Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
na dvorišču, L nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
SOI»
HARODHI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12-50 četrtletno . . . K 6 30 mesečno . . . K 2-10 Za Memtljo:
celoletno ... K 28'— za vse druge de-	,
žele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust	I
Posamezna štev. stane 10 h.|
Stev. 175.
Telefonska številka 69.
Celje, v sredo, dne 4. avgusta 1909. I f«- 4a.mT\ Leto I
K reviziji štajerskih ljudskih šol glede krajevnih razredov.
Deželni šolski svet je v smislu veljavnih zakonov odredil, da mu morajo predsedniki okr. šol. svetov do konca avgusta 1.1. predložiti svoje utemeljene predloge glede spremembe obstoječe uvrstitve ljudskih šol v krajevne plačilne razrede. V svrho tega se posvetujejo v vsakem okraju posebni odbori, ki bodo stavili svoje predloge. O teh se bo posvetoval in bo svoje sklepe storil vsak pristojen okr. šolski svet. Temu materijalu bo potem dodal svoje mnenje predsednik okrajnih šol. svetov;
končna beseda bo pala pa svoječasno v Gradcu. V naslednjem podajemo pa prepoučen pregled štajerskih ljudskih šol (brez istih v Gradcu, Mariboru, Ptuju, Celju, ki so podrejene mestnim šolskim svetom), z željo, naj ga vsak dobro premotri, ki ima kaj govoriti pri letošnji reviziji. Ker je sistem krajevnih plačilnih razredov sistem prera-čunjene in posebnim ciljem služeče nemške protekcije, torej poln krivic, ga mi obsojamo. Kako so pa bile doslej naše šole zapostavljene, govore številke pregleda tako jasno, da nam ni treba zgubljati besed. Pregled je sestavljen na podlagi „Standesausweis der steierm. Schulen" s stanjem 1. maja 1908 in zadnjega ljudskega štetja.
Srednji Štajer.
Tek. št.	Ime okraja	Št. šol	Št. razr.	Plačilni razr.			Prebivalcev na	
				I.	II.	III.	Solo	razred
1	Friedberg	10	20	1	19	—	835	412
2	Voran	6	12	2	10	—	1330	665
3	Birkfeld	16	29	—	29	—	801	442
4	Pöllau	11	25	1	19	5	955	420
5	Hartberg	23	60	1	33	26	1135	437
6	Frohnleiten	18	36	9	27	—	881	440
7	Weiz	19	49	9	36	4	1202	464
8	Gradec	42	152	43	87	22	1768	488
9	Gleisdorf	14	46	—	28	18	1867	568
10	Fürstenfeld	13	45	11	24	10	1591	462
11	Voitsberg	24	80	32	40	8	1739	522
12	Feldbach	18	54	5	29	20	2525	608
13	Fehring	6	30	—	23	7	2600	520
14	Kirchbach	6	20	—	9	11	2466	739 .
15	Wildon	12	32	—	14	18	1341	503
16	Stainz	13	33	—	16	17	1253	494
17	Lonč	16	41	14	22	5	1235	483
18	Lipnica	18	59	—	35	24	1700	519
19	Cmurek	15	51	—	19	32	1523	448
20	Radgona	7	30	—	18	12	2198	513
21	Jonica	10	33	—	29	4	1533	465
22	Arnovž	8	29	2	12	15	2156	588
	Skupaj	. 320	966	130	578	258		
		Gornji Štajer.			<' VUT			
Tek. št.	Ime okraja	Št. šol	Št. razr.	Plačilni razr.			Prebivalcev na	
				I.	II.	III.	šolo	razred
1	Mariazell	8	17	11	6	—	715	336
2	St. Gallen	9	19	11	8	—	833	395
3	Aussee	7	27	27	—	—	1452	377
4	Liezen	8	17	10	7	—	958	451
5	Bottenmann	10	23	9	14	—	977	425
6	Irdning	13	22	9	13	—	605	357
7	Gröbming	7	12	8	4	—	80 L	470
8	Schladming	6	13	6	7	—	1170	540
9	Eisenerz	5	29	24	5	—	1806	311
10	Allenz	6	20	15	5	—	1115	335
11	Mürzzuschlag	11	49	49	—	—	1697	340
12	Kindberg	13	53	45	8	—	1435	352
13	Bruck	20	61	30	31	—	1211	397
14	Mautern	6	12	2	10	—	1909	504
15	Leoben	21	108	87	21	—	.2048	396
16	Oberzeiring	7	13	6	7	—	857	461
17	Knittelfeld	16	52	24	28	—	1327	407
18	Oberwölz	7	13	8	5	—	790	425
19	Judenburg	18	75	53	22	—	1684	404
20	Murau	15	30	17	13	—'	762	381
21	Neumarkt	14	25	7	18	—	715	400
22	Obdach	5	10	9	1	—	859	429
	Skupaj	. 232	700	467	233	—		
Slovenski Štajer.
