^ft QQIßt Gorenjski časnik od leta 1947 ^ ^ Prvi predhodnik tednik Goseniec ifta 1900 PETEK, 29. SEPTEMBRA 2006 Leto L1X, št. 78, cena 290 SIT, 19 HRK, iM EUR Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih jn ob petkih naklada: 22.000 izvodov wwa.ooren skjclas.si Na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju je bil včeraj prvi regionalni razvojni forum Gorenjske. Mateia Rant je predstavili. Na področju renjsko narediti za najpri-tehnološkega razvoja ter la- vla^nejši turistični dJj v Slo- Kranj-Na forumu, ki se ga je lentov in tolerance so kot veniji in širšem alpskem udeležilo prek 250 gospodar- osrednji gorenjski projekt iz- prostoru. Gorenjsko vidijo stvenikov, poslancev, župa- postavili izgradnjo gospodar- šekotregijo visoke kakovosti nov in ravnateljev, so predstavili regionalni razvojni skega središča Gorenjske. Gre za tako imenovani mrež- jenja. Pri tem naj usmeritvami iz programa te- program Gorenjske za obdo- ni razvojni koncept, v okviru žili k ohranjanju poseljenosti je od leta 2007 do 2013. Pri- katerega bi povezali tehnolo- krajine in čiste narave ter za- pravljavci programa vidijo Ške parke, poslovne cone in gotavljanju dostopnosti in številne možnosti, da se Go- inkubatorje z univerzo in energetske oskrl:>e- Obenem teniska spet prebije na prvo mrežo visokih šol na Gorenj» naj bi si prizadevali za ureje» p mesto med slovenskimi regi- skem. Priložnost za razvojno no podobo mest in vasi ter jami. Pri njenem razvoju so rast vidijo tudi v turizmu. Z spodbujali razvoj podeželja. prednostne usmeritve strnili v štiri T-je. to je tehnologija, talenti in toleranca, turizem ter trajnostni razvoj. učinkovito organiziranostjo, kakovostnimi turističnimi Na vseh Štirih področjih, ki zajemajo prednostne usme- produkti, povezovanjem na- ritve, so predvideli več kol ravnih, kultumih in športnih dvesto projektov, Njihova Nekaj ključnih proiektov potencialov ter spodbuia- skupna vrednost {e ocenjerta Na prvem regionalnem razvojnem forumu Gorenjske so predstavili razvojni program za so na forumu tudi podrobne- njem podjetništva želijo Go- na skoraj 1,5 milijarde evrov. prihodnje desetletno obdobje. /rw.vmtKU Heryis O S Ponudba velja od 29.9. do 7.10.2006 V trgovinah Hervis v Kranju in na Jesenicah. 'Dodainih popustov iii možno uvelia vliali. ie molkr ali zonski trekmg ćevtji I T^omii d^l ]?. konbiridcij 9 saaii^ zraSiie mre^t«! srednji ro- 11,12,13 EKONOMIjA Lepa hotelska soba ni dovolj Sredi avgusta je vodenje družbe Hit Alpinea v Kranjski Cori prevzel mladi, 30-letni Aleš Topofšek. Kljub mladosti ima bogate izkuš-nje v turizmu. q VREME Povečini bo sončno, k občasno bo nekaj več oblačnosti, Prec^ bo toplo. Vnede^o bo začel pihatijußxzahodni veter. 8/ jutri: povečini sončno iT) aročnina upoSteva od tekoče ilevilke časopisa do pisnega prvkha. ki vel;* od la^eth;« naslednjega obračunskega obdobja /Oglasne storilve: po cenika; oglasno trženje: Ifl: 04/201 42 4$. 4 GORENJSKA I .SI GORENJSKI GLAS petek, 20, septembra 2006 KRATKE NOVICE ŽlPOVNICA Podporni zid saniran do konca meseca Lani 2ačeta sanacija podpornega zidu pod spomenfkom ta cev v Mostah naj bi se predvidoma končala do konca mese- ca. Kot so pojasnili na občini Žirovnica, se le sariacija izka- zala 2a zelo zahtevno, saj je bilo zaradi večjega obsega vraš-čenih korenin nujno dodatno in^ektiranje fug med kamni. Vrednost investicije, v sklopu katere so se lotili še obnove spomenikov In preplastitve ceste na tem odseku, bo znašala skoraj 50 milijonov tolarjev, A. H. DVO RS KA VAS Začeli obnovo Oermskega gradu Družba Predence, ki sta jo lani ustanovili Občina Radovljica in podjetje Izolacija Kepic iz Vopovelj, je začela obnavljati Dermski grad v Dvorski vasi. Ker je grad kulturni spomenik, bodo najprej zavarovali vse dele» ki jih bodo ohranili, pri tem pa jih bo spremljala kranjska območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. V gradu bodo uredili sedem apartmajev visoke kakovosti, bližnji krajinski park bodo ohranili in §e razširili, objekte ob gradu pa porušili in na njihovem mestu zgradili nadomestni objekt s petnajstimi apartmaji, s prostori za kirurške lepotne posege, kozmetiko in fltnes, z bazenom, savnami in restavracijo. Začetek gradbenih del načrtujejo še letos, dokončanje pa v letu 2008. Občina bo poslovni delež v družbi postopno prodala Izolaciji Kepic, ta pa ga bo z vložkom v obnovo m gradnjo objektov povečevala. C. Z. 8led Petkov popoldan na Pokljuki v sklopu petkovih popoldnevov v parku, izobraževalno-ust-varjalnih delavnic, ki jih pripravlja znanstveno raziskovalna služba Triglavskega narodnega parka, bodo danes z zborom ob 1$. uri na Mrzlem studencu na Pokljuki pripravili zadnje etošnje druženje. Udeleženci se bodo najprej zapeljali do ßelske planine in nato pot nadaljevali peš proti Caletovcu. Sprehod po gozdu v jesenskem času je zefo bogat z različnimi vonji in okusi. Poskušali jih bodo prepoznati in določiti. Na razglednem vrhu se bodo okrepčali, ob vrnitvi pa poskušali ujeti glasove drobnih živali somraka - netopirjev, Delavnica je brezplačna, namenjena je odraslim in otrokom vseh starosti. Predviden zaključek delavnice je ob 19. uri. V. S. Co Rje Kolesarski izlet po Radovni Triglavski narodni park bo jutri, v soboto, v sodelovanju z osnovno šolo Gorje organiziral brezplačen vodeni izlet po kolesarski poti Radovna. Na izlet so vab jeni vsi, kt želijo doživeti alpsko dolino Radovna s kolesom in spoznati njene Številne naravne in kulturne posebnosti. Zbrali se boste ob 9. url pri trgovini v Zgornjih Gorjah. Kot sporočajo organizatorji, je kolesarjenje po makadamski poti nezahtevno rn bo z vmesnimi postanki na zanimivih točkah do zaselka Zgornja Radovna trajalo dobri dve uri. Na muzejsko urejeni Po-carjevi domačiji bo organiziran brezplačen ogled, nato pa se bodo izletniki po isti poti vrnili nazaj v Zgornje Gorje. V. S. Bled Srečanje motoristov na Bledu Čeprav se motoristična sezona končuje, so lepi dnevi še pri-ložnost za druženje. Tako bo jutri, v soboto, Moto klub Gorenje pripravil sedaj že tradicionalno moto srečanje za tovarno Vezenina na Bledu. V. S. akrob $ v Alpskem letalskem centru (ALC) Lesce so prepovedali akrobatsko letenje ob nedeljah in praznikih CvFTO Zaplotnik Lesce • Kot je znano, je radovljiški občinski svet ob koncu maja začasno prepovedal akrobatsko letenje na (eškem letališču in hkrati na- bžU odboru upravnemu ALC, da s spremembo letališkega reda natančno določi f>ogoje letenja in pri tem upošteva tudi očitke občanov o prevelikem hrupu. Ko je ministrstvo za promet opozorilo občino, da je prepoved nezakonita, jo je ALC preklical, upravni odbor pa je Zvone Kobentar v začetku tega meseca spre- Boštjan Pristavec so razmišljali tudi o možnosti uporabe električne vitle za vleko jadralnih leU). Vida bi zmanjšala hrup. vendar je to zelo draga rešitev, hkrati pa bi bilo nekatera jadralna leta-a še vedno treba dvigovati 2 motornim letalom- Radovljiški župan Janko S. Stušek ugotavlja, da je bil ukrep občinskega sveta učinkovit, saj je zmanjšal hrup. Občina bo tudi v prihodnje podpirala razvoj letališča, vendar v mejah, ki bodo sprejemljive za okolje. Prihodnje leto oz, najkasneje do jeseni 2008 bodo zaradi gradnje avtoceste za- menil letališki priročnik in se nejša je prepoved letenja ob cija. S spremembami letali- sukali letališko stezo, pri tem s piloti motornih akrobatskih nedeljah in praznikih. V pre- škega reda so po besedah pa bodo del steze asfaltirali, letal dogovoril za izvajanje le- ostalili dneh je letenje mož- predsednika upravnega od- Vodja strokovnega sveta tenja.kibomanjobremenju- no v časa ko je letališče odpr- bora ALC-ja Jaka Demšarja ALC-ja Boštjan Prislavec je joče za okoliško prebivalstvo, to, to je od osmih zjutraj in še omejili tudi letenje nad naj- ob tem pripomnil, da se bo Kot je na torkovi novinarski pol ure po sončnem zahodu, konferenci povedal direktor a najkasneje do 20. Za bolj gosto naseljenimi ob- hrup zmanjšal, saj bo večina močji, to je nad Radovljico in motornih letal prej v zraku in ALC-ja Zvone Kobentar, so morebitne kršitve pri letenju Lescami, pri usklajevanjih s bo lahko ha višjih višinah 23 akrobatsko letenje sprejeli so odgovorni letalci, za ukre- predstavnik) radovljiškega preletela gosteje poseljena več omejitev, najpomemb- panje pa je pristojna inšpek- društva za varstvo okolja pa območja. Na koncu sveta ali začetku raja To je zgolj eno od vprašanj, ki so si ga pri pripravi programa razvoja turizma v Bohinju zastavili večinoma mladi Bohinjci, ki jim ni vseeno, kakšna bo njihova usoda. Vilma Stanovnik občinskega sveta poudarila rizem, ki bo usmerjen županja Evgenija Kegl Koro- ohranjanje narave in bo pre- delo v turizmu, saj imajo res neskončno možnosti za za- Bohinjska Bistrica - "Čeprav šec in dodala, da je program poznaven s svojo blagovno služek v domačem kraju," je je trajalo kar nekaj Časa, sem tudi strokovno pregledan in znamko. Zato bo treba poso- poudaril Klemen Langas, ki danes vendarle zadovoljna, prav zaradi sodelovanja mla- dobiti in dograditi turistično se skupaj z drugimi, ki si že-da si lahko ogledamo in sliši- dih domačih strokovnjakov infrastrukturo, urediti pro- lijo razvoja v Bohinju, zaveda mo, kakšen naj bi bil razvoj edini takšen v Sloveniji. Pri met okrog jezera in na Po- tudi velike vloge zakonodaje. turizma v Bohinju v prihod- njegovi pripravi so sodelovali kljuki, predvsem pa naj bi zlasti zakona o Triglavskem njih sedmili letih. Vesela Andrej Arh, Vito Arh, Pri- rizem postal možnost in iz- narodnem parku. Bohinjci sem, da se je priprave progra- mož Cvetek, fanez Korošec, ziv za vse Bohinjce. "Čeprav namreč upajo, da bodo tudi ma lotila skupina domači- Klemen Langus, Marko Le- nov, med njimi večina mla- nardč, Urška Smukavec in dih. indabo preoram osnova Jaka Žvan. Kot glavne strate- za nadaljnji razvoj turizma," ške usmeritve bohinjskega je na sredini seji bohinjskega turizma so zapisali tai^n tu- je včasih videti kot Sizifovo delo, je Bohinjce treba prepričati, da bodo svoje preživetje videli v turizmu, da se bodo mladi izobraževali za njihove želje in načrti razvoja upoštevanj pri pripravi novega zakona, čeprav oätno novi zakon • po mnenju županje -še ne bo sprejet tako kmalu. 6uo Posvet o turizmu in podjetništvu Poslovna skupina Sava bo v sodelovanju z Regionalno razvo)no agencijo Gorenjske danes dopoldne v hotelu Park na Bledu pripravila posvet Turizem in podjetništvo, ki ga bo vodil priznani turistični strokovnjak Ray M. Cassar. Ta ima dolgoletne izkušnje v poslovnem načrtovanju predvsem na področju turizma in kulturne dediščine. Tako je med drugim vodil področje javno-privatnih partnerstev in poslovnega načrtovanja v okviru malteške nacionalne agencije za varstvo in trženje kulturne dediščine Heritage Malta. Na področju turizma je bil aktiven tudi v okviru malteške državne ustanove za promocijo malih podjetij, saj pravi, da je 90 odstotkov podjetij, ki nastopajo v turizmu, malih. Trenutno vodi združenje Apex, krovno organizacijo malteških zadrug, kjer s pridom izkorišča tudi svoje izkušnje iz turizma, saj delovanje zadrug ni omejeno zgolj na področje kmetijstva in ribištva, temveč je njihov spekter precej širli in sega tudi na področje turizma. Na posvet, ki ga Sava prireja v okviru Akademije Sava. sistema usposabljanj, s katerim želi med drugim spodbujati podjetniško miselnost in iniciativnost med zaposlenimi Poslovne skupine, so vabljeni tud predstavniki lokalnih turističnih organizacij in Regionalne razvojne agencije Gorenjske. V. S. J Center za medcivilizacijsko razumevanje Na Jesenicah odpira informacijsko pisarno Center za medcivilizacijsko razumevanje, za katerega je javnost prvič slišala v povezavi s Hamdijo Blekičem, ki je sodeloval pri reševanju Toma Križnarja iz zapora v Sudanu. Blekič je rektor centra, ki je registriran kot zasebni zavod. Kot je povedala Anela Halilović Kerić, je glavni namen centra predstavite^ islamske civilizacije preko kulture, umetnosti, arhitekture, kaligrafije ... Pripravljali bodo predavanja In izobraževanja, prevajali knjige, povezane z islamsko civilizacijo, prirejali razstave, štipendirali mlade, želijo pa tudi us- tanoviti muzej islamske civilizacije. "Glede na prevladujoče negativno mnenje o islamu in njegovih pripadnikih je namen centra osveŠČanje ljudi in razbijanje predsodkov. Odpiramo vrata za vse, ki želijo spoznati islamsko civilizacijo. Naj nas različnost ne odtuji, temveč obogati, saj sobivamo v vsem nam skupni domovini Sloveniji," je poudarila Anela Halilović Kerič. U. P. GG naročnine 42 41.«*pcŠid; fiiwn www. iolas.sl CORENISK) GU\S petek, 29. septembra 2006 GORENJSKA -«/'©gg'-- 5 Dali so besedo za lepši Globus Usoda je zapečatena s podpisom pogodbe o nakupu prostorov za Osrednjo knjižnico Kranj. Suzana P. Kovačić Kranj • Na javnem razpisu središču,'' je povedal župan Mohor Bogataj. Ivan Marjek, direktor IG Mestne občine Kianj zd na- Doma, pa je dejal; "Globus kup prostorov za Osrednjo kot objekt gre v prenovo v ce» knjižnico Kranj je uspel IC loti in ne le del, ki bo name- Dom s partnerjema. Globu- njen kr)ižnici. Najbolj teža- som Trgovino in Primorfem ven del bo prenova fasade, Ajdovščina. Temu je po večinskem soglasju mestnega zato skupaj s kranjsko občino ter zavodom, ki ščiti arhi-sveta v torek sledil podpis po- tektumo dediščino Eda Rav-godbe. Občina s tem kupuje nikarja, iščemo kompromis, da bo fasada dobila lepši videz. Izbrali smo arhitekta in neopremljene poslovne prostore v Globusu v velikosti 4.673,50 kvadratnega metra, odgovornega vodjo projekta kar pomeni večino prvega in Uroša Birsa, ki naj bi mu drugega nadstropja ter del uspelo, saj ima bogate izkuŠ-pritličja in kletne etaže. Do- nje." Občina naj bi nepre-govorjena cena je 1472 mili- mičnino predvidoma prevze-jarde tolarjev in je fiksna, po- la novembra 2007, skrajni godbo pa so sklenili po siste- rok pa je 28. februar 2008. VUjem Leban, direktor narja za knjižnico bo dala ob- Osrednje knjižnice Kranj, je čina, v višini nekaj manj kot povzel: "Podpis pogodbe je 250 milijonov tolarjev pa na- korak k zaključku zgodbe, ki v mu "ključ vroke". Večino de- kup sofinancira ministrstvo za kulturo. "Pred seboj imamo dva velika cilja: da reši- sko tehnično opremo, da Kranju traja že desetletja. Želimo. da bi dobili tudi vrhun- Od lever Franci Bukovnik, mL^ Franci Bukovnik st, Ivan Marjek, podžupan janež Osojnik, DuSan Črnigoj, Zmago Ceršak, Alojz Bolčina in Sašo Cuderman. / ^oto: c^azd Simb mo propadajoči objekt, torej bomo imeli samopostrežno Marjek pa je govoril tudi o ve- biisu v preteklosti že lomila Globus, in da s tem poživi- izposojo knjig, avtomat za liki odgovornosti do projekta kopja, ga bodo tudi občani mo dogajanje v mestnem vračanje 24 ur na dan Ivan in glede na to, da so se na Glo- zelo resno držali za besedo. Sanacija Vile Prešeren Prihodnje leto se bodo na obrambnem ministrstvu lotiti temeljite prenove Vile Prešeren. Po obnovi bo postala vila protokolarni objekt odprtega tipa. Marifta Smolnikar ni, da bo za domačine in tu- ..............................................................................riste ostala odprta Še naprej, Bled - Prihodnje leto bo Vila zgornje nadstropje pa bo na-Prešeren, ki stoji na prestiž- menjeno protokolarnim do-nem kraju ob Blejskem jeze- godkom na najvišji ravni, ru, za nekaj časa zaprla vrata. Prenovljena vila naj bi posta-Lastnik, to je Ministrstvo za la nova turistična pridobitev, obrambo Republike Sloveni- namesto žara pa naj bi v soje, bo namreč turistični ob- delovanju z Višjo gostinsko jekt, ki se zaradi dotrajanosti šolo Bled gostom ponudili pogreza v jezero prenovil. izvirne domaČe jedi. Obrambni minister Karel študija prenove vile Prešeren po zamisli Arhitektnega Po obnovi, ki bo stala pri- Erjavec odločno zanika govo- tj^^jg p^^^j^g,. R^vnlk^r iz Ljubljane, bližno sto petdeset tisoč ev- rice, ki so se pojavile v javno- rov, bo vila protokolarni ob- sti, češ da naj bi postala Vila objekt, zaprt za javnosl in za- trgana celo sprehajalna pot jekt odprtega tipa, To pome- Prešeren zastražen vojaški radi katerega naj bi bila pre- okrog Blejskega jezera. Več za turizem Ob svetovnem dnevu turizma so na Bledu v sredo predstavili Tigo Turistiko". Vi LMA Stan oVNIK podpornikov Lige Turistike ....................................... pri sodelovanju pri upravlja- Bled • "Mislim, da je 27. sep- nju občine ne motivira poli-tember, svetovni dan turiz- tika, temveč turizem kot najma, ki letos poteka pod ges- pomembnejša g<>spodarska lom Turizem nas bogati, pri- panoga, in da so prepričani, meren datum, da predstavi- da prav turizem in malo gospodarstvo v prihodnosti lahko občanom - v razmerah smo prepričani, da je turi- evropske in svetovne konku- zem kot samostojen in si- renče - zagotovita preživetje nergijski dejavnik najpo- in spodobno Icvaliteto življe- membnejša gospodarska pa- nja. Pravi pristop k obravna- noga na Bledu. Nismo stran- vi razvojne problematike tu- mo novoustanovljeno Ligo Turistiko. To smo ljudje, ki karsko opredeljeni, smo pa prepričani, da občinski svet rizma in drobnega gospodarstva v občini, odnos in brez opaznejšega sodelova- povezave z novimi lastniki, nja predstavnikov gospodar- predvsem pa način reševa-stva tudi v prihodnje ne bo nja organizacijskih in strate-mogel delovati povezovalno in razvojno," je