SLIKAR PETER ŽMITEK ŽIVLJENJE IN DELO*
Barbara Zupančič, Ljubljana
Težišče prispevka sestavljajo podatki iz prve obdelave gradiva o umetniku, ki sla mi jih posredovala slikarjev brat Valant Zrnitek in njegova hči, poročena Pletcrski. Pokojni ljubljanski starinar Jože Sajn pa ini je dal na vpogled del slikarje ve zapuščine, ki je obsegala predvsem dnevnike iz časa njegovega šolanja v tujini,
V	Narodni galeriji v Ljuhljani je kasnejši arhiv pregledala in uredila muzejska svetovalka Polonca Vrhunc. Ob tej priložnosti želim predvsem opozoriti na izjemno bogato dokumentacijo spričeval, dekretov itd,, v kateri je tudi Citrrictiium vitae,1 ki ga je Zmitek leta 1911 napisal na trdi velikih straneh.
V	Moderni galeriji hranijo 8A pisem Petra Zmitka Rihardu Jakopiču iz Jakopičeve zapuščine, ki jo je uredil prof. dr. Jože lic in jo podaril galeriji leta 1981. Pisma so datirana od 5. aprila 1902 (Peterburg) do 15. julija 1922.
Odnos javnosti do slikarja Petra Žmltka, ki je bi) spremljevalec slovenskih impresionistov, se je skozi čas spreminjal. Tako je kritika njegova dela vrednotila različno, sprva s pohvalnimi in spodbudnimi occ-nami, pozneje z dobesedno uničujočimi. Do začetka šestdesetih let je bil slikar z nekaj deli vkijučen v razstavo stalne zbirke Narodne galerije, slika Berač s cerkvico pa se jc umaknila zadnja, v sedemdesetih letih, ko je galerija pridobila nova dela impresionistov. Posebno je Zmitka cenil in tudi pisal o njem dr. Karel Dobida, eden marljivih kritikov med obema vojnama, po vojni pa ravnatelj Narodne galerije. O Zmitku je dejal, da jc dolgo iskal svoj izraz: »Kot Slovan z mehko in široko dušo je bil dovzeten za vse lepo in dob rt) ter je stremel zmeraj naprej in navzgor. Njegovo delo bo v slovenskem slikarstvu ostalo priča s vojske osebnosti in velikega hoten ja umetnika; ki je v borbi za višine doživel usodno tragiko, ki se neizbežno rodi iz konflikta med voljo in močjo« (Mladika I936.P
* Pričujoča predstavitev življenja in dela slovenskega slikarja Petra imitka je bila prvič obširneje podana leta 1958 kot diplomska delo pod mentorstvom profesorja Franceta Steleta. Vanjo je sedaj vključeno dodatno gradivo z dopolnjenim katalogom dul.
1 V nemškem jeziku, datiran Laibach, den IL September 1911. Kolkovan.
' Karel Dobida, Slikar Peter Ztnitek, Mladika, XVlll, 193Ü, št. 3, pp. 1U6—109.
85
Pozitivno je slikarja predstavil tudi dr. Stane Mikuž,3 eden poznejših slikar je vih ocenjevalcev. Zelo ga je cenil slikar in restavrator Coro Skod-lar,* bolj kritičen odnos do njegovih del pa je pokazal Raj ko Ložar,5 vendar ob okrnjeni predstavitvi iz dediščine po umetnikovi smrti, medtem ko se preostali pisci v glavnem niso opredelili o njem.
Rod Petra Žmitka po vsej verjetnosti izvira iz Boliinja, odkoder se je Petrov stari oče preseiil v Kropo, ¿m t tek je značilno bohinjsko ime* v Kropi pa je bil vpisan pod Selim i leg, talo so prvotno domnevali, da je ime nemško in prihaja iz Schmid ali Smidek. Matični urad v Radovljici ga že vpisuje pod Zini tek, medtem ko se je Zmitek sam včasih podpisoval i obema imenoma, Zmitek ali Smitek, v Peterburgu in kasneje pa le Se Zmitek. V Rusiji se je podpisoval v cirilici Peter S-1 t mite k.
Petrov stari oče si je v ICmpi posLavil žago in od tedaj se je pri hiši reklo pri Zagarjcvih. Poročil se je z Ano Pavlic iz Selo, s katero sta imela dva sinova, Simna in Antona, S i men, rojen 1834, je bil slikarjev oče. V mladih letih se je učil rezbarštva pri nekem podobarju v Ljubnem, pozneje, ko je prevzel gospodarstvo, pa se je ukvarjal s kovaštvom. Po ročil se je z Marijo Horvat, ki so jo imenovali Spelčnikova Micka in s katero sta imela devet otrok. Peter, rojen 28. junija 1874, je bil predzadnji. Ljudsko šolo je obiskoval v dvorazrednici v Kropi. S slikanjem je začel pri teti Micki v Selcah, ki je skupaj z možem Janezom rezljala lesene križe za obpotna znamenja, slikala panjske končnice in svete podobe na steklo. Mladi Peter je pri njej dobil risarske predloge, čopiče, kamnito ploščo za ribanje oljnatih barv in se naučil kuhanja firneža iz lanenega olja. Ko je umrla, mu je zapustila vse slikarske priprave, V muzeju v Kropi imajo pobeljeno leseno tablo, na kateri je z ogljem narisan deček z mačko. Pravijo, da jc to sliko naredil mladi Peter, še preden je začel hoditi v šolo.
Sedemnajstleten se je leta 1891 podpisal pod sliko Božja pot: ¡»Naslikal P. Smitek samouk 1891 v Kranju«. To je prva znana signirana slika, njegov podpis pa govori t) mladeniču, ki se je samozavestno imenoval slikarja samouka.
Za mladeničcvo nadarjenost sc jc zanimal domači župan Tomaž ftu-šteršič, Priporočil je mladega Zmitka na ljubljanski obrtni šoli, Peter je dobil »dijaško ustanovo«®, podpiral pa ga jc tudi rojak dr. Suppan. Strokovno Šolo za lesno industrijo v Ljubljani jc obiskoval od 1892. do 1895 leta in jo uspešno zaključil. Risanja ga je učil profesor Josip Vesel, ki ga je ceni! /.uradi njegove pridnosti. Sodeč po nekaterih šolski ti risbah, ki so danes v lasti Mestnega muzeja v Ljubljani, so se risanja Ličili pu mavčnih odlitkih. Tedaj in v poznejših dunajskih letih se je podpisoval P. Smitek, na eni od risb pa je podpisan tudi korektor J. Vesel.
Leta 1895 je odšel na Dunaj. Koleba! je med umetnostno akademijo m Višjo umetno obrtno šolo. Vesel mu je svetoval slednjo, češ, da bo
1 Stane Mikui, Slikar Peter Zmitek, Slovenski poročevalec, Vil ¡t. I, ' Fr(an) Skodlar, Slikar Peter Zmitek: 26. VI. 1874 — 24. XII. 1935, Življenji.' in
svet, 19, 1936, št.2, pp, 24—25. 1 R(ajko) Ložar. Slikarska razstava Petra imitka, Slovenec, LXIV, 1936. 51.65, p. 5.
* Zmitek pomeni v Bohinju sir, izžet iz posnetega mleka, ' SemjonoviC. 1 Denarna podpora.
86
potem laž.je dobil službo. Tako se je ludi odločil in se leta 1895 vpisal na Kunstgewerb!ichescliulc des K. K. Osterr. Muscums fijr Kunsl und Industrie na Dunaju. Obiskoval jo je do leta 1898, opravil predpisane Izpite in jo uspešno končal spomladi istega leta.
Gradivo i/, let dunajskega šolanja hranijo v Mestnem muzeju v Ljubljani, To so predvsem risbe s svinčnikom na trši bel ali siv papir. Iz leta 1895 je v muzeju slikarjev avtoportret, ki je slikarsko plastična obdelan z risarskimi potezami čopiča. Opazna je težnja po realistični upodobitvi, Tz istega leta je tudi podoba sedečega moža. Iz leta 1897 je skicirka, napolnjena s skicami iz okolice Badna, kjer je tedaj preživel počitnice. V zvezi z Žmitkovo lastno trditvijo,' da se je učil figuralnega risanja pri klasicistu profesorju Christianu Griepenkerlu, nimamo na voljo primerkov. Na dunajski klasicizem spominja lc slika Kairska Odalhka ali Ženska s šalom,
V	Času šolanja na Dunaju ga je denarno podpiral knez VVindisch-griitz, Knez, ki je hodil na Bled v svoj dvorec (kasnejši Suvobor). je na priporočilo domačega zdravnika dal ¿mitku naslikati portret kneginje Olge (izgubljen) in jc bil baje z delom tako zadovoljen, da je Žmitku določil stalno podporo in Se druge ugodnosti za čas šolanja na Dunaju,
V	zadnjem desetletju prejšnjega stoletja se je na Dunaju močno razvilo vscslovansko gibanje, katerega navdušen pristaš je postal ludi £mi-tek. Seznanil se je z mnogimi znanimi slovanofili, obiskoval slovanski seminar in prišel v stik z albanskim jezikoslovcem Pekmezijem, ruskim znanstvenikom Vergunom, spoprijateljil pa se je tudi s slavi sloni Nah-tigalom. Vse to in znanstvo s tajnikom na ruskem konzulatu na Dunaju Riškovom ga je verjetno spodbudilo, da se je odločil nadaljevati študij v Pet rog rad u. Dobil je potrebne listine, denar in priporočila za Rusijo ter aprila 1898 odpotoval.
V	Petrogradu pa ni bilo lako, kol je pričakoval. Na akademijo ga niso sprejeli, ker mu avstrijskih spričeval niso priznali, Ilotel se je že vrniti in nadaljevati študij v Nemčiji, vendar so mu prijatelji svetovali, naj se vpiše v šolo Jmpcratorskega društva za pospeševanje umetnosti. To je bila uradna akademija nižje vrste, katere absolventi so dobili pravico do sprejema v specialne delavnice profesorjev na umetnostni akademiji. žmitek se je vpisat v šolo. Slovansko dobrotvoriteljno društvo pa mu jc naklonilo nekaj denarne podpore. Imel je tudi priporočila z Dunaja in je siopi! z n jimi k trgovskemu agentu Kosu in gimnazijskemu ravnatelju Klemenčiču. Oba. zlasii pa Kos, sla ga podpirala v času Študija v Rusiji, Kos je bil v Rusiji poročen in je imel posestvo v Terijuki na Finskem, kamor je Zmitek rad zahajal med počitnicami. Slikal je in se navdušil za lov. Nekoč je na lovu na divje race skoraj utonil; pri tem si je nakopal prehlad, katerega posledice je čutil vse življenje. Slike, ki jih je naslikat v času svojega bivanja pri gostitelju, je temu tudi podaril.
V	šoli Imperatorskega društva za pospeševanje umetnosti je ¿m i tek ostal eno leto. Vse šolske študije so ostale v Peterburgu, prav tako akvarel Zrcaljenje Ribnice v vatli, verjetno motiv iz Slovenije, za katerega je prejel prvo nagrado,111
' Karel Dobida, op, cit. 14 Piiterburgskij Lis tok, 189S, št. 351.
87
V	lasti Mestnega muzeja je skkirka s krajinskimi skicami, slgnlra-nimi P, S, Žmitek in datiranimi z letuma 1898 in 1899, toiej iz časa bivanja v Rusiji. Gre za risbe s svinčnikom, nekatere dopolnjene z vodenimi barvami.
Po končani šoli se je slikar želel vpisati v Rjepinov specialni atelje, ker pa je bil njegov uddelek že preveč zaseden, so ga začasno dodelili h K, Jcg, Makovskema in Pavlu O. Kovafskemu, znanemu slikarju živali-V Narodni galeriji v Ljubljani je tudi skieirka iz let 1899 in 1900. Napolnjena je s figuralnimi študijami in nekaj zamskimi motivi, ki jih je korigiral profesor. Študije so risane s svinčnikom in modelirane s senčen jeni s temno-svetlimi toni. Figure so anatomsko nepravilne. Roke in stopala so skoraj vedno le nakazana, ker jim je avtor le redko posvelil pozornost. Iz te skicirke je najbolj zanimiva risba Večer vb samovarjli, na kateri je slikar želel prikazali večerni prizor, ki ga je večkrat omenil v svojih dnevnikih, ko je po napornem dnevu pil čaj s svojo gospodinjo.
Ves čas svojega bivanja v Peterburgu je bi! Žmitek redni clan Slovanskega dobro tvori tel j nega društva, kjer je aktivno sodeloval. Ob proslavi stoletnice Prešernovega rojstva je poslal v imenu vse slovanske mladine Slovenski matici notico, ki jo je priobčil Slovenski narod:11 «Ruski listi poročajo, da je Slovansko dobrotvoriteljno društvo proslavilo stolctnico rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Govorili so zastopniki slovanske mladine, vsak v svojem jeziku. Deklamirala je češka igralka Relogorska. Slovenski matici so poslali adreso, ki jo je napravil slovenski slikar Peter Žmitek, prebral jc tam Prešernovo pesem.«
V	Rusiji je Zmitek mnogo slikal v olju. Dobival je naročila za portretiranje, toda skoraj celotno tedanje delo jc ostalo v Rusiji. Ob vrnitvi v domovino je vendarle nekaj slik prinesel s seboj, med drugimi tudi sliko stare bojarke, ki jo je rad in pogosto razstavljal, tudi pod naslovom Ruska plemkitija ali !e Bo jarka. Toda zaenkrat je znana le njena reprodukcija v Domu in svetu.11 Obraz stare pleni kinje jc podan realistično, z grobo potezo čopiča, ozadje in kožuhovina pa sta slikani z nežnimi potezami. Ponosno žensko je slikar dobro prikazal: njene ustnice so odločno stisnjene, pogled pa je hladen in oddaljen,
Iz gradiva, ki je na razpolago, predvsem pa po študijah, lahko sklepamo, da je slikar le počasi napredoval Posebne težave mu jc povzročalo pravilno podajanje prostora, perspektivično poglabljanje, zlasti pa pogrešamo znanje anatomije, ki se je je v Rusiji skromno učil, a jo ni nikoli obvladal.
Leta 1900 so ga iz Ljubljane povabili, naj se udeleži prve slovenske ume miške razstave. Poleti tega leta se jc zato doma v Kropi vneto pripravljal na veliki dogodek, ko naj bi se prvič zbrali vsi slovenski umetniki. Razstava je bila slovesno odprta li>. septembra 1900 v veliki dvorani Mestnega duma. Žmitck je razstavil osem svojih del." Dve od teh slik je še istega teta predstavil na razstavi d m šiva hrvaških umetnikov v Zagrebu, v sklopu razstave slovenskega umetniškega društva.
11 Slovenski narod, XXXIII, .10.3. 1900. I! Dum m svet. XVI, 1903, p, 248.
" Iz kataloga: Pri učenju, Rusko dekle, Na bregu linlandskega zaliva. V Petro-grajskem parku, Iz gorenjske vasi. Trud, Mu/.ik, Iz Krope.
88
V Domu in svetu14 je o posamičnih razstavljale i h pisal Ur. Evgcn Lampe v sestavku Prva slovenska umetniška razstava, O Žmitku je zapisal, da je »razstavil osem slik impresionistične siruje, ki kažejo še nekoliko omejenega diletantizma«.
Jeseni 1900 pa se je Žmitek že vrnil v Peterbiug. Tam se je sreča! z Antonom Aškercem in se z njim dogovoril, da bo napisal nekaj ocen
0	petrograjskih razstavah ler mu jih poslal. Aškerc je potem poskrbel, da so bile objavljene v Ljubljanskem zvonu v letih 1901 in 1902. V isti reviji je objavi! tudi Življenjepis Rjepina,"
Ko se je leta 1901 prijavil za izpit, da bi bil ponovno sprejet v zasebni atelje, verjetno izpitov ni opravil pozitivno V svojem dnevniku je zapi sal, da se mu godi krivica. Pri rektorju akademije je zaprosil za dovoljenje. da bi smel obiskovati atelje privatno, a so mu prošnjo odbili. Dobil je le dovoljenje za kopiranje slik v muzeju. Tam je potem vse leto prešli kava I Scdovo kompozicijo ivan Grozni ljubi Vnsiliso Mcleti-ijejevo in Po I enovo Kristus in greznica. Sliki sta enakih velikosti kot originala, ogromnih dimenzij (115 X 220 cm). Ob vrnitvi v Ljubljano ju je razstavil v tedanji Schv.entnerjcvi izložbi.
Slikar je bil veliko bolan in ruski zdravniki so mu svetovali spremembo podnebja, Temu in pa razočaranju, ki ga jc doživel na akademiji, lahko pripišemo vrnitev v domovino 1902. leta. Doma se je zelo angažiral pri pripravah za drugo slovensko umetniško razstavo, ki je bila v Ljubljani jeseni istega leta. Žirija te razstave je bila zelo stroga, saj je od prijavljenih 150 del kar 70 del odklonila, Zinitek je bil izbran za namestnika v žiriji. Njegovih del je bilo razstavljenih devet.!f V Domu in svetu17 je Evgcn Lampe zapisal: ».., Žmitek je mlad umetnik in njegove slike upravičeno vzbujajo mnogo nad." Rusko šolo šteje za pozitiven vpliv; tam naj bi se dokopal do jasnejše oblike, poleg tega ima v primerjavi /, drugimi raistavljalci blesteč in izbran kolorit ter »več duševne sile je v njegovih obrazih.«
Jeseni i s lega lela je odpotoval v Prago, od koder si je dopisoval z Ri-iiardom Jakopičem, ki je v času njegove odsotnosti urejal i.mitkove zadeve v zvezi s slikami. Tako je Jakopiča v pismu 19. 10. 1902 obvestil, da je bil sprejet na Akademijo v specialko — atelje profesorja V. Hy-ttaisa, Prosi ga, naj sliko Vroči poletni (lan izroči gospodu Bambergu, panoramski pogled na K rti p o Vid Kropi' pa pošlje Zdravku Žmitku, njegovemu bratu, v Kropo. V pismu 6. 12. ga prosi, naj napravi zaboj za Mike in jih pošlje v Prago. «Predvsem kopije, ki so bile razstavljene v Sclmentnerjevi izložbi, Kristus in grišniča, ker upam, da jih bom lahko prodal.« Kot vemo, pa prav le slike ni uspel prodali, ker je danes v lasti Mestnega muzeja v Ljubljani. Vsa njegova naslednja pisma izdajajo veliko stisko z denarjem. Ničesar ni prodal. Poizvedoval je o možnostih za vseslovansko razstavo in če bi lahko kje prodal Jakopičeve slike.