Tek. št.	Ime okraja.	Št. šol	Št. razr.	Plačilni		razr.	Prebivalcev na	
				I.	II.	III.	šolo	razred
1	Gornja Radgona	6	28	—	22	6	2106	451
2	Sv. Lenart	7	33	—	19	14	2513	503
3	Marenberg	15	32	4	28	—	1040	487
4	Maribor okolica	38	125	12	72	41	1386	421
5	Ljutomer	10	36	—	31	5	1415	393
6	Slovenjgradec	11	24	8	10	6	1295	592
7	Ptujska okolica	26	97	—	30	67	1846	495 «
8	Ormož	11	43	—	26	17	1824	466
9	Slov. Bistrica	12	46	—	20	26	1622	423
10	Šoštanj	11	31	—	19	12	1289	457
11	Konjice	21	54	—	28	26	1057	411
12	Gornji grad	11	31	—	29	2	1428	507
13	Vransko	8	28	1	17	10	1355	386
14	Celje okolica	25	84	9	30	45	1591	414
15	Šmarje	14	43	—	20	22	1298	433
16	Bogateč	8	22	2	20	—	1448	531
17	Laško	22	66	—	60	6	1245	415
18	Kozje	15	39	—	18	21	1186	456
19	Sevnica	7	22	—	20	2	1540	490
20	Brežice	13	48	—	23	25	1492	404
	Skupaj	. 291	931	36	542	353		
							Dalje prihodnjič'	
Politična kronika.
a Posi. Udržal o obstrukciji. Posi. Udržal je govoril dne 1. t. m. v Boh-danči blizu Pardubic pred svojimi volilci. Dokazoval je, da obstfukcija agrar-cev ni navstala iz narodnogospodarskih nagibov temveč iz političnih: bila je naperjena proti vladi, katera ni vršila svojih dolžnosti proti največji parlamentarni organizaciji, proti Slovanski jednoti. Sam (posi. Udržal) ni prijatelj obstrukcije — v normalnih razmerah. Sicer pa, kakor se je 4. junija pokazalo, se poslužujejo obstrukcije tudi vladne stranke; s pomočjo barona Bie-nertha je postala obstrukcija hoffähig. Govornik je pristaš treznosti v politiki, bil je nasprotnik gesel: proč s Körberjem, Gantschem, Beckom, s sedanjo vlado pa treba delati izjemo. Vse njeno ravnanje je zasmehovanje ravnopravnosti in ravnocenosti, je sra-motenje cesarjevega gesla: viribus unitis (z združenimi močmi), sramotenje napisa na parlamentskem poslopju: pravičnost je temelj držav. V zadnjih letih ni bilo v Avstriji bolj veliko-nemškega kabineta kot je Bienerthov. Govoreč o bodočnosti, o nalogah Slovanske jednote, je izrazil posi. Udržal upanje, da se Jednoti posreči vstvariti kompaktno slovansko organizacijo, katera se bode uspešno postavila proti gospodovalnosti Nemcev. Nemci se morajo sprijazniti z istinitostjo, da Avstrija ni in ne bode nemška država. Že po vzakonitvi volilne reforme je bilo jasno, da je nemški nadvladi od-zvonilo; zato so se Nemci v državnem zboru upirali proti demokratizaciji volilnih redov ter bodo to komedijo kakor vse kaže tudi v deželnem zboru (češkem) ponavljali. Končno je spregovoril posi. Urdržal tudi še o socijalnih in kulturnih vprašanjih. „Čas" pravi o tem: „Ni dvoma, da je posi. Udržal branil obstrukcijsko taktiko svoje stranke spretno in tudi spodobno; vabil je so-cijalne demokrate na skupno delovanje
na narodnem polju, kar je v dobi ostrih in žalostno nizkotnih polemik med agrarci in soc. demokracijo častna izjema, katero treba zabeležiti. Toda kljub vsej spretnosti so razlogi posi. Udržala slabi, da še več, prazni. Vse, kar je pravil o nemški gospodovalnosti, o pristranosti Bienerthove vlade itd. je res, toda kaj iz tega sledi za obstrukcijo, katera ni Škodila ne Nemcem ne vladi in katera Slovanski jednoti ni koristila, pač bi jo bila kmalu razbila?"
a Euharistični kongres v Dubrovniku je začel 3. t. m. Pričakuje se, da se shoda udeleži 14 škofov in nad 5000 duhovnikov, shod bo trajal 3 dni. Na dnevnem redu stoji tudi razprava: o obrambi proti modernizmu. Med govorniki je vpisan tudi ljubljanski škof Jeglič, kateri nam je še odgovora dolžan, kaj je z novo katoliško dogmo, katero je proglasilo njegovo glasilo „Slovenec" „o vsemogočnosti čudodelne Device". Bode li škof dr. Jeglič v Dubrovniku govoril o tem modernizmu njegovega duhovstva na Kranjskem?
a Na shodu nemško naprednih poslancev iz planinskih dežel v Mariboru so ti gospodje „neobvezno" razpravljali o političnem položaju. Bekli so, da slovenski obstrukcijonisti izjavljajo na svojih shodih, da bodo nadaljevali obstrukcijo, dokler ne dobe Slovenci popolne narodne ravnopravnosti, iz česa treba sklepati, da niso obstruirali zaradi kmetske odveze v Bosni, kakor so to spočetka trdili. Nemškonapredni poslanci so odločno proti temu, da bi se Slovencem dajale kake koncesije; proti vladi, ki bode dajala Slovanom kake koncesije, bodo Nemci izvajali posledice. Ti nemški kulturniki so se tudi zelo zadirali v finančnega ministra, ki je skazal Slovencem to necu-veno naklonjenost, da jim je dovolil sredstva za ustanovitev državne obrtne šole v Ljubljani! Ako bode vlada Slovencem tako naklonjena (to je v resnici nečuveno, da se Slovencem dovoli
\
za njih denar tadi ena šola!), odpadejo za Nemce vsi obziri proti njej. Prav tako so ti „svobodoljubni" Nemci proti parlamentarizaciji kabineta, ker bi bilo to samo Slovencem na korist! Oni hočejo, naj se kriza reši v njih smislu, to je tako, da bodo samo Nemci vladali in gospodarili v državi in da bode parlament plesal po njih piščalki sicer naj gre rajše vse na kose. — Beležimo to izjavo nemških naprednih politikov ter dodajemo kot olajševalno okolščino, da so se v Mariboru posvetovali nemški napredni poslanci štajerski in koroški.	'
a Revolucija na Španskem je kakor uradna poročila zatrjujejo deflnitivno zatrta, po vsej deželi je zopet mir, ljudstvo se vrača na delo; železnice zopet vozijo in tudi parniki nadaljujejo svoje redne plovitbe. Vladni listi poročajo, dà je vsega skupaj palo kakih 3000 ljudij v teh nemirih in bilo požganib 35 samostanov. Koliko resnice je na teh vradnih poročilih in podatkih se bode pokazalo še le kasneje.