ob predstavitvi povedal Matjaž Erjavec ških razvojnih vprašanj so po mnenju Članov Uge Turistike v občini preslabi, zato in pojasnil, da se je Liga Tu- so prepričani, da s svojimi ristika iz krožka posamezni- izkušnjami in znanjem {vekov razvila v samostojno in čina so turistični strokovnja-neodvisno listo in bo zato le- ki) odločilno prispevajo k A*»* t V* • T\i A * ^ J tošnjo jesen v občini Bled prvič sodelovala na volitvah. prihod Povedal je tudi, da Članov in občinskih njega občinskega sveta in Med člani Lige Turistike so tudi (od leve proti desni) Mat jaž Erjavec, Matjaž Završnik, Miran Lavrič, Lea Perjan in Fedja Pobega! I o. JeS€NICE Druženje pomaga k boljšemu počutju Sončen prvi septembrski dan je še dodatno prispeval k vzdušju na drugem srečanju stanovalcev dr. Franceta Bergl-na Jesenicah s sorodniki, pridružili pa so se jim tudi člani zunanjih interesnih skupin in prostovoljci. Direktorica Doma Veronika Bregant je v uvodnem pozdravu poudarila pomen stikov sorodnikov s stanovalci, kar pomembno vpliva na njihovo počutje. Prišli so iz obČIn Kranjska Gora, Jesenice in Žirovnica ter drugih krajev Slovenije, celo iz daljne Kanade. Sproščen klepet, ples za najbolj pogumne, družabne igre, obisk pravljične tete Pehte Iz Kranjske Gore. |. R. kmn| Več stanovanj in še več trgovin Na mestnem svetu je sredi septembra potekala druga obravnava predloga Odloka o občinskem lokacijskem načrtu območja Planina vzhod. Na tem območju želi investitor, mariborsko podjetje Tfbor, zgraditi sedem večstanovanjskih stavb in trgovsko poslovni objekt, tretji del kompleksa pa bi namenili rekreaciji in zabavi, kot so bowling, biljard, igralni avtomati, otroška Igrišča in kino dvorane. Svetniki so z nekaj pripombami točko dnevnega reda potrdili, tako da gre v nadaljnjo obravnavo. S. K. velikimaii. novi V^JRiS www.toyotd.sl Mravlja lahko nese 20-k rat težji tovor od sebe Nekatera bilja so velikamafd. CMprKTi* kemnmirM poiato 4.0-7,2 inOOimleriUMCOy 106.170 T«vgttA4n« «a», SI, IOOQUAiimu TOYOTA TOYOTA CENTER l|UBL}ANA Trzaik3 ce&U 132 nd 20 07 900 AC lovše C. 11 Domiale (01)72 99 000 AC LOVi E 121 (OA) 28 09 000 A ADEN Pluf^a 176 Mđribor (02) 45 02 260 AH FURMAN Rogaška 1) 78 85 477 AVTO ctge ipavčeva 21 c«!je (03) 42 61 280 CENTlRfEREB 9b l^ofa 61 68 001 AVTO SELECT lndustr>iska c^sla 9 Nova Gorica IIQ6 071 6 GORENJSKA C0REN|SK1 GLAS petek, septembra 2006 KRATKE NOVICE Kran) Sto dve svečki Ivane Ahčin Pravnukinja Urška» "snaha snahe" Irena Ahčin, Ivana Ahčin, Franci Šrrtajd Najstarejša članica Društva upokojencev Kranj Ivana Ahčin je v torek praznovala 102. rojstni dan. Rodila se je na Sregu pri Preddvoru, ves čas je bila povezana z naravo, znala je pripove- dovati zgodbe iz kmečkega življenja in zelo rada je pela stare ljudske pesmi. Še leta 1993 se je na poroki svojega vnuka veselo vrtela po piesišču. Rada je tudi kolesarila. Tako je zapisana v spominu svojih najbližjih. Zadnje leto in pol počiva v domači postelji, obkrožena s štev družino. Njeni domači pravilo. da z obrazno mimiko "pove vse", največ pa zanjo skrbi snaha Ivanka, ki }e že upokojena. Za rojstni dan so Ivari AhČin prišli voščit tudi kranjski župan Mohor Bogataj, predsednik Krajevne skupnosti Vodovodni stolp Ludvik Gorjanc in predsednik Društva upokojencev Kranj Franci Šmaid. S. K. MeNCEŠ Konec tedna Mihaelov sejem Drevi ob 19. uri se bo 2 večerom za stare in miade v Mengšu začel 14. tradicionalni Mihaelov sejem. Jutri, 30. septembra, ob 9.30 ga bodo ob zvoku fanfar, dvigu zastav in koncertu Mengeške godbe slovesno odprli, nato pa se bodo ves dan vrstiJf sejemski dogodki. Najprej bo živ-žav z Romano Krajnčan, vlečenje vrvi, nastop kluba harmonikarjev Stopar, pozno popoldne folklorni nastop domaČih fofkioristov in gostov iz Rusije in zvečer veselica z ansamblom Svetlin. Nedeljo bodo začeli ob 9. uri z mašo pod šotorom, nadaljevali s koncertom sekcije harmonikarjev, ob 14. uri bo sprevod stare gasilske opreme in vozil, zatem koncert domače godbe in gostov iz Moravč, ob 18. uri pa bodo podelili priznanja najbolj izvirni stojnici domače in umetne obrti. Mihaelov sejem se bo končal z veselico z ansamblom Razpotniki. D. Ž. žkofja Loka Svetniki za javni razpis Škofjeloški občinski svetniki na zadnji sej) pred lokalnimi volitvami niso dali soglasja k imenovanju direktorice Lokalne turistične organizacije Slegoš mag. Saše Jereb. "Sedanja direktorica za novo petletno imenovanje ni sporna, vendar je LTO Ble-goš porabnik občinskega denarja, zato je potrebno izvesti javni razpis. Ker tega v aktu o ustanovitvi ni, ]e treba spremeniti tud akt," Je na seji povedal Anton Peršin (SDS), predsednik komisije za mandatna vprašanja. Temu sta nasprotovala Matej Demšar in Valentina Nastran (oba SLS), saj naj bi taka od-očitev dajala mag. Saši jereb nezaupnico, Bojan Starman (NSi) pa je spomnil, da je LTO Blegoš izpeljal vse projekte, ki so jih naložili svetniki. B. B. 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj RADIO SORA Radio Sora d.0.0., Kapucinski trg 4.4220 škofja Loka, tel.: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, e-mail: info#radio-sora.si (R) nAOlo cesKNo. o. o. o. Pl_ATlŠEVA UUCA 39. RADIČ* )DMEV tel:05/37 34 770 fax: 05/37 3477j POŠTA INFO@RADIOODMEV. N 90.9, 97JL M. 9. 103.7 MHZ UKV. gTEREO, RD8 Trikrat več prostora za delo v objektu nekdanje vojašnice so v sredo slovesno odprli nove prostore škofjeloškega centra za soda no de o. Mateja Rant »4 » • * 4 • * • k«« Skofja Loka • "S preselitvijo centra za socialno delo v te prostore se je objekt, ki je bil nekoč namenjen militarizaciji, spremenil v stavbo, v kateri se bo opravljalo povsem driigačno poslanstvo," je ob slovesnem odprtju novih prostorov Centra za socialno delo ŠJcofja Loka poudaril minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drob-nič. Pot do tega pa ni bila lahka, je spomnila direktorica centra Ivana Košir Erman. II II Prenova je spominjala na tek čez ovire. A na koncu je vedno pomembno le, da prideš na dl). Škofjeloški center za socialno delo je zadnjih dvajset let deloval v stavbi nekdanjega kapucinskega samo* stana. Čeprav jih je na omenjeni lokaciji pestila tudi prostorska stiska, pa je bil glavni razlog za selitev denacionalizacija. "Zaraditega smo že sredi devetdesetih let prejšnj^a stoletja začeli iskati nove prostore," je dejala Ivana Košir Erman. Lani sp>omladi so začeli ob- V sredo so slovesno prerezali trak ob odprtju novih prostorov ško^eloškega centra za socialno delo. / Fom: Tinđ Deki navijati del objekta nekda- prostora za delo kot prej. pinsko delo. V kletnih pros- župan Igor Draksler. V mi-nje vojašnice, v katerega so "Preselitev je prinesla v torih pa so uredili dnevni niilih letih so na to lokacijo med drugim preselili tudi Območje nekdanje voiaš- sodišče, arhiv in ljudsko uni- se preselili letos poleti. Na- naše delo novo kakovost." center za mladostnike. ložba je bila vredna 430 mi- Med drugim so 2 dvigalom lijonov tolarjev. Na novi loka- omogočili lažji dostop inva- nice zdaj počasi dobiva po- verzo, kdaj se jim bo pridru-dji bo imelo 33 zaposlenih Udom. pomembna pridobi- membno novo funkcijo, je žila Še knjižnica, pa župan ta trikral tev je tudi sejna soba za sku- ob tem poudaril škofjeloški Čas Še ni znal povedati. Prihodnjo nedeljo Naj pridelek V sklopu prireditve Praznik slovenskega podeželja, ki bo med 6. in 8. oktobrom potekala v Cerkljah, bodo pripravili tudi tradicionalno prireditev Naj pridelek 2006. Simon Šubic kov že ob 14. uri. Na sami V zabavnem delu bo nastopil Ija in drugič fanta slovenske- prireditvi bodo namreč tehta- ansambel Traovd s kvartet ga podeželja. Prvi dan prire- Cerklje • Tudi letošnjo kul- li le najtežje pridelke v posa- ] in ŽZ, prireditev pa bo znova ditve bodo organizirali kon- turno zabavno prireditev Naj mezni kategoriji. povezoval Jože Jerič. cert za mlade Rock na pode- pridelek 2006, sedemnajsto Za naj pridelek se bodo lah- Letošnji Naj pridelek 200S želju, v soboto in nedeljo bo po vrsti, bo (tako kot lani) ko potegovali pridelovalci ze- bo potekal v sklopu prireditev na zunanjih prizoriščih pote- organizirala Občina Cerklje. Ija, krompirja, rdeče pese, Praznik slovenskega podeže- kala revija folklornih skupin. Potekala bo 8. oktobra od 16. krmne pese, korenja, nadure naprej v večnamenski zcmne kolerabe, podzemne Ija, ki bo v Cerkljah od 6. do 8. oktobra. Vrhunec tridnev- ljudskih pevcev in godcev, predstavljali pa bodo tudi tu- športni dvorani v Cerkljah, kolerabe in repe. Prideloval- ne prireditve bo 7. oktobra, ristične kmetije in domaČe organizatorji pa opozarjajo cem najtežjili treh pridelkov v ko bodo med 24 kandidatka- obrti. V nedeljo bo na ogled sodelujoče pridelovalce, da vsaki kategoriji bodo že po tra- mi in kandidati tretjič izbrali tudi gledališka komedija Ma- bo tehtanje rekordnih pridel- diciji podelili bogate nagrade, lepotico slovenskega podeže- Ček v žaklju. Podprli gradnjo trgovin na Grencu ßohian Bogataj Merkur, dve avstrijski podjetji šal, koliko trgovskih centrov obravnavi). Slednji gre sedaj v ..............................................................................in Lokainvest) zgraditi trgov- Škofja Loka potrebuje, saj se javno obravnavo. Svetniki so $ko^a Loka • Škofjeloški svet- ski center z vsemi spremljajo- napoveduje gradnja tudi v Ka- že na začetku seje umaknili z niki so v četrtek sprejeli loka- čimi prometnimi in drugimi pudnskem predmestju in ob dnevnega reda odločanje o lo- djski načrt Grenc, ki obravna- ureditvami. Mag. Blaž Kavčič upravni stavbi SGP Tehnik, kadjskem načrtu iCapudnsko va zemljišče med regionalno je opozoril na slabo pretočnost Svetniki so sprejeli tudi loka- predmestje, kjer naj bi zrasel cesto, betonamo, do sedanje križišča pri Starem Dvom, ki djska načrta za industrijsko nov trgovski center s prepo- ^vilske trgovine. V njem želi- bo po izgradnji doživljal še cono Trata (v drugi obravnavi) trebnimi podzemnimi par- jo štirje investitorji (med njimi hujše čase, ter se hkrati vpra- in za obrtno cono Trata (vprvi kiniimi prostori. GORENJSKI GLAS petek, 29. septembra 2006 •• vilma.stanovnik^ g-^s.si 7 ne bo lahka Potem ko so po zadnji sezoni rokometaži Terma izpadli iz elitne slovenske lige, se bodo v novi sezoni znova boriti za vrnitev med ligaše 1. A, kar pa za varovance Boruta Rebiča še malo ne bo lahko delo. Vilma Stamovnik Škofja Loka • Medtem ko so rokometaši v elitni slovenski ligi že dodobra ogreli parket in navijače, saj jih konec ted-na čaka krog tekmovarija, pa se ta konec tedna nova sezona začenja tudi za ligaše 1. B. Po izpadu iz elitne lige bodo barve Gorenjske v ligi 1. B branili rokometaši škof- jelolkega Terma, ki so si za prvi cilj v novi sezoni zastavili vrnitev v slovensko rokometno elito, svojim navijačem pa se bodo v dvorani na Podnu prvič predstavili že danes, v petek, ob 20. uri, ko bodo gostili ekipo Gorišnice, "Zagotovo je naša ekipa letos dovolj dobra, da se bo borila za načrtovani cÜj, kar pomeni, da na lestvici na koncu osvojimo prvo ali drugo me- Rukometaše Terma (na sliki v prodoru kapetan Boštanj Frelih) naj bi tudi v novi sezom» ki sto [e pa res da [e poleg jo danes začenjajo v domači dvorani, odlikovala borbenost./f^^^ma D«ki naše v tej ligi še nekaj ekip, ki ciljajo na ti dve mesti, zato nem obdobju smo odigrali ca in Boštjana KogovŠka. Sta škofjeloške športne kolekti- se bomo morali na vsako petnajst tekem, prejšnji te- pa moštvo okiepila Roman ve, smo v upravi kluba po- tekmo res dobro tudi psihič- den pa smo se z zmago nad Simon, ki je nazadnje igral v skrbeli, da ima ekipa kar naj- ekipo šmartna tudi že uvr- Španiji, in mladi Vedran Pr* boljše razmere za delo. Ter-säli v osmino pokalnega tek- gomet, ki je prišel iz Velenja. mo ostaja sponzor, novi no pripraviti. Kot bivši ligaši 1. A seveda sodimo med fa- vorite, zato bo premagati nas movanja. Treniramo od 10. Prav tako v moštvu ostajajo predsednik je Bine Nediža-izziv za vsakega nasprotnika. avgusta, kar je dovolj časa, vsi izkušeni in tudi perspek- vec, razširili smo upravni od- Tako se ne bojim, da igralci ne bi na vsaki tekmi, tako v obrambi kot v napadu, igrali da smo se lahko solidno pripravili," dodaja trener Rebič. tivni mladi domaä igralci. "Že lani so se mladi večkrat bor in mislim, da imamo celo močnejšo ekipo, kot Ekipo Terma je zaradi od- izkazali, letos nanje resno ra- smo jo imeli lani. Upam, da po najboljših močeh," pred hoda v Španijo zapustil Aleš Čunam. Perspektiva kluba so nam bo uspelo znova priti v prvo tekmo pravi domači tre- SmiljaniČ, igranje je zaradi paČ domači igralci," še pravi elitno ligo» saj si Gorenjska ner Borut Rebič, ki je pred novo sezono spel prevzel ekipo Terma. "V pripravljal- poškodbe končal Kfatej Ga- lof, prav tako v ekipi od minule sezone ni več Roka Bul- trener Rebič, direktor kluba zagotovo zasluži rokoraetne- )ože Calof pa dodaja: "Kljub znanim težavam, ki pestijo ga prvoligaša tudi v mošld konkurend'' MOTOSPORT Nyirad Beno Stern spet zmagal v nedeljo je na Madžarskem v mestu Nyirad potekala šesta dirka v supermotu, kjer se je odlično odrezal Beno Štern, trenutno vodiinl v tem razredu. V prvi dirki se je moraf zadovoljiti z drugim mestom, v drugi pa je povede! takoj po Startu, do konca drial prednost in zmagal. Tako je postal zmagovalec dirke in tudi opravil najhitrejši krog na dirki. D. Ž. ODBOJKA RAoovgicA Prvaki pripravljajo Spektakel Moštvo Odbojkarskega kluba Autocommerce je že pričelo tekmovanja v letošnji sezoni, Najprej so na dveh tekmah v Srednjeevropski ligi igrali v gosteh, kjer so zabeležili dve od- mevni zmagi, saj so premagali ekipo Bratislave In dunajski AON Hotvalleys, jutri, v soboto, z začetkom ob 19. uri pa se bodo prvič v novi sezoni predstavili domaČim navijačem, saj bodo v Športni dvorani SCŠ v Radovljici gostili ekipo Hypo Tirol iz Innsbrucka. Ob vrhunski odbojkarski predstavi se v Radovljici obeta Še zanimiv spremljevalni program. V. S. ODBOJKA Območni kvalHI k«clJ«id tumlr m ml«cllno# V sototo, 30. septerribrd 2006, v dvorani Oš Franceta Preiema oD 10.00 • AsIecTr^lav: Autocommerce ob 11,00 - Autocommerce: Žirovnica ob 12.00 - Žirovnica : AfitecTrtgtav Vabljeni k ogledu, vstop je brezplačen. QSTCC A s i I i SMUČARSKI SKOKI sebčnje Urban blestel na domači skakalnici Nordijski skakalni klub Tržič Trifix je minulo nedeljo na domači 50-metrski skakalnici v Sebenjah pripravil ekipno in posamično državno prvenstvo do 13 let v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji, Na njej se je izkazal zlasti mlad) domači up Urban Sušnik (NSK Tržič Trifix), ki je zmagal tako v skokih kot v nordijski kombinaciji, bil pa je tudi član zmagovalne ekipe NSK Tržič Trifix 1, za katero so skakali le Urh Albert, Aljaž Žepič In Mitja Drinovec. V ekipni konkurenci so drugo mesto osvojili skakalci Triglava (Cene Prevc, Žiga Šušteršič, Luka Romšak, Aljaž Vodan), tretja pa je bila ekipa SSK Alpine (Luka Zupančič, Domen Zupančič, Barbara Klinec, Luka Ob- lak). V nordijski kombinaciji je srebro osvojil Urh Albert bron pa Mrtja Drinovec (oba NSK Tržič • Trifix), v posamični konkurenci v skokih pa je drugo mesto osvojil jaka Kosec (SSK Sam Ihan), tretji pa je bil Vrh Albreht (NSK Tržič Trifix). V. S. PlANtCA Mladi skakalci ŠD Planica ekipni državni prvaki Mladi smučarski skakalci. Člani Športnega društva Planica, so postali ekipni državni prvaki v skokih v kategoriji do petnajst let. Na ekipnem državnem prvenstvu v Misllnji so na skakalnici K-6s prepričljivo premagali drugouvričeno ekipo SŠK Ljubno BTC in tretjeuvrščeno ekipo NSK Tržič Trifix. V zmagovalni ekipi so bili Tilen Tarman, Žiga Oblak, Alel Hle-banja in Aleš Oblak. Kot je povedal trener Simon Pod-reberšek, so m državi, zmaga na poletnem državnem prvenstvu pa obeta dobre rezultate tudi za zimsko sezono. Sicer pa zmaga mladih skakalcev pomeni prvi osvojeni ekipni državni naslov v Ss-letnI zgodovini kluba ŠD Planica. U. P. planiški skakalci med najboljšimi v VABILA, PRIREDFTVE Markov tek na javorč • Planinsko društvo ŽirI bo jutri, v so- boto, pripravilo sedmi Markov tek na ]avorč. Prireditev pripravljajo v spomin na odličnega žirovskega alpinista Marka Čara, tokrat pa bo start teka ob lo. uri pred blagovnico v Ži-reh. Prijave bodo zbirali med 8.45 in 9.45. proga pa je za odrasle dolga 4,6 kilometra, za otroke pa 3 kilometre. Ob teku bo hkrati organiziran tudi pohod na JavorČ. V. S. Konjeniško tekmovanje v preskakovanju ovir • Konjeniški klub Lesce in generalni pokrovitelj Hyundai bosta jutri, v soboto, pripravila tekmovanje v preskakovanju zaprek za Pokal Hundai. Prireditev v jahalnem centru na hipodromu Lescah se bo začela ob 9. uri in bo trajala do 17. ure, po zaključku pa bo družabna prireditev z glasbo ansamblov Red Qua in Make Upz In srečelov. V. S. Dantenisa v Križah • Jutri, v soboto, v Križah pripravljajo reditev Dan tenisa z začetkom ob 9. uri. Organizirali bodo tudi odprto občinsko prvenstvo v tenisu. V. S. Hokejisti Acronija danes z Gradcem - S tretjim krogom se bo danes nadaljevalo tekmovanje v avstrijski ligi £6£L Ekipa Acronija Jesenic bo ob 19.1 S v domaČi dvorani Podmeža- kla gostila moštvo Gradca. V nedeljo bodo naši prvaki gostovali v Saizburgu. V. S. Rokometni spored - V 1. A ligi za ženske bo ekipa Škofje Loke KSI jutri gostovala v Celju. V 1. B ligi za moške bo ekipa Terma Škofja Loka že danes ob 20. uri v dvorani na Podnu gostila Corišnico, v 1. B ligi za ženske pa bo ekipa loke jutri ob 17.30 gostila ekipo Novega mesta Vitaskin, ekipa Vfta centra Naklo bo jutri ob 18. uri gostila ekipo Velenja, Sava Kranj pa gostuje pri Milleniumu. V krogu 2. lige za moške «zahod bosta v nedeljo ob 18.