Evgeil Lampe, Prva slovenska umetniška razstava. Dom in svel, XIII, 1903, p. 671.
: C F, Iz umetnikove bibliografije.
" T/ kataloga: Vid Krope, Sledi požara, Ruska plemkinja, Ostanki propale obrti. Vroči poletni dan. Rdečelaska, V zatišju, Popoldansko sonce. Zamišljena.
1	EVgen Lampe, Druga slovenska umetniška razstava. Dani in svet, XV, 1902, p, 694.
99
Kol navdušen Slovan sc je kmalu spoprijateljil s Cehi. Sodeloval je s praškim Sokolom in jc zanj oh neki prireditvi naslika! vabilo na ma-škaradni ples pod geslom Na Bledu.16 Preživljal se je s petjem v cerkvah, verjetno je proda! tudi nekaj slik in pošiljal Evgenu Lampetu, uredniku Doma in sveta, slike in risbe /a objavo v njegovi reviji.
Poletje 1903. leta je spet preživel doma v Kropi. Tudi drugi slovenski slikarji impresionisti so sc odselili na deželo, Zmitek je naslikal Probiju cerkvico, ki je znana tudi pod imenom Poc. Sliko je prvi i razstavil v Schwentnerjevi izložbi istega leta, skupaj v. Diletdntom, Perico in Plesnim redom. V zvezi s lo sliko jc Jakopiču v pismu iz Krope 3. 10. 1903. leta poslal podatke o blejskem Janezu Dolarju, vulgo »Poc«, za Jakopičev spis.. Jakopič je potem v Slovenskem narodu1® napisal sestavek 7 naslovom Štiri nove slike Petra Žmitka. Sliko Berač s prošnjo cerkvico je imenoval »prvu večjo sliko pristnega narodnega duha in značaja«. Pozval je narod, naj vendar poskrbi, da slika ostane doma, morda »kot prvi početek umetniške galerije«, Potem pa se je ob tej sliki vnela polemika.
Slovenec30 je pisal: »Slika je vseskozi izvedena v moderni maniri. Barve so suhe in mrzle in ravno radi tega ne moremo opaziti posebnega življenja na sliki . .. Gospodu Žmitku pa svetujemo, naj opusti moderno maniro, ki se itak dolgo časa ne bo obdržala na površini ter naj se raje prime klasicizma, tako da bo na slikah več jasnosti, življenja in kontrastov.« V obrambo «te moderne manirc« je napisal dr. Ivan Prijatelj esej Modema manira in žmitkov Poc. Esej jc Prijatelj poslal uredniku Ljubljanskega zvona Zbašniku najbrž decembra 1903 z Dunaja, še pred svojim drugim odhodom v Rusijo. Morebiti mu ga je izročil celo v Ljubljani, preden je odpotoval v tujino. Spis je izšel v Ljubljanskem zvonu 19D4. leta.21 V njem govori Prijatelj o razvoju modernega slikarstva in njegovih pridobitvah in pravi, da pač ni potrebno izgubljati besed o slovenski k ril i ki »moderne manire«. »Veselimo se rajši, da je slovenski slikar naslikal podobo, ki se da res i modernega stališča govoriti o njej ... Slikar se imenuje Peter Zmitek, mož z železno voljo in nadnaravnim veseljem do dela«. Imenuje ga lanatičnega vernika, »ki je šel v Ljubljano, na Dunaj in v Peterburg in Prago iz samega poguma, Nikjer ni imel nikogar. Neprestano išče. V Rusiji mu jO prišlo na um, da mora narodna umetnost pričeli z zgodu vinarstvom. Ugotovil jc. da je treba najprej dodobra spoznati sedanjost, potem se šele da postaviti na resonatična tla preteklosti. Začasno se ukvarja z neposrednimi vtisi sedanjosti. 7. zadnjo sliko je šel v polpreteklost, ki je pa na imenovani sliki živa sedanjost. (...) žmitkova slika je problem slovenske umetnosti. Na platno je Žiuilek ujel pristni slovenski moment, Lzborno je ujeto občutje večera. Žmitkova slika je barvna simfonija slovenskega uboštva, ki hodi na božja pota in pro-
1 R(ihard) Jakopič, Štiri nove slike Petra Žmitka, Slovenski narod, XXXVI,
1903,	it.240, pp, 1—2. " Ibid.
w P., Naš rojak slikar Peter Zrn!tek (v rubriki Književnost in umetnost), Sto-
venec, XXXI, 51. 236. ;| Ivan Prijatelj. Moderne manira in 2niiikov Poc, Ljubljanski zvuti, XXIV,
1904,	pp.'73—76.
90
padu. In naposled se zdi človeku še to pomembno, da sedi v njej na sredi vseslovenski berač, Vse je snov. anekdota ,,,«
V	Domu in svetu3; je pri omembi, da so razstavljene Zmitkove štiri slike v Schwentnerjevi izložbi, med njimi Berač Poc s cerkvico »prošnjo« pisalo: »Na stopnjicah blejskega otoka je sedeval včasih berač Janez Dolar, po domače Poc, in je peval ljudem ter zvonil v stolpu svoje cerkvice, katero si je sam izdelal. Od velike »škofije« do majhnih »podružnici! jc izdelal razne cerkvice prav natančno: niti oltarja niti kropilnika jim ni manjkalo. Vzel je svojo cerkvico tudi na ramo in je šel f, njo po svetu. Tako je prišel tudi v Kropo, kjer ga je videl g. Žmitek še kot otrok. In zdaj — čez dvajset let — je porabil naš umetnik ta mladostni spomin za lepo, veliko kompozicijo. To je res narodna slika, polna zdravega, krepkega realizma. Ta siika pač mora oslati v deželi in se ne sme izgubili v tujino! Najiskreneje želimo, da bi gospod Zmitek dobil dovolj gmotne podpore, da nam v tej stroki, katero je tako dobro pogodi!, ustvari še več pristnih slovenskih del!«
Podobo berača, nekoliko drugačnega, je Zmitek ponovno naslikal leta 1909, to pot samega, sedečega, razmiSljujočega, Ta slika danes visi v Skupščini Republike Slovenije.
V	žanrskih kompozicijah jc snov dosledno realistična. Zmitek je ni prevzemal naravnost iz narave, pridal ji je miselno in čustveno ozadje. Posebno jc poudanl kompozicijo, ki jo jc namerno zgradil na ravnotežju rahlo razgibanih figur. Barve se sicer začenjajo drobiti, vendar še obdržijo svoj lokalni značaj. Uporabi svetlobe ni posvečal posebne pozornosti, razen kadar je namerno hotel dali osebi psihološki poudarek. Prehod k naturalizmu kaže le nakazovanje prostora, ki ni več omejeno in se zdi, kot da se preliva čez robove slike.
Jeseni 1903. leta se je vrnil v Prago. Dobida1* o teh letih v Pragi pravi, da so Žmitku koristila. »Tja je prišel s krepko in nekam suho Rjepinovo tehniko in je moral marsikatero preslišali zaradi tega, V Pragi se je naučil bolj ceniti vrednost barv in njenih odtenkov Dela iz teh dveh in še neposredno sledečih let pričajo, kako močan je bil blagodejen Hvnaisov vpliv nanj.«
Na Zmitkovo prigovarjanje je oktobra 1903. leta prišel v Prago Jakopič in se vpisal v Hvnaisovo specialno šolo na akademiji. Stanoval je pri Zmitku in skupaj sta premagovala denarne težave. Medtem pa je Grohar uspel pri umetnostnem trgovcu Miethkeju na Dunaju odpreti vrata svojim slovenskim tovarišem. Dogovoril se je za njihov skupni nastop. Jakopič in Zmitek sta se zato odpeljala iz Prage na Dunaj, da bi pomagala pri ureditvi razstave, /.druženi v klub Sava so razstavili de!a v Miethkejevi galeriji marca in aprila 1904. Zmitek je razstavil deset svojih slik, ki so v katalogu označene pod zaporednimi številkami 68 do 11.u V pismu Jakopiču iz Prage 29.4.1904 prosi, nuj mu »priskrbi denar ali pa ga pošlje Mietbke, ako je slika Slovakinja prodana». 7.4. 1904 pa je že pisal, da je prejel denar in slike Perica, Trud in Poc ler da je zve-
Razstava Štirih slik, Dum m svet, XVI, 1903. p. 699. Karel Dobida, op. cit. :I 1/. kataloga; hi. Unge\vijhnlielies Ereignis, 69. Portrat des Herrn O. B,, 70-Aus Czarskoie selo, 71. Die Bojarin, 72. Dilelant, 73. Die RothaarigC! 74. Slovaki fi beim Einnahen, 75. Der miihsame Clang, 76. Die Wascherin, 77. Pro-lelarier.
9!
tlel, da je bila Slovakinja prodana za 200 k run. Ponovno je potožil, da ima velike denarne težave. Portretira neko gospo Izvckovo in se preživlja _s peljem v cerkvi. Jakopiča prosi, naj pošlje dogovorjene slike, potem pa da bo šel k Vydru, če bo la kaj kupil. Naroča, naj njegove slike v. Dunaja pošlje v Kropo k bratu. Zanimalo ga je še, kdo je kupil Slovakinjo, slišal je. da groL: Harach. Sprašuje za Jakopičevo mnenje o vinjetah za Dom in svei v aprilski številki., pripravljeno pa ima že za junijsko. 26. aprila pa je pisal, da živi največ od posojil in da se Portret gospe Izvekove. približuje koncu Komponiia glavo za slovenski ilustrirani list, za kar mu je pisal dr. Lampe. Res igni rano pa še doda: »Barabca, Gaber me je zelo pohvali) v kritiki L. 7„ pa meni nič m ari saj je vse-jedno kaj pišejo, morebiti še najholjc ako sploh kdo kaj omeni o meni da me graja in raztrga.« Zvedel je. da jc bil Hvnais po odkritju »naše razstave na Dunaju pri MicLhkeju in da je videl nekatere stvari glavno prodane ter da se čudi kako je sploh ministrstvo moglo kaj tacega kupili ali sploh tudi kdo drug - rekel je da samo tvoje stvari še gredo drugo pa jc vse strašno diletantsko in grehe se. vsak pu svoje. Rekel je menda tudi da je v Dunajskih umetniških krogih razstava napravila slab vtis ...«
Da sta si bila z Jakopičem dobra prijatelja, priča stavek iz istega pisma, češ da ga prijatelji sprašujejo, kje je njegov »dvojček«.
Zadnje daljše pismo Jakopiču iz Prage je datirano 2.1.5.1904. Zanimiv- je podatek, ko pravi: »naj energične je sem dovršil v oglju portret g. Rvzkova katerega sem mu že dal pred odhodom v Karshad .. Potem pa nadaljuje: »Ko mi je včeraj d op o ki ne prišel Hynais koregirati, eksperimentiral sem ravno jccino skico z barvami sedeči ženski akt v smislu slikanja in sem imel j edini pred očmi slikanje brez vsakih detailov risanje in ko pride Hvnais mi je rekel, da sem začel Jakopičirati" jaz sem mu nato prec odgovoril, da mnogo gledam na lo, da bi ne posnemal ne lega nc drugega, ampak skušal doseči sam kaj. ako se mi kdaj posreči. Ako pa je .Jakopičiranje' pa to niti nisi kriv niti ti niti jaz sam, kei namen moj jc še, dokler imam proste roke vadili se v širokem in kakor mogoče pr¡prostem slikanju itd. To mu menda ni bilo zelo povšeči, dasi je odgovoril na to takoj, da nima nič proti temu, ako iščem in sledim za novimi pojavi « Glede službe in potrebnega dovoljenja pa mu je Hvnais dejal, da je on kompetenten za Avstrijo in »da mi da za učitelje-vanje omamen like itd. za liguraliko pa mi ne tla,.,«
S takimi ugotovitvami je ?.miick zaključeval svoje šolanje. I/ njih lahko povzamemo, da je tridesetletni moški po eni strani dokaj samozavesten, vendar pa tudi iskreno pove, da profesor Hvnais o njegovem slikanju ne misli posebno dobro, To je pripisoval bolj svoji naprednosti, ki se je je navzel v prijateljevanju /. mladimi slovenskimi impresionisti Slikati je poskušal v tem stilu, vendar je bil vpliv peirograjske šole še vse premočan.
Zadnje šolsko spričevalo je spričevalo c. kr. Akademije, Praga, 10.7. 1904, in zadnja pošta, ki jo je Jakopič prejel iz Prage, je dopisnica z dne 27. julija, na katero se jc podpisal skupaj s Prijateljem, »ki je prišel iz Rusije*.
Poletje je potem preživet doma v Kropi, kjer je marljivo slikal po okoliških krajih. 1., Jakopičem je korespondiral v zvezi z razstavo v Beogradu. Avgusta je Jakopiču pisal, tla Poca ne bo razšla vi I, pač pa Perico
92
in Trud, Plesni red in morda sliki, ki sta pri Jakopiču, Bojarinja in iz carskega sclu. Na prvi jugoslovanski umetniški razstavi v Beogradu leta 1904 je Žmitek kot član kluba Save razstavil deset slik.-5 Nezadovoljen s svojim uspehom pa je 1. 10, pisal Jakopiču iz Krope: »,., kar se tiče Belgrada, menda sem po zadnjih dogodkih zaslužil prebiranje?«
V	krajinah iz tega obdobja prevladujejo sivo-rjavo zeleni toni, ki jim slikar le plašno dodaja malo rumene. Poteze čopiča so tanke, včasih celo pikčaste, svetloba pa mu prej ko slej ostaja razpršena in nedoločna. Figura, postavljena v tako krajino, je naključna in nevezana na kompozicijo (V Mučilah).
V	žanrskih kompozicijah pa je Zniitek ostal realist, V portretih prevladujejo rjava, siva in zelena barva. V tehniki slikanja je še vedno očiten naslon na petrograjsko šolo.
Sodeč po virih, je sledilo obdobje, ki Žmitku ni bilo naklonjeno. Bil je operiran, bulan in brez denarja. Slike, ki jih je poslal za razstavo na Dunaj, niso bile sprejete. Njegova morala je močno padla, iz nekdanjega samozavestnega moža sedaj večkrat začutimo obupanega človeka, Razpoloženje mu je nihalo od zagnanosti za delo du popolne resigniianosti, ki pa jo je verjetno tudi narekovala bolezen. 11. januarja 1905 se je oglasil Jakopiču iz KiTjpe, Pošel mu je ves denar, ki ga je prejel za prodano sličico v Beogradu. Pobrala mu ga je bolezen. Dela sliko Sr. Družina za Selca in vinjeli za Dom in svet, Razmere okoli beograjske razstave so mu znane iz Jakopičevih besed in nekaj časopisnih vrstic. «Mislil sem, da ste me že zdavnaj vsi izbrisali iz spomina, ali pa da Še komu ležim v želodcu. Kje so ideje in napori?« Februarja; še vedno iz Krope, piše, da bo za razstavo poslal nekaj dol in se je poskušal udeležili. Marca piše, da je »odposlal na Dunaj pet slik malega razmerja, štiri krajine in en mali polakt ženske. Večerni t}!rak, ki je že bila razstavljena v Beo gradu, druge so poznejša dela, ena zimska, ko še ni bilo snega, vendar pa je v senčnatem kraju bilo belkasto posuto iti je bil velik kontrast s kopno sončno stranjo. Druga je bolj v sočna lili solnčnih barvah in tudi bolj paslozno slikana. Ostali dve sta manjši in sicer na jedni so vrhovi štori, ki se deloma zrcalijo v vodi — luštna tehnika in mali polakt ženske«. Vendar že 23. marca piše Jakopiču: »Ravno sem prejel od dunajske Secesije obvestilo, kar sem si tudi mislil, da moje poslane tja stvari niso bile na razstavo sprejete ...« Piše mu. da si bo moral poiskati službo, da se je vsega naveličal in da bo težko še naprej ostal doma. Napravil je nekaj študij v naravi in pripravlja nekaj novih stvari za kako prihodnjo razstavo.
Vendar je kljub občasnemu obupavanju slikal dalje, in kot je razumeti, upal, da bo spet razstavil in tudi uspel. V juniju je dobil vabilo, naj pride na Bled, kjer naj bi poučeval risanje in slikanje »ruskih posestnikov lepe vile hčerko«. Za lo delo bi dobil 200 kron in vse prosto, Tako je imel za mesec dni rešeno vprašanje preživljanja. Nedvomno mu je prišlo prav tudi njegovo dobro znanje več tujih jezikov. Po vrnil vi ruskih gostov v Rusijo se je moral imitek spet naselili v Kropi, v breme svojih sorodnikov. Sicer pa piše, da je napravil veliko študij, ki jih je tudi prodal, vendar mu to ni zadostovalo za življenje. Pričel je iskati
■ lz kataloga: Kisline, Seli j S ločje, Selo Močila, Pralja, Diploma, Red i gara, liu jarka, 1/ Carskoga sela, Nevolja, Večerni suni rak.
93
redno zapos ti lev. O tem obdobju piše v svojem življenjepisu (Curriculum vitan), da se je redno udeleževat umetniških razstav v Ljubljani, kjer jc ludi nastopat z javnimi predavanji. Od 1, 12, 1905 do 21. 3. 1906 je deloval kot učitelj za dekorativno risanje na c. kr. Soli /.a umetno obi t v Ljubljani, Marca 1906 je Jakopiču pisal, da slika »večjo sliko — grupo-skupino doma po naravi«. Morda je bil govor o sliki Počitek iz tega leta, ki je študija za kasnejšo kompozicijo V zadregi.