a Iz Melille poročajo, da so ma-rokanski glavarji pisali španskemu poveljniku Marini pisma, v katerih mu dajejo na znanje, da bode vojske takoj konec, ako se Španci umaknejo z ma-rokanskega ozemlja na svoj teritorij. Med temi glavarji je tudi Buhamara, ki je Špancem „prodal" one rudnike, zaradi katerih je navstala ta nesrečna vojna. Kabili so dobro oboroženi ter stoje trdno na svojih pozicijah.
a Kretsko vprašanje. V seji mla-doturškega komiteta je bilo sklenjeno, da ako vladi ne bo mogoče do prihodnje seje ugodno rešiti kretskega vprašanja, se bode organizirala posebna narodna vojska, s katero hočejo takoj prekoračiti meje ter zasesti grško provinco Tesalijo. — Kakor se vidi, hočejo Mladoturki na vsak način vojsko.
Sokolska sfavnost v Ljutomeru.
Nemčurji in naši klerikalci so se zaganjali v bratski slogi v prireditev Murskega Sokola; prvi so računali na to, da bo vse drlo v menda nalašč za to naročen cirkus, toda popoldanska predstava se zaradi sokolske slavnosti niti ni mogla vršiti; pa tudi bevskanja zvezarskih listov ni upošteval živ krst, bila je to prej ko slej reklama za so-kolsko slavnost. Hvala!
Prvi avgust 1909. bo označen z zlatimi črkami v kroniki ljnt. Šokola, kajti slavnost je uspela v vsakem oziru izborno.
Raz vseh slovenskih hiš razun ene so vihrale hrvaške iu naše trobojnice v pozdrav bratskemu Sokolu iz Varaž-dina. Ob 9. uri predpoldne se je vršil sprejem dragih Hrvatic in Hrvatov; deputacija Murskega Sokola z dr. Chloupkom na čelu jih je povedla z godbo v trg, kjer jih je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Osobito so bile brhke Sükolice predmet navdušenih ovacij.
Ob 3. uri popoldne so odkorakala sokolska, gasilna in veteranska društva na veselični prostor, kjer se je zbrala velika množica občinstva; ni nam treba še posebej povdarjati, da je bilo naše zavedno kmetsko ljudstvo v pretežni večini. Pa tudi inteligenca je bila zastopana prav častno. Videli smo drage goste iz Varaždina, Središča, Ormoža, Sv. Miklavža, Sv. Tomaža, Sv. Bolfenka, Ivanjkovca, Svetinj, Male Nedelje, Gornje Radgone, Sv. Križa, Veržeja, Ljubljane, Maribora, Gradca itd. Izmed duhovščine je bil prisoten g. Peter Skuhala.
Prišedši v log je v vznesenih besedah nagovoril navzoče starosta M. S. dr. Drag. Čhloupek; špecijelno je pozdravil sestre in brate bratskega va-
I raždinskega Sokola, ki so se tako ■ častno odzvali pozivu ljutomerskega Sokola. Slovenci ob sličnih prilikah vsikdar z radostjo pričakujejo milih gostov iz Hrvatske. Brat starosta roti občinstvo, naj se ne meni za razne napade od nemškutarske in klerikalne strani, temveč naj sodi sokolsko društvo po njegovem delu. Na iskren pozdrav reagira odbornik varaždinskega Sokola br. Bogdan Svoboda v jedrnatem govoru ter zaključi svoj odzdrav z „Lepa naša domovina". Iz sto in sto grl je zadonela naša divna himna po širnem gaju.
Za tem se je pričela javna telovadba. Načelnik br. Stanj ko in vaditelj br. Sagaj smeta biti povsem zadovoljna s svojim trudom. Pomisliti je treba, da se rekrutirajo telovadci M. S. po večini iz okoliških fantov, ki prihajajo po težkem delu po uro daleč k vajam. Iz trga je le par častnih izjem, dočim se loteva nekaterih gospodov neka neopravičljiva komodnost. Murski Sokol je proizvajal proste vaje, ki so uspele najboljše; pri vajah na drogu in bradlji je bilo opaziti sicer precej hib, toda iz gori omenjenih razlogov ne smemo soditi prestrogo. Brez dvoma pa napreduje M. S. vedno bolj ter mu gre relativno vsekakor pohvalna kritika.
Naravnost divili smo se pa nastopu varaždinskih Sokolic, ki so pod vodstvom br. Slava Palmoviča izvajale rajalne vaje z likom in kijne vaje; gracijozno in precizno v* vsakem gibu. Burno odobravanje gledalcev je sledilo čilim Sokolicam, ko so v strumnem korakanju zapuščale telovadišče. Pod vodstvom vaditelja br. Ilija Kovače-viča so nastopili telovadci varaždinskega Sokola na konju in bradlji; izredni užitek nam je nudil vzorni oddelek hrv. Sokolov na drogu, osobito so se odlikovali trije bratje Palmoviči. Vsa čast sestram in bratom varaždin-ssega Sokola!