^0 igrali ekipi Cerkelj in Kranja, ekipa Dupelj gostuje pri Mokercu, Alplesa Železnikov pri Ajdovščini, Radovljica pa pri Mitolu Sežani. V. S. Nogometni spored - V iz. krogu Prve Lige Telekom bo vodil- na ekipa Domžal, ki je v sredo neodločeno (o : o) igrala s CMC Publlkumom, jutri gostovala pri Hit Gorici v Novi Gorici. V 2. SNI bo ekipa Triglava Gorenjske v nedeljo, tekms se bo začela ob 15. ur\, na domaČem igrišču v Kranju gosti-a moštvo Mure 05, Ekipa Ttnex Šenčurja bo gostovala v Zagorju. V 3. SNI - zahod bo ekipa Kalcerja Vodoterma jutri ob 16.50 gostila ekipo Jesenic, ekipa Rolteka Doba gostuje pri Slovanu na Kodeljevem, Kamnik v Izoli, Ihan pa v Dekanih. V 1. In z. gorenjski ligi bo jutrr na sporedu 6. krog. Pari v 1, ig( so: Zarica - Naklo, Alpina ŽirI • Velesovo, Britof • Kranjska Gora, Železniki • Visoko, Šobec Lesce - LoČan, Bohinj -Sava. Pari v 2. ligi so: Preddvor • Polet, Bled Hifter • Kondor, Trboje • Podbrezje, Hrastje - Bitnje. Vse tekme se začnejo ob url. V. S, m» ta t Gorenjska 96 MHz PAD O RADOVE Slovenska športna revija OKTOBER Osrednll Intervjuji: Rudi Zavrl, Uroš Slokar, Brigita Langerholc, Bojan Jokič, Tina Širtej, Mka Kozamernik, Bojan Križaj, Simon Starček, Damjan PIntar, Primož G Ii ha,... Već zanimivih demaclh športnih loto reportaž Meilnarodni sport Andre Agassl in Dani Sordo Predstavljajo se že prve s tiri kandidatke za miss sporta 2Q07 Razpis za MISS ŠPORTA SLOVENIJE 2007 (prijave na: www.m{ss^orta.sl. www.revi|a-$porl8l)! Presttzna številka slovenske športne revije ŠPORT vas čaka prt vasem prodajalcu časopisov, (na naslovnici je liros Slokar). Revlio ŠPORT lahko naročite na 01/S41 76 48 ali na e-SDort@slol.netl 8 • •• vilma. stanovn ife ® g-glas. si GORENJSKI GLAS petek, 29, septembra 2006 SŽ ŽJ' FIPROM, d. o. o. • v Stečaju Cesta železanev 8 4220 Jesenice Na podlagi sklepa flne 19, 9. 2006, stečajnega senata Okrožnega .št.: St 4/9^1234 obiavlia JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PISNIH PONUDB za prodajo nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika I. PREDMET PRODAJE: Predmei prodaje so bremen proste nepremičnine stečajnega dolžni-K3 SŽ ŽJ • RPROM, d. o, o. • v stečaju, in sicer: 1. pare. It. 297/1, slanovar^jska stavba v izmeri 424 m^, deležem Oo Stev. 1075 k.o. Jesenice, z 26/100, 00 najnižji prodajni ceni 33,550.000,00 SIT. 2 pare .št, 1247/59 št. 2066. k.o. 49.000.000.00 SIT . _ siavtia v izmf fee, po najniži m2, vl. i ce nI Nepremičnine, ki so predmet prodaje ood 1, točko, v naravi predstav-ia)0 del poslovnih prostorov v poslovni slavbi na raslovu Cesla maršala Trta 1. Jesenice In sicer polovico poslovnih prostorov v 1. nadstropju poslovne stavbe: pisarna ši. 10 v Izmeri 24,00 m^, pisarna št, 11 v izmeri 11,5 m?, pisarna šl. 12 v izmeri t1,5 m^, pisarna št. 13 v izmeri 11,5 m? pisarna žt. 14 v izmeri 11,5 m?, pisarna št. 15 v Izmen 23 m?, pisarna št. 16 v izmeri 37.5 m^, pisarna š1. 17 v izmeri 34,5 m?, pisarna šl. 18 v tzmerl 34,5 m^, pisarna $t. 19 v Izmeri 13 m^, pisama it, 20 vzmeri 22 m^. shramba it. 21 v izmeri 8 m^ in hodnik št. 22 v izmeri 32 m®. zgoraj navedenim r^epremičninam pripadajo v izključno uporabo še naslednji prostori: čajna kuhinja št, 26 v Izmeri 7,10 m^, sanitarije SI, 28 v Izmeri 1,40 in sanilarlješt 30 v izmeri 1,40 m^, ter vsoupo-ratx) naslednji prostori: hodnik st. 31 v izmeri 27.60 m^, stopnišče šl. 32 viimeri 11,30 m^ in vhodni hali st. 33 v izmeri 20,90 m^ stavba v izmeri 2,287 m^, halo "Jeklovlek" na na-le lociran v poda išku Predmet prodaje pod točko 2. je poslovna ki v r\aravi predstavlja proizvodno skladiščno siovu Cesta železarjev 8. Jesenice, Objekt obrata žebliarne. POGOJI ZA UDELE280 NA RAZPISU: 1. Na razpisu lahko sodelujejo tizične osebe z državljanstvom Republike Slovenije, ki se izkažejo z originalnim potrdilom o državljanstvu In pravne osebe v Republiki Sloveniji, ki predložijo overjen izpisek iz sodnega registra ter tuie pravne in fizične osebe ob pogojih vzajemnosti. Kupci ne morejo biti pravne osebe in lizične osebe, navedene v 1. 2. m^B. odstavku 153, člena 2PPSL 2. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni od objave v časopisu, ponudba pravočasna, če'te^dana priporočeno na pošto najkasneje 15. dan od'dneva oOiave v časopisu, £e pade t5. dan na nlka bo odločeno v d-iti dneh po naroku za odpiranje ponudb, pri čemer se stečajni dolžnik pridržuje pravico, da ne sprejme nobene ponudbe. Stečaini upravitelj bo ponui3nike o izidu javnega zbiranja otjveslil pisno. Uspelr ponudnik mora v S-lh dneh po prejetju obvestila o tzboru najugodnejšega ponudnika podpisati Kupno pogodbo in kupnino olačail v celoti v naslednjih i5-ih dneh po podpisu pogodbe, ali predložili stečajnemu upra^/ftelju bančno garancijo prvovrstne domače ali luje banke "na prvi poziv »n brez ugovora" za višino razlike med plačan o vprščlno in ponujeno kupnino, če ;e rok za plačilo daljii od 15 dni. Če ponudnik ne sklene pogodbe vdanem roku ali ne plača kupnine, varščina zapade stečajnemu dotzniku. 11. Kupec prevzame nepremičnine v last in posest po plačilu celotne kupnine, ali po predložitve nepreklicne bančne garancije prvovrst* ne banke, plačljivo "na prvi poziv in brez ugovora". 12. Nepremičnine so naprodaj po načelu 'videno - kupljeno", tako glede dejanskega, kot glede pravnega stanja nepremičnine. 10. 13. v proOajno ceno posamezne nepremičnine m promet z nepremičnlr^ami In stroški prenosa lastni nosi kupec, kupec je tudi dolžan uredit vpis v zemljiško knjigo davek na pravice, ki 14. Zainteresiram ponudniki si lahko ogledajo predmet prodaje m dokumentacijo po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem na tel, št. 04/508-22-20, SŽŽJ-PlPROM. d.O. o.-v blesti na rolkah Vesna Fabjan se na sezono pripravlja pod taktirko Vladimirja Korolkeviča Mata Bertonceli 'l' y*' «V' 'Aw > Kranj - Vesna Fabjan je mlada smučarska tekačica iz Zg. Besnice. Svoje največje uspehe doslej je dosegla v sprintih. V lanski zimi je dvakrat prišla do točk svetovnega pokaJa in nastopila na olimpijskih igrah v Torinu. V tekaških krogih je znana tudi po tem, da se izredno hitro pelje na spustih. Hitra je tudi to poletje, saj je v Tržiču, na na [prestižne jši rol-karskj tekmi pri nas, 2a seboj pustila starqSi kolegici iz reprezentance Majo Benedi-čič in Petro Majdič. Po tek-mi je razlagala, da je .^la tudi v vzponih nenormalno lahko in da ima tako dober občutek, da še sama ne more verjeti. Fabjanova ima glede na vni pokal a se na sezono pri- lanske rezultate zagotovlje- pravlja z B ekipo pod vod- Vesna Fabjan upa» da bo tudi na smučkah tako hitra, kot je na rolkah. Ča. "Smo dobra ekipa, dobro se razumemo in dobro treni- no. Stika z A ekipo (v njej so Maja Benedičič, Petra Majdič in Nejc Brodai, vodi pa jo Slovak Ivan Hudač, op. p.) ni bilo skoraj nič, trenirali smo ločeno, največ doma, deset dni smo bili tudi v Oberhofu, kjer smo naredili zelo kvaliteten trening. Forma je šla zelo navzgor," je pred zimsko sezono zadovoljna Vesna Fabjan in dodaja: "Težko pa je reči, ali je ta rezultat že pokazatelj za zimo, saj so smučke čisto nekaj drugega kot rolke. Bomo videli. Upam, da bo tako naprej in da ne bo poškodb. Potem se mi tudi pozimi ni bati za rezultate." 21-letna tekaäca ima v prihajajoči sezoni jasne ciije: "Cilj je dober nastop na svetovnem prvenstvu do 23 let in tudi na članskem. In seveda čim večkrat priteći do no mesto v A ekipi za sveto- stvom Vladimirja Korolkevi- ramo, kar je zelo pomemb- točk svetovnega pokala. BALINANJE UUBLJANA Na evropsko prvenstvo Z žrebom se bo v ponedeljek na Reki na Hrvaškem začelo letošnje evropsko prvenstvo v balinanju. Barve Slovenije bodo na njem zastopali Jasmin Ćauševič, Davor janež!č, Gregor Moličnik, Damjan Sofronievski in Aleš Bončnik. Prvenstvo bo trajalo do 7, oktobra, naši pa se bodo po tradiciji na njem borili tudi za kolajne. V. S. kran) Danes povratni tekmi v sredo sta bili v Kranju odigrani prvi polfinalni tekmi v gorenjski balinarski ligi. Center je na domačem balinišču z n : 5 premagal RogoviloTELE-TV, medtem ko je Jurč Blejska Dobrava na gostovanju pri Bratov Smuk slavil šele po podaljšku (8 : 9). Povratni tekmi bosta danes ob 17. uri. Zmagovalca dvobojev se bosta naslednji teden pomerila za na-gorenjskega prvaka, tek m t bosta prav tako v sredo in petek. Na prvi finalni tekmi bo gostitelj zmagovalec dvoboja Center: Rogovila TELE-TV. S. S. SOFTBALL LjUBgANA Lisičke že tretje leto zapored druge To nedeljo se je v Ljubljani končal še zadnji turnir v softba* liu. ki je odloČil o končnem vrstnem redu letošnjega državnega prvenstva. Na prvi tekmi so Lisičke z rezultatom 23 :16 brez težav premagale ljubljansko ježico. Na drugi tekmi turnirja pa so se Lisičke spet pomerile z aktualnimi državnimi pn/akinjami Golovec Dragons iz Ljubljane in z njimi izgubi- le 2 rezultatom 4: \2. Trenutni vrstni red DP: Golovec Dragons, Ljubljana (11 toČk), 2. Kr. Lisičke, Škofja Loka (7 toČk, 7 zmag, 5 porazov), 3, ježića, Ljubljana (4 točke), 4, Divje mačke, Novo mesto (o točk). D. Ž. LOKOSTREL STVO Popravek V torkovi številki Gorenjskega glasa smo nepravilno napisali, da je pri dečkih goli lok zmagovalec Žiga jerina (DLŠGMKL Systems), pravi zmagovalec je Žiga Janhar (DLŠCMKL Systems). Za napako se opravičujemo. D, Ž, PADALSTVO Lesce Slovenci v boju za trj skupne zmage Tudi letošnja padalska poletna sezona se zaključuje v Švicarskem Locarnu. Po petih letošnjih tekmah kaže na izjemen slovenski uspeh. Ena skupna zmaga je že slovenska, kajti med dekleti sta v boju za skupno zmago le še Irena Av-belj (340 točk) in Maja Sajovic (320). Prava srhljivka se obeta med moškimi za skupno zmago, v kateri bosta glavna igralca Madžar Tamasz Varga (208) in naš Domen Vodišek (198). V Flycomu, ki je Čvrsto zasidran na prvem mestu med ekipami, bodo poleg njega nastopili še Roman Karun, Uroš Ban, Senad Salkrč in Borut Erjavec, novo skupno zmago pa jim lahko prepreči le še čudež, saj imajo pred drugouvršče-nrmi Ptujčanl kar 120 točk prednosti. Za stopničke v skupnem seštevku se bo borila tudi ekipa Elana (Gorazd Lah, Matej BeČan, Irena Avbelj, jurij Kozjek in Maja Sajovic), ki za tretjim mestom zaostaja le 5 točk, Z. R. SAH Kranj Zanesljivi Zorko Ob 30-letnid KS Pragersko-Gaj je domači Šahovski klub pripravil odprti šahovski turnir. Tekmovanja se je udeležilo 28 Šahistov, nastopil pa je tudi Kranjčan Dušan Zorko (ŠS Tomo Zupan Kranj), ki se kot amaterski šahist rad udeležuje tovrst* nih turnirjev po Sloveniji. Kljub ne preveč močni konkurenci je Dušan znova dokazal, da je izredno zanesljiv Šahist, saj je vseh devet tekmecev premagal. Dve točki zaostanka je imel Nejc Drnovšek (ŽŠK Maribor LAN Com). O. O. ATLETIKA Domžale Uspešni mlajši člani Na državnem prvenstvu v atletiki za mlajše člane v Domžalah so se dobro odrezali tudi atleti kranjskega Triglava, jure Kovač je dosegeh. mesto na 400 m (48.45) in 3. mesto 200 m (22.06) David Celar i. mesto v troskoku (13.97) in 3. mesto v skoku v daljino (6.58), moška štafeta 4 x loo m je bila tretja (4476), Nace Meden drugi v metu diska (39.33), Teja Zupan je osvojila 2, mesto v teku na 200 m (25.76) in 3. mesto na loo m (12.63), Martina Kristan pa 3. mesto v teku na 200 m (26.28) In 4. mesto v teku na 100 m (12.78), D. Ž. GORENJSKI GLAS petek» 2.Q. septembra 2006 OGLASI infc@g-gUis.si 9 Vzajemni sklad ^ ProbankaDZU Beta-delniški - Nalagajte globalno v delnice družb i2 EU, ZDA, Kanade. Japonske... nosnejši globalni delniški ki investira nd razvite trge. - Olobalr)! delniiki sklad, ki z rezultati dokazuje, da preprosto mora biti v vaSem portfelju. www.proba n k3-dzu^ 080 2294 I-INANČNA SKUPINA PROBANKE Volemojstn upravljanja PiSÜ «mwofv^u 4M 1}. >klM« Probdfik^ 071/. yrivfWNfK Vtf ^ * m Mn^h ^^mm «M ^retent^ NM 1(^1 FrOHKlt, MARMOR HOIAVL]£^ OffUŽBA 2A OBOSIAVO KAMNA K sodelovanju vabimo već DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI (m/ž) Pogoji: končana osnovna sola aH 2- ali Svetna strokovna šola tehnične smeri lahko tudi pripravnik Izbranim kandidatom nudimo urejeno delovno okolje, možTTOst napredovanja, priučitve, epopolnjevanja ter stimu- athAio plačlio. Pisne prijave pričakujemo v roku osmih dni po objavi na naslov: Marmor Hotavlje, d. d., Hotavlje 40,4224 Gorenja vas. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh od oblave. OPREMA CENTER UIZ KARAhfTANlA - ambienti, d. o. o Vodopivceva 16. 4000 Kranj, tet.: 04/236-47-70 Nudimo delovno mesto PRODAJALCA (m/ž) Od kandidatov pričakujemo: - sposobnost strokovnega svetovanja - zaželena je komunikativnost - lastni prevoz Pisne ponudbe pošljite na naslov: OPREMA CENTER - ambienti, d. o. o.. Vodopivceva 16, 4000 Kranj Ponudbe sprejemamo 15 dni po objasd razpisa 3 1 CG naročnine w/2Cfi424i,e poi 1 ita: naiQcrr ne^^glas.tl, www.g0tenlsii9lds.si TUJI JEZIKI Tel.: 04/515 05 90 za DIJAKE www.mekon-lokd.8l Poraba. 4.S - 6.1 UICO km. «rriti* 194 g CO^OO krn www.foPd.si mi f • 1 ^^ ^ t « v « t ♦ ♦ « * r t • * i» ♦♦ Občutite radost zivjenja Je ka) lepšega od trenutkov v družinskem krogu Focus razume vaSa pričakovanja varnost in vrednoti, je Focus C-MAX ABS-cxn, CD za 3.453.162 SIT. klimo, lahko že FordFocus C-MAX Föel the difference I Č/brd ' truzli Oglasi i C4/20142 47, e-poscarfnalloglajl^g-gla^sl. www.g0fenjskigfas.5i CG I IZLETI Za jesen pripravljamo lesenski trojček izletov z Gorenjskim glasom bomo posvetili kuHurnifn zanimivostim, lepoti narave In gurmanskim užitkom. V soboto, 14- oktobra» se bomo odpeljali v našo nekdanjo prestolnico, na Dunaj, kjer so to jesen v Albertini pripravili izjemno razstavo enega najbolj znanih slikarjev v svetovnem merilu Pabla Picassa. Izbor je nastal v sodelovanju s pariškim muzejem Pompidou in ponuja več kot dvesto del, predvsem iz zadnjega obdobja sllkarjevega ustvarjanja. Razstava, ki je ljubitelji likovne umetnosti ne smemo zamuditi. Dan bomo izkoristili ie za ogled drugih atrakcij čudovitega mesta. Zadnja sobota v oktobru naj bo dan za Kras, saj se takrat narava koplje v prelestnih toplih ban/ah, kraški biseri. kot so kobilarna Lipica, kraške jame, zgodovinski muzeji, pršutarne in vinogradi z vinskimi kletmi, polnimi uležanega in še ne donoienega vinskega unikuma, terana, pa ponujajo vabljivo kombinacijo za nepozaben iziet. Ko iztisnjen) grozdni sokovi dozorijo v vino, je čas za martinovanje. V soboto, 11. novembra, vas bomo povabili v enega od slovenskih vinorodnih okolišev, kjer bomo pod gostoljubno taktirko domačinov okušali sadove le« tine 2006. Ugibajte, v kateri okoliš smo izbrali in nam odgovor s svojim polnim naslovom pošljite do 9. oktobra na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj. Med tistimi, ki boste uganili destinacijo, bomo izžrebali izletnika, I ki bo Šel na martinovanje brezplačno. Rezultati bodo objavljeni 10. oktobra 2006- KULTURNO DRUŠTVO MIHAELOV s LI EM MC NC ti 8 ! vabi na 14. tradicionalni MIHAELOV SEJEM v Mengšu, ki bo od pelka, 29. septembra 2006^ od T9. ure dalje do nedelje, 1 • oktobra 2006> z zaključkom ob 22. uri Občina MtNGES Medijski sponzor: Gorenjski glas PROGRAM PRIREDITEV PCTTK,29 SEFTEMBfW 19.00-24 00 VtĆTR 2A MUAOCIN SlARE 2 amamblom Č SOBOTA, 30 StlTEMBRA ob 9 JO odprtje oh zvoVu fanfar, sUvnosIncga govornika In dviga uiiUw ler krMrV konccrl Mengeskf godbe. od 10.00-12 00 živ • iav 2 Romano Krajncan od 14. ure clal)< • vlečenje vrvi od 16. ure düljtf • Klub kirmonikaijpv ST0PAT4 od 17. • 19, ure S PLESOM IN PESMIjO PO SLO VENI J) IN RllSDI Folklorna skupina • Svobode Menkes ibcl Kalinka ^ Rudija od 19» • 24. ar^- veselica 2 an.sAinblom Svetlin NEOajA^ OKTOBRA ob 9 uri POn §01 ÜRÜM Svetü masa pod solurom 2a vse gasili« in občane Sodelujejo Men^eslui godba* teriiveni ^bor iv. Mtliaela in cerkveni tbor RUTA-PEC 12 zainej:;fva (llaUja) Po maši kralek koncert goslov iz Zame j siva. od II • 12. ure Koncert Sekcij C IwrmonikHjjcv KD • Mihaelov sejem 14. uri • sprevod starega gasilskega orodja^ opreme m vorili starih nad 30 let V sprevodu bodo sodelovali ntengeski in moravski bemki in narodne nose tlcnega druslva Mengeš» od t5.30-17.ure Koricerj Mer^gcvke godl)P in Pi- Moravče 0 0 18. un Todelilev pKinanja izvirni in pniadevni : domače in u;nehie obrtni od 17. • 22. ure • veselica jbolj 1 * * mci 2 «nsam VLJUDNO VABLJENI! } f I Andrej Sifrer vam predstavlja mednaroöni glasbeni sp^takel Kdaj 6i zadnjič kakšne stvar naredil VrVlČ? CHRISTOPHER CROSS, ZDA EAMONN CAMPBELL. Ifska MUSICAL YOUTH, V8 EUGENE "H IDE A WAV BRIDGES, ZDA JEM COOKE, VB BESTWOOD, 2DA MURAT& JOSE, SLO : www. sveniim.sJ 20.10. Ob 19.30 uri KRANJ (Dvorana Zfato polje) 16.10. ob 21. uri NOVA GORICA (Pdrla) 17.10. ob 18- In 21. uri LJUBLJANA (Cankarjev 19.10. ob 19.30 uri MARIBOR (Dvorana Tabor) IO K I $ I I O 51 mon. subic(§iS'gUis. si GOREN)SKl GLAS petek, 29. septembra 2006 bohinjska sl^rica Tragični padec z odra v ponedeljek dopoldne se je v Bohinjski Bistrici pri odstranjevanju lesenega odra okoli stanovanjske hiSe smrtno ponesrečil 76-letni domačin. Kot poroča policija, je v trenutku nezgode ob vhodnih vratih pospravljal gradbeni oder. Pri odstranjevanju desk je nenadoma