Skupaj z Avstrijci; Cehi, Poljaki in Dalmatinci so slovenski slikarji, člani kluba Sava, v sklopu Društva avstrijskih umetnikov Secesije na Dunaju razstavljali v Londonu leta 1906 pod naslovom Imp, Royal Austrian Exhibition. 2miiek je bil predstavljen s petimi deli, pod zaporednimi številkami od 18 do 22,M V istem letu je klub Sava razstavljal še v Sofiji, 20. 7, je Z mi tek spraševal Jakopiča; ., kaj je z Londonom ali nas tuso raztrgali? Kaj z Zoiijo?« 5, septembra pa ga je spet pisno (iz Ljubljane) spraševal »Zofijska razstava? Kakor je razvidno po par noticah — mora biti prekleto imenitno. Ali nalašč ali res manjka moje ime na razstavi ali pa mojih stvari ni nič razstavilo, kar bi me sicer veselilo, toda kje je tu humaniteta napram Dogovorom kluba Sava? Kaj je na stvari?« Od Jakopiča je kot od pooblaščenca kluba Save zahteval pojasnilo, ki ga je tudi dobil že čez. nekaj dni. Zahvalil se mu je in doda!, da se za to, kar piše v časopisu, ne briga — »glavno je hotel zvedeti od njega in Jame« ter da si je Vesela treba v prihodnje zapomniti,
Zaradi težkih gmotnih razmer je končno moral zapustiti pot svobod nega umetnika. Od l. januarja 1907 je hil asistent za prosto risanje na e. kr. realki. Vsekakor je bil strokovno vsesplošno podkovan in vešč raznih nalog. O sebi piše, da se je zanimal za vprašanje umetne obrti, ljudski ornament in ljudsko umetnost. Z namenom, da bi svoja prizadevanja lahko tudi praktično uporabil, se je seznanil s postopki litogralije in prnktici¡al pri Fr. Ks. Staretu, »dekorativnem slikarju«, in se dodobra seznanil s keramičnim delom v tovarni R, Schnabl v Kamniku, kjer je izdeloval tudi predloge za trg in s tem skušal dvigniti splošni okus. Nekateri osnutki so v Marodnem muzeju v Ljubljani, Na podlagi teh dosežkov ga je Magistrat mesta Ljubljane 18,2, 1908 imenoval za namestnika predsedujočega pri uradnih pomočniških izpitih za Kranjsko. Leta 1908 ga je Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko poslala na Dunaj, da bi tam na c. kr. Inštitutu za pospeševanje umetne obrti in e. kr. Tehnološkem obrtnem muzeju še izpopolnil svoje znanje.
Tudi publicistično se je udejstvuval na svojem področju. Napisal je več sestavkov o umetniških razstavah in se v nekaterih ukvarjal z umetnostjo in slikarstvom v zgodovini in v povezavi s sodobnimi gibanji. Na svojih nekdanjih obiskih v tujini in različnih zavodih se je namreč trudil, da bi poleg strokovne izobrazbe razSiril tudi druga znanja in si pridobil obsežno izobrazbo, kar ga je zdaj privedlo do pisanja. Pri svojem občasnem angažiranju od oktobra 1905 dalje v Deželnem muzeju Rudol-1 murnu v Ljubljani je delal zgodovinske in etnološke študije in si je o zbranih zakladih pridobil obsežno znanje. Rezultat je več kompozicij v umetnoobrlni in kulturnozgodovinski smeri. Nič manj zanimivo ni, da
" Iz kataloga: !8. Winter Day, 19. Horsehair PI ucker, 20. Growing Dark, 21.
»Marterl« (Memorial Tablet in the Alps). 22. Washer-woman.
94
je ob vsem tem deloval tudi kot sodelavec in ilustrator pri znanstvenem časopisu Carniolia (prim. Curriculum vitae).
Verjetno pod vplivom sodelovanja z Walter jem Schmidtom, kustosom deželnega muzeja v Ljubljani, se je Zmitek lotil poslikavanja krožnikov in ploščic. Dela so bila razstavljena v tedanji Schwcntnerjevi izložbi v Ljubl jani leta 1907. Ob tem je Slovenski narod:: o Zmitku zapisal, da jc dober poznavalec narodne dekoracije. Motivi, ki jih je uporabljal, so posneti večinoma s panjskih končnic in narodnih vezenin, Nekatere krožnike je opremil s podobami Prešerna in Gregorčiča, Avtor članka zaključuje: »Poskus vpeljali narodno ornamentiko v moderno obrt je srečno uspel.« Znano je tudi, da je Zmitek risal predloge za velikonočne razglednice.
Zaradi slui-be in vsestranske dejavnosti žmttku ni ostajalo dovolj časa za slikanje. Kljub temu jc med počitnicami hodil v bolj oddaljene kraje, kjer jc slikal motive v naravi. Sedem slik jc potem razstavil na p it i slovenski umetniški razstavi v Trstu 1907. leta.2"
Leta 1908 jc ponovno nastopil s klubom Sava v tujini, V Varšavi, na razstavi kluba slovenskih umetnikov Sava, je bil predstavljen predvsem s krajinami, O tem je poročevalec v Domu tn svetu23 zapisal: "Gospod 2 mi tek pit razodeva, da otlčuva bolj krajino, kot človeško postavo.«
Verjetno je prijateljstvo z Jakopičem in ostalimi slovenskimi impresionisti vplivalo tudi na izbor motivov, Zmitek jc vse pogosteje slikal krajino. Prav tako je deloma pri vzel impresionistično paleto, veliko je uporabljal svetle rožnate tone. Vendar ves čas, tako tudi v poznejšem obdobju, opažamo le nekak prehod od realizma k impresionizmu.
Jakopič, ki sc je že dolgo potegoval za umetniški paviljon, kjer naj bi se nepretrgoma prirejale razstave, jc končno uspel in leta 1909 je bila v paviljonu prva razstava slovenskih umetnikov, žmitek je Jakopiču vneto pomagal pri ureditvi paviljona in razstave. Na tej prvi razstavi se je sam predstavil kar z 19 deli.1" Kritiki so se največ razpisali o njegovi sliki Crimen-Poena pa tudi o okvirjanju njegovih siik. Da mu je okvir na sliki predstavljal poseben problem, najbolje pojasni del ocene prve umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu, ki jo je napisal Josip Rc-gati:" nCritnen-Poeva jc slika, ki predstavlja ujetnika v ječi. Je delo, ki ima morda izmed vseh razstavljenih del največ nasprotnikov zaradi okvirja, žmitek išče v okvirju posebnih problemov, hoče, da bi bil okvir nekiik podaljšek slike same in zalo spravlja na okvirje različne dekoracije, katere naj bi izpopolnjevale sliko samo. Je sicer odprto vprašanje
J7 Slovenski narod, XL, 12.7.1907.
J1 \l kataloga: 32. Dolgočasno delo, 33. Perica, 34. Mrak, 35, Starec, 36. Znani en j ček, 37. Zimski dan, 38. Počitek.
M L. L., Razstava kluba slovenskih umetnikov »Sava« v Varšavi, Doni in svet, XXI, 1908, pp. 574—.176.
™ Iz kataloga: Rakovnik, Mučno delo, Noč sc bliža, Starec, Jesen, Megleno jutro. Zima i. Zima II, Stenske preproge, aplikacije, Bordura, akvarel. Na sprehod, Blazinica, vezenina. Blazinica, vezenina II, Blazinica, vezenina III, Blazinica, vezenina IV, Namizni prt, vezenina, Finis, pastei, Čuvaj, Crimen-Poena.
" Josip Rezali, Prva razstava v Jakopičevem umetniškem paviljonu: Slovenski umetniki, Dom ¿H ŠVči, XXII, 1909, p p. 326—330, 369—375,
95
ter quesiio /acii, koliko stika sme imeti okvir s sliko. Gotovo sme hiti pri dekorativnih delih okvir tudi dekorativen, spomnimo se samo na Kliiigerjevo sliko Kristus ini Olimp in na dotičen okvir, baš tako je l jubil barok bogate, ornamentirane okvirje. Moderna slika pa ne rabi okvirja nič več, kot samo zato, da omeji platno ter je naravnost pogoj /a uspeh, da okvir ne pobija slike. Nikdar ne dopušča dobri okus, da bi na okvirju bili atributi, ki bi razlagali predmet slike na naiven in neokusen način, kot na primer Žmitkovi Crimen-Poena na okvirju pritrjene prave železne verige naznanjajo, da je možak, ki je upodobljen, res v ječi. V sicer lep baročni okvir tudi ne spada Žmitkov čuvaj, čigar spodnji del života ni anatomično proporcionalen..sicer pa je Regali menil, da sku^a slikar združiti slikanje z risanjem, da išče nekak impresionizem, zahaja pa v lokalne barve. Barve pa, da su prsteno rdeče in ga delajo enoličnega.
Žmitkovo deio je komentiral tudi Vladimir Levstik v Ljubljanskem zvonu," ko je pisal o tej razstavi. Medtem ko se je nad deli drugih sava-nov navduševal, pa je o ¿mitku dejal: »2e dolgo ga vidimo mar Sira t i z elitno gardo in še danes ne vemo zakaj .,,« Zaradi tega je obsojal staro slovensko kompromisarstvo in dobrohotno pospeševanje dUetanttzma.
Težko je vedeti, koliko so te slabe ocene Zmilka resnično prizadele, iz razglednic, poslanih Jakopiču, zvemo, da je krožil po Sloveniji in potoval po tujini, zbiral skice za poznejše slike, se navduševal nad novimi motivi in kljub večnim, še nadaljnjim denarnim problemom in slabemu zdravju neumorno delal in upal na uspeh. Tako je na III. umetniški razstavi v paviljonu R. Jakopiča marca 1910 razstavil kar 48 svojih del.1-1 Med njimi jc bilo tudi eno od bolj opaženih in morda najboljših njegovih tihožitij slika z naslovom Ribe, ki je dolgo visela v Narodni galeriji. Naslikana je v impresionističnem stiki, barve so pastozno nanešene v modrozelenih tonih.
Lela 1910 je nastala I ud i slika Povest (Povesi o cesarju}, ki jo jc razstavil na naslednji, jubilejni razstavi. Je tipičen primer njegovega žanr-skega upodabljanja v tem obdobju. Kompozicija je zgrajena realistično, svetloba namerno usmerjana iz ozadja, tehnika slikanja pa je ista, kot jo je uporabljal v svojih krajinah. Barve so nanesenc iisaslo, ponekod pas t oz no, prevladujejo rožnati toni, ki se v senci prelivajo s sivo-zeleno-modro-vijoličnimi. Poteze čopiča pa postanejo široke in gladke. Sploh so za to obdobje zelo Značilni barve in barvni toni. Ponekod prehajajo že v opečnato rdeče in obvladujejo celo sliko (Pod sotnČnikom).
Negativne kritike in ocene v slovenskih časopisih pa so se stopnje-
Vladimir Levslik. Prva umetniška razstava v paviljonu Riharda Jakopiča. Ljubljanski zvon. XXIX, 1909, pp. 496—501, 524^-375.'
I/ kataloga: V gaju, V svojem kotičku. Na študijah. Ribiči, Ribiška kuča, V zavet ju. Ostanki barke. Jesen, V grapi, Odlezei je sneg, Jadrnice, Beneški motivi 1, Beneški motivi II. Mišica, Pod solnčnikom. Gozdna tišina, V parku. Lagune, Morska plima, Podrtija, Razvaline, Galienberg, Brez posla, ISJa potovanju, Ob GrauaSčici, Prvi sneg, Na odprtem morju, lz Gradeiy, V gozdu, Sončni blesk, 7.u h i So, Morski pojav, Coklar, akvarel, Dvorišče, akvarel, Ob Suiici, akvarel, Vid Toplic, akvarel, 1/ Jesenic, akvarel, Spomlad, akvarel, Po sončnem zatonu, Koncem marca, Naslada, Ljubemu, V Močila h, Robičck, Poletni dan. Pogled na Vič, Ribe, Mrak.
96
vale. O JU, umetniški razstavi je v »Jutru«*4 pisal Vladimir Levstik: »Ne kako v sredi med impresionisti in slikarji po milosti Nj. Veličanstva konzervativni kritike sloji Peter Zmitek, Vse slovenske razstave mu izpričujejo neverjetno marljivost in produkt i vnosi!.. Peter Zmitek se opredeljuje v bistvenosti po dveh značilnih dej sivih: na eni strani mu kot prvi cilj ne stoji pred očmi naglašanje barvnega eksperimenta, nego harmonsko, zadovoljujoče stvarjenjc eclotncga učinka; na drugi pa pre-dočuje v vsem svojem delu uspehu in etape zavednega truda in proučevanja ... ne hodi za načelnimi tendencami tovarišev, nego za združenjem starih in novih sredstev v slikarski učinek V Domu in svetu15 pa je Rcgali dejal: »Zinit ku ne dela težav tehnika, manjka pa mu intenziteta Čuta in izraza,« V katalogu k tej razstavi je Ž lili tek priobčil članek Umetnik in občinstvo. Dejal je, tla »na podlagi svojega osemnajst letnega temeljitega proučevanja in izvajanj obrazu j oče umetnosti podaja nekatere nazore in pojasnjuje stališča umetnikov do javnosti«. Zagovarja izbiro predmeta in pričakuje od občinstva, da bo znalo dela pravilno gledati in ocenjevati. Ivan Cankar, ki je pisal o tej razstavi v članku Umetnost in kritika,M citira Zmitkov članek in se z njim načelno strinja. O samem ?,mil kovom delu pa pravi; »Rad verjamem, da je ¿mi tek resen, nadarjen in zelo priden umetnik: ali jaz sem stal hladen pred njegovimi slikami, v meni niso vzbudile tiste tihe radosti, ki jo mora vzbuditi resničen umotvor. Zmitkove slike ne govore, ne žive ..,« Cankarju je Zmitek odgovoril v dveh člankih Umetnost in kritika,3' kjer je dejansko le razširil svoje gledanje, objavljeno v katalogu.
Oktobra 1910 so v Ljubljani priredili Umetniško razstavo v proslavo 80, rojstnega leta n jegovega veličanstva cesarja Franca JožcFa 1 — SO let upodabljajoče umetnosti na Slovenskem. Razstava je bila oktobra v Ja kopi če ve m paviljona. Zmitek se je predstavil z že omenjeno sliko Povesi o cesarju in še z desetimi drugimi deli.M Med njimi je bilo več risb.
Sam je zapisal (Curriculurft vitae), da izvaja »od Kranjskega deželnega sveta J- a Deželni muzej naročeno serijo kmečkih hiš na Kranjske ni, pri čemer uporablja svoj lasmi, v provinci zbran material. Zaradi njegovih zaslug mu je visuko c. kr. ministrstvo za vero in šolstvo z odločbo 2. 7_ 1910 podelilo pravico spraševali pri izpilili za opravljanje pouka prostega risanja na srednjih šolah.« V Narodni galeriji hranijo risbe kmečkih hiš in njihovih notranjščin iz Malega Obreia na Sp. Štajerskem, ki jih je po vsej verjetnosti risal za to naročilo.
Po Groharjevi smrti so se vezi med člani kluba Save krhale. Potem je sledil še spor in polemika v javnem časopisju med Antejem Gabrom in Slemenom na eni stratu in Jakopičem na drugi. Povod ali pa le žrtev prepira je bi! Zmilek.
" Vladimir Levstik, 111. umetniška razstava v paviljonu R.Jakopiča v Ljub
liani, Jitno, 1, 1910, št.26. ' (Regalifi Pomladanska razstava. /Joni irt svet, XXIII, 1910, p IR9. »Žmitek ima toliko slik kol VSi trije najizrazitejši umetniki Jakopič, Jama in Grohar skupaj.«
Ivan Cankar, Naši umetniki, Slovenski narod, Xl.Ul, 1910, št.66. 67, 69, 74,
79, S9,
Petek Zmitek. Umetnost iti kritika, Slovenski narod, XLIIT, 1910, št. 91, p. 3; št. 9S, p. 2-
lz kataloga: Risbe, Perorishi, Kolorirana risba, Risbi, Risba, Risbi, Risba. Pove«! o cesarju, Tod gabri, V zadregi, Ob Iuii.
7 znornnt
97
Antc Gaber je v Domu in svetu15 v članku VI. umetniška razstava v paviljonu R, Jakopiča prav grobo pisat o žmitku: »... zaradi Jakopičeve soseščine si čitalelji pod Zmitkovim imenom radi predstavljajo bogve kakšno umetniško kapaciteto ... Ce bi imela klikica Jakopič-Zmi-rek samo malo spoštovanja do Groharjeve; smrti, bi se ne pisalo o razstavi V spomin... Zmiika so le tolerirall... Njegovo line se je strnilo l Jakopičevim, Peter je pusta! zaslužen ,.. Dežela je kupiia tisto žalostno storijo na gnoju, preden si je zagotovila Groharjevega Sejalca. Jakopič, član deželnega umetniškega sveta, ni protestiral proti nakupu... Kam ste prijadrali na polju svoje nekritičnosti, očitno dokazuje dejstvo, da pri občinstvu še danes velja Zrni tek za najimenitnejšega slikarja. Gotovo mu je iz tega vzroka tudi Ciril in Metodova družba poverila izvršitev razglednic, ki so take, da bi delale sramoto vsakemu boljšemu slikarju hribovskih znamenj .. .o
Jakopič je stal prijatelju Zmitku zvesto ob strani. Odgovoril je Ga-bru,110 da je polemika nepoštena, sžmitek je pošten resen umetnik in kot takega so ga vsi klubovi člani spoštovali. Niso ga le tolerîrali. Noben član ni namignil, da bi ga odstranili; ravno tako Vesel in Stcrnen. Vese-lov izstop i t. kluba nima nič opraviti z Zmitkom, Podpisani člani Slovenskega umetniškega kluba Sava izjavljamo, da smo v osebi g. Petra Zmitka vedno priznavali in spoštovali nam enakovrednega čiana imenovanega kluba ter se je naše občevanje / njim popolnoma strinjalo s tem našim mnenjem. 7ato proglašamo vse temu nasprotujoče vesti za laž ali premišljeno pačenje. iBerneker, Jakopič, L.lama, M. Jama),« Nato pa se je v Slovencu oglasil Stcrnen.-"1 Jakopiču očita dvoličnost, češ da se je sam izrazil, kako bi se Zmitka na lop način znebili, ker njegovi izdelki »radi svoje nizke Vrednosti ne spadajo med dela ostalih klubovih članov .. Jakopič pa je odgovoril:" »... kar se tiče mojega mnenja o g. Zmitkovcm umetniškem delovanju, izjavljam, da je tovarišu Žmitku znano, kako sem mislil in kako mislim o njegovi umetniški sposobnosti, dalje mu je /nanu, kako sem sodil in kako sodim splošno o njegovih nekdanjih in sedanjih delih, znano mu je tudi, kako sem mislil in kako mislim o posameznih njegovih slikah, in to moje mnenje, ni v nikakem nasprotju z izreki, ki sem jih kedaj delal najsibo v javnosti ali pa v ožjih krogih. Na Tvoja izzivanja glede razmerja gos p. Žmitka s klubom Savo imam pripomniti, da ima klub za javnost le tedaj važnost, kadar razstavi ju pod svojim imenom in prepušča svoje proizvode sodbi občinstvu, ki jih odobrava ali odklanja. Vse drugo spada v interne zadeve kluba .. V kolikor pa vsled gosp. Gabrove netaktnosti zdaj stvar javnost zadene, je ista z izjavo kluba Sava in s proliizjavo gospoda ?.mitka popolnoma pravilno rešena . . Trdim dobesedno: Sternen je iz kluba izstopil, ne da bi navedel kak vzrok. To pa, kar je meni in Groharju nasproti nami-gaval, tudi ni v ni kak i z\ezi z Zmitkom. Idi I o je resnica.« Polemika se je še z enim Sternenovim odgovorom sicer zaključila, a posledice so
Ante Gaber, VI. umetniška razstava v paviljonu R.Jakopiča, Dom in svet, XXIV, IVI I, pp. 323-325 in 446.