Telovadne vaje je spremljala sre-diška godba pod priznanim vodstvom g. F. Serajnika; igrala je izbrane komade koncertne kakor tudi za ples neumorno in dovršeno. Pevske zborè je vodil znani naš g. Fr. Zacherl, ki je v vseh narodnih društvih najagil-nejši činitelj.
Po oficijelnem delu se je nudilo občinstvu obilo razveseljevanja. Omenimo gostilno „k Sokolu", kjer je gospodarila ga. Seršenova, v šotoru za srečolov: ga. Jul. Kukovčeva, ga. Ve-seličeva in gca Milka Karbova, v bu-fetu so stregle ge. dr. Chloupkova in dr. Grossmanova, gca Velnar, M. Ča-gran in M. Hercog, v šotoru za sladoled ga. M. Kukovec; v kavarni pa so pridno servirale ga. Kocuvan in gce Olga Cvahte, Angela Karba in Mara Kocuvan. Šopke, konfeti, narodne ko-leke itd. so razpečavale gce F. Čagra-nova, Lahova, Puconjova in Seršenove. Mnogo smeha je povzročil brzofotograf in ruska policija; gg. Muršec in Do-lamič s svojo naravno komiko sta imela vedno dovolj hvaležne publike. Zvečer so se zažigale rakete in umetni ogenj. S predpripravami so se vrlo trudili gg. Brumen, Horvat in Veselič. Popolnoma umestno je bilo, da se je opustila nameravana konkurenca lepotic, ki gotovo ne sodi za naše malo-mestne razmere.
Murskemu Sokolu pa čestitamo na krasnem uspehu te slavnosti; življenske sile mu ne manjka, torej krepko naprej po začrtani poti!
Štajerske novice.
v Danes zvečer se vrši za veliko narodno slavnost, katero priredi „Zveza narodnih društev" v nedeljo 12. sept. t. 1. v vseh prostorih celjskega „Narod-
nega doma", prvi sestanek celjskih dam, ki bodo sodelovale pri slavnosti. Pov-darjamo izrecno, da so vabljene vse celjske narodne dame brez izjeme in prosimo, da brez osebnega vabila pridejo danes zvečer vse na prvi razgovor o pripravljalnem delu.
v Posvečaj praznike. To cerkveno zapoved so pred par leti vpoštevali pri avstrijski vladi v toliko, da so vsa ministerstva odredila izplačevanje plač vsem državnim uslužbencem zadnji dan v mesecu, ako je prvi dan naslednjega meseca bila nedelja ali praznik. Tej odredbi se je pridružila tudi deželna uprava z odlokom, da je treba na isti način v jednakih slučajih tudi deželnim vsluž-bencem izplačevati plače. In tako je bilo davčnim uradnikom mogoče vsako nedeljo uradne skrbi v nemar pustiti ter ta dan nameniti osebnemu razvedrilu. Ta odredba je bila mnogoletna zahteva davčnih uradnikov. Po neprestanem moledovanju se je dotične odredbe izdalo z izjemo jednega ministerstva, in sicer ravno onega, katerega je v prvi vrsti dolžnost varovati verske zahteve in zapovedi. Ministerstvo za bogočastje in pouk je ostalo pri nadalj-nem boguljubnem trpinčenju davčnih uradnikov. Zaradi gospodov duhovnikov se mora vsake nedeljo ki pride na 1. katerega meseca po celi državi v davkarijah uradovati. Gospodje klerikalci^ ki ste sedaj na vrhu, storite kaj Bogu na čast in ljudem v korist.
v Slovenskemu učiteljstva v mariborskem okraja! Do letos so zborovali slovenski in nemški učitelji mari-boiskega šolskega okraja skupaj in razpravljali seveda v nemščini. Letos so se ločili in so zborovali posebej po narodnostih in vsakdo je pričakoval, da se bo po odstranjenju „ovir" na uradni kouferenci govorilo samo slovenski, ker ni bilo niti enega nemškega učitelja prisotnega, na katere se je prej jemalo ozir. Pa motil se je, kdor pozna naravno logiko. Predsednik ni črhnil besedice slovenski in eden referent je referi-ral o slovenskih Lavtarjevih računicah, namenjenih slovenskim šolam — v nemščini!
v Pomanjkanje krme bode letos vsled spomladanske suše še veliko hujše in občutljivejše ko lansko leto. Gotovo je že, da bode letos krma še veliko dražja ko lani. Nujna potreba je, da mislita dežela in država kakor vsemerodajne korpo-racije že sedaj na obsežnopo-možno akcijo.
v Sokolski dom in — kavarna „Merkur". Na naslov višjih vojaških oblasti! Tukajšnjim slovenskim vojakom je bilo zadnjič prepovedano, da bi se udeležili veselice v „Sokolskem domu", dasi je potekla kar uajmirnejše in ni bilo o kakem „nacijonalnem" hujskanju ne duha ne sluha. Ako bi pa že bili naši vojaški paše v Celju tako „mednarodni4', bi morali prepovedati častnikom tudi poset kavarne „Merkur" v Celju, kjer se zbira znani zloglasni cvet celjskih ulic, odkoder se je zadnjič kar brez vsakega povoda sramotilo naše sokole in kjer vlada taka nemška zagrizenost, da se postavi Slovenca, ki se slučajno zmoti v kavarno, takoj na cesto. Ako se ne dovoli vojakom, ki nosijo itak le kratek čas vojaško suknjo, udeležba na narodni slavnosti, se naj prepove častnikom poset nemškonacijo-nalne kavarne. Mi hočemo jednako-pravnost !