izgubil ravnotežje in 2 le-senega odra omahnil na betonsko pot in vanjo udaril z gla-vo tako močnot da je zaradi hudfh poškodb umrl. S. S. Zgornji Brnik Občasne zapore zaradi Natovega srečanja Varnostne ukrepe zaradi dvodnevnega neformalnega sreča» nja ministrov zveze Nato, ki sicer poteka v hotelskem kompleksu Bernardin v Portorožu, so Že včeraj čutili tudi vozni-na Gorenjskem. Večina od 34 delegacij s približno 570 udeleženci je namreč pripotovala na brniSko ietalifče, od koder so se nato odpeljale na Obalo. Zaradi spremstva potovanja in varovanja udeležencev so zato včeraj med 9. in 14. uro potekale kratkotrajne zapore prometa v okolici letališča. Te bodo zopet nastajale danes med 13. in 20. uro, ko se bodo delegacije vračale na letalilče. Za zagotavljanje večje pretoČnosti prometa in varnosti varovanih oseb med obiskom velja prepoved prometa za nekatera vozila tudi na Gorenjskem. Na avtocesti in regionalni cesti od Kranja do Ljubljane (in naprej proti Primorski) je tudi danes med 14, in 22. uro ter jutri med 6. in 14. uro prepovedana vožnja vo-^ ki prevažajo nevarno blago v cestnem prometu, vozi- zi lom, katerih največja dovoljena masa presega 7.500 kg, ter vozilom ali skupinam vozil, ki so daljSa od 14 metrov, razen avtobusov mestnega potnilkega prometa, traktorjev, moto- kultivatorjev^ delovnih strojev, vprežnih vozil in vozfl, s kate« nmi se kandidati za voznike učijo vožnje. Na sliki: ena od 34 delegacij na poti z brniškega letališča proti Portorožu. S. š. več kriminala Gorenjski policisti so v prvi polovici leta obravnavali za skoraj 37 odstotkov več kaznivih dejanj kot v prvem polletju lani. Raziskanost je ostala na približno enaki ravni. Simon Šubic poškodovanj tuje stvari (28- ....................................... odstotno povečanje). Skoraj Kranj - Letos smo na poilet- podvojile so se tatvine mono poročilo Polici j ske uprave tomih voziJ (na 13, celo dve Kranj {PU Kranj) dolgo čaka- tovorni vozili), rekordni skok li, vendar krivda ni na njiho- pa so policisti zabeležili pri vi strani - najpiej so namreč klasičnih goljufijah (za 214 morali počakati, da je gene- odstotkov) • s 14 na 44 pri-ralni direktor policije izdal inerov. Upadlo je Število ob-poUetno poročilo za vso slo- ravnavanih kaznivih dejanj vensko polidjo. No, prejšnji gospodarske kriminalitete teden smo ga vendarle preje- (za 41 odstotkov), njihova )j in v njem direktor PU raziskanost pa je kar 94-Kranj Jože Mencin že lakoj odstotna, na začetku navaja, da so gorenjski policisti v prvi polovici leta obravnavali kar za 36,85 odstotkov več kaznivih dejanj kot v enakem lanskem obdobju, in sicer 2.258 Vsa kazniva dejanja zoper kaznivih dejan) (lani 1.650). življenje in telo so sicer bik Policistom je uspelo preiska- 103. lani 25 manj. Storilci vse ti dobro polovico obravnava- pogosteje uporabljajo strelnih dejanj oziroma dobre tri odstotke manj kot lani. "Vzroki za slabšo raziskanost so v občutnem povečanju obravnavanih kaznivih dejanj in v visokih dokaznih V prvem polletju so gorenjski policisti obravnavali dva poskusa umora, enega osumljenca (Elvira Kurbego- vica) pa še vedno iščejo. • I no orožje ali z njim vsaj gro-zijo, ugotavljajo gorenjski pol ici sti. Uspešnost gorenjskih kri- | minalistov se odraža v porastu obravnavanih kaznivih o / standardih, ki so potrebni za dejanj na področju prepove- Na Policijski upravi Kranj (na sliki njen direktor )oze sestavo kazenske ovadbe,' damh drog - z 22 v prvi po- Mencin) so v prvem polletju obravnavali za 37 odstotkov več razlaga Mencin. iovici lanskega leta na kar kaznivih dejanj, raziskali pa približno enak delež kot lani. Na področju splošne kri- 214 v letošnjem prvem pol- minalitete je büo v primerj a-vi z lanskim letom kar za do- letju (skok za 872 odstotkov). kokaina, ecstasyja in metam- varnost» saj je bilo največ "Tak porast jc odraz zaključ- felamina, manj pa konoplje mrtvili (12) v zadnjih petih bro polovico več kaznivih de- ka dlje časa trajajočih krimi- in njenih derivatov. Obra- letih, pa tudi hudo ranjenih janj, predvsem zaradi vse po- naiističnih preiskav in naČrt- vnavali so tudi en smrtni pri- udeležencev je bilo precej gostejših vlomov (kar za 54 nega dela policijskih postaj," mer zaradi prevelike koliä- več kot lani (53, lani 44). odstotkov več kot lani), tatvin v poročilu ocenjuje Mendn. ne zaužite dioge. Letos se je Zmanjšalo se je šle vilo laž j th {skoraj 37 odstotkov več) in Letos so zasegli več herouia, poslabšala tudi prometna poškodb. Na Gorenjskem $ tem namenom deluje S VSTOPNIH TOĆK VSE NA ENEM MESTU, kjer podjetnikom, obrtnikom In tistim, ki razmišljate o ustanovitvi podjetja, zagonu obrtne dejavnosti nudimo: inlormaeije In strokovno pomoč pri ustanovitvi, ra2vo|u In poslovanju pod|eil|» • hitro in onostavtio uiidr>ovltov/reglstracl|o umostojnlh podjetnikov preko o-vem sisteme, • storil v s podjetni i k9ga svetovan|A po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja, > [ntormacije o možnih Mnanenlh virih za širitev delavnosti pod|eti|. 9 vse na ^nem vestu, na vstopni točki VEM, brez administrativnih ovir. I POPUST f na vse izdelke samo to soboto. 30. .2006 v hipermarketu SPAR RADOVUlCA RADOVLJICA 1/ M Ot V«' I IC^ 4 # Ä r^ - M t 9 £ i i i I KRIMINAL Šenčur, Kranj Ukradli kolesi z motorjem ^Jeznani storilec se je v torek ob 21.40 pred gostinskem lokalom Čvek v Šenčurju usedel na kolo z motorjem tomos ATX, reg. št. KR F4-027, In se 2 njim odpeljal. S tem je last- niku povzročil za približno So tisoč tolarjev gmotne Škode. V Kranju pa je kolo 2 motorjem, tokrat 2namke Daelim in reg. Št. KR A3-882, Izginilo v noči na sredo. Lastnik je njegovo vrednost ocenil na približno 70 tisoč tolarjev. S. S. ODGOVOR Davčni postopek še ni končan v članku z nasloi^m Krivda oprana, nuuiež m, objavljenem v Gorenjskem giasu 22. sq^Umbra 2006, je bilo med drugim navedenih tudi nekaj netočnosti, Bfalce ieiiffu) obvestiti, da sta davčni postopek, ki gaje vodil Davčni urad Kranj, in kazenski postopek, ki je tekel pred sodiščem, dva različna in neodvisna postopka. Dgstvc namreč, da je kazentki postopek zaključen inje sodišče ovadbo zavrglo, nikakor še ne pomeni, daje ustavljen tudi davčni postopek. Ugotovitve davčnega inšpekcijskega pregleda, ki je bil pri davčnem zavezancu opravljen v letu 2 001, sta potrdila tako organ . stopnje bcf tudi upravno sod^ (razen v delu, ki se r\anaša na zamudne obresti). Zadevo trenutno obravnava Vrhovno sodišče Rep u blike Sloven ije. Netočna in zavajajoča pa je trdita, da davčnemu zavezancu niso bile vrnjene zamudne obresti, ki mu pnpadajo v skladu z odločbo Ustavnega sodišča. Vse obresti, v celotnem znesku, $0 it bile vrnjene davčnemu zavezancu, Cilka Habjan, direktorica Davčnega urada K&an) OftEHOvge Vlom v hišo V sredo je nekdo vlomli v stanovanjsko hišo v Ore-hovl]u. Potem ko je pregledal vse prostore, je n32ad- nje odšel s prenosnim računalnikom, kamero in okoli 400 tisoč tolarji gotovine v tujih valutah. Škofja Loka Izginili tablici v sredo v jutranjih urah je nekdo s parkiranega vozila na Kidričevi cesti v Škofji Loki snel in ukradel registrski tablici KR 55-38D. Policisti bodo zoper neznanega storilca podali ka2ensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Kranj. S. Š. Sredn)a vas pri B0HIN|U Častni znak policistu Vodja policijskega okoliša Bohinj Alel Rozman je pred dnevi prejel častni znak Občine Bohinj. Prejel ga je 2a emno uspešno izvedeno akcijo iskanja požigalca na območju Bohinja avgusta letos. S. Š. 73 Priloga Gorenjskega glasa v sredo se je iztekel rok za vložitev kandidatur za župane in občinske svetnike. V sedemindvajsetih obänah na Gorenjskem kandidira za županje in župane 120 kandidatk in kandidatov. Podatki občinskih volilnih komisij so še neuradni, kandidature bodo potrjene v začetku prihodnjega tedna. Kdo kandidira na Občinske volilne komisije Danica Zavi^l Žleb ir Tisti, ki se bodo na lokalnih volitvah 22. oktobra v de, 20. oktobra bo napočil volüni molk» 22. oktobra pa bo splošno glasovanje. Tedaj bomo že izvolili občinske GORENJA VAS POLJANE: Milan Cadež, Marko PREDDVOR: mag. Franc KAMNIK: Anton Tone Ekar, mag. Stanislav Ber- Smolnikar, Demeter Sadni- UleniČnik, Jože Bogataj, gant» Ivan Grginič, Bernarda Bogo Žim in 6 list ter 1 neod- Šifrer, Miran Zadnikar in 42 kar, Marjan Smole, Miha Resnik in 12 list za Člane ob- občinah potegovali za mesta svetnike, to oktobrsko nede- visni kandidat za Üane ob- kandidatov za Člane občin- činskega sveta županov in Članov občinske- Ijo se voli tudi člane svetov činskega sveta skega sveta (po večinskem si- GORJE: Peter Torka r, stemu) ga sveta, so morali v sredo krajevmh in vaških skupno* do sedmih zvečer vložiti svo- sti, ni pa nujno, da bodo iz- Krisll Ogris, Alojz Poklukar, KOMENDA: Tomaž Dro-lec. Pavel Šmid in 8 list za RADOVLJICA: Janko S. äane občinskega sveta je kandidature na občinskih voljeni že vsi župani. Ker je Miha Potočnik, Rok Peter- Stužek, Andrej Čufer, Jakob DOMŽALE: Toni Dragar, volilnih komisijah. Te bodo kandidatov veliko, se utegne man in vsaj 2$ kandidatov imele v prihodnjih dneh kar zgoditi, da prvi krog Še ne bo (po večinskem sistemu) za Demšar, Simon Zore in 17 list za člane občinskih svetov Peter VerbiČ, Sonja Heine, Andreja jarc Pogačnik, Janez naporno delo, saj morajo do dal zmagovalcev in bo potre-4. oktobra preveriti vse vlo- ben drugi krog, v katerem se ane občinskega sveta ŠENČUR: Miro Koželj, Ulčar in 20 list za člane ob- JESENICE: Tomaž Men- Tone Karun, mag. Rajko Ba- žene kandidature, določiti bosta po dva kandidata, ki cinger, Andrej Čeme, Robert kovnik in 15 list za člane ob- njihov vrstni red in do oktobra uradno objaviti potrkan d i dature. Tedaj bosta 22. oktobra dobila naj- Pajk, Branko Noč, Dejan lu- činskega sveta ene večje število glasov volivcev, stin in 13 list za člane občin-za župansko mesto borila v skega sveta- ŠKOFJA LOKA: Igor Draksler, Jože Valter Galof, bodo tudi na Gorenjskem nedeljo, 12. novembra. dokončno znana vsa imena, objavili jih bomo tudi v prilogi Gorenjskega glasa Volil- Kdo torej kandidira na Gorenjskem? JEZERSKO: Andrej Kami- Dušan Krajnik, Drago Le-čar, Milan Kocjan in 22 kan- skovšek, Mirjam Jan BlažiČ, činskega sveta VODICE; Bi ane P odbor- Šek, Franc ŠuStar, Anton Ko-kalj in 7 list za člane občinskega sveta LUKOVICA: Ana Zaje, Matej Kotnik, Anastadi Živ- didalov za člane občinskega Blaž KujundžiČ in 10 list za ko Burja, Lado GoriČan in 10 BLED: Davorina Pire, Ro- sveta (po večinskem siste- Člane občinskega sveta ni glas, in sicer v petek, 6. man Beznik, Ana MÜer, Ja- mu) TRŽIČ: Pavel Rupar, mag. list za Člane občinskega sveta MORAVČE: Martin Re- oktobra. V 27 gorenjskih od 210 slovenskili občin za županje ali župane kandidira kar 120 ljudi, vloženih kan- nez Petkoš, Stanislav Krivec, KRAN): Damijan Peme, Borut Sajovic, mag. Jure Me- bolj, mag. Franc Capuder, Vladimir Silič, Janez Fajfar, Irena Oman, Franc Košir, Ja- Matej AJjeski, Ana Marija Kovač in 18 list za člane ob- didatur za člane občinskih Činskega sveta nez Jereb, Aleš Ankerst, Mohor Bogataj, Andraž Sulc in iS list za člane občinskega glič, Branko Praprotnik. Vin-cenc Perne in 16 list za Člane občinskega sveta ŽELEZNIKI: Mihael P reve. Janez Vidic in 9 list za člane občinskega sveta TRZIN: Tone Peršak, Matjaž Erčulj, Miran Šinigoi, svetov, ki jih bomo v teh ob- BOHINJ: Jože Cvetek, Lju- sveta Jure BCavčič, Aleš Žumer tn 8 . Marko Bregar in 8 list za Čla- činah volili več kot tristo, pa bo Sušnik, Matilda Arh, Zvo- KRANJSKA GORA: Jure list za dane občinskega sveta ne občinskega sveta je Še nekajkrat več. Volitve se nezadržno bližajo: že 15. oktobra bo mogo- änskega sveta ne Solar, Dušan Jovič, Franc Žerjav, jože Zupančič, Ro- ŽIRI; Martin Kopač. Mar- MENGEŠ: mag. Tomaž Kramar in n list za Člane ob- bert Plavčak, Marinka Puc ko Mrlak, Bojan Starman in Štebe, Franc Jerič, Jože Vah- če glasovanje po pošti, 17., 18 CERKLJE NA GORENJ- KnHn impl^i ^ ^^ predčasno SKEM: Franc Čebulj, Andrej ÜUUÜ lllltrie glasovanje, do 19. oktobra Kosec, Franc Žlebir, Primož V prihodnjih Koplan, dr. Janez Mlinar, Matjaž Lavttižar Oman in 13 list za člane občinskega sveta NAKLO: Janez Štular, list za člane občinskega tar, Aleš Janežič in 10 list za dane občinskega sveta MEDVODE: Stanislav Ža- sveta ŽIROVNICA: Franc Pfaj- far, Leopold PogaČar, Anton gar, Alojz Jožef DoviČ, Alen- morajo biti dane zaliteve za Močnik, Janez Martinčič, Q- Marko Mravlja, Dušan Der- Koselj, mag. Valentin Sodja ka Žavbi Kunaver, Janez šu-glasovanje na domu ali na ril Repnik in 11 Ust za člane mota in 12 list za člane ob- in 9 list za člane občinskega šteršiČ, Gustav Šimic in 15 dneh ksr dostopnih za invali- občin-skega sveta činskega sveta sveta list za Člane občinskega sveta naporno delo, saj morajo do 4. oktobra preveriti vse vložene kandidature, določiti njihov vrstni red in do 7. oktobra uradno objaviti potrjene kandidature. Tudi letaki napovedujejo začetek volilne tekme. Vsak dan jih bo več. /foio:tii.»doh 12 GORENjSKl GLAS petek, 20. septembra zco6 VOLITVE 2006 Razgledi Na Gorenjskem je do srede zvečer do 19. ure vložilo kandidature za župana rekordnih 120 kandidatk in kandidatov. Med njimi je precej novih, izobraženih, vendar v politiki neizkušenih. Nekatere med njimi smo vprašali, zakaj so se dali ujeti v jadra politike. Tudi zato, ker ima marsikdo od njih sedaj večjo plačo kot bi jo imel kot župan. za v Kranjska CoRA Marinka Puc Koplan Povsem ricvo ime v bitki za županski stolček v Kranjski Con je Marinka Puc Koplan, Domačinka z Dovjega, rojena leta i960, mama dveh študentk, je po izobrazbi ekonomistka, vrsto let je delala v bančništvu, trenutno pa je zaposlena kot pomočnica direktorja v podjetju Elro, d. o. o., v Ljubljani, je kandidatka na i SDS. "H kandidaturi so me povabili prijatelji iz stranke, menijo, da imam Izkušnje in potrebne lastnosti za to delo. Kot občanko me moti veliko stvari in prepričana sem, da še mar» sikoga. Zdi se mi, da je napočil Čas. ko je to treba povedati in ^ tudi kaj spremeniti." je poudarila. Med prednostne naloge je med drugim zapisala ustvarjanje novih delovnih mest, izboljšanje cestne Infrastrukture, gradnjo stanovanj za mlade družine, družinskih penzionov, obrtne cone ... U. P. GORjE Peter Torkar Peter Tofkar iz Podhoma je star komaj 31 let, k delu v domači Krajevni skupnosti Gorje, kjer je sedaj predsednik, pa so ga pred štirimi ieti nagovorili prijatelji, saj so bili prepričani, da Ima dovolj znanja in ljubezni do domačega kraja in njegovega hitrejšega razvoja. Bil je tudi med najglasnejšimi pobudniki, da Gorje postanejo svoja občina, saj je prepričan, da je v sedanji občini Bled razvoj okoliških krajev preveč zaostajal. Predvsem zato, ker si Želi, da se v Gorjah razvoj pospeši, se je kandidaturo za župana. Čeprav se zaveda, da bo zato vsaj v pn/em letu trpelo delo v domači obrtni delavnici, ki jo je kot poklicni mojster, oblikovalec kovin, letos prevzel od očeta. Ker Se vedno računa na pomoč domaČih in prijateljev, je prepričan, da bo lahko dober župan občine Gorje. V. S. jesenice Robert Pa j k Robert Pajk (43, oče dveh hčerk) je kandidat SDS za Župana jesenic. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir strojništva, delal je v Elan Marine in na ministrstvu za promet, trenutno pa opravlja delo direktorja Hokejskega kluba Acronl Jesenice. "H kandidaturi za župana Jesenic so me povabili ljudje, ki me poznajo. To je zame potrditev mojih strokovnih sposobnosti in priložnost, da vplivam na gospodarsko, socialno in siceršnjo podobo občine, v kateri živim," je povedal Pajk. "Moja želja je, da bo bivanje na Jesenicah prijetno, da Jesenice postanejo sodobna evropska občina in da bodo ljudje s ponosom rekli, da so z Jesenic." O tem, ali bo ob morebitni iz» volitvi pustil mesto direktorja hokejskega kluba, ali pa bo postal neprofesionalni župan, bo razmišljal po volitvah. U. P. Bohinj Matilda Arh Matilda Arh Iz Bohinjske Bistrice je le nekaj dni uživala zaslužen status upokojenke, ko so jo znanci prepričali, da je dovolj sposobna In da ima dovolj energije, da postane županja občine Bohinj. Kar 37 let je namreč poučevala razredi pouk na Osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu, ves Čas pa seje borila za učiteljske in svoje pravice. Vmes je skupaj z možem vzgojila hčerko, danes pa je ponosna tudi na tri vnuke. Sedaj že bivši sodelavci, pa tudi znanci, prijatelji in sorodniki jo po- m pa znajo kot aktivno in dinamično sogovornico, prek je postala tudi predsednica občinskega odbora SDS Bohinj in se je odločila, da kandidira za županjo. Prepričana je, da je to velika odgovornost, saj ima vsaka napačna odločitev ali spregledana priložnost dolgoročne posledice za Bohinj. V. S. Tftžič Jure Meglič Rodil se je 18. aprila 1975. Odraščal je v Bistrici pri Tržiču. Od leta 1991 živi v Kovorju. Končal je študij na fakulteti za organizacijske vede v Kranju, kjer dela kot asistent; ima magisterij in doktorat Treniral je smučanje tn rokomet, je načelnik Zveze tabornikov občtne Kranj, član Turističnega društva Kranj in predsednik Gorenjske turistične zveze ter Lions kluba Tržič. Družine Še nima, ima pa resno dekle. Za župana kandidira, ker želi s somišljeniki dati Tržiču nov zagon, Privabiti namerava vlagatelje v gospodarstvo in zagotoviti nova delovna mesta, dograditi kanalizacijo, čistilno napravo, nova stanovanja In nogometno igrišče, obnoviti tržiško kopališče, avtokamp in spominski park v Podljubeiju, družinam pa znižati cene v vrt* in uvesti pomoč za novorojence- S. S. Žirovnica tiko ta Čas vključen kot občin- Leopold Pogačar Leopold Pogačarz Brega je po poklicu pravnik notranjih zadev, ki je zaposlen na Policijski upravi Kranj. Štiridesetletni i tor za promet je v občinsko skl svetnik. "Na ta način sem štiri leta spoznaval potrebe in probleme naše občine. Tako se je preko mandata pred mano pojavil nov izziv, da bi s temi izkušnjami kot župan lahko bil kos aktualnim problemom," je odločitev za kandidaturo obra* zložil Pogačar. Prepričan je, da bi po toliko letih morali vnesti nov pogled v delovanje občine. Kot župan bi se najprej lotil projekta za izgradnjo pločnika med Žirovnico in Zabreznico. "Nadaljeval bi Še urejanje kanalizacije po celotni občini, nujni sta tudi večnamenska dvorana in ureditev občinske stavbe, ki je stara in neprimerna," je na kratko strnil. A. H. Bud Davorina Pire Davorina Pire je kljub dejstvu, da jo do srečanja z Abrahamom čakajo še tri leta, v življenju nabrala že veliko izkušenj. Že pri 23 letih je hkrati diplomirala na ekonomski in pravni fakulteti, bila nato praktikantka na sodišču, kasneje pa vodja financ in računovodstva v Iskri Instrumenti Otoče. Po letu 1991 se ukvarja s podjetništvom, zlatarstvom, govori pa vrsto tujih jezikov. Rada ima glasbo, saj je igrala violino, klavir, se učila solo petja in bila z bratom tudi pobudnica za ustanovitev Festivala Sled. Poročena je 22 let in ima dve hčeri. Kljub številnim obveznostim se je • ob podpori družine • odločila za kandidaturo, saj je prepričana, da je na Bledu in v okolici treba za razvoj narediti še veČ, da Bled potrebuje revitalizacijo v gospodarskem, okoljskem in socialnem smislu. V. S. Naklo Marko Mravlja Rodil se je 17. marca 1962 v Kranju. V mladosti je živel pri Sv. Duhu. V Strahinju si je ustvaril družino; z ženo Jano Imata hčer Ines in sina Anžeta. Po srednji Šoli za strugarstvo je delal v podjetju, ki je Šlo v stečaj. Ustanovil je svoje podjetje za trgovino in gostinstvo. )e aktiven član SK Tržič in tehnični delegat v Smučarski zvezi Slovenije. Za vstop v politiko se je odloČil, da bi pomagal k čim boljšemu razvoju občine. Vlogo župana vidi v skrbi za skladen razvoj. Da bi spoznal potrebe, je obiskal vse kraje. Ugotovitve bo zajel v svoj program, ki temelji na uravnoteženem napredku. Prednost bo dal gradnji kanalizacije, širitvi zazidalnih površin, neprofitnim stanovanjem, novem vrtcu, razvoju obrtne cone, pridobivanju evropskih sredstev ter ustanovitvi občinskih skladov. S. S. GORENJSKI GLAS petek» 29. septembra 2006 13 VOLITVE 2006 Razgledi Kranj Damijan Perne Damijan Perne je rojen Kranjčan, oče dveh hčerk, specialist psihiatrije, Član Gledališča čez cesto, avtor Številnih otroš-pravljic in igrafec v seriji TV Dober Dan. Zakaj torej še svet politike? "Verjamem, da je prišel čas, da tudi moja generacija, ki je polna ustvarjalne energije, prevzame odgovornost in nekaj naredi za Kranj/' je povedal kandidat, cl bo Čez dve leti praznoval 40. rojstni dan. O sebi je dejal: "Na svet gledam optimistično in verjamem, da je ni ovire, ki je ne bf premagali. Zavedam pa se, da bom moral osvo» jlti tudi politično areno." O svojem programu pa: "Prav vse načrte, ki so že narejeni v prid razvoja občine, je treba spraviti v konkretno strategijo!" Perne računa vsaj na drugi krog. S. K. Pft e oovo ft Stane Bergant Kandidat Slovenske ljudske stranke za župana Preddvora Stane Bergant, rojen leta 1949 v Kokri, je končal drugo stopnjo študija elektrotehnike. Leta 1996 je maglstrirai na univerzi v Shefieldu v Angliji. Zaposlen je v kranjskem Iskrate-lu. Letos se namerava upokojiti. Z ženo Marijo imata dva sinova in hčerko. "Prepričan sem, da lahko ljudem iz pred-dvorske občine vrnem zaupanje v lokalno samoupravo. Otresti se moramo preteklih bremen In se lotiti reševanja težav. To je tudi osnovna naloga občine. Če sem doslej kot svetnik iz Kokre čutil posebno odgovornost do svojega kraja in ljudi, bom v vlogi župana enako zavzeto deloval za dobro vse občine in občanov. Po naravi sem čbvek, ki držim besedo in ne menjam političnih barv." J. K. CsRKgE Franc Žlebir Franc Žlebir, 62-letni univ. dipl inženir naravoslovja in tehnologije, vrsto let na vodilnih mestih v tekstilni industriji, kot Član DeSUSa kandidira za župana občine Cerklje. Je poročen, oČe dveh otrok in dedek dveh vnukov, sedaj upokojen, hkrati pa od leta 1991 upravlja z domačo (Pnnčkovo) kmetijo v Dvorjah. V politiki ni novinec, saj je tri desetletja delal v organih od krajevne skupnosti do občine. "Izzivov za mojo kandidaturo je več, največji pa povečanje demokratičnosti odločanja v občini, za kar se pri svojih letih in izkušnjah čutim dovolj sposobnega. Slogan stranke DeSUS Za vse generacije smo na lokalni ravni dopolnili z geslom Združimo modrost in izkušnje z idejami in potrebami mladih, slednje je tudi osnovni motiv moje vrnitve v politiko." D. Ž. Šenčur Anton Karun Anton Karun z Visokega, 66-letni upokojeni trgovec, ki je že eta 1980 v Kranju odprl znano trgovino in kopirnico, je član N.Si od njene ustanovitve naprej, a ni Še nikdar sodeloval na volitvah, niti Član sveta krajevne skupnosti še ni bil. Kljub temu ni dolgo omahoval, ko so ga povabili, naj bo strankin kandidat za novega župana Šenčurja. "Dejali so mi, Če si dober podjetnik, boŠ tudi občino dobro vodil. Ponudbo sem sprejel, ker si res želim ljudem čimbolj in čimveč pomagati. Kot župan bom skušal v Čim krajšem Času zgraditi dom za ostarele in zaključiti izgradnjo kanalizacije. Tudi občinske dajatve za stavbna zemljišča je treba čimprej znižati na sprejemljivo raven in tako mladim omogočiti, da si zgradijo lasten dom," je pojasnil. S. Š. •v* k ^ Gorenja vas - pogane Bogo Žun Bogo Žun se predstavlja pod sloganom Županski kandidat za vse. 44-letni diplomirani inženir gozdarstva je zaposlen kot vodja krajevne enote Poljane pri republiškem zavodu za gozdove, Ima tri otroke, i4-letno hčerko in sinova, stara 12 In osem let. izkušnje, ki bi mu prišle prav pri vodenju občine, si je osem let nabiral kot predsednik krajevne skupnosti Trebija, dva mandata že sedi tudi v občinskem svetu. Kot pravi, so ga ljudje že na prejšnjih volitvah nagovarjali, naj kandidira za župana, zdaj pa se je vendarle pustil prepričati. Občini bi v prihodnje rad zagotovil bolj uravnotežen razvoj. Zato si tudi kot najpomembnejšo prednost pred drugimi županskimi kandidati šteje poznavanje življenja in potreb ljudi zunaj središča občine. M. R. Skofja Loka Blaž Kujundžič Blaž Kujundžič, oče dveh sinov, starih 22 in 25 let, pri svoji kandidaturi za župana stavi na izkušnje, ki jih je pridobil na svoji dosedanji poklicni poti. Po izobrazbi sociolog in magister menedžmenta javne uprave je ta Čas zaposlen na statističnem uradu, pred tem pa je delal na ministrstvu za obrambo in Še prej na Občini Škofja Loka, kjer je bil med drugim zadolžen tudi za področje krajevnih skupnosti. Član Izvršnega sveta občine, poudarja, je bil tudi v času osamo- svajanja. "Tako Imam izkušnje I2 vseh treh ravni, ki so pomembne za razumevanje problemov ljudi in njihovo razreševanje." Skupaj s kolegi v stranki so zato presodili, da mesto rabi nov zagon. "Že doslej je bilo sicer veliko narejenega, a dosedanje delo želimo še nadgraditi." M. R. š ko fj a Lo ka Dušan Krajnik Diplomirani ekonomist in absolvent magistrskega študija evropske in državne študije Dušan Krajnik pravi, da so ga h kandidaturi nagovorili občani, ki si v Škofji Loki želijo sprememb. "Kot svetnik in podžupan dobro poznam probleme v občini in tudi nakazujem rešitve. Ne vem, zakaj tega ne bi počel kot župan," razmišlja. Nastopa kot neodvisni kandidat, saj si ne predstavlja, da bi mu glede njegovega dela ukazovale politične stranke. Je oče dveh najstnikov, iS-letne gimnazijke In i^-letnega osnovnošolca. Zaposlen je kot pomočnik generalnega sekretarja za področje gospodarskih sistemov in politike pri Obrtni zbornici Slovenije. Kot župan, še obljublja v svojem sloganu, bo dostopen vsem. M. R. Meovoo Alenka Žavbi Kunaver Najmlajša in, kot vse kaže, edina kandidatka za županjo Medvod je Alenka Žavbi Kunaver z Zbilj, 33-letna mamica treh deklet, starih med osem in enajst let. Po izobrazbi je vzgojiteljica predšolskih,otrok, trenutno pa poslovno pomaga možu. Letos je bila izvoljena za predsednico medvoške LDS. Kot je povedala, se je za kandidaturo odločila, ker ne želi biti pasivna opazovalka, pač pa žeii aktivno sodelovati pri odločanju in opravljanju javnih zadev na lokalni ravni. Ima Že nekaj vodstvenih izkušenj, saj je bila Članica in predsednica Zveze dijakov Slovenije, podpredsednica Evropske dijaške zveze in članica Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. V Medvodah živi od leta 199s» v zadnjem manda- U tu je bila Članica občinskega Odbora za mladino. M. B. ŽlRI Martin Kopač Magister ekonomije Martin Kopač je bil dva mandata generalni direktor v Alpini, pred tem pa se je za vodstveno funkcijo kalil kot pomočnik direktorja v Gorenjski banki. Ima dva odrasla otroka, 34-letnega sina in a9-letno hčerko. Kandidaturo za župana je vzel kot izziv, saj verjame, da je v Ži-reh mogoče narediti več. Pri tem se drži slogana Naredimo, da bo življenje v Žireh za vse lepše. "Če pogledamo primer-ive občine, so mnoge zelo napredovale, kar pri nas pogrešamo. Z večjo aktivnostjo bi bilo mogoče narediti mnogo več. Čeprav smo pred kratkim dobili status mesta, pa imamo žal zelo slabo razvito mestno infrastrukturo." Med ključnimi projekti, ki jih namerava izvesti kot župan, na prvo mesto postavlja gradnjo doma za starejše občane. M. R. MenceŠ Franc Jerič Leta 7958 rojeni Franc jerlč, podjetnik na področju kulture in športa, organizator koncertov in simpozijev, dolgoletni najemnik kulturnega doma v Mengšu, kandidira za Župana kot neodvisni kandidat s svojo Usto za občino Mengeš in njen razvoj, je poročen in oče dveh sinov, starejši ima 21 let, mlajši pet mesecev. "Za župana kandidiram, ker Želim, da se v občini spremenijo odnosi med županom, občinskim svetom, občinsko upravo in odbori. Sedaj kot občinski svetnik vidim, da te relacije ne delujejo, da je premalo dogovarjanja, sodelovanja 1n konsenza, večji poudarek bi moral biti na delovanju stroke. Tu vidim ključ razvoja, sedaj zarad) županove samovolje obstajajo zavore. Občina mora delovati v korist ljudi, ne politike." D. 2. 14 GORENJSKI GLAS petek» 29. septembra 2006 VERA Razgledi Kapucini so že tristo let del Škofje Loke. Sedaj so v samostanu štirje bratje: Angel, Metod, Robert in Klemen Njihovo redovno oblačilo je rjava kuta z značilno kapuco, po kateri je red tudi dobü ime. pogovor v • zivjeniu Pater dr. Metod Benedik, predstoinik kapucinskega samostana v Škofi t Loki. lože ko$njek novili samostane v Pragi, na letu 1640 hodili pridigat in ....................................... Dunaju in v Gradcu in vzpo spovedovat kapucini iz Kra- Pred tristo leti so na Lukan- stavili Ceško-avstrijsko-šla- nja. Domačini so bili očitno Čidevem vrtu med mestom jerski komisariat. Gradili so nad njihovim delovanjem in Staro Loko zgradili seda* nove samostane, med dru- navdušeni. Trgovec Boštjan nji kapucinski samostan s gim tudi v Ljubljani, za kate« Lukančič jim je leta 1Ć47 v cerkvijo sv. Ane. Kapucini ste znani po skromnem živ* rega sta najzaslužnejša patia Damascen iz Benetk in Ber- oporoki 2apustil zemljišče, na katerem je sedaj samo- ljenju, po uboštvu. Slovile tiand iz Vidma. Kapudni so stan» leta 1705 pa jih je oblast kot odlični pridigarji in spovedniki. LoČani so VaŠe - predhodnike prav zaradi Hrena. Že leta 1607 so zače- 1 0l62 tega povabili v svoje mesto. li graditi samostan in cerkev. "Prihod kapucinov na Slo- ki je bila posvečena avgusta prišli v Ljubljano leta 1606 za stalno povabila v mesto. na prošnjo škofa Tomaža Leta 1706 so prišli v Škofjo Loko prvi patri in začeli graditi samostan." samostana ] 6 vensko pred štiristo leti in v leta 160S. Leta 1609 so prišli Kapucini ste znani po uboš- ^ ^ Skofjo Loko pred tristo leti je v C^lje, 1615 v Maribor, 1617 tvu. Sklepam, da je Še danes povsod bil vrt povezan z učenjakom, cer- v Radgono in Trst, 1623 na tako, saj razen samostana . . J. kvenim učiteljem, odličnim Ptuj, 1624 v Krmin, 1629 v nimate drugega imetja. za HCKai saciis poznavalcem Svetega pisma Beljak, 1639 v Upnico, 1637 Kako se preživljate^ jn pridigarjem sv. Lovrencem Brindiškim. doma iz ita- V Vipavski Križ, 1640 v Kranj "Od začetka reda 1528 je in Krško, 1646 v Celovec, bilo uboštvo kot ena temelj- lijanskega mesta Brindisi, 1G50 Gradišče ob Soči, 1667 nih prvin sv. Franfiška zelo in zelenjave, Q,rU§in pOSCSü, praški nadškof Zbynek Ber- Cmurek, 1658 Novo mesto poudarjeno. Smem reči, da . I ^ .. .. ka ga je leta 1599 zaradi na- in leta 1706 v Skofjo Loko. so se kapudni lega skozi vsa iCalCSriLn nilV, rasčajočega protestantizma Že od 1591 so bili tudi v Go- stoletja zvesto držah. Svoje travnikov. poklical na Češko. S poseb« rici. Štajerski komisariat, ki samostane in cerkve so gra- nim priporočilom papeža je bil leta 1618 povzdignjen v dili po enotnem načrtu, ki so J . Klemena Vlll. je prišlo z samostojno provinco, je tako ga le po potrebi prilagajali 2OZCIOV m njim Še dvanajst kapucinov. obsegal 33 samostanov, od kraju, vedno pa je tako v cer- Ker je bil Lovrenc izreden ta- katerih jih je bilo 18 na kvi kot v samostanu vidna ozemlju današnje Slovenije preprostost in skromnost, in Hrvaške. Kapudni so bili Poleg samostana je povsod v 18. stoletju najštevilnejša bil vrt za nekaj sadja in zele- podobnega pa nikoli niso leni za jezike, je verjetno pri» digal tudi v češčini in s prepričljivo močjo besede razo- imeli. 11 protestante pucmj redovna skupnost na Slovenskem. V Škofio Loko so po njave, drugih posesti, kakš- nili njiv, travnikov, gozdov in Dr. Metod Benedik na vrtu samostana v Skjofjl Loki... Orodje računalnika 11 Računalnik in jaz Robert Gušttn Znanec se je lotil kupovanja skao al i zgoščenko (CD) z ope- sestavni del računalni ka. Jc prej zahteval cd njega. Opera- Word, za računanje potnbuje-novega računalnika. Najprije racijskim sistemom računalni- orodje računalnika, ki ga ne cijski sistem je programska mo Excel, za vodenje evidenc letal naokrog, potem je začel z ka in pritisniti ka terokoli tipko, moremo pnjeti in vzeti v roke, op rema, k i povezuje strojno i mamo na vo^o Access, za iz- zbiranjem pon udb po intemetu Obupan je pritiskal vse t ipke. pa njene rezultate vidi- opremo računalnika in ji orno- delovanje predstavitev Poiver i n končne seje odločil. I zbral je ponovno pritigal računalnik, a mo, slišimo in p ri memo. Pro- goča usklajeno ter pravilno de- Point. Sk upek teh programov je najbolj optimalno ponudbo, stanje je bilo vedno isto. Na- gramska oprema predstavlja lovanje, pripravi pa jo tudi za znan pod imenom Microsotf tako. k i jo je še la hko prenesel smeh z njegovega obraza je po- njegov iep in je zadosti la vsem časi izgin il. Kaj kmal uje ugoto • ddo z uporabniškimi progra- Office, namesto te zbirke pa mi. je poiüago za noše delo z računalnikom m za delo vseh lahko izberemo Open Office, ki vsebuje podobne programe. Ne- vmesnik med strojno opremo računalnika in nami. Naše njegovim željam in potrebam, vil. da [ma doma prazen raču- ukaze prenaša k strojni opremi Naroäl je računalnik i n čakal, nainik. Bil je o^pel in pred se- in nam nazaj vrača rez u kate drugih programov. Podobno, kaj od teh programov je plaČlji- da ga pokličejo, ko bo ta pri- boj je imel le Škatlo, vredno dve- dela lete. Omogoča nam. da z kot je to pri televizijskem spre- vih, nekateri so brezplačni in pravljen. Po tedn u dni so mu ste tisočakov, ki pa je bila bolj raČu nal ri ikom sploh kaj počne- jem niku ka na Inik, k i sploh jih je mogoče dobiti t udi preko sporočili, da je njegov raču nal • za okras, kot pa zakaj drugega. fno in da raz u memo rez ultate omogoča, da pridemo do pro - Interneta. Sedaj Je bilo potrebrw te pro- imeli televizijski spr&emnik na oprema ne daje nam razum- raäjska sistema sta danes Win- grame samo še namestiti na ra- nik nared in naj pride ponj. Do- Predstavljajte si, da bi doma dela računalnika. Sa ma stroj' gramov. Najbolj običajna ope-bre volje je odšd po računaln ik in z nasmehom na urtih odne- SÜ domov vdiko tkaüo, v kateri brez progra ma. Bolj žalostno. Ijivi h rez uit a tov. Programska dows in Linux. Običajno ope- ču nal nik. Postopek je izred n o Kaj je pravzaprav raču naln i- oprema pa nam na zaslon iz- racijski sistem že vsebuje neka - preprost, Zgoščenko (CD) s je bil računalnil in vsa pri pa- ku manjkalo? Bil je brez pro- pisuje črke, številke, riše risbe, tere uporabniške programe. dajo^ oprema. Doma je raču- gramske opreme. Ob nakupuje nainik in drugo potrebno opre- moj znanec vso pozornost po- mo Sötövil skupaj. Prižgal gaje in čakal, da lahko začne z de- ^/ečal stro župnijah bližnje in daljne okolice ter 2 zbiranjem miloščine. Danes so poglavitni vir za preživljanje darovi za maše, nagrade za pomoč po župnijah, poleg teh pa tudi miloščina vernikov." Značilnost kapucinskega reda je spovedovanje. Kaj je pravzaprav spoved? Kesanje ... in v samostanski knjižnici. za grehe, pogovor, olajšanje vesri? rđio: Dohl gove osamljenosti in teme; osebno molitev. Pri vernosti postopno se začenja prižigati smo še na boljšem kot v dr- svetloba in spoznanje, da žavah Zahodne Evrope, če- vendar ni vse absolutno prav se bojim, da gremo ne-čmo, da je pot, da je izhod, zadržno po njihovi poti. V Kakšno veselje, ko vidiš, da Sloveniji je vernost na sploš-nekdo spet začenja dobivati nem globoka, še. posebej oljo, da se ga prijemlje po- osebna, za katero pa ni meril, Podatki o obisku nedeljskih maš In Šte^^u krstov ter gum in vedrina!" Kako ravnate, ko se na dru* cerkvenih porok sicer nekaj gi strani line v spovednici pokažejo, ne povedo pa bis- pojavi Človek, ki je desctlet« fva osebne vernosti. Težko je ja zavračal vero. sedaj pa želi odvezo grehov? oceruti, ali prinese posameznik k maši le svoje telo in je "Vesel sem ga. Pohvalim zgolj fizično prisoten {zaradi ga za niegov pogum m za pripravljenost, da se je odločil urediti zadeve tako 2 Bogom kot tudi s seboj. Taki tradicije ali drugih ozirov), ali je navzoč z dušo, v osebni povezanosti z B ogom.'' ljudje pridejo običajno z res* Dovolile še osebno vpraša* nim namenom in spovedi ne nje. V Vaši družini sta kar jemljejo formalno. Svojo od- dva duhovnika, Vi in brat ločitev povedo jasno. Iz spo- Marko. Večkrat slišimo» da spovedovanje. Očitno je bil vek, spovednik, pomaga najti vednice odhajajo z olajša- gre pri odločitvi za duhovniški poklic za božji klic. "Kapucini prvotno niso bili mož širokih pogledov in ra- izhod in mu vrne vedrino, njem, sproščeno." spovedniki. Biii so predvsem zumevajoč za potrebe ljudi, optimizem, moč in voljo do Kako je büo 2 Vami? odlični pridigarji, Id so gojili Kaj je spoved? Najprej je za- življenja. V današnjem času. Ste koga od njih kasneje vi» "Seveda gre za poklicanost "V današnjem bogato duhovno življenje. Zaradi strahu, da bi tudi njih kraraent sprave, pn katerem dobi človek zakramentalno ko je življenje obremenjeno deli pri maši? s strani Boga, odvisno pa je, — f......