Rihard Jakopič, Ante Gabrov članek »šesta umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča, Dom in svet, XXIV, 1911, pp. 363—374. " Matej Sterilen, O polemiki Gaber-Jakopič, S/ovenec, XXXIX, št 204. ' Rihard Jakopič, V odgovor gospodu slikarju M. Slemenu, Slovenec, XXXIX, 1911. 8t, 217.
9fl
bile tu. Da je Jakopič stal žmitku ob strani, priča tudi razstava na Bledu istega leta, na kateri je bil poleg Jakopiča in K, Mysza Žmitek eden od prirediteljev. Na tej Umetniški razstavi na Bledu 191 i (Kunstaussteliung in Veldes 191 JI je žmitek razstavil 20 slik, med njimi tudi RibeJ*
V naslednjih letih je žmitek sieer še vedno razstavljal, tudi prijateljevanje in dopisovanje z Jakopičem se je nadal jevalo, umetniškim krogom pa se je izogibal. Pač pa je začel aktivno sodelovati v Lovskem društvu. Leta 1911 je na lovskem plesu že viselo več žmitkovih slik iz lovskega življenja, o katerih je poročal lovski list Lovec.44 Piše, da so vzbudile veliko pozornost. Nič čudnega torej, če se je slikar od tedaj družil najrajši z lovci, ki so njegove slike hvalili in jih kupovali.
Jakopič je v Spominih^ dejal:
»Glej ga no, tistega malega tam zadaj v častitljivi, oguljeni lovski obleki, s peresom za novim klobukom in s puško na rami, kako se nekam užaljeno vstran obrača, kakor, da mu naša družba ni nič kaj všeč! Prav ima, prav ima! Umetniki so čudni ljudje. In bolje je, če gre vsak svojo put.
Zvest tovariš je bil v vseh doJgih letih našega skupnega prizadevanja in z vnemo je sodeloval pri vseh naših prireditvah. Originalen v svojem umetniškem stremljenju, bi bil mogel obogatiti naše umetniško pojmovanje z marsikaterimi svojevrstnimi deli, če bi mu bila usoda usmilje-nejša. Pa od vseh strani so mu biii metali polena pod noge. Zato se je umaknil iz javnega umetniškega življenja in vzel puško na rame ..■«
Žmitek se je vse manj pojavljal v javnosti, pač pa je začel na veliko sprejemati naročila za portretiranje.
Leta 1912 je odšci na Dunaj, kjer je opravljal izpit za profestirb na slovenskih Šolah. fzpii je obsegal splošno izobrazbo, orna me nt al no in figuralno risanje, anatomijo ter umetnostno zgodovino. Komisija za poučevanje prostoročnega risanja na srednjih šolah mu je izdala spričevalo, ki mu je dovoljevalo poučevanje na slovenskih srednjih šolah. Z Dunaja je pisal Jakopiču, da Je pri tajniku Seeesijc urejal glede vrnitve slik avtorjem, iz česar je sklepati, da so člani kluba pred tem razstavljali na Dunaju. 17,5, 1912 je pooblastil Jakopiča, da ga zastopa v »umetniških razmerah« na IV. umetniški jugoslovanski razstavi v Beogradu in Sofiji,
Od julija do septembra je bil na operaciji in zdravljenju v Dolenjskih Toplicah. Od Jakopiča je zvedel, da jc bila v Beogradu, kjer je razstavil deset svojih del,44 prodana slika Pod gabri. S tem denarjem si jc lahko nekoliko podaljšal zdravljenje.
Septembra pa je moral toplice zapustiti, ker mu je zmanjkalo denarja. Ustavil se je pri bratu na Rakeku ter pisal Jakopiču, da bi šel »na grad v Volčji potok, da brezplačno preživim in si saj zadnje dni zasluiim par kronie.* Oktobra je Jakopič / žmitkovim pooblastilom na
" Iz kataloga: Povest, Pod gabri, Ribe, Zima, Ob luM, Dninar, Rakovnik. V parku, Lagune. Plima, 7.i\ ladjedelnico, V morski ožini. Brez posla, Jadrnice, Zakotje, Ribnik, Pomiad, Ob potoku, Na straži.
" Lovec, 1911, št 2, p. i (Slike, Moten zajtrk, Nedeljski lovec. Divji lovec, Pu-škica),
" Rihard Jakopič, Spomini, SantOrodnost, Zagreb 1930, št. 1/2.
" Iz kataloga: U zabuni. Priča, Ma Kostanjevici, Pod bukvom, U svome kuliču. Zima, Ribe, Pored Ha/e, 1'ustinjak, Sumrak.
7'
99
Slovenski umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu razstavil sedem slik.-17
Decembra sl* ju slikar javil Jakopiču iz ljubljanskega Leonišča in mu sporočil, da je nevarno bolan, marca 1913 pa ga najdemo v Splitu v Sa-natoriju. Mod okrevanjem je tudi slikal. Tam je nastala slika Vhod v sana torij ali Park s sle klano kroglo. 9. 4.1913 je i z Splita pisal Jakopiču, da je govoril z Viduvičem o razstavi pokojnega Groharja. Ob ponovnem javljanju mu je sporočil, da bo Groharjeva razstava maja. Njegovo zdravje jc bilo še vedno slabo; piše o odprtih ranah, ki jih zdravijo z lapisom. Pomoč za zdravljenje je prejel iz Ljubljane, magistrat mu jc poslal odlok, da mu jc ministrstvo naklonilo podporo v višini 600 K, Tako jc lahko plačal stroške in si podaljšal zdravljenje v Splitu.
Že junija je na Slovenski umetniški razstavi4* v Jakopičevem paviljonu razstavil dela, ki jih je naslikal v Splitu,
že istega leta je delal na Dunaju dodatni izpit iz nemškega jezika in tako dobil dovoljenje za poučevanje tudi na nemških šolah.
Med prvo svetovno vojno je ostal v Ljubljani. K vojakom ni bil potrjen, zato je delal v S laj mer je vem domu. Prerisoval je rentgenske posnetke. Ob koncu leta 1914 je bila v Jakopičevem paviljonu Božična razstava, ki pa ni imela kataloga. Ivan (Janez) Zorman pa je v Ljubljanskem zvonu4' poročal o skromni udeležbi. Razstavo je Štel za zadnjo po t oni ko idealno zasnovane ideje nekdanjega kluba Sava. O Žmitku pa je zapisal: »Dosleden v zasledovanju in izvajanju tipičnega nase v a je poleg Jame Peter 2 mi tek, da s i dosega njegovo utiranje nasprotne učinke, dočim jc Jamova ubranost pogojena od notranje intenzivnosti barve, Žm i t kova' harmonizacija podreja motiv vijoličaslo-rdečkastcmu tonu. ki je nekak vidni izpozua valni znak vseh njegovih del. Slika Na trati je eksempel za pretiranje v tej smeri, dočim jc na sliki Ob Sotli dosežen presenetljiv, dražeč efekt; pen da nt k tej sliki Mejniki pa demonstrira poleg tega še tipično stiliziranje in je interesantnejši za razvoj, nego za zaključek v tem iskanju: tudi na ostalih Žmilkovih delih je razvoj zanimivejši od rezultatov.«
V letu 1915 je prevzel naročilo za deset portretov, ki jih jc naročit dr. Franc Derganc za svoj sanatori j Emona. Dela predstavljajo znane naravoslovce in znanstvenike. Narejena so verjetno po predlogah. 2 mi le k jih je naslikal v tehniki, ki se močno razlikuje od drugih portretov, naslikanih v tem času. Vse, razen dveh, je signiral rn datiral (Pž 1915), Morda je v tem naročilu spel iskati potrditev ugolovitve, da se je po letu 1912 pričel vedno bolj prilagajati okusu naročnikov.
Svoja dela je ponovno razstavil na XII. umetniški razstavi junija in julija 1916 pod zaporednimi številkami 1 do 6.*' Po končani vojni leta 1918 pa jc na XV. umetniški razstavi oktobra in novembra v razstavišču
* Iz kataloga: Na Kostanjevici, A, Aškerc, Ob košiifi, Dvorišče, Pred znamenjč-
kosn, Iz gori.ške Višave, Skica. " Iz kataloga: Krvnik, Poe, V čakalnici, Sanatorij, Monte Marjan. Palme, Pri
izpitu, Bačvice, Pred lukubranom, Široko, Alojc. " Ivan Zorman, Božična razstava v Jakopičevem paviljonu, Ljubljanski zvon, XXXV. 1915. p. 128.
Iz kataloga: i, 7-iina, 2, Rečica, 3, Planinske ovce, 4. Sportka, 5. Samotar, 6. Ma letovišču.
100
R. Jakopiča sodeloval le s sliko Nevlja. !xta 1919 so jugoslovanski slikarji razstavljali v Pari™. Tut!i Zmitek se je udeležil s sliko Idylle Slovène. V naslednjih letih je skupaj z drugimi slovenskimi slikarji sodeloval se na XVII. umetnostni razstavi v paviljonu Ribarila Jakopiča {maja iii junija 1920), in prav tam na XJX. umetnostni razstavi (maja in junija 1921) z devetimi slikami.51 IsLega leta je razstavljal še oktobra na XII. razstavi spomladanskega salona v Zagrebu/1
Na teh zadnjih razstavah je rad pokazal sliko Dete in satt je ali Sanje. To je podoba golega otroka, sedečega na pregrinjalu in obsijanega z rožnato svetlobo. Det slike pa je v temnosivem Ionu, v kaEerem je zaznati obrise obraza. Motiv je zasnovati domišljijsko. Barve so nanesene pikčasto, konture pa v močni svetlobi skoraj razblinjene.
Pozneje je bilo o Zmitku v javnosti le še malo slišati. V Zborniku za umetnostno zgodovino je omenjen med razstavljale! na XIX. umetnostni razstavi- Leta 1922 ga v Zborniku za umetnostno zgodovino53 omenja Izidor Cankar kot udeleženca na 3. rednem občnem zboru Narodne galerije 29.4. 1922 in navaja podatek, da je med nakupi 35 oljnih slik za galerijo tudi njegovo delo.
V tem času je zelo redko pisal Jakopiču, zadnje pismo nosi datum 15.7.1922. Takrat se mu je javil iz Litije in zopet tožil zaradi pomanjkanja denarja.
Iz leta 1925 je slika Gradec v Beli krajini. Delo ne kaže posebnih sprememb v Žmitkovem slikanju. Še vedno prevladujejo opečnordeče barve, ki segajo do rjavih tonov. Lc breg, osvetljen s sončno svetlobo, je zaživel v jasnih, sočnih barvah, Gozdni kompleks pa je obravnavan kot barvne lise s pastozno nanesenimi barvami.
Ponovno zasledimo ¿mitka med razstavljalo na Umetnostni razstavi Krke v Jakopičevem paviljonu 11,12,1932 in na Umetnostni razstavi Žena v slovenski umetnosti na ljubljanskem velesejmu od 3. do 12, septembra 1932.
Bil je vedno poln načrtov, a ker so drug za drugim propadali, mu je usahnilo tudi upanje na uspeh. Prav tako mu je mnogo volje za delo pobrala bolezen in leta 1932 je bil zaradi bolezni predčasno upokojen. Pozneje je nekaj časa ležal po bolnicah, nekaj časa doma, dokler ni na sveti večer, 24. decembra 1935 umrl doma v Recherjevi hiši na Rimski cesti v Ljubljani.
27. decembra je v Jutru izšel nekrolog, V kratkem je opisano Zmit-kovo življenje. Ob grobu sta se od njega poslovila dr, Kaiser kot zastopnik ostrostrelcev in Janez Zorman v imenu poklicnih Zinitkovih prijateljev,
Njegova dela so bila prikazana na Posmrtni razstavi v njegovem stanovanju marca 1936. Razstavljenih je bilo približno 300 det, olj, skic, risb, vin jet, ilustracij: med pomembnejšimi so bile oljne slike Naslada, Sanje, žanjice v soncu. Samotar, Prošnja cerkvica, Gospa s kočijo in folklorni motivi iz Rusije,
51 1/. kalaloga: Sanje. Bratec in sestra. Jesen na Molnlku, Pogled na Tlake.
Vila, Vodnjak, Ob luži, Lovski grad, Pod arkadami. 1/ kataloga: Sanje, Bori tek (Rimsko groblje kod Metlike), Ribe, Idila.
7VZ. II. 1922, pp. 60-61.
101
O tej razstavi je Ra j ko Ložar pisal v Slovencu.51 Menil je, da je kljub ogromni količini razstavljenih del težko dobiti celostno podobo o pokojnikovem delu, ker so Številne slike ostale v tujini. Po njegovi oceni so na razstavi prevladovala drugovrstna dela, med njimi čisto nepomembna in celo slaba, skice itd. Sestavek je zaključil z besedami: j>Ce bi bila retrospektiva, bi morda lahko bolje pisal«.
Na jubilejni umetnostni razstavi ob 40-letnici prve slovenske umetniške razstave 1900 v Mestnem domu v Ljubljani so leta 1940 v Jakopičevem paviljonu razstavili Žmitkovo sliko V parku, in sicer pod zaporedno številko 117.
Na razstavi Slovenskega slikarstva v dobi realizma v Moderni galeriji leta 1950 so visele tri žmitkove slike.55 V katalogu k tej razstavi je rep rod lil" i rana njegova slika Berač s cerkvico.
Leta 1955 je Narodna galerija priredila v Jakopičevem paviljonu razstavo z naslovom Začetki slovenskega impresionizma in razstavila pet Žmitkovih del.M V uvodu kataloga je Emilijan Cevc zapisal, da se je »stara generacija realistov... družila s plenerističnimi realisti in iskala novih umetniških poti, z Antonom Ažbetom ter z Ivano Kobilco in Ferdom Veselom, katerim se je kot poseben vzporednik približeval tudi učenec petrograjske šole Peter žmitek, čigar znani talent, združen z ruskim realističnim realizmom, je doživel kasneje p r ene katero pikro kritiko..
Ponovno jc bil Žmitek predstavl jen na razstavi »Avtoportret na Slovenskemu v Moderni galeriji leta 1958. Pokazana sla bila dva njegova lastna portreta iz leta 1895, in sicer Moj kot, pod zaporedno številko 527, in Avtoportret, pod zaporedno številko 528.
Na Memorial prve jugoslovanske razstave 1904 v čačku leta 1965 so poslali Žmitkovo sliko V MoČilah, ki je v lasti Narodne galerije v Ljubij ani.
Ob 90. oblctnici Zadruge v Kropi je Kovaški muzej v Kropi leta 1985 razstavil dela, ki jih hrani, Razstavo so naslovili Znameniti Kroparji.
Zadnjič sni o videli Zmitkovo delo razstavljeno v Mestni galeriji v Ljubljani na razstavi Podobe Ljubljane leta 19SS. Razstavili so njegovo sliko V parku.
Življenje slikarja Petra Žmitka ni bilo lahko. Samo prepričanje v lastne sposobnosti in uspeh sta mu dajala energijo, s katero se je skoraj brez finančnih sredstev prebijal skozi šole v tujini. Moral se je zaposliti in zapustiti pot svobodnega umetnika ter se posvetiti pedagoškemu delu. Znan je bil po izjemni delavnosti, saj je poieg redne zaposlitve tudi veliko slikal in sodeloval pri skoraj vseh razstavah doma in veliko v tujini. Poleg tega jc sodeloval še pri arheološkem in etnografskem delu, slikal keramiko, ilustriral in slikal predloge za razglednice, poučeval in predaval ter veliko razmišljal o umetnosti. Vzgojil je kar nekaj generacij slovenskih fantov na ljubljanski realki
' R(ajko) Ložar, Slikarska razstava Petra Zmitka. Slovenec. LXIV, 1936, št,65.
p. 5.
-1 iz kataloga: Lastni portret, Berač s cerkvico. Glava tick I ice — 190 L H Iz kataloga: 77, Drevje ob vodi. o.pl.45 5x455, sign.d- sp. P, Z.; 78. Starec, o. pt. 53x36, sign, d sp. Zniitek 1904; 79. V Močilah, o. pL 36x52,5 cm, sian.
d. sp. P. Zniitek 1904; 80, Ribe, o. p]. 5&x42 em, sign. d. sp. P. žmitek 1910; 8L
Vhod v sanatorij, o. pl. 65x45,5 cm, sign. d. sp. žmitek 1913.
102
in jih navdušil za umetnost, o kateri jc tudi pisal. Sprva je razmišljal o ruski umetnosti, realizmu in historičnem slikanju, katerega predstavniki so bili njegovi učitelji, predvsem Rjepin. Kasneje pa je zagovarjal moderni impresionistični način slikanja ter se boril proti zastarelim malomeščanskim nazorom o pomembnosti snovi in vsebine. Tako se je v članku v katalogu za III. umetniško razstavo leta 1910 predstavil kol poznavalec, ki je osemnajst let temeljito proučeval in izvajal «obrazu j oče umetnosti«.