v „Pettauer Knabenkapelle" je strašila zadnjo nedeljo in pondeljek po Celju. Priredila je menda tukaj par „koncertov". No, o umetniški vrednosti te godbe se ne bomo pričkali, iz zgolj človeškega stališča pa moramo strogo obsoditi, da nemškutarija pod pretvezo umetnosti izrablja mlade, še nerazvite dečke ter jih trpinči po svetu s tako
težavnim delom, ki ubije celo stare, odrasle, izkušene godce. Videli smo včeraj zjutraj te dečke na postaji ko so se odpeljali iz Celja. Človek se jih je moral kar zbati; tako so izgledali, kakor da bi tekom dveh ur hoteli vsi pomreti. Trpinčenja živali oblasti zasledujejo, radovedni smo, ali si bodo pač upali vsaj namigniti paši Ornigu, da taka trpinčenja na mladih dečkih niso dovoljena. Ob enem omenjamo, da so fantje zaigrali včeraj pred svojim odhodom iz Celja tudi na peronu tukajšnje postaje par komadov. G. postaje-načelnik je igral pri tem, kakor je bilo opaziti, nekakega protektorja mladih dečkov. Kaj bi postajenačelnik rekel, ako bi zaigrala tam kaka slovenska gedba? Bomo enkrat poskusili! Sicer si pa naj zapomni, da ne bomo pozabili, kakor je letos ob priliki vsenemške pevske slavnosti dal postajo na čast nemškim razgrajačem okrasiti. Naj ve, da bomo prihodnje leto ob priliki sokolskih slavnostij v Celju tudi mi zahtevali isto pravico. Zdaj pa premišljajte s tem, g. postajenačelnik, opozorili smo vas dovolj zgodaj na vaše nem-škonacijonalno postopanje!
v Točo smo imeli tudi včeraj v Celju in okolici. Napravila je precej škode po vrtovih, poljih in brajdah.
v Tatvina. Gostilničarju Lovraču na Zg. Hudi nji je ukradel neki Franc Brence 140 K. Brenceta je že orožni-štvo zaprlo.
v Poročila sta se danes v Žalcu g. Rudolf Stermecki, trgovec v Celju in gdč. Fanica Vabič iz Žalca. Častitamo!
v Iz Gotov elj. Naš novi občinski odbor je pretečeno soboto izvolil za župana zopet gospoda Andreja Antloga. Vrlemu možu se je podelila ta čast že četrto upravno dobro. To pot je bil izvoljen enoglasno. Pač najlepši odgovor njegovim nasprotnikom !
v Iz Gorqjega grada. Bilo je kri-žev teden. Ljudje so šli v procesiji k Novištifti. Nazaj grede pogovarjale so se ženice s hribov o letini in drugih takih stvareh, ki najbolj zanimajo našega kmeta. Nazadnje je prešla govorica tudi na šolo v Šokatu. Tu začne ena izmed mamic pripovedovati, kakšni so gospod kaplan, da so njeno hčerko kar na roke vzeli in po šoli nosili, kakor jej je dekle pripovedovalo, in slednjič še pristavila. To pa se mi od njih prav nič ne dopade. K tej povesti ni treba nobenega komentarja tistemu, ki kaplana Berka in njegove manire pozna. Pribijemo samo to, da čerkvene oblasti proti kaplanu Berku ne ganejo mezinca in pustijo, da pripravlja on za birmo otroke, katerim so že različni kapla-novi „špaseteljni" dobro znani. Mariborskemu konzistoriju pa častitamo, da ima takega duhovnika.
v Poetični dr. Verstovšek. V nedeljo je govoril dr. Verstovšek na Holmcu pri Slovenjgradcu zbranim klerikalnim „mladeničem". Iz volilnega boja so še znani njegovi poetični izlivi o „zelenemu Pohorju" in njegov klasični rek, da „voli pomrjejo". Tudi v Holmcu je začel govoriti o vremenu in potem v ekstazi zaklical z ginljivim pogledom navzgor: „Glejte, nebo je jasno in čisto kot kurje oko.Po kmečkih obrazih je spreletel vesel nasmeh, Pišek je gledal žalostno, dr. Hohnjec divje. Poštenjaka Prešenjaka ni bilo zraven.
v Klerikalni pomožni odbor se je
osnoval za pomoč po toči prizadetim krajem v Slov. goricah.
v čudna ponočna zabava. V Ptuju je streljal po noči neki Emeršič pred vilo sodnega svetnika Schwabeja. Jedna krogla je priletela skozi okno v sobo in se zarili ravno nad pisalno mizo v zid. Slučajno ni bil nikdo v sobi. Emeršič se bo za to čudno zabavo zagovarjal pred sodiščem.