— -------p-, -- y « . z naglico in živčnostjo, je "V spovednici je tema in kako se Človek nanjo odziva, času, KO le premamile človeške pre gre- odvezo od grehov, kar pome- skrb za duhovno plat življe- spovedančevega obraza ne Ta poklicanost ni nekaj po- he in škodovale njihovemu ni, da so mu grehi odpiišče- nja še posebej pomembna, vidim, Razen Če di ga spoznal po glasu. Iz pripovedo- duhovnemu življenju, so se ni. Iskrena spoved, ki ni le branili spovedovanja. Med fomialno naštevanje grehov, raziskovan jem zgodo vine de- pa je tudi pogovor s spoved-lovanja kapucinov na Slovenskem sem v Vatikanu našel Spoved je zato tudi zdravilo za dužo." r— ..-.^-f f.- v • I* « sebnega, ampak je preprosta ZlVljCnjC odlo6tev posameznika, da je vanj pa vem, da takšni ljudje duhovniStvo lahko njegov obremenjeno z ponavadi versko zaživijo« in poklic. V mojem primeru je nikojn o vsakdanjih težavah, Ste v spovednici Že srečali liodijo tudi k maŠi. Mislim, büo tako, da so v stražižču,v nasilco m problemih, stiskah, napakah Človeka na robu obupa, pre- da začnejo živeti neko osvo- župniji Šmartin, zaprli du- dokumente, da so se pri ka- in grehih. Tak pogovor lahko pucinih želeli spovedovati marsikaj razreši. Človek se nekatere pomembne oseb- otrese bremen, ki ga težijo, nosti in meceni, ki so prosili Spoved je odprt pogovor spo- njimi se je treba dlje pogo- nuncija za posredovanje. Ker vedanca in spovednika. |e pričanega, da ga lahko le smrt reši ležav? "Tudi taki so že prišli. Z boj eno življenje. jim je očitno ustregel, se je priznanje preteklih napak in var)ati, v prvi vrsti pa )un pn-sluhniti in se vživljati v nji- število izbrancev, ki so smeli vzajemno iskanje poü za na- hove probleme. Kako Člove-k spovedi h kapucinom, ve- prej. Človek se pogosto znaj- ku odleže, ko globoko v sebi cerkvenostjo in vernostjo. hovnika, zato so ob sobotah ZlVCnOStjO, JC in ob nedeljah prihajali ka- . ^ pudni iz Škofje Loke. Otroci, SKTD zä «.W.W..W.. . ^ Še posebej ministranti, smo , . - bkavah javnega mnenja naj jih večkrat obiskali tudi v QUilOVnO plat Življenja še Kako je z vernostjo med Slovenci? Po nekaterih raz- bi padala. "Razlikovati je treba med 1 Lold. Zveze so pwstale intenzivnejše in meni se je zdelo samoumevno, da bom Čalo. Leta 1658 je provincial de v položaju, ko ne vidi re- začuti, da ga nekdo spreje- Gre za Življenje s Cerkvijo, Šel k njim. mi je nadelal 005606) pater Avguštin iz Ljubljane šitve in poti naprej, ko je na ma, ga posluša, ga skuša ra- za sodelovanje pri bogosluž- pot, po kateri sem potem dovolil kapucinom splošno robu obupa, pa mu drug do- zameti. Že to ga dviga iz nje- ju, za reden obisk maše, za šel. pomembna. II Sim/antipatije naravi 52 IZ STARIH ČASOV Mtha Naouč patije m antipatije ne pojav^ajo Ič v medäcv^ih odnosih, am- Po Valvasoiju sodeč se sim- kdor je glede sim- m antipatij Kaj pa je zdaj to • krvna sve- svq/o načitanost združil z iz- tilka? Spet s; pomagajmo z kušnjo, ne bo o tem niti naj- ■ razlago iz navedenega leksiko-pak ludi v naravi. Dr. Mirko manj podi^mil." Srce živega na. "Krvna i^i^tilka, življenjska Rupel, kije Veävasorja prevajal gada naj bi bilo antipatično si'eĆa, Biolychnium.je s kemič- no umetnostjo iz ČloveSke krvi narejena svetilka ali sveča. ne le za Človekovega življenja gori, temveč tudi s svojim svetlim ali temnim svitom jasno kaže äovekove dušeme ali krvne spremembe. Imela sta jo v slovenščino, je ta pojav v strupu te iste živali? opombah razložil s pomoto "V naravi nahajamo pač še Huebnejjev^ leksikona iz leta druge simpatije, ki bi nanje 1J41. V njem sta "simpatija in morda še laže padel in na njih antipatija razloženi kot skrito obtičal grd sum, ki pa so ven- naravno nagnjenje odnosno na-sprotstvo; ta ka nagnjenja da so dar v naravnih m^ah. Kakšne skrivnosti so skrite v človeški tudi v živalstvu in rastlinstvu, krvi, ki bi jih utegnili imeti za baje Oliverus Arto, neki An- dapase ne sme verjeti, kar se tu hudičeve, če jim ne bi pozrtali glež, in Hieronymus Reuter, in lam pripoveduje o mnogih pravega vzroka! Kdo bi si mis- župan v Lipskem /staro sloven- čudnih vr^h simpatije in anti- lil, da se da napraviti iz člove- sko ime za Leipzig/; obe sta Cad (Vipera berus), za mnoge antipatična žival patije". Kar se mene tiČe, ima Ške krvi svetilka, ki tako dolgo, baje po smrti na mah ugasni- tudi Valvasor precej "čudne" dokler človek živi, svetlo ali /i." S/ predstavljate, da bi ime- uživajo živo otroško srce! ni Morlaki in martolozi: pri- primere. "Zoper gade so ohoro- temne sveti, kakor se pač dovek li v svojem stanovanju vsak čas "Znano jc pač, kaj se na kradejo se na velike shode in žimo prav tako z rijihovirn last- počuti, dobro ali slabo, zdrave- nim srcem, če z njim ravnamo, ga ali bolnegfi. Jn vendar je res pri roki napravo, fei bi nam kazala naše trenutno duševno in Kranjskem včasih godi pri veli- proščenja na Kranjskem, v sil-kih Žegnanjih in pri drugih ni gneči s sleparsko zvijačo kakor je zgoraj opisano. Kakor tako. Saj se tudi sicerna različ- telesno stanje, kot nekakšna priložnostih, da namreč tatovi otroke zgrabijo in ukrcuiejo ter so hudi in togotni, lahko m ta ne načine dado simpatetično psiho- in bioura? način vsakega brez Škode pri- napraviti daljne korespondence meš. Vse to ne sloni na nikaki in veliko drugih reči, katerih In da bo mera polna, zapiše učeni Valvasor še, da nekateri s otroke kradejo ter otroško srce porabijo potem njih srce za in desno roko po prekletem na- svoje Čarovnije. In še pred ne-änu copmic jedo. To grozno kaj leti se je zgodilo takšno prazni veri, temveč v naravi in, sem sam nekatere poizkusil." podobnimi nameni kot kaČje morilsko copmijogojijo po veä- grozno hudodelstvo." i6 GORENJSKI GUS petek, 20. septembra 2006 USODE Razgledi Navade in običaji, ki so tisočletja zapolnjevali človekovo življenje, so se s časom spreminjale in dopolnjevale Tako kot smo vajeni Včasih so bile mtlena miklavčić Zanimivo je, da so bili navade in običaji iz kraja v kraj dnigačni. Samo korak vstian iz Žirov, proti Mrzlemu Vrhu, Koprivniku, Zabrežni» ku ali proti Svetim Trem Kraljem, pa so se že začutile razlike. Hribovci so imeli Toda že od nekdaj so me za- prostor trije najpomembnej- Kondomi so se uporabljali spreminjala, ko so nekateri nimale žive zgodbe, zanima- ši mejnild v naSem življenju: predvsem zato, da se niso zdravniki začeli organizirati i so me ljudje, ki so te zgod- rojstvo, poroka in smrt. be živeli. Beseda je tista, iz katere črpam, ob kateri uži- ^O bog dal, vam m ki me popelje Čez jj^ bomo imeli most, ki povezuje preteklost s sedanjostjo. Zato sem tudi tokrat, ko sem želela izvedeti nekaj več JCar je blo od boga dan. bo že pr'Šl na dan. Včasih so bile družine z prenašale spolne bolezni, ki predavanja, na katerih so jih je bilo nekdaj zelo veliko. opozarjali, kako pomembna Ljudje so tudi včasih zelo je čistoča, zlasti pri rojstvu radi opravljali. Glas o tem, otroka (okoli leta 1925- katera je noseča in kje, se je 1929). Starejši jim niso ver- zelo hitro razširil med Ijud- jeli, saj so trdili, da 'malgno- mi. Zanimivo je, da so se o taki temi pogovarjali na svojstven raačin. Tako so ja Še živalim ne škoduje, kaj kit äoveku". Mlajši so se trudili, da so družine z svoje, dolinci svoje. Na žalost o običajih in navadah ob roj- desetimi, petnajstimi ali več J . . so marsikatere ljudje že stvu, poroki in smrti, šla . ctioki nekaj povsem običaj- vsaki besedi dodajali, na pri- upoštevali, kar so slišali, desetimi, zdavnaj opustili in tudi poza- med ljudi. Jim prisluhnila, si nega, V okolici Žirov sta bili mer, pripono "la". da so se Prva predavanja so bila orga- üi. Le starejši ljudje jih še zapisovala in uživala, kose je tudi dve z dvajsetimi otroki. govorice potem slišale/ za nizirana že okoli leta 192 o in petnajstimi ali ohranjajo v svojih spominih obdobje pred obema vojna- Nekateri izmed njih so Se in ko potrkam na njihova ma in med njima razgrnilo zmeraj živi, drugi so pomrli. večino nerazumljivo/ nekako takole: 50 biJa sprva bolj slabo obiskana. Vendai so ljudje kma- VeC OtrOKl neKSl vrata, da jih skupaj obudi- pred menoj tako, kot so ga Zanimivo je bilo, da so bili Alila sila žela slišalala, lu spoznali, da jim zdravnik želi le dobro. (Neka ženska je itnela velik mo, se v njihovih očeh pre- živeli tisti, ki so mi odprli nekateri zakonci med seboj dala Milkala nosečala? povsem budijo iskrice, ki pričajo, da svoje srce. Zavedam se, da požlahtani tudi do tretjega Poleti so rojevale v poste- . . ^ . so bili časi, pozabljeni in po- mi je še marsikaj "ušlo". To kolena. Tako se je potem do- Iji, pozimi obvezno na peči, tur. ki ga ni bilo moč pozdra- 0DlC3)neg3. V tisnjeni v preteklost, kljub me žalosti, po dnigi stiani gajalo, da so imeli v nekate- Podse so si dale stare pru^cv viti z äomaämi zdravili. Sla I I. . A . vsemu lepi, zanimivi in pa mi daje upanje, da bom rih družinah otroke, ki so fe. ki jih ni bilo škoda. O jek zdravniku, kijijc pod nar- OKOllCl ^irOV predvsem drugačni. Žal mi že kako ukanilačas in poteg- bili prizadeti. Ljudski glas je kakšni sterilnosti ni bilo go- kozo izredno boleče m^o,pol- , .,. J • J je, da je vedno manj pričeval- nila iz pozabe še veliko stva- temu rekel, da se kri ni dobro vora. Saj bo potem Še tako Sta bill tudi dve cev, ki bi mi lahko iz prve ri, ki so skozi Človekova ču- zmešala med seboj. Na to, ko- ali tako vse še bolj umazano. m no gnoja , Ko je čez udm dni spel d4laUt, roke pri povedoval i o njej. stvovan ja zaznamovala našo 1 iko je bilo pri h iši otrok, j e so govorili, zato je biJa vs aka čila in zdrava, na njivi, je to imela velik vpliv tudi vera, cunja dobra, da je ženska pri ljudeh mofeo dvignilo Z ClVSISeniTll verjamem, da je marsikaj preteklost. zapisano v knjigah, tudi v v tokratnem zapisu bodo, saj je bilo kakršno koli mer- med porodom na njej leža- zdravnikovo ceno.) OtrOKl. Sloveniji jih je kar nekaj, kot že rečeno, našli svoj kanje strogo prepovedano. Miselnost ljudi se je Nadaljevanje Med sosedi Slovenci za meiami Jože Košnjek Zwittrovi iz Zahomca v Ziljski dolini so zavedna slovenska družina. Na Koroškem in širše v Austriji jih poznajo po naprednem kmetovanju in delovanju v kmetijski zbornici in slovenskih društvih, slovijo pa tudi kot odlični pevci, Brata Niko in Janko Zwitter, njuna mama Cita in Nikova žena Kristina prepevajo v kvartetu, pogosto se ji m pridružita Še sorodnika Krištof in Aleksander. Oče Janko, ki je bil letos t2. maju star 60 letuje njihov zve' sti spremljevalec in poslušalec. Janko Zwitter iz Zahomca Zwitter (Achomitz) je vsestransko deja - ven mot. Na Iwtj krajevne volii- nosti. Zbornica mu je podelila ne skupnosti je bil izvoljen za noziv ekonomskega svetnika. i obänskega svetnika v sosednji Na kar velikem posestvu z Siraji vasi (Hohenthum). okrog dvesto hektan gozda, kar Kvartet Zwitter Ktnegez Južne Koroške, orgß- mu daje pravico do svojega nizirani v Skupnosti južnokc- lova, goji običajno okrog tride- v državi povezanih okrog tri ti- noriške pasme. Veseli ga vedno leta 1955 do leta 1^84. Še roških kmetov, so ga veČkra t iz- set govedi in deset konj noriŠke soč delovn i h mest, od ži vin o- boljše sodelova nje s slovensk imi bolj pa je ta majh na koroška voWi v koroško deželno kmetijsko zbornico, v kateri je uporno pasme, ki so njegqva največja ljubezen, "To so odlični, močni zdravnikov in hlevarjev do rgci konj norikov. kmetov. Zarodi paše konj so se ZMna še vedno tudi slovenska zagovarjal demokratičnost in in delovni hladnokrvni konji. ohranile številne planine, ki bi uporabo slover^Čine. Tudi za- Na Koroškem jih je trenutno se sicer zarasle. Konji so po- kateri se je do vas zaslovela v sedeindesetih letih preteklega stoletja zaradi smučarskih skakalcev. Slovenec Kari Schnabl je leta i 9 76 rodi njegovega delovanja i n okrog dva tisoč, v A \ pa \2 mcm ben dejavnik v tu riz m u, okra n i/a šega "z iljskega iteh - na zi mskih olimpijsk iH igra h v dela sedanjih slovenskih zbor- tisoč. Konjereja je postala mo- konjereja pa panoga, za katero vanja" in "reja pod lipo". Innsbrucku osvofil zlato kolaj- ničnih svänikovje na zbornici dema panoga. Na Koroškem se vedno bolj zanimajo tudi Zahomcu pri Abuju je bil no. V .«jkrivnosti smučarskih vedno več mladih dvojezičnih gojimo skupno okrog 12 tisoč mladi, "je povedal Janko Zwi- doma dolgoletni predsednik 5i;o)(:oi' gaje tako kot še mnoge uslužbencev. Zaradi poguma naj razi ičn^ših pasem konj, v in narodnega ponosa ga spoštu- Avstriji pa po zadnjih poda- tter, ti je predsednik koroške deželne in od 1. maja naprej organizacij na Koroškem dr. Franci Zwi- druge odlične skakalce uvedel trener, prav tako koroški Slove- jejo tudi nasprotniki dvojezič- tkihkanio tisoč. Z rejo konj je , tudi avstrijske zveze rejcev k tter. Organizacijo je vodil od fiec Franc Wiegele, / Bogomila Krvi n a Avtonc^ ni^tocn^h^, BogomiU Krvina. ^nftg ^/hlinjO V ^lObtVU, iiOV^llKO, fiivKiH^ljitd, pc^dAv^ii^jtM ili Svojf^ boc|jto rn pro- Mir Iji'/p V p:vu v fiiirocMikii SoU IKO* M 'lO fH sptPjMli uc^nn tn uaT^?lji po v^ej Slov^m^ li. 0 iiuvöffi priro* niVg Tudi nj« je Uhko prijetno ptirOfOtlu t ila hf ^vofft^t i/iitfkotf /tiitif oottiu '/oO V\\ikidhhi in \(ffii'n ti* fi> waji'tti \i\jht jr.^u/\r$eiJfiii /ol^Uwtui stt'lo to p u jt' li:f}i(9 fo po/ftuli' IffUVtIftk f}iU ^O Ujit y $ A k FM f^f X V novo 2.500SIT, Tudi učenie (10A3€) je Lahko prijetno 207o popusta. Priročnik z o samostojno učenje Gorenjski Glas naročanje ' telefon: 04 201 42 41 | e-pošla: narocmne@g-gias.si VSE NA ENEM MESTU ZA PODJET^IIKE IN POTENCIALNE PODJETNIKE • Ra2mlšl)ate o ustanovitvi podjetja in iščete informöci(a? • Bi radi registriral poöi«tje ali pričeli z obrlno dejavnost? • te imate podjetje In potrebujete nasvet, strokovno pomoč? • Razmjöljate o iiritvi dejavnosti, vstopu na nove trge....? Na GorenjsKem s tem namenom deluje 5 VSTO PNIH TOĆ K VSE NA ENEM MESTU, kjer podjetnikom. olsftnlkom In tistim, ki rfizmi&ljate o ustanovitvi podjetja,zagonu obrtne dejavnosti nudimo: • Informacije in strokovno pomoč prr ustanovitvi razvoju In poslovanju pcdietlj. • hitro In enostavno ustanovitev/registracij samostojnih podjetnikov preko e^vem sistema, • storitve podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovdnja. • Informacije o možnih MnanČnlh virih za Širitev dejavnosti podjetij. I^kacl|e vstopnih to^ VSE NA ENEM MESTU ZA PODJETNIKE IN POTENCIALNE P0DJETNIK8 na Gorenjskem! v KranjU Regionalna razvojna agencija GorenlsKe 6SC. Poalovno podporni center, d.o.o.» Krar)j C. Staneta Žagarja 37. 4000 rfil:04 28 17230 S'poiia; ra nJ si V Skofjl Laki Razvojna agencija Sora Soodnji trg 2. 4220 ško^ Loka tel: 04 50 60 220 e-poSta: into@r8-sDra.9i Cftmočna obrtna zbornice škof/a Loka Spodnji trg Z. 4220 ^Ija Loka rel: 04 50 60 200 e-pošta: ooz sk foka^iof.net Na JeMPiican Razvojna »genciia Zgornie Gorenjske Spodnji plavž 24 e. 4270 Jesenice tel: 04 561 34 13 ragor.si Območna obrtna zbornica Jesenice Cesta leiezarjev 2. 