Odkod Žmitku takšna samozavest? Res, doživlja! je pohvale, vendar še več porazov. Na akademijo v Petrogradu ni bi! sprejet. Slabo ga je occnil Hvnais, ravno tako pa so bile redkokdaj dobre kritike, v poznejših letih dobesedno uničujoče. Doma so ga sicer sprva sprejemali. Tedanjemu meščanskemu okusu jc bilo njegovo preprosto slikarstvo bližje kot moderne impresionistične strujc. Na 1. slovenski umetniški razstavi so se zbrali vsi slovenski umetniki. 2mitek se je pridi-ui.il mlajšim, naprednejšim. Z njimi je razstavljal dama in v tujini. Vendar jim kot umetnik ni mogel slediti. Vedno bolj so ga puščali za seboj, dokler se ga niso pričeli sramovati. Odrivali so ga iz svojih krogov ali pa so se sami izločali. Zaradi njega se je vnela umazana polemika po časopisih, Na njegovi strani je ostal le Jakopič in še on verjetno bol j iz človeških nagibov. Končno je tudi Zmitek sam uvidel da se je bolje umakniti, Prelomnica je bilo leto 1911.
Na žm it kovu slikarstvo je vplivalo predvsem njegovo šolanje v tujini, na Dunaju, v Petrogradu in Pragi. Šolanje na Dunaju, kjer se je učil pri Christianu Griepenkerlu, slikarju zgodovinskih motivov in portretov, je pustilo še najmanj sledov. Za rusko šolo pa pravi Ložar, da je bila zanj slaba, ker mu je spodmikala tla v čistih slikarskih problemih, njegovim krajinam ni pustila do besede, zavajala ga je na folklorne motive, ki niso prešli pfaga ilustracije v visoko umetnost, in mu narekovala olja, ki se berejo kot scene iz naturalističnega romana o ruski družbi in njenih skrbeh
Nasprotno kot Ložar pa je sodil Mikuž, da je šolanje v Peterburgu ustvarilo Zmitku trdno realistično strukturo v umetnosti, ki se je kasneje pod impresionističnim vplivom drobila v čisto barvna vprašanja. Teh se je slikar lolil po svoje.
Prvo obdobje njegovega slikarstva je naturalistično, pri Čemer je naturalizem prežet z elementi historičnega slikarstva. »Ta osnovna orientacija v smeri važne snovi veže Zmitka deloma na našega Wo!fa.« (Ložar)
V Petrogradu se je Zmitek naučil tehnike starih mojstrov, ki je predstavljala osnovo vsega njegovega poznejšega slikanja. Sprva je slikal gladko, v temnih tonih, barve je nanašal v več plasteh iti jih nato prevlekel z glazuro. Na platno je narisal risbo s svinčnikom, potem nanesel glavne barvne tone, ki presevujo skozi pozneje nanesenc plasti in ustvarjajo moten ton. Kasneje se je pod vplivom impresionistov sicer skušal oprijeti impresionističnega slikanja, loda tudi, ko je prešel na svetlejšo paleto, je nanašal barve postopoma v dveh ali treh etapah.
Okoli 1910. leta pa je v slikarjevih delih prevladala svetla paleta, večinoma rožnatih tonov. Za lu obdobje pravi Ložar, da je nenadoma
103
začel slikati kot zre!i Grohar. Vendar ne vidi na slikah atmosfere, le barvno substanco, razdrobljeno v trepetanje, »da v njej vsak predmet izgubi svoje konture in telesnost.«
V delih, ki so nastala po letu 1914, je močno čutiti dvojnost med slikarjem umetnikom in slikarjem pedagogom. Se vedno ni odstopil od eksperimentiranja in iskanja novih poti v umetnosti. Tehnično se je skušal še bolj približati impresionističnemu slikarstvu, toda slej ko prej je ostai le »sopotnik« impresionistov.
\"a risbah in akvarelih je večkrat opazili skoraj šolski pristop, včasih pa pade celo na raven podobarja samouka. Mogoče je celo domnevati, da je avtor namenoma ustvarjal tudi na «podobarski« način, ki se ga je naučil v svoji mladosti, z namenom, da bi predstavil fenomen ljudske umetnosti. Tudi nekatere krajine in lovski prizori, ki jih je izdeloval po okusu naročnikov oz. naključnih kupcev, so večkrat naslikani skoraj diletamsko.
Ce bi na koncu poskusili Strniti ŽmitkoVO umetniško podobo, bi lahko rekli, da je skozi vso dobo svojega šolanja in še pozneje, do približno prve svetovne vojne, sicer počasi, a vztrajno napredoval. Pozneje, ko se je odtegnil javnemu umetniškemu življenju, pa je le še redko dosegel raven del pred prvo svetovno vojno. Slikal je vedno manj, dokler se proti koncu svojega življenja nI omejil le na ilustracije, ki pa ne presegajo povprečja, skoraj kot bi se vmll na začetek svoje umetniške poti.
DER MALER PETER 2.MITEK — LEBEN UND WERK
Der Beitrag über Peter Zmitek (1874—1935) stellt eine ausgiebige Information über Leben und Werk des slowenischen Malers, der im ersten Drittel unseres Jahrhunderts wirkte, dar. Er bildete sich in Ljubljana, Wien, Petrograd und Prag. Im Jahre 1900 nahm er an der ersten slowenischen Kunstausstellung in Ljubljana teil. Zum ersten Mal lenkte er stärker die Aufmerksamkeit auf sieh auliißlich der zweiten slowenischen Kunstausstellung 1902 in Ljubljana. Er schloß sich den jungen slowenischen Impressionisten an und stellte mit ihnen im Klub »Sava* im In- und Ausland aus.
Entscheidenden Einfluß auf ihn üble die russische Schule mit ihrem
Realismus aus. Vor allem in seinen Genrekoni Positionen blieb er die ganze Zeil Realist. Landscha(Kszenen malte er im Freien, und in diesen kam er den Impressionisten am nächsten. Er verwendete reichlich he 11 rosa in Ziegelrot und Braun übergehende Farbtöne, die er pastos auftrug. Trotzdem kann man bei ihm die ganze Zeit nur eine Art Uber gang vom Realismus zum Impressionismus feststellen. Seil dem Jahr 1909 verzeichnet man negative Kriliken, bis es im Jahre 1911 zu einem endgültigen Wendepunkt in seiner Malertätigkeit kam. Nach Grohars Tod wurden die Beziehungen zwischen den Mitgliedern des Klubs »Sava« immer lockerer. Es lolgten ein Streit und eine Polemik in der Presse. Anlaß für diesen Streit oder nur Opfer war unter anderem auch Zmilek, In dgn Werken, die nach 1914 entstanden, ist deswegen ein Zwiespalt zwischen Maler-Künstler und MalerPädagoge stark spürbar. Noch immer experimentierte er und suchte nach neuen Wegen in der Kunst. Er nahm zwar an den gemeinsamen Ausstellungen teil, mied jedoch die Künstlerkreise, Trotz der Versuche, der impressionistischen Malerei näherzukommen, blieb Zmilek nach wie vor nur »Zeitgenosse der Impressionisten«, Seine besten Arbeiten entstanden in der Zeit bis zum Ersten Weltkrieg. Nach dem Jahre 192Ü malte ei immer weniger, bis er steh gegen Ende seines Lebens auf JlluSlraiiunen beschränkte, die über ihren populären Charakter nie hinauskamen. Viele von seinen Arbeiten blieben im Ausland.
104
KATALOG DEL
OLJA
1	Božja pot
o. pl„ 60 x 47 cm
sigh. in napis sp,: Naslikal P,Smilck samouk 1S91 v Krapi Radovljica, dr. Metka Praprotnik-Leton ja
2	Portret Franca Hočnigmanna o, pl„ 60 >i 47 cm
siK.ii-: d. sp, P. Žmilek 1894 Kropa, Kovaški muzej
Najbolj /godilje delo, ko je slikar že krenil s poti samouka na pot šolanja za slikarja. Upodobil je domačega župnika,
3	Avlopvrin'!
o. pl, 31,7 x 21,& em
sign.: d. sp. P. 2.. IS95
Ljubljana. Mestni muzej, in v. št, 293
Portret mlajšega moža z glavo, obrnjeno pol v desno. Desna polovica obraza je v senci. Poleže na obrazu izdajajo mladega, zadovoljnega moškega, Težnja po čim bolj realistični upodobitvi. Slika je iz časa Šolanja v Ljubljani, nastala verjetno pod vodstvom prol, Josipa Vesela, Razst.: Avtoportret na Slovenskem, Moderna galerija, Ljubljana 1958,
4	Sedeči moi — Moj kot o. pi., 25,5 x 19 cm
sign.: d. Sp, P, Žrni tek 1895 Ljubljana. Mestni muzej, inv. št 868
Avtbr se je upodobil s hrbtom obrnjen proti gledalcu in zatopljen v delo. Zanimiv kot primer »hrbtnega avtoportreta«.
Razst.: Avtoportret na Slovenskem, Moderna galerija, Ljubljana 1958. Lit.: E. Justin, Ob razstavi »Slovenski slikarji iz dobe realizma«, Tovariš, V), 11, 1950, repr. 180 (im. žmitkov kotiček); L, Menaše: Avtoportret, Ljubljana 1962, p. 128, repr. 125.
5	ženska s šalom (Kairska od al i s kaj o, pl., 43 x 27cm
sign.: d. zg. P. t. 1897 Ljubljana, dr. Miroslav Pleterski
Naslikana je ženska, vidna do polovice golih prsi, s telesom obrnjena pol v desno, z obrazom h gledalcu, Sal ji zakriva celo in ji mehko pada čez ramena. Obraz je osvetljen, obdan s prameni temnih i as ob straneh. Usta ima rahlo priprta, ustnice so poudarjene. Pogled je uprla desno navzdol. Ozadje slike je nevtralno. Svetloba pada na glavo od desne zgoraj, Barve su v rdečerjavem tonu, značilnem za to slikarjevo obdobju, Nanašane so gladko, konture so jasne, samo šal je nekoliko sli-
kaialug ni popoln.
105
kovito obdelan, Odaliska je predstavljena realistično, z rahlim nadihuni cksotike.
Slika jc verjetno nastala pod vodstvu m klasicista Gricpenkerla, pri katerem se je imitek učil figuralnega slikanja.
6 Por ¡Tet gospodinja iz Rusije o, karton, 40 X 30 cm sign.: d. sp. P. 1. 1399 Prej v lasii Franca Kolarja
6	a Zamišljena
olje na karton, 40 x 34,5 cm sign.: d. sp. J3. Zmilek
Ma hrbtni strani: »Zamišljena, StPB 1899. Fma od mojih ruskih gospodinj v Pet rog rad u leta 1R99, Pri večerni luči svetiljke, Lampape, sijajna žan iura — njena slika v istem miljeju je žal ostala tam. P. imiiek,« Velenje, Kulturni center Velenje XI."
7	Greituca pred Kristusom o. p., 115 x 220 cm
sign,: L sp- Paljcnov, U. sp. Ämitek Ljubljana, Mestni muze i. in v. Si. 30
Sliko je Žmitek kopiral v muzeju v Pelrogradu in jo skupaj s kopijo Sedove kompozicije Ivan Grozni ljubi Vasiliso Metentjejevo prinesel Rusije ter potem obe sliki razstavil v Ljubljani, v Schwentnerjevi izložbi. RazsL: Pri l. Schwentneriu, Ljubljana 1901.
Lit.: Dve sliki Petra 2mitka, Ljubljanski zvon, XXII, 1902, pp, 6-J1—642,
8	Podoba rdečelaske iz Petrograda (1902) o, pi.
Ljubljana, Ivan Zor man
Podatki so znani le s fotografije >iG 1072
Razst,: li. slovenska umetniška razstava v Ljubljani, 1902: Ausstellung der Kiinstlervereinigung »Sava«, Galerie Miethke, Wien,
9	Portret gospoda Bamberga o. pL 74 x 57.2 cm
sign.: d. sp. P. Zmitek 1902 Ljubljana, Narodna galerija, in v. it, 1688
Reprezentativen portret meščana, ki je za hip spustil La ibacher Zeitung in se za zrl v gledalca. V levici mu dogoreva cigara. Desni komolce jc naslonil na mizo, na kateri jc keramičen kipec. Ozadje je nevtralno, Naslikati jc v findcsieclovski barvni prosojnosti, očitni predvsem v belini srajce pod že osvetljenim obrazom.
10	Viktor Suppan o. jpl., 55 x 66 cm
sign.: d. sp. P. žmiiek 1903 Kropa, Kovaiki muzej
11	Portret Valentina Klinarja o. pl., 60 x 47 cm
sign.: d. sp. P. ¿mitek 1903 Kropa, Kovaški muzej
12	Portret Luke Kenda o. pl.. 70 x 50 cm
sign.: d. sp, i', iimitek 1903 Kropa, Kovaški muzej
Slika predstavlja vaškega veljaka, načelnika žebliarske zadruge v Kiupi
1 Za sliko sem zvedela, ko je bil prispevek dokončan. V sedanjih okoliščinah nisem mogla ugotoviti, če sta morda sliki 6 in 6a identični, ali pa gre dve različni deli,
106
13	Dilctunl
o. p!., 144 x 73 cm
sign.: d. sp. P. Zmitek 1903
Ljubljana, dr, Miroslav Pleterski
Ra/.st.: Razstava pri L. Sehwentnerju, Ljubljana 1903; Ausstellung der Kunst i e r verei n i gu n g »Sava« (Sloveti i sehe Künstler), Galerie Miethke, Wien, März—April 1904.
14	Prošnja cerkvica ali Berač s cerkvica (Poc) o. p., 181 x 139 cm
sign.: d. sp. P, Zmitek 1903
Ljubljana, Narodna galerija, in v. £t. NG 550
Slika predstavlja starejšega moškega z bradu, ki sedi ob maketi vaške cerkvicc in vleče za njene zvonove, Okoli njega se ic zbrala skupina vaičanov in o L rok. ki so se občudujoče zazrli v čudo. Kompozicija slike je zgrajena realistično. Starec-berač, ženska, ki je obrnjena s hrbtom proti gledalcu in se sklanja, ko meče denar v beračev klobuk, ter vaščan s klobukom v o/.adju tvorijo trikotno kompozicijo. Središče slike predstavlja medel cerkvice, postavljen na vzvišen prostor. Barvno je kompozicija zanimiva, saj pri esej pisanosti barv, kjer je osnovni ton rožnat, deluje uravnovešeno. Poudarek slike je na risbi, poteza čopiča je risarska. Slika daje vtis skupine portretov. Obrabi ljudi so vzeli iz ljudstva, obleka je noša slovenskega kmeta.
Razst.: Izložba L, Schwentnerja, 1903; Ausstellung der Künstlerverinipung »Sava«, Galerie Miethke, Wien, 1904. (verjetno z naslovom Ungewöhnliches Ereignis)', Slovenska umetniška razstava, Umetniški paviljon Rihard Jakopič, Ljubljana 1913.
Lit.: Nove slike, Ljubljanski zvon, XXIII, 1903, p, 703; R. Jakopič, Štiri nove slike Petra Zmitka, Stomas*! narod, XXXVI, 1903, 240, pp. 1—2; Ra/siava 4 slik- Med njimi Berač Poc s cerkvico »prošnjo«, Dom in svet, 1903, p. 699; Ivan Prijatelj, Moderna manira in Žmitkov Poc. Ljubljanski zvon, XXIV, 1904, PP: 73—76.
15	V Močitah
o. pl., 36,2 x 532 cm
sign,: d, sp, P. Imitck 1904
Ljubljana, Narodna galerija, inv. št. NG 599
Razst.: I. jugoslovenska umetnička izložba, Beograd 1904; lil, umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča, Ljubljana 1910; Začetki slovenskega impresionizma, Jakopičev paviljon 1955: Memorial prve jugoslovenske izložbe, Cačak 1965.
16	Starec
O. pl-, 52 X 35,5 cin
sign.: d, sp, P. ZmiEek 1904
Ljubljana, Narodna galerija, inv. št. NG 541
Razst.: Prva slovenska umetniška razstava, Trst 1907; 1, umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča. Ljubljana 1909; Začetki slovenskega impresionizma, Jakopičev paviljon 1955.
17	študija »mikega akta o. pl„ 23 x 34 cm sign,; d, zg. P. 2. 1904 Prej v lasti Franca Kolarja
18	Sedeč moški akt o pl„ 56 x 64 eni sign: d, sp. P. 2. 1904 Prej v htsti Franca Kolarja
19	Dolina Upnice
o. na karton, 17 x 20em sign.: d. sp. P. Ž. 1904 Prej v lasti Franca Kolarja
107
20	Prvi ¿lieg in led iili Zimski dan (z Gorenjskega) □. pl., 33 x 55 cm
sign.: L sp. P. 1. 1904 Ljubljana, Dušan Zeleznov
Razst.: Imperial Ruyal Austrian Exhibition, London 1906 (poti naslovom Winter day}; Prva slovenska umetniška razstava. Trsi 1907 (Zimski dan); Ul. umetniška razstava v paviljonu Riharda Jakopiča, Ljubljana 1910 {Prvi sneg).
21	Moška podoba
o. pt„ 52 x 42.4 cm sign.: d. sp. P. Zmilek 1905 Ljubljana, Milan Koša k
22	Polje
o. pl., 362 x 53,7 ent sign.: d. sp. P. Žmilek 1905 Ljubljana, dr. Fedor Tvkaf
23	Žaga s kmečko hišo {o. 1905) o. pl„ 48 x 69 cm
sign.: d. sp, P. ?.. H rej v lasti E-Yanca Kolarja
24	Hiša z lopo »t ograjo (o. 1905) o. pl.
sign.: d. sp, P. 2.
Podatki znani le s fotografije "v G 3435
25	Ženski portret
o. pl., 52 x 42,3 cm
sign.t d. sp. P. Žmitek 1905
Ljubljana. Milan Koša k
26	Pori vet Fr. Potočnika {Alešev) o- pl„ 56 X 40 cm
sign, in dat.: ni Ljubljana, Broni Novak
27	Pod svinčnikom o. pl., 31 x 48 cm
sign.: d. sp. 1'. Zmitek 1906 Ljubljana, dr. Nande Majaron
Razsl,: 111. umetniška ra/slaia \ paviljonu Riliarcia Jakopiča, Ljubljana 1910.
28	Ob svetilki (o. 1906) o- pl., 34,5 X 43,5 cm sign, in dai,: ni
(na okviru zadaj /.g. fJ. Zmitek) Ljubljana, Nada Souvan
29	Poči i t k
o. pl„ 8" x 62cin
sign.: d. sp. P, 2. 1906
Ljubljana, Narodna galerija, in v. ši. NO 549 Razsl.: Prva slovenska umetniška razslava, Trst 1907. Sliko je 1961. leta restavriral Coro S kod I ar,
30	Ostanki barke
o. pl.. 44 x 65 ein
sign.: I, sp, P. z. 191)7. na lirblni sir, Uraikv 1907 Ljubljana, dr. Miroslav Pleterski
Razst.: lil. umetn. razsiava v paviljonu R.Jakopiča, Ljubljana 1910.