Cena živine In cena mesa. Vkljnb temu, da prodajajo kmetje živino po sramotno nizkih cenah, vendar nočejo tndi mesarji znižati cen za meso, ki so že neznosne in jemljejo zlasti po naših mestih nbožnejšemn človeku vsako možnost, da bi si privoščil košček mesa. V Mariboru hoče meščanstvo sklicati poseben shod, ki se bode bavil s tem vprašanjem. Kaj pa v Celju ? Naš magistrat še ni nikoli storii ne jednega odločnega koraka, da bi vsaj olajšal neznosno draginjo mesa, vkljub temu, da pod tem trpijo baš najzvestejši podporniki celjskega nemštva, uradniki, obrtniki in -delavci. Magistrat se boji mesarjev, omenjeni stebri celjskega germanstva pa magistrata; in tako se brez ugovora plačuje neprej.
v Toča je v pondeljek napravila precej škode v Trnovljah in okrog Št. Jnrja. Želimo, da da celjsko okr. glavarstvo takoj ogledati in preceniti škodo.
z Planinske vesti. Raz odrastek Mrzle gore se je celi teden udiralo skalovje, ki je letelo blizu slapa pod Rinko kot droben prah navzdol. Nemška pot je zaradi nevarnosti padanja kamenja za sedaj zaprta. Potovanje po slovenski stezi in do slapa pod Rinko je brez vse nevarnosti. — Frischaufov dom je do konca julija obiskalo 150, Kamniško kočo na Kamniškem sedlu 167, Češko kočo pod Grintavcem 60 in Zoisovo kočo na Kokrskem sedlu pa 26 oseb.
Raz Skuto so se tudi koncem julija odtrgovale ogromne skale, da je hoja na Skuto ravno v vznožju proti Streži nevarna. Čez nekaj časa se ta del póta popravi. — Na novo se se eaznamenovali poti na Turško goro in Rinko od vrha Turškega žleba. — V Turškem žlebu je železje: klini, stopnice in vrvi v popolnem redn in potovanje brez nevarnosti
Dne 29. julija je lajtnant Avgust plem. Weyszner iz Gradca z učitelj išč-nikoma Ivanom Kovačem in Ivanom Michlerjem iz Ljubljane prvič prišel iz Kamniškega sedla čez skoraj navpične skale na Planjavo. Tura je težavna, radi krhkega kamenja nevarna in je trajala 6 ur do vrha.
Celjskim Nemcem se ljubi iz po-drtin nekdanje koče zgraditi novo, ker v slovensko ne marajo hoditi, dočim pa drugi Nemci niso tako ozkosrčni. Zgradba nove koče bi bila nesmiselna, ker so v Frischaufovem domu turisti vseh narodnosti gostoljubno sprejeti.
Proda se v Dravski dolini sredi lepega trga hiša, ki je jako pripravna za gostilno oziroma za prodajalno. V njej je tudi prodaja tabaka. K hiši spada tudi nekaj posestva. Cena nizka. — Naslov pove tudi naše uredništvo.
v Pogorela so 28. jul. posestniku Gračnerju v Planini vsa poslopja, živina in krma. Škode je okrog 10 tisoč kron.
v Poboj V Šerugovem vinotoču v Kicarju pri Ptuju je nastal minulo nedeljo pretep, v katerem je neki Kova-čič tako hudo udaril posestnikovega sina Alojza Goloba z motiko po glavi, da je padel na tla in za nekaj minut nmrl.
v Tlak je povozil na koflaški železnici bi. Gradca 16 letnega čvrstega dečka. Po zunanjosti mrliča soditi, mora biti kak obrtni učenec, ki se je sam vlegel pod vlak.
v Poštna oddaja se bode ustanovila v Šmartnem na Pohorju. Pošta se bode odnašala v SI. Bistrico.
v V Dravo je skočil minulo nedeljo v Mariboru 20 letni krojaški pomočnik J. Ferenc iz „kolonije" in utonil. Imel je s svojimi domačimi nek prepir, na kar je zapustil stanovanje in šel v smrt.
v Sramotna reklama G. Steinklauber iz Pragerskega sedaj razglaša
po nemških listih, da je odredil železniški uradnik g. Mihelčič po naročil^ graškega inšpektorata Južne železnice tehtanje vagonov s Steinklauber j evo opeko.. Torej je nemški klerikalec Steinklauber popolnoma neopravičeno napadel slovenskega uradnika, da bi mu škodoval a sebi napravil reklamo!
Kranjske novice.
o Odiranje kmeta. „Slov. Narod" poroča — odgovornost za resničnost prepuščamo njemu! — da klerikalno „Vzajemno podporno društvo" v Ljubljani računa svojim dolžnikom-kmetom do 9% obresti. O klerikalni „Ljudski posojilnici" pa pravi, da računa raznim gospodom po 4V2°/o- kmetom pa po 5V2 in še više °/o obresti. To je skoro neverjetno postopanje in smo radovedni, kako bo „Slovenec" odgovoril. Če bo psoval, bo to za nas potrdilo resničnosti teh trditev. In ti ljudje se bijejo na prsa: mi smo prijatelji kmeta. Komedijanti!
o Na Bled je prišel na letovišče slavni srbski pesnik Pero Odavič, ki se jako zanima za slovensko književnost in slov. kraje.
o Novi Ciril-Metodovi podružnici sta se ustanovili letos v Domžalah in Vir-Dobu.
o Jamski muzej se ustanovi v Postojni v najkrajšem času.
o Po 20. septembru. — Kakor bajka se čuje iz sosedne kranjske dežele poročilo „Slov. N.u, da je društvo za otroško varstvo v logaškem sodnem okraju razpošiljalo za svojo veselico poleg slovenskih tudi — nemška vabila. — Žalostno!
Koroške novice.
z Stavkajo stavci v Gutenberg-hausovi tiskarni v Celovcu.
z V Svetnirasi na Koroškem je 2. t. izbruhnil velikanski požar, ki je do včeraj nničil 20 poslopij. Natančnih poročil še ni.