4270 Jesenice tel: 04 34 50 DoSta: viima.hribair^2$ si Mi^aemsTvo lA &os'o(uiSTVD Vse na Enem Mestu, na vstopni točki VEM, brez administrativnih ovir v^toorun loCk fi uOdpHo /ft gospodarstvi? v okviru N^c^^in^a programa PHARg $003 Ekonomskd $oc<9(ru) Voi^o^iia * V2po»iaviicv si$i6ma V$t na en^m UGODNOSTI ZA NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA V Gorenjskem glasu v iekjl naročnikom časopisa prMtatl kulturne prireditve na Gorenjskem In drugod po Sloveniji, sodelujemo ti>di s Cankarjevim domom v L^UjanL 2a p>dročnike časopisa smo pripravrli naslednje ugodnosti: naroćniki Gorenjskega glasa dobijo desetodstotni popust za Izbrane predstave v Cankarjevem domu {ob nakupu vstopnic v Cankarjevem domu se i^žete z izrezkom Časopisa z naročniško itevilkoj. O predstavah, za katere bo veijal popust, vas bomo z najavami obveščali včasopisu Gorenjski glas; tisti, ki bodo praviino odgovorili na nagradna vprašanja, objavljena enkrat mesečno v naSem časopisu, bodo lahko izžrebani In dobili brezplačne nagradne vstopnice za predstavo po izboru Cankarjevega don%a; naročniki Gorenjskega glasa se bodo lahko brezplačno odpeljali na izbrane prireditve v Cankarjevem domu; organizirani bodo vodeni ogledi razstav v Cankarjevem domu; vodeni ogledi Cankarjevega doma in izžrebana bosta dva prejemnika po dveh nagradnih vstopnic za koncert Srebrnega abonr^ja in predstavo abonmaja Amelia: srebrni abonma: koncert G00A1>IEGA KVARTETA AffTlS 11.oktobra 2006 ob1930 2. abmma Amelia: plesna predstava JOSEF NADJ: H^ / ASOBU 6. novembra 2006 ob 20.00 Nagradno vpraianje: Za kakšno vrsto abonmaja gre pri Srebrnem abonmaju in abonmaju Amelia? Odgovore pošljite do srede, 4. oktobra 2006. na naslov Gorenjski glas« Zoisova), Kranj, ali na e-naslov narocr>ine@g-glas.si. Ne pozabite pripisati svojega po(nega naslova. Izžrebana prejemnika abonmaja bosta obveičena po po$ti in imeni objavljeni v Gorenjskem glasu, ki i^e 6. oktobra 2006. Irrfbmudie nanxnine^Mbsji ^ Cankarjev dom Gorenjski Glas Ponedeljek, 9, oktobra 2006 Sna Tobelhansoya pr Toluheischii Vorläbu ^ Cankarjev dom vvww-cd-cc.si Od 12. do i8. oktobra 2006 Sina in Stucky sta sestri v duhu. Prva je najbolj uveljavljena rokovska glasbenica v Švici, druga je ameriSko-lvicarska pevka, ki posiušalce od St. Peterburga do Rima navdušuje bodisi z velikim orkestrom, kvartetom alpskih rogov ali s svojo skupino Mrs. Bubble Bones. Koncerti Sine in Stucky so duhovita mešanica pop Sova. kabareta, jazza in trasha. jedro performansa IoMTmasom prtUkhst so njuni super S^ilimetnM in via gorskih legendah. ♦ a ß^^ NK ^ jiö». 2300^ xy», \ 400* SIT - Teden sodobnega finskega filma 12.10.: Nedorasli odrasli (Lapsia Jo Aikuisia - Kuinka Niitö Tehdäon?/Producing Adults) 13.10.: Pdikan dov^ (PelikaanMes/Pefican Mon) 14.10.: Prava mati (AMstä Parhain/Mother of Mine) 15.10.: M9Xti(ManilHell is fir Hemes) 16.10.: Ljubi, neljubi (Kuutamolla/Lovers and ieoven) 17.10.: Ognježad (Tulenrtiefija/Fire Eaten) 1 S. 10.: Popolna hüica vesti Quoksuhauda ntfe/ • J TttnifhRoad) va timi bofto ha ogM V Kosovelovi ovorBnr ob 19.30. un ^t 4 ♦ i V Wefnie^ttOOk jaofStT; Eua pd ralaipu y vstofnic zt mSiCnt IRme. pri Ril^ MCM^ a vu Atrm. Pepufd M i8 GORENJSKI GLAS petek» 2.Q. septembra 2006 KULTURA Razgledi Anton Tomaž Linhart je za Slovence pomemben enako, kot sta njegova sodobnika Mozart in Schiller za Avstrijce oziroma Nemce. In vsi trije skupaj tudi za sedanjo duhovno podobo združujoče se Evrope. inhart / Ob 250-letnici rojstva Antona Tomaža Linharta Igor Kavčič nutek sredi obnove. "Grašči- ....................................... na je za nas, Radovljičane, Začetek Linhartovega leta velikega pomena, saj v njej so v Radovljici obeležili lani domujejo Muzeji radovljiške decembra z izdajo in pred- občine, že dolgo pa je tudi stavirvijo Linhartovega zbor- osrednji koncertni prostor rtiX'c, v katerem 22 avtorjev Festivala Radovljica," je prepričan župan janko S. Stu-Šek. sicer nekoliko žalosten. razvija nova dognanja o pomenu Linhartovega dela. V povezane z imenom. Že v oktobni bodo pripravili delavnice na temo nejših osebnosti v celotni slovenski zgodovini. "Obno- Po mnenju nadaljevanju so se vse do da- ker vedna projektov ob 250- J. - , nes v mestu sredi Gorenjske letnici Linhartovega rojstva UirCKtOrj 3 zvrstile §e številne prireditve, ostaja na plečih občine, če- , . povezane z Linhartovim prav gre za eno najpomemb- Slovenskega gledališkega oblačilne kulture v Radovljici vili bomo stopnišče iz zele- Prireditve in dogodke ob 250-letnici A. T. Unharla so predstavili (z leve]: AleS Jan, Helena v Urüiartovem času, v Muze- nega tufa, osrednjo grajsko Koder, janko S. Stušek, Verena Stekar Vidic in Ivo Svetina, ^wo ig®f kjv^ü mUZCIS jih radovljiške občine bodo dvorano, restavrirali baročne Štukatiire in fragmente rene» sančnih fresk, uredili bomo terih se bodo otroci in odrasli sanitarije in še kaj. Prvotna naju," je povedal Ivo Svetina, direktor Slovenskega gledališkega muzeja, in dodal, da z prikazal njegovo gledališče Slovenija so pripravili doku-in njegova dela, predstavlje- mentamo oddajo A. T. L, ki . . potekale delavnice Živimo Iva Svetine je li^/tartow m«to, v okviru ka- - terih se bodo otroci in odrasli --------,— .. —...........-p,__________________________^^ ..v. w-.w. A. i . Liniiart spoznavali z glasbo in gleda- ocena projekta 130 milijonov razstavo želijo nazorno poka- dališče od Linharta naprej, ga gradiva pripravil Ivo Sveti- liSčem v času baroka, knjiž- bo zagotovo presežena.... ob- zati, da je Unhart med Tru- Razstava naj bi v letu 2007 na in režiral Aleš Jan. no pa bo tudi slovensko gle- je na osnovi zgodovinske- Z3 olOVeHCe nlca z njegovim imenom bo nova pa bo v atriju, na pod- barjem in Prešernom najpo- potovala tudi v nekatera dru- izdala knjigo Linhartovi ko- strešju in v kleti potekala tudi mn020 mediji, in sicer ponatis prve- še v prihodnjem letu." ga natisa, ob množici pnrcdi- pomembnejši, tev v decembru (rodil se je 11. decembra 1756, umrl pa 39 kot je Mozart let kasneje, leta 1795) pa bo osrednji dogodek nedvomno za Avstn ce. Ce odprtje razstave Anton To- maž Linhart, imenitnik euro- bi Živela v peJsU. Radovljiška Graščina. jer bo v 1. nadstropju po- istem mestu, bi stavljena stalna razstava o življenju in delu našega veli- bua sošolca. kesa razsvetljenca, je ta tie- Prostori za pripravo muzejske postavitve naj bi bili "vseljivi" sredi novembra. Razstava nastaja v sodelovanju Slovenskega gledališkega muzeja in Muzejev radovljiške občine. "Pri razstavi nam pomaga veČina slovenskih muzejev, galerij, arhivov, gledališč ..., sodelujemo z gledališkim muzejem in nacionalno biblioteko na Du- membnejši duh slovenske samozavesti. Razstava bo razdeljena na tri dele. Prvemu z naslovom "Dom in ga evropska mesta. Kot sestavni del razstave Radovljica bo v prihodnjih dneh utripala v znamenju velikega rojaka Linharta. "V nastaja tudi enoumi doku- Radovljici se različne institu- mentamo igrani film Raz- dje, stavbe in ceste imenuje- svet" s predstavitvijo takrat- svetljencc A.T. Linhart scena- jo po Linhartu, mi pa bi z nega Časa v svetu in doma ristke in režiserke Helene različnimi dogodki in prire-bo sledil drugi, imenovan Koder. "Film naj bi odražal ditvami v okviru praznovanja "Zrela doba", ki je posvečen tako Linharta kot osebnost, želeli med ljudmi povzročiti Linhartovim najbolj ustvar- njegovo živijenje in delo, stanje, da se tudi sami vme-jalnim letom med 1780 in hkrati pa tudi osvetlil duh m 1795, KO }e z njegovimi najbolj znanimi deli postaJ oče razsvetljenstva, ki je takrat mo v njegov vimo Linhartovo mesto," je zajel Evropo," razmišlja Ko- povedala direktorica Muze- slovenske dramatike. Tretji drova. Film bo premiemo na jev radovljiške občine Verena del "Linhart živi dalje" bo ogled decembra. Na Radiu Stekar Vidic. Blejski prisluhi SEDMICA Maricta Smolnikar edržavotvorno je, čc predsednik vlade in predsednik drŽave javno izpostavljata vprc^anje usahlih financ urada predsednika države. Etuiko nedr- ^amesto v Portorož pojdi- obrambni minister tako pri- o kateri pa gospa FarČnikova ein, gospa Blanka Farčnik, ki mo na Bled k mi. TamkajŠ- smojen. da postroji na obalo noče govoriti. Menda zato ne. je bila nekoč v Ljubljanskih nji župan jože Antonič je meni nič tebi nič, se pravi, ne da bi se pozanimal na obrambnem ministrstvu, za Blejskega jezera vojake s šnel- ker so se v podjetju dogovorili, mlekarnah (se pravi v podjet- fajerco na rami. Resnici na da finančnih podatkov javno- ju, kije dobilo od obrambnega ljubo niso bt/i tako prismojeni sti ne bodo posredovali. Sploh ministrstva vilo najprej v niti sekretarji niti generali ne- pa naj bi jih odmevnost zgod- em) pomočnica direkto/ja ža votvo m o je. Če se p red vr- jav nost izja pil.' "5/ (^d/ se m kda nje ko m unistične vojske. be u javnosti p rcsenet ilö. marketinga inje na tem me- /tunsikim zasedanjem zveze (halo, gospod župan so slišali. Ce kdo. potem se v zgodbi o Nato v Portorožu zaradi pov- op. M. S-). da bo poslala Vi Prešeren protokolarni objekt. a za turizem je to Skoda. Ob Hja. tudi sama sem prese- stu brez dvoma tesno sodelo- Prešeren (ki so jo iz trte nečena in sicer nad tem, kako vala 2 Zoranom jankovićem. izvili ob povsem nepravem so stvari povezane in kdo vse nekdanjim direktorjem Mer- času). milo rečeno, nenavad- utegne za nji mi stati. Če dej- catotja, kand idato m za Ij sem zasebnih finančnih interesov v javnosti problematizira prihodnost Vile Prešeren ■ jezeru ima država zelo blizu no vede Župan Jože AntoniČ. stva m niti prav povezujem, Ijanskega župana in tranzicij-na Bledu. Recimo, z mast- vsaj še eno vilo. ne razumem, Bodisi zato, ker zadeve ne ra- potem sestavljajo klan. ki je skega milijonarja, ki ima na nim naslovom v enem od slo- zakaj taki objekti ne bi siuri- zume, bodisi ima pri vsej zainteresiran za najem Vile Bledu apetit. venskih časopisov: Vojska na li turizmu." S(ytm se, da blej- stvari sam prste vmes. Dejstvo Prešeren v državni lasti, naj- Ali je aktualni župan jože obali Blejskega jezera. Zaradi ski župan sploh ničesar ne ra- namreč je. da so stvari pove- manj trije akterji: gospod Jelko AntoniČ del blejskega gostin- česar se mora obrambni mini- zume, ne samo tega. da so zane po načelih klana in da Kacin, predsednik LDS, ne- skega klana ali ne, ne vem. ster Kari Erjavec kot gostitelj Časi /ugos/ovanifee ljudske ar- uradna podnajemnica vile kdanji obrambni minister m rni je pa kristalno jasno, da vrhunskega srečanja v Porto' made in Republiškega sekre- Blanka Farčnik (morda pa Še prijatelj zakoncev Farčnik, go- resen in sposoben župan v rožu namesto z varnostno tariata za ljudsko obrambo kdo) z gostinskim lokalom ob spod Borut Farčnik, direktor javnosti ne sme blebetati ne- vsebino na svetovni ravni že zdavnaj odklenkali in da ukvarjati z blejskimi gostinskimi zdrahami. po sami naravi razmer ne more biti več noben sfoi^ensfe/ jezeru na račun države služi . Tudi na ra- na najmanj čun smešno nizke najemnine. logistike na obrambnem mi- preverjenih zgodbic, nistrstvuvčasu.kojebilmini- koncu izpadejo kot laž. Ki ster njegov prijatelj Jelko Ka- ima. kot vemo. kratke noge. GORENJSKI GLAS petek» 2.Q. septembra 2006 EKONOMIJ i sufa n .za rgi (gig-glas. si 19 Lepa hotelska soba ni dovolj "Obnovljene hotele ie zdaj treba začeti tržiti," poudarja novi direktor družbe Hit Alpinea Aleš Topolšek. Urša Petirnel Kranjska Gora • Sredi sta je vodenje diužbe Hit Alpinea v Kranjski Gori prevzel rnladi, 3o-letni Aleš Topolšek. Kljub mladosä ima bogate izkušnje na področju turizma, navsezadnje prihaja iz "turistične" družine, saj imajo njegovi starši v okolici Zreč uveljavljeno turistično kmetijo Urška. Ekonomist po izobrazbi (trenutno končuje sedmo stopnjo) je kariero začel v Ljubljani na Centru za promocijo turizma, potem je našel izziv v zdravilišču Dobrna, delal v Hotelu Sava v Rogaški Slatini, nazadnje pa v Termah Radend. -1 Imate izkušnje na področju turizma, kaj vas je vodilo k prevzemu vodenja družbe Hit Alpinea, na drugem koncu Slovenije? igrišče. Potem je tu kongresni turizem ... Skratka, iščemo različne možnosti, da gostu ponudimo bistveno več kot v drugih destinacij ah. Želimo si tudi, da se sezonskost razbije, da Kranjska Gora poslane atraktivna skozi vse leto. Kranjsko Goro bi želeli pozicionirati kot središče v lulijskih Alpah, ki temelji na športnih aktivnostih in zabavi- Z dogodki, kot sta Ski Legends in Explosion of Fun, si želimo pritegniti množico v samo destinadjo, kar je priložnost. da na samem kraju predstavimo, kaj Kranjska Gora sploh je in kaj ponuja." V Kranjski Gori so mnogi kritični do prevlade samo enega turističnega podjetja, kako gledate na konkurenco? "O konkurenci v Kranjski in iskanje notranjih potend- vključila celotno ponudbo Gori niti ne razmišljamo. "Za vodenje sem dobil va- alov oziroma rezerv znotraj kraja. Lepa hotelska soba je Naša konkurenca je izven bilo s strani Hita. Pri mojih podjetja." letih je takšno vabilo res težko odkloniti... Po drugi sira- Kaj pogoj, da nekdo v kra- meja Kranjske Gore, celo ni pa mj raznolikost pri zaposlitvah v preteklosti daje večjo samozavest, da z več pa morebitne spremembe glede števila zapo-s lenih? Slovenije. Mi promoviramo destinacijo Kranjska Gora, ju prespi, za doživetje pa je treba storiti veliko več. Razmišljamo o visoko kakovost- zato se ne pogovarjamo o nih storitvah na področju go- konkurend, ampak o sodelo- 'Tu gre za izrazito sezon- stinstva, wellnesa, žičnic in vanju znotraj desrinacije. zornih kotov lahko gledam skost, a večjih sprememb za drugih programov. Veliko Dandanes so si na področju na razvoj podjetja. Zaposlen sem bil v državni službi, v za- zdaj ne načrtujemo. Nova bo edino služba animacije, pa sebnem sektorju, v večjem tudi tu smo se najprej obml- koncemu in prav te izkušnje li na zaposlene, saj menim, vidim kot prednost pri vode- da oni prvi zaslužijo prilož-nju družbe Hit Alpinea." prednost vidimo v raznolikosti ponudbe Kranjske Gore, ki je treba maksimalno izkoristiti." nost." Kakšen je vaš prvi vtis o Kranjski Gori.^ "Moram reči, da je kraj Kakšen je vaŠ pogled na na daJjnji razvoj podjetja? Kolikšna je trenutna zasedenost hotelov in kakšen dvig ste si zastavili za cilj? turizma konkurenčne dria-ve, gostje primerjajo med seboj države. Kranjska Gora je v Sloveniji, treba bo iskati prednosti same dest i nacije in izkoristiti pozitivne lastnosti Slovenije in Kranjsko Goro pravilno umestiti v po- "Letos je zasedenost malce nudbo Slovenije/ "Gre za nov pogled na ce- pod 60 odstotki. To je malce zelo prijeten, nad destinadjo lomo zgodbo. V preteklosti slabše kot lani, v prihodnjem Pred kratkim je veJiko raz in ljudmi sem pozitivno presenečen, Vse se mi zdi zelo se je veliko investiralo, zgradili oziroma obnovili so več- letu pa načrtujemo vsaj za burjenja povzročila namera osem odstotkov večjo zasede- po odprtju še enega igralne- perspekrivno in Kranjska ino hotelov, a zdaj je Čas, da nost, tako da bi prišli na 63-, ga salona v Eriki, kakšno je Gora ima po mojem mnenju te investidje začnemo inten- 64-odstotno zasedenost ho- vaše stališče do odpiranje velik potencial." zivno tržiti. Naš interes je, da telov. Menim, da je ta števil- Kako ocenjujete razmere v promoviramo destinacijo Kranjska Gora. Strategija je ka zelo realna, ker gre vendarle za veliko sezonskost. novih igralnih saionov v kraju? "Družba Hit Alpinea se podjetju, nedavno smo lah- jasno določena, gostom je Na driigi strani pa je bolj po- ukvarja s hotelirstvom in go- ko prebrali pismo nezado- treba ponuditi visoko kako- membna iztržena cena, zato stinstvom. Zato bi to vpraša- voljnih zaposlenih, Češ da vosten produkt, ki je rezultat bomo večji poudarek dali nje morali nasloviti na Hit, so bili odnosi v družbi pre- povezovanja v destinaciji, predvsem dodatni ponudbi d. d., ki je naš lastnik in stra- cej slabi? Gostje zahtevajo produkt ce- in prihodku iz tega naslova, teško obvladuje igralništvo v "Razumljivo je, da vsaka lotne destinacije, ne enega Ni dovolj gosta na osnovi ne- Sloveniji." sprememba prinese občutek hotela, zalo bi pri tem mora- kega polpenziona pripeljati v nelagodja pri ljudeh. Oce- lo priti do bistveno večje an- destinadjo, treba mu je po- Pa vendarJe, v Larixu imate njujem, da so razmere v pod- gažiranosti lokalne ponudbe nuditi določene aktivnosti, ki igralni salon, nedavno ste jetju pozitivne in nezadovolj- in same občine." nikjer na svetu niso zastonj, ga tudi razširili stvo ni potrebno. Z zaposlenimi sem se pogovoril, uvedel sem celo neke vrste ure odprtih vrat, tako da sem en- Tudi zato v sklopu naše stra- Ta igralni salon ni v naši un m zaposlenim, d; pobudami, željami .. Turizem ie storit V preteklosti so bili mnogi tegije ne razmišljamo o po- lasti, je v zunanji lasti, v lasti kritični prav do promovira« nudbi polpenzionov oziroma podjetja Oniks." nja kraja kot destinadje Hit nočitev kot doslej, ampak o pravih programih, kjer bomo Kaj pa nedavna investicija v v določene pakete vključevali razširitev salona, ni biJa to ponudbo celotne destinacije. naložba družbe Hit Alpi- Holidays ... "Za nas je pomembna Kranjska Gora kot destinad-ja. Tudi na vhodu v Kranj sko vena dejavnost in zadovoljni Goro ni nikjer oznak Hit Ho- Tu je zanimiva ponudba za otroke, škratova, KekČeva de- nCAi "To je naredila nekdanja zaposleni svoje zadovoljstvo lidays ... Če bodo gostje v de- Žela, ponudba podeželja ... direktorica Marjana Novak v lažje prenašajo na goste, kar stinadji zadovoljni, se bodo Obrnili se bomo na dljne sodelovanju s podjetjem se vse odraža na poslovnih vračali. Brez gosta tudi do- skupine, kot so aktivni rekre- Oniks." rezultatih. Znotraj podjetja datne oziroma zunajpenzi- ativd, družine, seniori, ak- je veliko ljudi, ki potrebujejo onske ponudbe nL Zato je ta tivni športniki (s Športno Torej Hit Alpinea daje salo- same umestiti podjetja dodatna