- tivnih komunalnih storitev na območju občine Ljubljana Center 2314 1760. Odlok o določitvi stopnje prispevka za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Ljubljana Center 2315 1761. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1978 2315 1762. Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v I. trimesečju 1979 2316 1736. Sklep o stopnji prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Krško za leto 1979 (Novo mesto) 2302 1737. Sklep o stopnji prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Metlika za leto 1979 (Novo mesto) 2303 1738. Sklep o stopnji prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Novo mesto za leto 1979 (Novo mesto) 2303 1739. Sklep o stopnji prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Trebnje za leto 1979 (Novo mesto) 2303 OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 1740. SHlep o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto 19*9 (Mura) 2303 1763. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Moste-Polje) 2316 1764. Odlok o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1979 2317 1765. Odlok o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1979 2318 1766. Odlok o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1979 2318 1767. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o spre- jetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 22 in MS 112/1 — Stcpanjsko naselje (Ljubljana Moste-Polje) 2319 1768. Odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi sveta za preventivo in vzgojo v ce;ytcm prometu (Ljubljana Moste-Polje) ^ 2319 i 1769. Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o usta- novitvi skupnosti za zaposlovanje občine Ljubljana Moste-Polje 2320 1770. Odlok o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti občine Ljubljana Šiška v letu 1979 2320 1771. Odlok o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Ljubljana Siska za leto 1979 2321 1772. Odlok o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Siska za leto 1979 2321 1773. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1978 2322 1774. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb za leto 1979 (Ljubljana Vič-Rudnik) 2322 1775. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik 2322 1776. Odlok o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejav- nosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik 2323 1777. Odlok o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Vič-Rpdnik za leti 1979 in 1980 2324 1778. Odlok o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik 2324 1779. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1978 2325 1780. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Sevnica v I. trimesečju leta 1979 (Sevnica) 2326 1781. Odlok o obveznem prispevku za financiranje samo- upravne interesne skupnosti za zdravstvo občine Sevnica v letu 1979 za zavezance, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljili plana zdravstvene skupnosti občine Sevnica 2326 1782. Odlok o prispevku za samoupravno komunalno in- teresno skupnost Sevnica za leto 1979 in 1980 za zavezance, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Sevnica) 2326 1783. Odlok o obveznem prispevku za financiranje samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva ob- čine Sevnica v letu 1979 za zavezance, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva občine Sevnica 2986 1784. Odlok o obveznem prispevku za financiranje temelj- nih nalog programa varstva pred požarom v občini Sevnica za leto 1979 23Zt 1785. Odlok, o obveznem prispevku za financiranje samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva občine Sevnica v letu 1979 za zavezance, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti otroškega varstva občine Sevnica 2327 1786. Odlok o obveznem prispevku za financiranje samo- upravne interesne skupnosti za kulturo občine Sevnica v letu 1979 za zavezance, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana kulturne skupnosti občine Sevnica 2327 1787. Odlok o obveznem prispevku za financiranje samo- upravne interesne skupnosti za telesno kulturo občine Sevnica v letu 1979 za zavezanec, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana telesnokulturne skupnosti občine Sevnica 2328 1788. Odlok o obveznem prispevku za financiranje samo- upravne interesne skupnosti za Izobraževanje občine Sevnica v letu 1979 za zavezance, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana OIS Sevnica 2328 1789. Odlok o povračilu stroškov in o nagradah sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča Novo mesto (Sevnica) 2328 1790. Odlok o spremembi odloka o delovnem času držav- nih organov in organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena v občini Sevnica 2329 1791. Odlok o obveznem prispevku za financiranje samo- upravne Interesne skupnosti za zaposlovanje občine Sevnica v letu 1979 za zavezance, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti za zaposlovanje občine Sevnica 2329 1792. S Id ep o določitvi stopnje amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini za leto 1978 (Sevnica) ' 233C — Popravek odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč (Celje) 2330 Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Bibei - Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1978 260 din Inozemstvu 606 dir- RrKlamaeiir se jpoštevajc «e mesec dni po izidu vsake Atevtlkc • Uredništvo m uprava i.tubi,uma 'iregurči'Vvh 2u poštn preda' 374V.: Telefon direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701, prodaja, prekilci in naročnine 23 .vrti - Žiro račun nuioo « (i;>--m323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72