Po svetu.
o Velik požar v Draždanih. Mesto
Draždane ima liki dunajskemu pratru svoj „Vogelwiese", na katerem nudi v poletnem časq nebroj različnih zabavnih zavodov in velikih gostiln Draž-dancem razvedrilo. V ponedeljek zvečer okrog 6. ure je pa v neki gostilni, kjer so prodajali glasovite norimber-ške klobasice, vsled neprevidnosti gosta, ki je vrgel gorečo vžigalico v zastor na vratih, ogenj, ki se je kmalu razvil v ogromen požar. Zmešnjava, ki je nastala, je nepopisna; v vseh šotorih in gostilnah je bilo navzočih okrog 40 tisoč ljudi, ki so skušali v divjem begu uiti pogubonosnemu elementu. K sreči ni nikdo razun 3 vojakov, katere je ubila eksplozija plina, mrtev. Pogorelo je 60 velikih šotorov, okrog 40 vrtiljakov in 60—80 manjših šotorov in prodajaln. Prizadetih je mnogo Avstrijcev; škoda znaša dva miljona mark.
o Boj med delavci in delodajalci na Švedskem. Vsled gospodarske krize minulo zimo so začeli švedski delodajalci pomanjševati delavske plače in podaljševati delavni čas. S tem seveda niso bili delavci zadovoljni, vsled* česar so se začele stavke in manjši boji. Minuli teden so se vršila vsled teh nevzdržljivih razmer pogajanja med zvezo delodajalcev in delavsko organizacijo, ki so se pa razbila. Delodajalci so na to izključili nad 100 tisoč delavcev od dela. Delavstvo misli danes, 4. avgusta odgovoriti s proglasom splošne stavke. Začel se bode s tem velikanski plačilni boj, o čegar izidu se danes še ne more ničečar gotovega reči.
o Pri mednarodni sokolski tekmi v Luksenburgu, katere so se udeležili Francozi, Čehi, Slovenci, Italjani in Luksemburžani, so dobili Francozi I., Čehi II., Italjani zadaje darilo.
z Požar v Osaki, največji japonski Inki, je popolnoma uničil severni del mesta. Vsega skupaj je pogorelo 15.368 hiš (kakor znano, imajo Japonci hiše le za eno družino), II uradnih poslopij, 8 šol, 4 banke in 10 tovarn. Evropej-ska podjetja niso priz?^eta. Vzrok temu, da se je ogenj tako naglo razširil, so ozke nlice. Tisoče in tisoče družin biva pod milim nebom. Živeža manjka. Zavarovalna vsota znaša le okrog 2 milj. kron. Boje se mnogih polomov. (Mesto Osaka je štelo leta 1903 9.95.000 prebivalcev.)
Najnovejša brzojavna in telefonična poročilo.
Sklicanje češkega deželnega zbora in češki listi, z Praga, 4. avg. Vsi češki listi z zadovoljstvom pozdravljajo nameravano sklicanje češkega deželnega zbora koncem septembra.
Iz Španije.
z Cerbere, 4. avg. Iz Barcelone poročajo, da je dospela tja bojna ladja „Temerario" z mnogimi njetimi revo-lucijonarci na krovu. Ljudstvo zahteva, naj se jih spusti. V tovarnah že delajo.
z Barcelona, 4. avg. Mesto ima zopet svoje navadno lice. Boji po ulicah so zapustili ponekod strašne sledove, osobito na ulici San Pablo, koder se je največ bojevalo. Občinski svet je v svoji seji s posebno resolucijo ostro resolucijo obsodil povzročitelje nemirov.
o Barcelona, 4. avg. Po nekaterih pokrajinskih mestih še traja upor naprej. Iz Monrose poročajo, da so uporniki zažgali tam 3 cerkve. Pri boju z vojaki je padla 1 oseba, 2 ste težko ranjeni.
Mobilizacija na Turškem? o Solun, 4. avg. Kakor se čuje, je odredil vojni minister mobilizacijo v , jednem obmejnem vilajetu in ukazal, da ima biti pripravljenih od II. kora 50 bataljonov.
"
Veleizdajski proces y Zagrebu. 110. dan razprave. Orž. pravdn. Accurti reflektira na predlog dr. Budisavljeviča. Pravi, da je smisel obtožnice čisto drug, kakor ga razlaga dr. B. Obtožnica ne trdi, da so srbske poljedelske zadruge kot take javno delale kaj kaznivega, trdi se le, da so pojedini obtoženci zlorabili te inštitucije v svoje namene. Protivi se predlogu o zaslišanju prič glede svrhe irt ciljev teh zadrng.
Dr. B. pobija Accurtijeve trditve ter pravi, da on (Accurti) sam ne pozna natanko obtožnice.
Dr. Popovič hoče staviti jako nujen predlog. Predsednik opozarja, da da vsakemu zagovorniku samo enkrat besedo in da mora takrat staviti vse predloge.
Dr. Popovič vzbudi nato z nekim odkritjem senzacijo občinstva.
Pripoveduje obširno, kako je Nastič v Belgradu nagovajal nekega dijaka Šariča, naj bi mu pomagal pri teroristični akciji v Srbiji. Obljubil mu je dati bombe, s katerimi bi po njegovem načrtu spustil v zrak vladno palačo v Sarajevu. Za to da bo dobil cele kupe denarja. Šarič pa mu ni šel na lima-nice. Dr. P. predlaga, naj se zasliši to pričo in obenem njegovega strica pa-roha Subotiča. Nadalje pripoveduje dr. P. obširno, kako je Nastič v zvezi z L. Dimitrijevičem in Simo Jovanovičem hotel osnovati v Bosni nekak informacijski biro za Črno goro. L. Dimtrijevič je poslal črnogorski vladi lastnoročno pisan račun za 20.000 kron, ki jih pa črnogorska vlada ni hotela plačati. Iz vsega od dr. P. iznesenega materijala izhaja, da je bil Nastič res agent-provocateur in da ni bil v cetinjskem procesu samo priča, ampak — acteur.