69
31	Koča ob vodi ali Ribiška koča o. pl36 x 53 cin
sign.: d. sp. P. Zmitek 1907
Ljubljana, Narodna galerija, inv. št. NG 542
Razst,: 11Í, umetn. razstava v paviljonu R Jakopiča, Ljubljana 1910,
32	Kapelica ali Znatnéhjé. (Ziyinieiijíek) o. pl. 66,6 x 62,5 en:
si gil,: d. sp. P. Zmitek 1907
Ljubljana, Narodna galerija, inv. it. NO S 2278
V Ozadju slike je Bohinjsko jezero.
Razsi.: Prva slovenska umetniška razstava, Trst 1907; VI. umetniška raz stava v paviljonu Riharda Jakopiča, Ljubljana 1911; Slovenska umetniška razstava, Umetniški paviljon R. Jakopiča, Ljubljana 1912,
33	Sjfi/7 most pri Črnučah (o. 1909) O. pl., 17 x 22 cm
sign. in dat.: ni
Ljubljana, dr, Miroslav Pleterski
34	V parku
o. pl„ 70 x 46,5 cm sign.: d. sp. P. Zmitek 1909
Ljubljana, Mestni muzej, iti V, Št, 107 iKresija III. s. 79) RazSt.: 1U umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča, Ljubljana 1910; VI. umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča, Ljubl jana 1911; Umetniška ra/.stava, Bled 1911; Podobe Ljubljane, Mestna galerija, Ljubljana 19&8.
35	Brada! mož s palico o. pl.
si¡¿n.: d, sp, P. Zmitek 1909 Podatki znani le s fotografije NG 3437
36	Krajina z vrbo
o. pl.. 22,5 x 193 cm
sign,: d. sp. P. 2. 1909
Ljubljana, Narodna galerija, Inv. št. 1157
37	Sfjfči/i rote
o. pl„ 53,5 x 35 cm ?sign.: <.!. sp. P. Zmitek
Ljubljana, Narodna galerija, m v. št. NG 543
3« Berač
o, pL, 66 x 46,2 cm
sign.: L sp, F. Zmitek 1909
Ljubljana, Skupščina republike Slovenije
39	Stari mlin (o. 1909) o. pl., 36,3 x 52,7 cm sign,; d, sp, P. Zmitek
Ljubljana, Narodna galerija, inv. št. NG 1627
40	Jesenska krajina (o. 1909) o, pl,. 33 x 55 cm
sign.: d. sp. P, Zmitek Ljubl jana, Dušan Zeleznov
Razsi.: I. umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča, Ljubljana 1909; lil. umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča, Ljubljana 1910.
41	V svojem kotu o, pl., 70 x 47cm
sign.: d. sp. i'. Zmitek 1909 Ljubljana, Mestni muzej, inv, št. 46
Raz.üt.; I M- umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča, Ljubljana 1910; Cetvrla j u gos loven s ka umetnička izloi.ba. Beograd 1912 f U svome kutiču).
109
42	V zadregi
o. p!., 106X137 cm
sign.: d, sp. P. 2miiek 1910
Ljubljana, Narodni muzej, inv. št_S005
Sliko je daroval Deželni odbor Kranjski 20. maja 1910.
Razst.: Cetvrta jugostovenska umetnička izložba, Beograd 1912 (V iobuni);
UmetniSka razstava v proslavo 80. rojstnega leta njega veličanstva cesarja
Frana Jožefa L; 80 let upodabljajoče umetnosti na Slovenskem, Umetniški
paviljon R.Jakopiča, Ljubljana 1910.
43	Ribe
o. pl , 56,4x43 cm
sign.: d. sp, P.Žmitek 1910
Ljubljana, Narodna galerija, inv. št. S;G 540
RazsL: lil. umetniška razstavi v paviljonu R.Jakopiča. Ljubljana ¡910; Umetniška razstava. Bled 191-1; Cetvna jugoslovanska umetnička izložba, Beograd 1912; Začetki slovenskega impresionizma, Jakopičev paviljon, Ljubljana 1955.
44	P uvest
o. p!., 76x63 cm
sign,: d. sp. P, 2mitek 1910
Ljubljana, Anica O razen
Ra/.st.: Umetniška razstava, Bled 1911; Umetniška razstava v proslavo 80, rojstnega IeLa nj. vel, cesarja Frana Jožeta, Umetniški paviljon R. Jakopiča, Ljubljana 1910,
45	A>WifX
o pl., 76x46 cm
sign.: d. sp, P. 2. 1910
Kranj, Gorenjski muzej, inv, št. 540
Razst.: Slovenska umetniška razstava. Umetniški paviljon R- Jakopiča, Ljubljana i9l3.
46	Francoski krvnik s kučo ali Krvnik-Nustadll o. pl., 137x68,2 cm
sign.: d.sp. P.imitek 1910
Ljubljana, Narodna galerija, inv.it. NG 731
Razst.: HL Umetniška razstava * paviljonu R.Jakopiča. Ljubljana ¡910; Slovenska umetniška razstava, Umetniški paviljon R. Jakopiča, Ljubljana 1913.
47	Hrvaške Zagorjanke — Ari; Koslanjcvici o. pl. 62x86cm
si^n.: d.sp. P.Žmitek 1910
Ljubljana, Narodna galerija, inv, št, NG 547
Razsl,: Cetvrta jugoslovenska umetnička izložba, Beograd 1912; Slovenska umetniška razstava. Umetniški paviljon R. Jakopiča, Ljubljana 19|2_
4fi Mesto v snegu — Pogled na Vič O, pl., 69,5x46,3 cm sign, d.sp. P. Žmitek 1910 Ljubljana, Narodna galerija, inv. Št. NC> 684
Razst.: III. umetnička razstava v paviljonu R.Jakopiča, Ljubljana 1910.
49	Vni z drevesi
o. pl., 22,5x19,5 cm
sign.: d.sp. P.Žmitek 1910
Ljubljana, Narodna galerija, jnv.št. Niti 545
50	Krajina s Čolnom (o. 1911) o. pl., 74J x 141 cm
sign.: d, sp. P.lmitek 19,, Ljubljana, Narodna galerija, inv. št. 1503
110
51	Grphar na mrtvaškem odrti o. pl„ 69x46 cm
sign.: d. zg. P. Zmitčk 20. IV. 1911 L jubljana, Narodna galerija, inv. št. NG 544
52	Dr. F ran jo Lipo! d o.p!., 41x36 cm
sign.: 1, sp, P. Zmitek 1912 Maribor, iz Lipi» do ve zapuščine
Realistično upodobljen mladostni porlivt mariborskega pravnika in polili k a, postavljenega pred nevtralno ozadje vijolično rožnatih tonov.
55 Anion Aškerc na mrtvaškem odru o. pl., 46,5 x7Q cm sign.: d. sp. P. žmitek 10.6.1912 Maribor. Umetnustna galerija, inv.fit.783
54	Vhod t' sanatorij ali Ptirk .s stekleno kroglo o. pl„ 65x45,5 cm
sign.: d.sp, P, Zmilek 1913
Ljubljana, Narodna galerija, in v, £t. NG 54fl
Razst.: Slovenska umetniška razstavil, Umetniški paviljon R. Jakopiča, Ljubljana 1913; Začetki slovenskega impresionizma, Jakopičev paviljon Ljubljana J955,
55	Drevje ob vodi (1913) o. pl.. 45.5x45,5 em sign.: d, sp. P. 2.
Ljubljana, zapuščina Matije Braviličarja
56	Zidan most z drevesom (?) o. na lesonit, 46 x40 cm sigil.; d.sp. P. Zmitek 1913 Ljubl jana, Franc Jež
57	Ob Sotli
o pl„ 46 x 65 cm
sign.: d.sp. P. ¿m i tek 1913
Ljubljana, Jelica žuža
Iz časa slikarjevega gostovanja na Bizel jskem. Večji del slike zav/.ema široka reka, ob kateri se levo in desno dvigujeta visoka bregova. Sliko zadaj zapirajo drevesa, ki se zrcalijo v vodi. Voda odseva barve rožnatih bregov, zelenega rastlinja in oblačnega neba,
Slikana je v impresionistični tehniki, s kratkimi potezami čopiča in kopičenjem barv, ki m j sočne v prevladujočem rožnato vijoličastem ionu, Pred restavracijo je slika uči ji koval a živo rdeče.
Razst.: Božična razstava v Jakopičevem paviljonu, Ljubljana 19] 5,
Sfi Počitek — V Cešnjici (Franc Potočnik) o. pl., 46x69cm sign.: d.sp, P.2miiek 1913 Ljubljana, Broni Nuvak
Pri počitku na trati je sin Franca Potočnika si. V oxadju je videti cerkev v CeŠnjici (pri Kropi),
59	Krajina z mostom in gradom o. pl. 74x 141 cm
sign.: ti, sp. I1. 2mitek 1914
Ljubljana, Narodna galerija, im št. Nfl MSO
60	Morsko obreije
o. pl., 74,7x93,2cm
sign.: d.sp. P.Žmitek 1914
Ljubljana, Narodna galerija, in v. št. Ni i 10fi6

111
61	Charles Darwin f1809—1&82) o. pi., 64x46cm
sign.: d. sp. P. i. J5
Ljubljana, Medicinska fakulteta, inv. it. CMK 367
62	Gottfried Wilhelm Leibniz {1646—1716) o. pi ., 64 x 46 em
sign.: d. sp. P. 2, 15
Ljubljana, Medicinska fakulteta, inv.il. CMK 36S
63	Carl von Linni (1707—1778) o. pi,, 64 x 46tm
sign.: d.sp. I'. 2, 15
Ljubljana, Medicinska fakulteta, inv.it. CMK 350
64	Charles Lydi (1797—1875) o. pi., 64x46 cm
si^n.: d, sp. P. 2. 15
Ljubljana, Medicinska fakuUela. inv. St, CMK. 350
65	Isaac Newton (1643—1727) o. pi,, 64 x 46 cm
sign.: ni
Ljubljana, Medicinska fakulteta, inv.it CMK 337
66	Immanuel Kant (1724—1804) O. pL, 64x46 em
si^n.: d, sp. P. 2. 15
Ljubljana, Medicinska fakulteta, inv.&l. CMK 370
67	Nikolaj Kopernik (1473—1543) o.pl„ 64x46cm
sign.: ni
Ljubljana, Medicinska iakultcta, inv.it. CMK 364
66 Jons Jakob Bemelius (1779—1848) o. pi., 64 x 46 cm sign.: d, sp. P. 1. 15
Ljubljana, Medicinska fakulteta, itn. Si. CMK 363
69	Georges Cuvier (1769—1832) o. pl„ 64x46 em
sign.: d. sp. i'. l. 15
Ljubljana, Medicinska fnkttlleia, inv. St. CMK 367
70	Antoinc Laurini Lavoisier (1743—1794) o. pi,, 64x46cm
sign.: d. sp. P. 2. 15
Ljubljana, Medicinska fakulteta, inv. št, CMK —
71	Aljažev stolp
o. pi, 70x100 cm
sign.: d. sp. P. Žmitfik 1915
Ljubljana, dr. Tominiek
72	Gorenjske ovce o. pi., 40x60 em sip,: d. sp. P, Z. 1915 Ljubljana, dr. Tominiek
Razst.: XII Umetni Ska razstava^ Umetniški paviljon, Ljubljana.
112
7 J Mi razpotju O.pl,, 47x67 cm sip.: d. sp. P. Z. 19IS Ljubljana, d r. lom i nše k
74	Partija z Bleda o.pl.. 90,5x 52,5cm
siga: d.sp, P. imitek 1919 Ljubljana, Milan ftlubelj
75	Podoba gospodd — Ivan Hribar? o.pl., 65x.SO,5cm
sign,: d. sp. P. 2. 19..
Ljubljana, Meslni muzej, inv. št.768
76	Sanje
u, pl., 68x54 cm
sign.. d. sp. IJ. Žniitek 1920
Ljubljana, Narodna galerija, inv, St, KG 546
Razst.: XIX. umetnostna razstava. Umetnostni paviljon, Ljubljana 1921; XII. Izložba piuljclnog salona, Zagreb 1921,
77	Ob tuzi
o. na lepenko, 45x35 em sign.: d. sp. P. t, 1921 Ljubljana, Mirko Fetih
7S Lov na divje race O- pl.r 124,5x90 cm sip.; d. sp. P. Z. 1922 Ljubljana, Vladimir Košak
79 Lov na gamse o.pl., 125x86 cm sign.: ci. sp. P. 2. 1922 Ljubljana, Vladimir Košak
SO Tri krava pri napajanju o.pl., 85x120eni sign.: d.sp. P.Žmitek 1922 Ljubljana, Fedja šturm
S) Gradac v Beli krajini l, o. pl., 47 x67 cm sign.: d.sp, P.žmitek 1925 Ljubljana, Fedja šiurm
Podoben motiv kol Ob Soili. Velik del slike zavzema po sredini lekoča reka med bregovoma, poraslima v. drevjem. Ozadje se dviguje in na levi sl kaie skupina hiš z bpeč nato rdečimi strehami, Nad pokrajino je temno nebo, kol preti nevihto. Reka je valovita in modrozeiena. Na obali na desni pa je košček sivobelega pmda, Sončna svetloba priliaja -/ desne in osvetljuje levi breg. ki zaživi v jasnih, sočnih barvali. V nasprotju je desni breg v umazano zelenorjavih tonih. Gozdni kompleks je obravnavan kol barvne lise.
82	Gradac v Buli krajini H-o.p., 39x27cm
sign.: d.sp. P.2. 1925 L jubljana, Fedja SI urni
83	Bled z otokom in gradom o.pl., 69x95cm
sign.: d. sp. P. 2. 192« Ljubljana, Smitek
t Zbor nI L
113
64 Tri coprnice o. pl, 44x65 cm sign.: I, sp, P, Z. 1930 Ljubljana, dr. Miroslav Pleterski
as po lovu
o, pl.p 94x66 cm
sign.: I. sp, P.2mitek 1932
Ljubljana, dr. Miroslav Ple t erski
AKVARELI, R1SI3E IN ŠTUDIJE
1	Deček z muckom (o. 1880) oglje na pobeljeno leseno tablo
35x50 cm sign,: ni
Kropa, KovaSki muzej
2	Ženska glava v desnem profilu na hrbtni str. ženski profil risba s svinčnikom
21,4x18,5 cm sign.: ni
Ljubljana, Narodna galerija, D, in v, 51.255/86-1
3	Cvetlični Šopek
na hrbtni str. risba cvetlic 34,1x21 cm
Sign.: d, sp. P. S ni it ek 1891
Ljubljana, Narodna galerija, IJ. inv.it. 2S5/&6-66
4	Ornamentalna študija risba s svinčnikom 52,7x40,5 cm
sign,: d, sp. P, Zini tek 1893
Ljubljana, Narodna galerija, D. inv. št, 255/86-2
5	Študija (stoječi ženski akt) risba s svinčnikom 31,8X21,1 cm
sign.: v cirilici d.sp. P. Z./10.12.9yi Ljubljana, Mestni muzej, inv.it.935
6	Sulska risba igr., pompejanskt omamen l) kolorirana risba
57,5x40 cm
sign.: d.sp. P.S. Smitck — Žmitek Ljubljana, Mestni muzej, inv, št. 970
7	Šolska risba (egipčanski orna me nt (pred 1895 J kolorirana risba
57x40 cm
sign.: d.sp. P.2mitek Ljubljana, Mestni muzej, lnv. it,968
S Študija (kon/ola) akvarel 29x4J cm
sign.: P. Smltek 1894
Ljubljana, Mestni muzej, inv,51.963
1(4
9 Lidija (deška glava) risba s svinčnikom 65,5x43 cm
sign.: d. sp. P. Smitek 4.12.1895
Ljubljana, Mestni muzej, mapa »Ume t nosi«, in V, Št, 940
10	Sveti Janez Evangelist risba s svinčnikom dat.: 1S94
Kropa, Gašperšič
11	Skica pu L ta (pred 1695) risba s svinčnikom 20.2x21,5 cm
sign.; d, zg P.2.
Ljubljana, Mestni muzej, inv. št.930
12	Šolska risba (ornament) kolorirana risba 57,5x40 cm
sign.: d.sp, P. Smilek-2mitek Ljubljana, Meslni muzej, inv. St. 966
13	Študija (stopalo) risba s svinčnikom 52x41,5 cm
sign,: d. sp. P. Smitek 11.1.94
Ljubljana, Meslni muzej, mapa »Umetnosi«, inv, št. 939
14	Študija (konzola) akvarel
29x43 cm
sign.: l.sp. P. Smitek (radirano) Ljubljana, Mestni muzej
J 5 Sludija [moška glava) risba s svinčnikom 58,5x44,5 cm sign.: Smitek 17.12.95
Ljubljana, Mestni muzej, mapa »Umetnost«, inv. ši. 938
16	Pred skladiščem (vprežen konj pred vrati) risba s svinčnikom
16x21 cm
sign,: d.sp. P. Žmitek 1895 Kropa, Kovaški muzej
17	Kmečka skupina v gozdu risba s svinčnikom
20,5 x 34 cm
sign.: d.sp. P. 2. 1896
Ljubljana, Narodna galerija, D. inv. št, 255/86-11
18	Študija (otrok) risba s svinčnikom 603x43.5 cm
sign.: d.sp- P.Smitek 6.11.1896
Ljubljana, Mestni muzej, mapa »Umetnostinv. št. 937
19	Slo ječ deček s hrbtne strani, ob podstavku oglje, papir
55x38,6 cm
sign.: d.sp. Zmitek 21.1.96
Ljubljana, Narodna galerija, D inv. št. 255/S6-5
20	Stadija i žensk; i glava) risba s .svinčnikom 57,5x43 cm
sign.: d.sp. P. Sniitek 15.1.96
Ljubljana, Mostni muzej, mapa »Umetnost«, iilv. št. 936
21	Študija (deček igra na piščalko in moški akt) risba s svinčnikom
60,5x43 cm
sign,: d-sp. Peter Sniitek, 12.6. 1896
Ljubljana, Mestni muzej, mapa »Umetnost«, inv. št. 941
22	študija ženske s klobukom risba s svinčnikom
28 x22 cm
sign.: d. sp. P. 2initek 22. 10.1897 Ljubljana, Miroslav Pleteiski
23	študija (stoječi ženski akt v profilu) risba s svinčnikom
31,3x22,2 cm
sign.r d, sp. P.Žmilck (v cirilici) 10.12.99 Ljubljana; Mestni muzej, mapa »Umetnost«, inv, št. 934
24	lnterieur
risba s svinčnikom 11x17,7 cm
sign.: d.sp, P.Žmilck Petrograd IS99 Ljubljana. Narodna galerija, inv.it G 70R
25	Študija bradatega mužika (o. 1900) risba s svinčnikom
38 X 27 cm sign.: ni
Ljubljana, zasebna last
26	Študija (ženska v zimskem kostumu) risba s svinčnikom
31,8x21,6 cm
sign.: d. sp. 11.12. 1900 P.Žmilek ¡v cirilici) Ljubljana, Mestni muzej, mapa nUmeinost«, inv. št. 929
27	Sedeči deški akt, Študija risba s svinčnikom na karton 21,5x28,5 cm
sign,: d, sp, 24.11.900/P.S. Zmitek {v cirilici)
Ljubljana, Mestni muzej, mapa «Umetnost«, inv..št. MM 853
28	Študija
risba s svinčnikom na karton 24,5 x 17,2 cm
sign.: d. sp. P.Žmilek. 17.11.1900
Ljubljana, Mestni muzej, mapa »Umetnost", inv, št, MM 854
29	Študija
risba s svinčnikom 31,8x21,8 cm
sign.: d. sp. P. Zmitek 1900
Ljubljana, Mestni muzej, mapa »Umetnost«, inv.it. MM 453
30	Študija (sedeči nloški akt s hrbtne strani) risba s svinčnikom
22x29 cm
116
sign ■ d.sp, PiS.2mi tek (v cirilici) / 18.11.1900 Ljubljana, Mestni muzej, mapa »Umetnost«, inv, Si, MM 932
31	Študija (ležeči moški akt) risba s svinčnikom
22,2x31,6 cm
sign.: d. sp. 15. II. 1900/P. ?.mitek (v cirilici)
Ljubljana, Mestni muzej, mapa »Umetnost^ inv.šl, MM 933
32	Deklica (o. 1900) risba s svinčnikom sign.: d.sp. P. ž.
Ljubljana, Narodna galerija, inv.št. MG 707 (iz risanke)
33	Večer oh samovarju risba s svinčnikom
sign,: sp. v sredi 4—5, 1900 P, 2.
Ljubljana, Narodna galerija, inv. št. G 707 (iz risanke)
34	Figuralni motiv (Turek ubija mater in otroka} risba s svinčnikom
31,8x22,5 cm
sing.: d.zg. 14.2. 1900 Žinitek (v cirilici) Ljubljana, Narodna galerija, O. inv. št. 255/86-78
35	Figuralne Študije, na hrbtni str. mizar pri delu risba s svinčnikom
31,7 x 21,6 cm sign.: d.sp P.2. 1901
Ljubl jana, Narodna galerija, D inv. št. 255/86-3
36	Študija (sedeči ženski akt) risba s svinčnikom 31,6x22,6 cm
sign.: d.sp. P. žmiiek/1901
Ljubljana, Mestni muzej, mapa »Umetnost«, inv. št, MM 931
37	Študija žene s hrbta risba s svinčnikom 30x23,5 cm
sign.: d,sp. 1901 — 2mitek Ljubljana, dr. Miroslav Pleterski
3S Kmečka družim risba s svinčnikom 37,7x27 cm
sign.: d.sp. (zradirano), P.2mitek 1908 Ljubljana, Narodna galerija, D. inv. št. 255/86-33
39	Kruparka
risba s svinčnikom Objavljeno v Domu in svetu 1903
40	Ornamentalna študija risba s svinčnikom 51x34,5 cm
sign.: ni
Ljubljana, Narodna galerija, D, inv. 5t 255/86-4
41	¿enska glava risba s svinčnikom 26,6 x 22,5 cm sign.: ni
Ljubljana, Narodna galerija, l_>, inv. št, 255/86-6
117
42	Ženska glava z nastavkom (baiiatida) risba s svinčnikom
35,7x30,5 cm s igli.! ni
Ljubljana, Narodna galerija. D, in v, št. 255/86-7
43	Figuralna skupina na travniku risba s svinčnikom
16x26,2 cm sign.: rti
Ljubljana, Narodna galerija, D. in v. št. 255/86-8
44	figuralna skupina na travniku risba S svinčnikom 33,2x50,5 cm
sign.; ni
Ljubljana, Narodna galerija, D. in v, št. 255/86-9
45	Boj proti alkoholizmu (o, 1904) risba s svinčnikom
35x35 cm
sign,; d, sp. P. 2mitek Kropa, Kovaški muzej
46	A/i smo priiti kralji trije risba s svinčnikom 24,7x15(^1
sign.; d. sp. P. ¿ni i tek 1904 Kropa, Kovaški muzej
47	Osnutek za zaglavje risba s svinčnikom 27,6x39,9 cm
sign.: na d.str. 1904 P.2.
Ljubljana, Narodna galerija, D. inv, št-255/86-1(3
43 Osnutek za zaglavje risba s svinčnikom 203x40,5 cm sign,: d, sp. 1904 P,
L jubljana, Narodna galeri ja, D. inv. št. 255/86-12
49	Osnutek za zaglavje risba s svinčnikom 25 J x4U,5 cm
Sign,: d. sp, P. 2. 1904
Ljubljana, Narodna galerija, D. inv. Št. 255/86-13
50	Stoječ ženski po I akt risba s svinčnikom 39,9x27,7 cm
sign,: na desni roki 1904 P. ž,
Ljubljana, Narodna galerija, D inv. št. 255/86-18
51	Osnutek za zaglavje risba s svinčnikom
21,5x40.3 cm
sign.: v d. kotu P.?.. 1904
Ljubljana, Narodna galerija, D. inv, št. 255/86-19
52	Trije kralji se približujejo detetu risba s svinčnikom
i 4,4x21,S eni sign.; d. sp, P. Ž. 1904
Ljubljana, Narodna ga leti j a, D. i nv. št. 255/86-59
118
53	Stražar na mestni ulici risba s svinčnikom 23,7x31,7 cm
sign.: d. sp. (zabrisano) P. £mitek 1904 Ljubl jana, Narodna galerija, D. inv.št.255/86-61
54	Osntiiek /s\ Dom in svet (motiv s štev, 288) risba s svinčnikom
41 x30,2 cm sign.; ni
Ljubljana, Narodna galerija, D. inv, št. 255/86-65
55	Osnutek za zaglavje risba s svinčnikom 29.8x40,5 cm
sign.: d, sp. P l 1904
Ljubljana, Narodna galerija, D. inv. št. 255/86-14
56	Skice glav, okostnjak, na hrbt, str.skica kače-zmaja svinčnik, papir
40.5x29,8 cm sign.: ni
Ljubljana, Narodna galerija, 1>. inv. št. 2j5/86-1j
57	Par — mož v uniformi s sabljo, ženska v narodni noši s pia menico risba s svinčnikom
31,7x21,3 cm sign.: v sredi P. 1.
Ljubi i a na, Marodna galerija, D. inv. št. 255/86-16
53 Češka koča na Ormtovcu risba s svinčnikom 22,2x25,5 cm
sign.: d. sp. P. Žmitck 7, 8.1906
Ljubljana, Narodna galerija, D. inv. št. 255/8648
59	Sedeča moška figura pri branju v imerieru risba S svinčnikom in voščenimi barvicami 21,9x24,8 cm
sign,: 1. sp. 1907
Ljubljana, Narodna galerija, D. invjjit, 255/86-79
60	Plešoči par v goren jski narodni noši akvarel
30 x 23 cm
sign.: d ?,g Peter Z m i tek 19(17 Ljubljana, Matej Gabrovec
61	Stare Futine v Bohinju h. št. 29 akvarel
24x32 cm
sign.: d.sp, I<>07 P.Žmitek
Ljubljana, prof. dr, Erika Mihevc-Gabrovec
Napis v sredini spodaj; Stare Fužine v Bohinju h. št, 29 in d. zg. Stara Fužina
62	J. Potočnik 1821
risba s tušem na risalnem papirju 51,3x35 cm
sign,: d.sp. in napis J, Potočnik 1821/vulgo imite k 1908 Ljubljana, Narodna galerija, inv. št. G 1834
119
63	Z Jesenic
akvarel i ran a risba S svinčnikom 30,6 x 20,8 cm sign.: d. sp. P. 2. 08
Ljubljana, Narodna galerija, inv. št. G 1129
64	Jemiov Janez Namroz 1821—J9i risba s tušem na risalnem papirju 52,7x37,4 cm
napis in sign.: I, sp. Jemcov Jane/. Namroz 1S21 — 1908/Profesor
in akad. slikar Peter Zmitek
Ljubljana, Narodna galerija. In v. št. G 1835
65	Skica kapitela, jonske baze svinčnik, papir 14,3x22,7 cm
sign.: ni
Ljubljana, Na rodna g aleri j a, D. in v. Št. 255/86-86
66	Kmečka družina risba s svinčnikom 37,7x27 cm
sign.: d. sp. (zabrisano) P. žmitek I90fi Ljubljana, Narodna galerija, D. in v. št. 255/86-33
67	Coklar
akvarel na risalni papir, kaši ran na lepenko 19x30 cm
sip,: d, sp. P. žmitek, 1908
Ljubljana. Slovenski etnografski muzej. inv. št. 7084 Akvarel bil odkupljen na 111. Umetniški razstavi v Ljubljani 4. junija 1910 za Kranjski deiclni muzej Rudolftnum. Predstavlja pastirja v coklah v gorenjski narodni noši s klobukom.
68	Kozliček (o. 1908) akvarel
50x29 cm sign.: ni
Ljubljana, J. Dovžan
69	Osnutek za razglednico (boj proti alkoholizmu) risba s svinčnikom
29,7x35 cm
sign.: v d, kotu P, Z.
Ljubljana, Narodna galerija, D. inv, £ i. 255/86-20
70	Mož pri branju za mizo v interieru risba s tušem
24,7x35 cm sign.: ni
Ljubljana, Narodna galerija, D. inv. št.255/86-26
71	Deška dvojica v pogovoru, ob strani zajček, v ozadju kozolec risba s svinčnikom
48,3x32,9 cm
sign : d. sp, P. Zmitek 1909
Ljubljana, Marodita galerija, D. inv. št, 255/86-27
72	Šolska risba, orna men t kolori rana risba 57,5x40 cm
sign.: d.sp P. Zmitek 22, L 1909 Ljubljana, Mestni muzej, inv. št. 965
120
73	Masni plašč kolon rana risba 57.5x40 cm
sign.: cl.sp, P. Zrni lok 6.3.1909 Ljubljana, Mestni muzej, inv.it.967
74	Spomin m Kropo rta Veliko noč akvarel
21x30,7 cm
sign.r d. sp. P. Ž____19
napis zadaj: spomin na Kropo na Veliko noč 1909 Kropa, Kovaški muze j
Naslikan je prizor razbijanja velikonočnih pirhuv.
75	Pokrajinski motiv
risba s svinčnikom in vodene barvice
35x24,3 cm
sip.: d. sp. P. 2. 1910
Ljubljana, Narodna galerija, D. inv. št. 255/86-51
76	Naslovna stran za revijo Lovec risba s tušem
30,8x21,4 cm sign.: d. sp, P. Ž. 1910
Ljubljana, Narodna galerija, D, inv. ši. 255/8fhn8
77	Motiv z 13leda risba s svinčnikom 28x39,5 cm
sign.: ni
Ljubljana, Narodna galerija, L>. inv. št, 255/86-31 Narisana je hiša s Kranjico v ospredju.
73 Motiv z Bleda
risba s svinčnikom 28,5x41,4 cm sign.: ni
Ljubljana, Narodna galerija, D, inv. Št. 255/8882 Narisan je kmečki par v ospredju.
79	Pogled na poslopje risba s svinčnikom 28,2x39,5 cm sign.: ni
Ljubljana, Narodna galerija, D. inv. št. 255/86 34
80	Pogled pitmo statue na ljubljanski %rud risba s svinčnikom
37,7x32,5 cm sign,: ni
Ljubljana, Narodna galerija, D. inv. št. 255/86-35
81	Osnutek (sokolova maškerada—Napoleon v deicli faraonov) risba s svinčnikom In koloriranu z Vodenimi barvicami 33,9x23.7 cm
*ign.: ni
Ljubljana, Narodna galerija. D.inv.it.255/86-3)
82	Deška dvojica v pogovoru, ob strani zajček, v ozadju kozulec risba s svinčnikom
48,3x32,9 eni
sign.: d. sp, (zabrisano) P. 2mitek 1909 Ljubljana, Narodno galerija, D. inv. št. 255/86-27
121
83	Šolska risba (asirsko-perzij ski ornament) kolorirana risba
57,5x40 cm
sign.: d. sp. P. Žmilek 1910 Ljubljana, Mestni muzej, inv.št. 969
84	Ivan Rus: Trgovina / gostilna na Bled it kolorirana tuš risba
19x23 cm
sign.: L sp. P. Z. 1911 Bled, dr. Borut Ros
85	Znamenje kolon rana risba 25,5x20 cm
sign.: sr.sp. P- Z. 1912
Ljubljana, prof, dr. Erika Mihevc-Gabi ovee
86	Dal kuhinje v kmečki hiši v Obrcitt na sp. Štajerskem risba s svinčnikom
list v skicirki
Ljubljana, Narodna galerija, in v,: dokumentarno gradivo
8-7 Del kuhinje v hiSi št. 27 v M al i m Obre£tt na s p. Štajerskem risba s svinčnikom list v skicirki
Ljubljana, Narodna galerija, inv.: dokumentarno gradivo
88	Det kamre s kmečko pečjo v fdši št, 22 r Malem Ohrežit risba s svinčnikom
Ljubljana, Narodna galerija, inv.: dokumentarno gradivo
89	Del kamre v kmečki hiši risba s svinčnikom na papir lisi v skicirki
Ljubljana, Narodna galerija, inv.: dokumentarno gradivo
90	Stropna konstrukcija v hiši št. 27 v Maiem Obreiu na sp. Štajerskem risba s svinčnikom
list i/, skicirkc
Ljubljana, Narodna galerija, inv.: dokumentarno gradivo
91	Not ruti jost kmečkt' hiše v Malem Obrelu na s p. Štajerskem it. 21 risba s svinčnikom
list v skicirki
Ljubljana, Narodna galerija, inv. dokumentarne mape
92	Na. Češnjlci kolo ri ran a risba 25x19 cm
sign.: d. sp. P. Z. 1912 Kropa, Gašperšič
93	Kriz — počitek kolon rana risba 26x20 cm sign.: ni
Kropa, Gašperšič
94	Živalski motiv v gozdu risba s svinčnikom 34,8x25 cm
sign.: d,sp. (zabrisano) P.2initek 1912 Ljubljana, Narodna galerija, D inv. št. 255/86-56
122
95 Morska deklica na obrežju lisb:i s svinčnikom 25x34,(5 cm
sign.: d.sp. P. Zmitek 1912
Ljubljana. Narodna galerija, D.lnv. št. 255/86-57
% Osnutek plakete (Lovro Humcr, i m častni član jesen. Sokola) risba s svinčnikom 46x39,2 cm sign,: ni
Ljubljana, Narodna galerija, D. inv, šl, 255/86-37
97	Figuralni prizor risba s svinčnikom 38,3^27,8 cm
sign.: d.sp. P.ŽmLtek 1920
Ljubljana, Narodna galerija, D. inv. št. 255/86-81
98	MoJ ki doprsni portret risba z ogljem in kredo 40,6x29 cm
sign.: d.sp. P. Žmitek 1922
Ljubljana, Narodna galerija, D. inv. št. 255/86-44
99	Sedeča moška figura v profilu (gozdovnik! risba z ogljem
35,3x25,1 cm
sign.: d.sp. P. 2. 10.8.22.
Ljubljana, Narodna galerija, D. inv. št. 255/86-45
100	Osnutek plakete (Anton de Gleria s t., im. častni član lovskega društva) risba s svinčnikom
47,9x40.2 cm sign.: ni
Ljubljana, Narodna galerija, D. inv. št« 255/86-38
10? Alegorični motiv risba s svinčnikom 57x38,6 em sign.: d. sp. P. 2,
Ljubljana, Narodna galerija, D, inv, št, 255/8643
102	Travna gora risba s svinčnikom 2S,8x4l cm
sign.: d. sp. P. 2.
Ljubljana, Narodna galerija, D. inv. s t. 255/86-46 Pogled na po sloji je y. gozdom v ozadju.