Tržne cene.
3. avgusta. Kava v Hamburgu: Santos Good Average za september 3125 za december 29'75, za mare 2975, za maj 29'75. Tendenca mirna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23'90, nova kampanja K 23'10. Tendenca mirna. — Vreme: lepo.
'Budim p e š t a, 3. avgusta. Pšenica za oktober K 13*84, pšenica za april K 14 07, rž za oktober K 10 07, oves za oktober K 7'64, koruza za julij K —*— koruza za avgust K 7*73, ogrščica za avgust K 13'85. Pšenica se zadostno po nuja. Promet 60.000 met. st Pšenica v efektivU in ostalo pri starih cenah. Vreme: vroče.
Budimpešta, 3. avgusta. S v i-n j a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 140 do 142 vin., mlade, srednje 142 do 144 vin., mlade, lahke 143 do 144 v.; zaloga 30.461 komadov.
-Svinjska mast v Budimpešti: 166.—, namizna slanina 149.—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke,3. avgusta:
Cene nespremenjene. Skoro nobenega prometa. Ponudbe konzumentov in producentov niso mogle priti v sklad. Tudi v pšenici ni bilo kupčije.
«
Zahvala.
Ob izgnbi najine iskreno ljubljene hčerke
TONIKE
izrekava tem potom rsem prijateljem in znancem za njih iskreno sočutje srojo globoko čutečo za-bralo. Zahvaljujeva se izrecno tndi čast. gospodo dekann Irann Bohancn za njegovo izredno naklonjenost, izkazano najini ne-pozabljivl hčerki. — Prisrčna hvala vsem !
Franc Weber Antonija Weber
o. kr. oroi. stražmojster
starisi.
Šmarje pri Jelšah, 3. avg. 1909.
I
Z učenca
s primerno šolsko naobrazbo se sprejmeta v trgovino knjig in papirja Antona Umeka
v Brežicah.
369 3-1
Občina trg Žalec
sprejme
redarja,
ki naj bi bil tudi občinski in posojilniški sluga. — Plača 800 kron, prosto stanovanje in službena obleka. 370 2-1
Malo novo hišo
(2 mali Stanovanji v pritličju, 2 čedni podstrešni sobi, vrt), ravnokar zgrajeno na mojih stavbiščih v Zavodni takoj ppodam.
Tinko Kukovec,
101 40-21
Stecienpferd-lilijno mlečno milo
liiijmileje kožno milo kakor tudi proti soln-čnim pegam!
— Dobiva se povsod 1 —
I
OTVORITEV NOVE TRGOVINE
Usojava si naznaniti, da svti ustanovila v Celju, Graška cesia it. 7 pod tvrdko :
GORIČAR & LESKOVŠEK
■
Ma lastni Pacun popolnoma na novo urejeno trgovino 8 papirjem, pisalnim in risalnim orodjem lo vsemi v to stroko spadajo£imi predmeti na drobno in debelo^ Opirajoč se na temeljito strokovno in krajevno znanje, bodeva v položaju nuditi najboljše blago po nizkih cenah, in cenjene odjemalce v vsakem oziru zadovoljiti. V nadi, da nama naklonite Vaše zaupanje, priporočava se za obisk našega novoustanovljenega podjetja, zagotavljajoč Vas najkulantnejše in solidne postrežbe.	z odličnim spoštovanjem
GORIČAR & LESKOVŠEK.
365 2-1
-Ot R"!

Darujte za „Narodni sklad"!
. o/OiO/n/niV'n/oi'Oi'Oi'ói'h.'fii n
R. Diehl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja domačega konjaka.
m
26 2-60
Akvizlcijski potovalni
uradnik
s stalno plačo se sprejme pri dobro vpeljani priznani tuzemski zavarovalni družbi za življenje. — Ponudbe je nasloviti pod „f?ei86-beamter' 20.000/143 F
na anončni biro JOS. A.
Kienreich, Gradec Sack-8trasse št. 4.
Odvetnik dr. Ivan Fermevc
si usoja naznaniti, da je otvoril svojo
odvetniško pisarno v Ptuju,
v
v hiši zdravnika gospoda dr. B. Stuheca, Poštna ulica št. 19.
PoStne hran. račun it. 54.366. -• Telefon It. 48. ■
LASTNI DOM"
Pisarn« je v Celju, Rotovéke ulice it. 12
o o ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure oo® dopoldne, ode
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine
pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoja.
»
registrovana kreditna in stavbena zadruga ®® z omejeno zavezo v Gaberju pri C e 1 j n
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član	_	- _	_ q ,
zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hra- |ipt Affl CTQ IS /n| nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po	*
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačnje zadrnga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenjn vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na racat O O O O O glavnice in cLresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih, e o O e &
I Editto narodno kamnoseško podjetje 4 Celju.
Pria južnoštajKjfo tomnoješKa
7
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. is različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obhajllnili miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	::i
Brušenje, pulir anje in
strnganje kamena s stroji.
!mJu<4hISiiI/« JmmvV* Brzojavl: .Kamnoseška in- &>£2m tiul	mm. dustrijska družba Celje'. ptöä
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov Iz
različnih marmornih vrst gra-• t in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišd
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-