103	Osnutek plakete (priznanje Dftku Makarju, članu Sokola) 1927 risba s svinčnikom
57,7x39,7 cm sign.: d.sp. P. Žmilek
Ljubljana, Narodna galeri ja, 1). itn1, št. 255/86-36
104	Travna gora risba s svinčnikom 38,7x57,8 cm
sign.: d.sp. P,2milck 1927
Ljubljana, Narodna galerija, D. inv. št. 255/8647
123
IOj T uri ki konjeniki risba s svinčnikom 19,5x24,2 cm
sign.: d, sp. P.2milek 1928
Ljubljana, Narodna galeri ja, D. inv, št. 255/86-62
106	Lovski prizor v planinah
risba s svinčnikom in vodenimi barvicami 303x47,4 cm
sign.: d, zg. (zabrisano) Peter Zmitek 1929 Ljubljana, Narodna galeri j a, D, i ji v. št. 255/86-55
107	Pogled iz SI are Ljubi j uric na grad risba s svinčnikom
32,6x 25,2 cm sign.: d.sp. ?,?., 1929
Ljubl jana, Narodna galeri ja, inv. št. 255/86-82
108	Glava angleške na pointerja, skica !. l isba s lušem
21,2x34 cm sign.: ni
Ljubljana, Narodna galerija, D. inv. št. 255/86-83
109	Skica za stropno posli kavo risba s svinčnikom
22,8 x 14,3 cm sign.: ni
Ljubljana, Narodna galeri ja. D. inv. št. 255/86-84
110	Skica zmaja risba s svinčnikom 14,3x22,7 cm sign,: ni
Ljubljana, Narodna galerija, IX in v. št. 255/86-85
111	Kovačnica
risba s svinčnikom 303x45 cm sign.: d. sp. P. ž. 1931 Kropa, Gašpcršič
112	Spuščanje baičic risba s svinčnikom 24x 19 eni
sign.: d. sp. P, Zmitek 1932 Kropa, Kovaški muzej
113	Skice za boijo sodho koloriranc risbe sign,: P. £ ulitek 1932 Kropa, Gašperšič
114	Aktu ter iz svetišču AequOrna na Vrhniki lav i rana perorisba s tušem na ris, papir 39.8x54,2 crn
sign.: d. sp. 1'. Zmiiek 1935
Zgoraj napis; »Akruler i/ svetišča Aeouornc na Vrhniki (najden I 1883), sedaj \ Narodnem muzeju v Ljubljani« Ljubl jana, Narodna galerija, inv. št. G 1333
124
S KIC i R K E
1	14x20 cm 26 listov
sign.: Baden 1S97 P. S. Ljubljana, Mostni muzej, itn-, št.942
2	17x27 cm
13 modrih listov
Ljubljana, Mestni muzej, in v. št. 943
3	17x25cm
dat,; 1S9S, nekatere sign. v Terijoki Ljubljana. Mestni muzej, in v, št. 944
4	32,5x23 cm
39 perorisanih in I risba s svinčnikom, sepiu, lavis sign.: na listih z L 1898 in 1900 Ljubljana, Narodna galerija, in V. št. G 707 Figuralne študije in žamski motivi
5	18x28 cm
sign.: i901
Ljubljana, Mestni muzej, inv. Št.945
Skice za vinjetc, par v narodni noši, portreti, skica za naslovno stran Bogoljuba,
R E P R O n U K C 1 J F. , ILUSTRACIJE, V 1 N J E T E
1	Trmoglavka
repi . Dom iit svet, XV, 1902, p. 745 sign.: d.sp. 27. januarja 1901. P.Žmitek
2	Pri pisanju
repr. Dom in svet, XV, 1902, p. 761 sign.: d. sp. P. Zmiiek Razst.: 11. slovenska umetniška razstava Naslikan je Zmilkuv brat.
3	Trudna
repr. Dom in svet. XVI, 1903. p, 56 sign.: d.sp. P.Žmitek
4	Ruska plemkinja
repr. Dom in svet, XVI, 1903, p. 24K
Slika je že na II. umetniški razstavi zbudila pozornost,
Razst : IX, slovenska umetniška razstava, Ljubljana 1902.
5	Vinjete k dvanajstim mesecem Dom iti svet. XVI, 1904
6	Bedni umetnik
repr. Dom m svet, XVI, 1904. p. 72 sign.: d.sp- imitek (v cirilici)
7	Pred nevihto
repr. Dom in svet. XVI, 1903, p. 169 sign.: d.sp. (zabrisano)
125
8	Slovakinja
rcpr. Bom in svet, XVI, 1903. p. 281
Razst,; AuSStellung der Kiinstlervereinigung »Sava«, fialerie Micthke, Wien.
9	Uvodni vinjeti
Lovec, 1924, Št. 15 in 16
10	Divji merjasec / mladici repr. Lovec, 1925, p. 369 sign,: d. sp. P, ž.
11	Ilustracija k članku Se nekaj o lisici lovec, 1928, p. 240
12	Skice za boljo sodbo
G ruti a — kmečki lisi, 1932
13	Ob luni, ilustracija Življenje iti svet, 1932. št. 20
14	Kuhanje žganja, il. Življenje in svet, 1932. št. 22
15	Vaški izvedenci, i I, Življenje in svet, 1932, št.26
16	Ilustracije naslovnih strani, il. Življenje in svet, 1933
Koledniki, Lovec z rogom, Zimska krajina z žolno, V ponavljalno šolo, Zamrznjena kolesa, Na divje race, Zaradi plena. Po prespani zimi. Majski smeh, Jutranje sonce, Lipoglavci
17	Rudarjeva 2ena, ¡1. Življenje in svet, 1935. št, 1
18	Starka, il.
Življenje "< -sví?/, 1936, p. 17
19	Svarim je razprostrl roke lavi rana risba
sign.: d. sp. P2 05 Umetnost, III, ¡938/39, p. 260
Prvič ob javljena v Domu in svetu, XIX, 1906, št, 1, p. 21 kot repr. k Fin-žgarjevi povesti Pod svobodnim soncem. V Umetnosti je bila objavljena v članku Pregled reproduciranih del tujih mojstrov (pp. 272—275) ko: pendanl k Rj ep i novi Sli Id Zapor oici pih'jo zOSmehlfivo pismo Sultanu in z obrazložitvijo, da je uiti i zgodovinski motiv iz domače zgodovine, oči-vidno pa je nastala pod Rjepinovim vplivom
20	Nekoč pozi m i v šolo
(po oljnati sliki Pel ra Žmitka) Jutro, 1943, p. 138
21	Prošnja cerkvica
repr. Umetnost. VI. 1941-42, St.S-9, p. 201.
126
RAZSTAVE
1900	i, slovenska umetniška razstava, Ljubljana, Mestni dom 19DÛ
1901	Druga izložba društva hrvatskih mnjetnika u umjetničkom paviljonu u Zagrebu, Zagreb 1901
Î902 II. slovenska umetniška razstava, Ljubljana 1902
1903	Razstava v Sdhwcntnerjevi iziožbi, Ljubljana 1903
1904	Ausstellung der Kiinstlervereinigimg »Sava« (Slovenischc Kilns t-ler), Dunaj, galerie Miethke 1904
1904	i. jugoslo venska ume t nič k a izložba, Beograd 1904
1906	Imperial Royal Austrian Exhibition, London, Earls Court 1906
1907	Prva slovenska Umetniška razstava v Trstu, Trst 1907
1905	Razstava kluba slovenskih umetnikov »Sava« v Varšavi, Varšava 1908
1909	I. umetniška razstava v paviljonu R.Jakopiča. Slovenski umetniki, Ljubljana, Jakopičev paviljon 1909
1910	HI. umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča Spomladanska razstava
Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1910
1910	Umetniška razstava v proslavo SO, rojstnega leta njega veličanstva cesarja Prana Jožefa L
80 let upodabljajoče umetnosti na Slovenskem Ljubljana, Jakopičev paviljon, oktober 1910
1911	VI, umetniška razstava v paviljonu R.Jakopiča Spomladanska razstava v spomin Ivana Groharja Ljubljana, Jakopičev paviljon, april 1911
1911	Umetniška razstava — na Bledu 1911 — Kufôstausstellimg- in Vcl-dc.s 1911, Bled 1911
1912	Cetvrta jugoslovanska umetnička izložba (Slovenačka sekcija »Lade« slikarstvo), Beograd 1912
1912	Slovenska umetniška razstava
Ljubljana, Umetniški paviljon R.Jakopič, oktober 1912
1913	Slovenska umetniška razstava Ume.Lniški paviljon R.Jakopiča,
Umetniški klub »SAVA« in gostje, Ljubljana 1913 1914/15 Božična razstava v Jakopičevem paviljonu
Ljubljana, Jakopičev paviljon, december 1914—januar 1915 1916 XII, KunstaussteUung, XII. Umetniška razstava Umetniški paviljon, Ljubljana, junij—julij 1916
1918	XV. umetniška razstava
Ljubljana, Umetniški paviljon R. Jakopiča, oktober—november 1918
1919	Exposition des artistes Yougoslaves
Pariz, Petit Palais de la Ville de Paris, 12. april—15. maj 1919
1920	XVII. umetnostna razstava
Ljubljana, Paviljon R.Jakopiča, maj—junij 1920
1921	XIX. umetnostna razstava
Ljubljana, Umetnostni paviljon R. Jakopiča, maj—junij 1921 1921 XII. izložba proljetnog salona Zagreb, oktober 1921
127
i 932 Umetnostna razstava »žena v slovenski umetnosti*, Ljubljana, Ljubljanski vel esej cm, Ljubljana, september 1932
1932	Umetnostna razstava »Krke« v Jakopičevem paviljonu, Ljubljana 11.12.1932—2. L 1933
1933	Jubilejna umetnostna razstava ob 40-letnici prve slovenske umel nostne razstave 1900 v Mestnem domu v Ljubl jani Ljubljana, Jakopičev paviljon, 33.3.—24.4. 1940
1936 Posmrtna razstava Petra Zmilka, Ljubljana 1936 1950 Slovensko slikarstvo v dobi realizma 1950
Moderna galerija, Ljubljana 1950 1955 Začetki slovenskega impresionizma Ljubljana, Jakopičev paviljon, 1955 1958 Avtoportret na Slovenskem
Moderna galerija v Ljubljani, v prosiavo svojega dela 1948 1958 Ljubljana, Moderna galerija, oktober 1953 1965 Memorial prve j u gos loven s ke izložbe J 904 Umetnička galerija Nadežde Petrovič Cačak 4.7.—15.8. 1965 1985 Razstava ob 90. obletnici Zadruge v Kropi
Kropa. Kovaški muzej, 26.4—12.5.1985 1988 Podobe Ljubljane
Razstava v Mestni galeri ji Ljubljana Ljubljana, Mestni muzej, maj—julij 1988
LITERATURA O UMETNIKU
1900 Evgen Lampc, Prva slovenska umetniška razstava, Dom in svet, XIII, p. 671.
1902	Dve sliki Petra žmilka. Ljubljanski zvon, XXII, 1902, pp. 641—642, Evgen Lani p e, Druea slovenska umetniška razstava, Dom iti svet, XV, 1902, p. 694.
1903	R(iliard) Jakopič, Štiri nove slike Petra Zmilkn. Slovenski narod, XXXVI, 1903, št. 240. pp. 1—2,
Nove slike (v rubriki Upodabljajoča umetnost). Ljubljanski zvon,
XXIII,	1903, p. 703.
Razstava 4 slik. Med njimi Berač Poc s cerkvico »prošnjo«. Dom hi svet, XVI, 1903, p. 699. 19(34 Ivan Prijatelj, Moderna manira in ž mi t kov Poc, ljubljanski zvon,
XXIV,	1904, pp. 18—23, 73—76.
1907	— Zmitck Peter. MajoHcni izdelek iz glin&rne Rud. Schnabla v Kamniku, Slovan, V, 1907, p. 287.
W(alter) Š{mid), Majolično slikarstvo v Slovencih, Dom in svet, XX, 1907, p. 330.
A. H. O. Peter Žmitek, Alojz Repič in Alojzij Zaje, Ljubljanski evon, XXVII, 1907, PP. 443 —44.
(Fran Zbašnik), Žmitkovi izdelki iz gline, Ljubljanski zvon, XXVII, 1907, pp. 508—509.
1908	—, Slovenski umetniki na tujem, Ljubljanski zvon, XXVIII, 1908, p. 122,
Dr, L. L.. Razstava kluba slovenskih umetnikov »Sava« v Varšavi, Dotu in svet, XXI, 1908, pp. 574—576.
89
1909	Josip Re ga I L, Prva razstava v Jakopičevem umetniškem paviljonu: Slovenski umetniki, Dom in svet, XXÍ1, 1909, pp. 326—330, 369—375, Vladimir Levstik, Prva umetniška razstava v paviljonu Riharda Jakopiča, Ljubljanski zvon, XXIX, 1909, pp. 496—501, 524—375.
1910	Ivan Cankar, Jakopičev paviljon, Ljubljanski zvon, XXX, 1910, pp, 510—511.
Vladimir Levstik, 111. umetniška razstava v paviljonu R.Jakopiča v Ljubljani. Jutro, I, 1910, št. 26.
(Josip Regali) Pomladanska razstava (v rubriki To in ono), Dom in svet, XXIII, 1910, p. 189.
Josip Regali, Pomladanska razstava v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, Dom in svet, XXIII, 1910, pp. 235—239. Ivan Cankar, Naši umetniki, Slovenski narod, XL111, 1910, it. 65, 67, 69, 74, 79, 89.
1911	Ante Gaber, VI. umetniška razstava v paviljonu R.Jakopiča, Dom in svet, XXIV, 1911, pp. 323—325 in 446.
Rihard Jakopič, Anle Gabrov članek »šesta umetniška razstava v paviljonu R.Jakopiča, Dom in svet, XXIV, 1911, pp. 363—374. Matej S te rnen, O polemiki Gaber-Jakopič, Slovenec, XXXIX, št. 204. Rihard Jakopič, V odgovor gospodu slikarju M. Sternenu, Slovenec, XXXTX, 1911, it. 217. 1915 Ivan Zorman, Božična razstava v Jakopičevem paviljonu, Ljubljanski zvon, XXXV, 1915, p. 128.
1921	Razstave: XIX. umetnostna razstava, ZUZt I, 1921, pp.99—100. dovino 1, 192L pp.99—100.
1922	Izidor Cankar, Narodna galerija, ZUZ, II, 1922, pp. 60—61. vino IT. 1922, pp. 60—61.
1930 Rihard Jakopič, Spomini. Samorod?tost, Zagreb 1930, št. 1/2.
Ivo Sever, Berneker, Žmilek, Grohar — Tri tihe tragedije (Iz razgovorov z Rihardom Jakopičem), Samorodnost, Zagreb 1930, Št. 1/2, pp.46—48.
1935	—, Smrt Petra Žmitka na sveti večer. Jutro, LXIII, št. 297. C(iril) Kocevar, Peter Žmilek, Slovenec, LXIII, 1935, št. 297, p. 3. Fr(an) Škodlar, Slikar Peter Žmilek: 26. VI. 1874—24. XII. 1935 (s portretom). Življenje in svet, 19, 1936, šL. 1, pp. 24—25.
—, Slikar Peler ŽmiLek, Slovenija, V, 1936, št. 1, p. 4.
1936	Karel Dobidn. Slikar Peter Žmilek (z dvema portretoma in sliko). Mladika, XVII, 1936, št, 3, pp, 106—109.
R(ajko) Ložar, Slikarska razstava Petra Žmitka, Slovenec, LXIV. 1936, it. 65, p. 5.
Karel Dobida, Slikar Peter Žmitck (s portretom). Kronika slovenskih mest, III. 1936. št. 1, pp. 75—76, —, Peter Žmilek, Lovec, XXIII, 1936, št. 1, p. 29. Nek ro log. Slikar Peter 2, m i tek. Slovenija, V, 1936, št. 1, p. 4. Nekrolog. Peter žmilek. Lovec, XXIII, 1936. št. 1, p.29. Izidor Cankar, Narodna galerija: Nakup slike »Podoba lv. Groharja na mrtvaSkem odru« (olje), ZUZ, XIII, 1936, p. 116, Razstave L 1928 do 1932:
a) Umetnostna razstava »Krke« v Jakopičevem paviljonu od 11. XII. 1932 do 2. 1. 1933;
9 zbornik
129
1937
1938
1946
1947
1952
1958
1961
1962
1966
1900
190)
1902
1903
1910
1911
130
h) UnicLnostna razstava »žena v slovenski umetnosti« na ljubljanskem vclcscjmu od 3. do 12. septembra 1932 ZUZ, XIII, 1936, pp. 134—135.
—, 2mitck Peter (s portretom), Koledar Družbe sv. Mohorja, 1937, p. 64.
Razstave v letu 1935 in 1936: Posmrtna razstava Petra Žmitka v njegovem stanovanju (Rimska 2.) marca meseca, ZUZ, XV, 1936, pp. 101 — 102.
1939/40 Narodna galerija, ZUZ, XVI, 1939/40, pp. 90—103. Stane Mikui, Slikar Peler žmitek, Slovenski poročevalec, Vil, it. i. France Stelfe, Žmitek Peter, Thieme-Bccker, XXXVI, 1947, p. 535. Rihard Jakopič v besedi: Štiri nove slike Petra Žmitka, pp. 11—13. Fr(an) Sijanec, Slovenski upodabljajoči umetniki v tujini. Tova-riS, VIII, 1952, št. 52, p. 1109.
Luc. Menaše: Avtoportret tia Slovenskem, Ljubljana 1958, pp. 111— 112.
Karel Dob i da: Sprehod po Narodni galeriji, Ljubljana 1961, p. 39. Mirko Juter še k, Razstavni katalogi umetnostnih razstav v Sloveniji do leta 1945, Likovna revija, 1962/63.
France Stelé, 2miick Peter, Enciklopedija likovnih umjetnosti, Zagreb 1966, knj. 4, p. 659.
IZ UMETNIKOVE BIBLIOGRAFIJE
Peter Žmitek, Razstava avstro-ogrskih umetnikov v Pelerburgu, Ljubljanski zvon, XX, Ljubljana 1900, p. 197.
Peter Žmitek, Razstava akademije umetnosti v Peterblirgu. Ljubljanski zvon, XXI, Ljubljana 1901, pp. 216—21É. Peter Žmitek, Umetniške razstave letošnje zimske sezone v Peter-burgu, Ljubljanski zvon, XXIÍ, Ljubljana 1902, pp. 213—14. Peter Žmitek, XXII. umetniška razstava ruskih akvarelisLov v Pe-terburgu, Ljubljanski zvon, XXII, Ljubljana 1902, pp. 357—58. P(eter) Žmitek, Umetniška razstava J. Kračkovskega v Peterburgu, Ljubljanski zvon, XXI! Ljubljana 1902, p, 429. Peter Žmitek, VerfeSSaginov ntclier v »beli hiši«, Ljubljanski zvon, XXII, Ljubljana 1902. p. 430.
P(eter) Žmitek. XXX, razstava društva »Peredvižnikov«, Ljubljanski zvon, Ljubljana 1902, pp. 643—44,
Peter Žmitek, L E. Rjeptn, Ljubljanski zvon, XXII, Ljubljana 1902, pp. 840—S46.
P(eter) 2(mitek), Rusko slikarstvo. Zgodovinske črtice iz XVIII, in XIX, stoletja. Dom in svet, XVI, Ljubljana 1903, pp.40—44, 90—92. 163—165. 239—241, 427^30.
Píe ter) Žmitek, Šolske razstave, Siovenj/ci narod, XLIIÍ, Ljubljana 1910, št. 154. p. 1.
P(eter) Žmitek, Umetnik iti občinstvo, III. umetniška razstava v paviljonu R, Jakopiča. Ljubljana 1910.
Peter Žmitek, Umetnost in kritika, Slovenski narod, XLI1I, Ljubljana 1910. št, 9Í, p. 3; št. 98. p, 2,
P(ctcr) Žmitek, Sedma umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Ljubljanski zvon, XXXL Ljubljana 1911. pp, 602—604.