ponudba vse bolj pomembna. Ravno zato dvorano Vitranc se je interes nu v najem samo prostor? za intenzivne priprave šport- "Tudi to ne, prostor je celo ustanavljamo službo anima- nikov v Kranjski Gori bistve- prodan. Gre za stvari iz pre- prlzadevam za bolj odprlo cije, ki bo povezovala naše no povečal), skušali bomo lekiosti in kot novi direktor komunikadjo z zaposlenimi goste in v našo ponudbo vključevati novo nogomemo nanje ne morem vplivati." Postojna Unitech postal Tuji naložbenik leta Pretekli teden so v Jamskem dvorcu Postojnske jame razglasili prejemnike nagrad FDI of the Year - Tuji naložbenik leta, kar sta organizirala časopis Slovenia Times in Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI). Posebna komisija je nagrajence izbirala na osnovi tega, v kateri regiji podjetje deluje, po povečanju števila zaposlenih, dodani vrednosti, izvozu, plači zaposlenih in dodeljenih finančnih spodbudah države in se odfočlla za pet nagrad. Posebno nagrado je prejel Revoz, d. d., Iz Novega mesta, ki se zaradi svoje velikosti ne more primerjati z drugimi, ter Štiri nagrade Tuji naložbenik leta, med katerimi je na prvem mestu TCG Unitech LTH-ol, d. o. o., iz Škofje Loke. V obrazložitvi so zapisali, da je to visoko tehnološko podjetje, ki izstopa po vseh kazalcih, tako po rasti zaposlenosti kot po nominai- ri dodani vrednosti. S. Ž. Uu&gANA Cenejla elektrika za obrtnike in podjetnike Pretekli teden sta Obrtna zbornica Slovenije (OZS) in družba Istrabenz • Gorenje, ki se ukvarja s trgovanjem In proda-jo električne energije, podpisala pogodbo, s katero omogočajo Članom OZS in imetnikom kartice Obrtnik cenejši nakup električne energije v letih 2007 do 2009. Cena električne energije bo odvisna predvsem od dveh dejavnikov, in si* cer tržnih razmer na centralnem evropskem trgu električne energije in drugih energentov, saj so letos razmere na energetskih trgih Izredno nestabilne, ter od cenovne politike državnih eJektrodistribucijskIh podjetij, saj veČina obrtnikov še nI prejela novih cen za leto 2007. Po omenjeni pogodbi bo cena električne energije nižja za šest odstotkov, tudi ob morebitnem zniževanju cen elektrodi stri bucij. Prve pogodbe obrtniki že sklepajo, na poizvedovanje obrtne zbornice o pripravljenosti na brezplačno menjavo distributerja pa se je pisno odzvalo že prek tisoč obrtnikov. S. Ž. KRAN) Zač^t^k dokapitalizacije Iskraemeca z Iskraemeca so sporočili, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev 21. septembra Izdala Odločbo o potrditvi prospekta za izdajo 153.000 imenskih delnic družbe Iskraemeco, d. d., Kranj. Uprava družbe Iskraemeco, d. d., bo na podlagi navedene odločbe v skladu z veljavno zakonodajo z objavo v Uradnem iistu danes, 29. septembra, in na podlagi sklepa skupščine delničarjev družbe z dne 1. avgusta pozvala lastnike k vpisu in vplačilu 153.000 imenskih delnic, s katerimi bodo lastniki dokapitalizirali družbo v višini 2,75 milijard tolarjev. Dne 15. septembra je postal pravnomočen Sklep okrožnega sodišča v Kranju, s katerim je bila potrjena prisilna poravnava nad družbo Iskraemeco, d. d., Kranj. V skladu z navedenim sklepom bo družba poplačala dobavitelje v štirih letih brez obresti 8o-odstotno, banke upnice pa v osmih letih stoodstotno po obrestni meri EURIBOR +1,2 odstotka. Družba ima zasedene vse proizvodne zmogljivosti in posluje v skladu s poslovnim načrtom. V skladu s sprejetim načrtom f-nančne reorganizacije v družbi poteka poslovno in finančno prestrukturiranje, S. 2. MU/Nlir^lCA LON d.d. infoTTOCif© 04/28-00-777, vAw^.tonji HURA VIKEND ZA DVA na Rogli 17.09. - 27.10.2006 in 05.11. - 26,11.2006 Hocd Rogli 30.000 SIT/i2Sj«< Hoccl planja 35.000 SIT/ ia^.os c Vklra^cBczA 2 o«eMt ^ polpCASiO^« kopoAK vboeuu m ^avruna f^fit. I« vcrajj pp Zi od f I m, u Jcienžki 7-dnevm ]$&VJE lio 26.10.2006 iaod 054 i. - 25.11.2006 Ona: APT 24-2 srr/« 3 sinevoi (U|cin 3$.200/ is^M S-doevni ru^on 50.900/zi2^ 7 iincvm naicm APT 4+2 37.300/lS3,^ 57.SOOy24UO 75.SOO/2}$49 VUJvana; rtrnulnih bAimlv 50!^ pwir« vn NOVEMBRSKE POCITNlCEiß 10 05 !i 2006 ..na RogU (3 dni) že od 23.500 SIT /osebo dalje ..v Termah Zre^c (3 öiu) že od 34.500 SIT /osebo dali« li otrok do 12. t«t«»tarmti GJ^TU v sobi t dveoiB odrulima \ Tel : 03 7576000,01 23 29 264. www.ecnDf-zrrcc^,www.fogta.si 20 KMETIJSTVO (yeto, zaplotn i k @ g glas. $i GORENJSKI GLAS petek» 2.Q. septembra 2006 Kranj Sadjarji določili priporočene cene sadja člani Sadjarskega društva Gorenjske so na sestanku prej' in\\teden sprejeli priporočene cene sadja in izdelkov iz sadja. Zgodnja jaboika sort elstar in gala pn/ega kakovostnega jev za kilogram, jabolka razreda naj bi prodajali po 170 druge kvalitete pa po 120 tolarjev. Cena jabolk za ozimnico naj bi bila 140 tolarjev za pn/i kakovostni razred» no tolarjev za drugI In 50 tolarjev za tretji razred. Hruške naj bi prodajali po 200 tolarjev za kilogram. Cena mošta naj bi bila odvisna od količir\e, za nakupe do 100 litrov naj bi znašala 130 tolarjev za liter, za večje količine pa no tolarjev. Tokrat so prvič določili tudi priporočeno ceno za stiskanje sadja, ta naj bi bila 30 tolarjev za liter mošta oz. 25 tolarjev od kilograma sadja. Sadni kis naj bi prodajali po 250 tolarjev za litrsko steklenico in po 400 tolarjev za kis v poldrugi liter ve-t steklenici. Cena jabolčnih krhljev naj bi znašala 1.700 tolarjev za kilogram, hruškovih pa 2.300 tolarjev. Žganje naj bi prodajali po 1.500 tolarjev za liter. Ker se nekateri sadjarji ukvarjajo tudi s poljedelstvom, so priporočili, da naj bi krompir prodajali po 100 tolarjev za logram. C. Z. Škof}A Loka Tečaj peke potic Razvojna agencija Sora in Društvo za razvoj podeželja Resje vabita na tečaj peke potic. Tečaj bo v ponedeljek ob 15. uri v Kulinariki Goljat, šoli kulinaričnih umetnosti, v Škofji Prijave zbira svetovalka za razvoj podeželja Kristina Miklavčič do zasedbe mest oz. najkasneje do ponedeljka do 10. ure. Cena tečaja je 4.000 tolarjev. C. Z. Laze I6a. Kranj rs Mercator POSLOVNI SISTEM MERCATOR. d.d na, Dunaiska cesla 107 vabi k sodelovanju VEČ MESARJEV (m/ž) ZA DELO V MESNICAH NA PODROČJU 2G0RMJE GORENJSKE Od kAodlddtov In kandidatk pričaku|emo: najmanj IV. stopnjo izobrazb« živlisk« ali trgovsk« smeri fidjmanj 3 me$ec9 darovnih izkui^nj na podobnih delovnih me$tih Delovno razrr^erje bomo sklei^Hi za določen čas 6 mesecev s m delovnim časom ^n m0žA0$tJ0 Vabimo vas. da se nam predstavite s neke! o sebi. svoji i vlogami. Napiitie icni poti (n izkušnjah, pnloi^tte dokazila O »zcbrazbi in potrdila o dodatnih usposabljanjih. Vloge pošljite nejkasneje v 8 dneh od dneva objave na naslov POSLOVNI SISTEM MERCATOR d.d., Kadrovski sektor. Dunajska cesta 107.1113 Ljubljana. Puška mlečnim Prekova črno-bela krava Puška je doslej dala že 105 ton mleka in je s tem postala ''pojem" za odlično in dolgoživo mlekarico. Takšne krave doslej v hlevu še niso imeli. CvFTO Zaplotn i k CoriČe - Ali veste, da imajo na Prekovi kmetiji v Goričah kiavo, ki je dala Že veČ kot sto tisoč kilogramov mleka, nam je sporočil Igor Stanonik, vodja oddelka za živinorejo v Kmetij sko gozdarskem zavodu Kranj, in nam "postregel" še z nekaterimi podatki. V Sloveniji je doslej 27 krav s prirejo več kot sto tisoč kilogramov mleka, med nji- Rej ski dl j ni (samo) vi so* ka mlečnost, ampak tudi dolgoživost, torej tudi čim manj plodncstnih motenj ter ležav z noga» mi in vimeni. V mi enajst na Gorenjskem. Boštjan Urbane ob kravi Puški kjer je s količino 121.230 kilogramov Se vedno na vrhu mlekarico. V hlevski knjigi je krava Biba z Dolenčeve kme- nomika, saj so rejski stroški zapisano, da ie zagledala iuč i® zamenjala že tri na liter mleka nizki. Vsak re- tije v Vrbnjah, Od kiav, ki so sveta" 17. februara 1994 in mlekarne. Najprej so nje- jec bi si želel v hleni čimveč presegle mejo sto tisoč kilo- da je potomka matere Pake no mleko prodajali Go- takih krav ali vsaj krav, ki gramov mleka, so pri življe- in plod umetne osemenitve s renjski mlekarni in nato ^^^^ ^^ ^^oč kilo- nju §e tri, med njimi tudi Prekova. Ker to ni samo za- Čif-eta. Prvič je telila pred do- semenom nemškega bika Ljubljanskim mlekarnam. pniov niJeka " pravi nimivost, ampak predvsem brimi desetimi leti in potlej velik selekcijski in rejski do- še sedemkrat, od osmih telet zdai "potuje" v Italijo. in poudarja, da so si nizozemski rejci za cü) postavili povprečje 55 tisoč kilogra- sežek, nas je pot vodila v Go- sta dve potomki v domačem Ijakovin. V dvanajstih letih in mov mleka na kravo, a ga ne riče, kjer sta nam gospodar hlevu. Doslej je dala 104.058 pol ni imela večjih zdravstve- dosegajo, kot ga tudi ne slo- Alojz Urbane in njegov sin kilogramov mleka oz. pov- Boštjan, sicer študent tretje- prečno 13459 kilogramov na ga letnika biotehjuške fakul- laktadjo, 28,6 kilograma na lete in bodoä prevzemnik dan v mlečni dobi oz. 22,8 kmetije, povedala marsikaj kilograma na dan svojega jenja, mleko pa je v pov- zanimivega o n beli kravi Puški, Id je pwstala pojem za odlično in trdoživo nih problemov, le od zadnje presušitve naprej molze samo na tri vimena. Četudi je najstarejša v hlevu, je še vedno v dobri kondiciji in jo bodo še enkrat osemenili. venski rejd. Pri Preku, kjer obdelujejo 28 hektarjev lastnih in najetih kmetij.^kih m r govedi, imajo v čredi poleg Puške še Rono. ki je v enal- prcčju vsebovalo 4,22 odstot^ ka toišče in x.2Z odstotka be- "Pri takšni kravi, kot je Pu- stih letih dala 83 tisoč kilo-ška, je zanesljivo dobra eko- gramov mleka. Govedorejci z novim vodstvom Na občnem zboru Govedorejskega društva Zgornje Gorenjske so za novega predsednika izvolili Boštjana Freliha s Črnivca. cvfto Zaplotn i k Lesc« • Na občnem zboru govedorejskega društva, ki združuje okrog sedemdeset rejcev iz radovljiške, blejske, bohinjske, žirovniške, jeseniške in kranjskogorske občine, so izvolili novo vodstvo. Novi predsednik društva je postal Boštjan Fielih s Črnivca, novi strokovni tajnik pa kmetijski svetovalec Andrej Vari. V upravnem odboru so še Boris KunSiČ s Pemikov, Darinka Pogačnik z Bleiske Dobrave, Jože Fez- Boštjan frellh dimik z Dovjega, (anez Čop Frclih in poudaril, da je v go- vedorej i naj večj i proble m velika negotovost, ki jO povzroča padanje cen. Boris KunšiČ, ki je deset let vodil dništvo, je dejal, da je društvena dejavnost v zadnjih dveh letiii nekoliko za-• stala, kljub temu pa so lani o ga sejma v Goniji Radgoni in v Riedu. Čeprav so že raz- m ali. da bi se Andrej Vari kranjskemu drušhoi, so se raje odloČili za oliranitev svojega dništva. Občni zbor so izkoristili tudi za izobraževanje. Franci z Rodin, Anton Medja z dijo štirideset govedi, od vključili tudi njihove otroke Pavlin, svetovalec za živino- Gorjuš, Jože SokliČ s Sela, tega dvajset krav. Kot pred- oz. vnuke. "Gorenjski rejci rejo v KGZ Kranj, je predaval Edo Podpedan z Brezij in sednik dnuštva se bo zavzel, zaradi majhnih kmetij, veli- o spremembah pri neposred- Matej Krajne iz Ljubnega. da bi v naslednjih štirih letih ke posestne razdrobljenosti nih plačilih v obdobju 2007- Novi predsednik Boštjan na Zgornjem Gorenjskem in težkih naravnih razmer 2013, Igor Stanonik, ki v za- Frelih je diplomirani inženir živinoreie in bodoči gospo- pripravili razstavo govedi in ne moremo konkurirati rej- vodu vodi oddelek da bi v dnjštveno dejavnost cem iz držav z veliko boljši- zivmoreje, pa o prireji mleka in kontroli dar na kmetiji, na kateri re- poleg gospodarjev kmetij mi pogoji, " je deja! Boštjan prireje na Gorenjskem. GORENJSKI GLAS petek, 20. septembra 2006 FIN i 21 cveto.zaplot nik @g-giös. s/ Vizija Telekoma Slovenije Prv! Ljubljanska borza je bogatejša za Telekom Slovenije, družba pa je pred novimi izzivi. IGOR ŽERI/^v zelo pomemben dogodek in hkrati velik izziv. Sprej sti, je bil V5e doslej iz povsem ....................................... nerazumljiv razlc^ov zapr- Izubijana • "Uvrstitev na bor- ta delniška družba, z njegovi-zo je za Telekom Slovenije mi delnicami pa se je trgovalo izključno na sivem trgu. Zaradi nerazumljivega smo pravila, ki veljajo na ravnanja, s katerim so dose-organiziranem trgu kapitaia. danje viade preprečevale uvr-s dmer naše poslovanje do- stitev Telekoma Slovenije v biva nove dimenzije," je na boreno kotacijo, so bili oško-ponedeljkovi tiskovni konfe- dovani predvsem mali delni-renči poudaril Bojan Dre- čarji. Cena delnic je bila na melj, predsednik uprave Te- sivem trgu zagotovo bistveno lekoma Slovenije. Njihova nižja, kot bi sicer bila na bor-delnica bo s prvim oktobrom zi. Vodstvo družbe je že pred uvrščena v kotacijo Ljubljanske borze. "Delnica Telekoma Slove-nije bo prispevala k boljši po- iremi leti imelo vse pripravljeno za uvrstitev Telekoma Dr. Marko SImonetI in Bojan Dre melj na Ljubljansko borzo, vendar je tedanja vlada Antona okrog 75 tisočakov za delni- nudbi kakovostnih vrednost- Ropa. v kateri je bil za infor- co, borzni analitiki pa napo- nja» zmagujemo na trgu elektronskih komunikacij, i Kran) I SKB banka skoraj podvojila dobiček : SKB banka Je v letošnjem prvem poletju z rednim poslova- ; njem ustvarila 3.35 milijarde tolarjev dobička, kar je 83 od- I stotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Obseg posojil je : bil v letoinjem prvem polletju za tretjino večji kot v enakem I lanskem obdobju, prihodki so občutno bolj porasli kot stro- 1 iki, letni donos na kapital pa je presegel 15 odstotkov. Pove-I čanje operativnih stroškov za 7,1 odstotka pripisujejo prjpra-: vam na uvedbo evra in odpravljanju Škode po lanskem vlo-: mu v več kot štiristo šefov. Prvim oškodovancem so izplaČa-: Ii odškodnino januarja letos» doslej pa so rešili 70 odstotkov primerov. Pri poslovanju s sefi so spremenili odpiralni čas, dostop do šefov ni veČ možen 24 ur na dan, ampak le ob delavnikih od 7. do 19. ure. Banka ima v vsej Sloveniji 57 poslovalnic, junija jo je odprla tudi na lesenicah. C. Z. : KfiAHi I i Občutna pocenitev naftnih derivatov i V torek so se v skladu 2 vladno uredbo spet spremenile malo- ; prodajne cene naftnih derivatov, tokrat so se občutno zniža- i le. 95-oktanski motorni bencin se je pocenil za 21,7 tolarja, na : 233,3 tolarja za liter, 98-oktanskl bencin pa za 21,9 tolarja, na : 236,6 tolarja. Cena dizelskega goriva se je znižala za 8,8 tolar- : ja in po novem znaša 230,6 tolarja, za liter kurilnega olja pa je nih papirjev na borzi, ki s macijsko družbo zadolžen vedujejo, da bo njihova cena dosegamo vedno boljše po- • *reba odšteti 147,2 tolarja za liter ali za 10,9 tolarja manj kot tem postaja zanimivejša za minister dr. Pavle Gantar, to po uvrstitvi na borzo prese- slovne rezultate in povečuje- • P'"®^ pocenitvijo. C. Z. domače in tuje portfeliske preprečila. gla sto tisočakov. mo vrednost podjetja," je z • vlagatelje. To je dobra novica Tokrat se je Telekomova "Svojim delničarjem ganljivimi besedami sklenil ! jesENice predvsem za Številne manjše uprava, ki jo od letošnjega bomo morali v skladu s pra- svoj govor Bojan Dremelj. vlagatelje, ki bodo s tem prvič dobili možnost, da z delnico marca vodi Kranjčan Bojan vili posredovati vse relevant- Poslovni sistem Telekom • : RM Video V stečajnem postopku Dremelj, sicer pa nekdanji Telekoma trgujejo na organi- pnd mož konkiu^nčnega Si- ne informacije, na podlagi katerih bodo lahko vrednotili Slovenije, ki se po napovedih • Okrožno sodišče v Kranju je 4. septembra začelo stečajni vlade Janeza Janša sooča z iz- I postopek za podjetje za videofilme, informatiko, trgovino in ziranem trgu na pregleden mobila, uspela prebiti v borz- našo delnico oziroma svojo zivom privatizacije in iskanja • poslovne storitve RM Video z jeseni c. Za stečajnega u prav i- način," je poudaril dr. Marko no koladjo. Delnica TeJeko- naložbo. Na nas, ki vodimo strateškega partnerja, je lani • telja je določilo Janka Mačka iz Zvirč. Dolžnike je pozvalo k Simoneti, direktor Ljubljanske borze. Telekom Sloveni- ma je v zadnjih tednih moč- družbo, in na vseh zaposle- imel za 165 milijard tolarjev ] takojšnji poravnavi dolgov in upnike k prijavi terjatev, za kar no pridobila na vrednosti, saj nih je, da Še naprej izboljšu- prihodkov in je ustvaril 23 - imajo dva meseca časa. Narok za preizkus terjatev bo lO. ja- je, ki je v večinski državni la- se cena na sivem trgu giblje jemo učinkovitost poslova- milijard tolarjev dobička. nuarja prihodnje leto. C Z. .9 OBČINA 6LED Cesta svobode 13,4260 Bt^D Na podlagi 56. in 1. odst. SS. čtena Zakona o javnih {Uradni Tist RS, št 32/2006 - uradno prečiščeno 2JU - UPB2) OBČINA BLED, CESTA SVOBODE 13. objavlja javni natečaj za prosto delovno mesto 10- 4260 BLED VISJI/A SVETOVALEC/KA za pravne zadeve Delovno mesto je opredeljeno kot uradniško delovno mesto. Delo se latiKo opravlia v rtazfvlh: višji/a svetovalec/ka IL višji/a svetovalec/ka I. Delo se bo opravljalo v Občini Bled. Cesta svobode 13. 4260 Bled. Vsebina dela. ki se bo opravljala na delovnem mestv:. - vodenje najzahtevnejših upravnih postopkov - priprava in sodelovanje pri pnpravi občinskih predpisov • sodetovanje pn oblikovanju sistemskih rešitev in drugih najzahtevnejših grad^ • nuđenje pravne pomoči županu» zaposlenim v občinski upravi In organom občine - vodenje zbirk občinskih predpisov In aktov 12 občinske pristojnosti - phprava informacij, poročil in drugih zahtevnih gradiv - opravljanje dnjgihzć^tevnelsih nalog s področja pravnih zadev. Pogoji, ki jih morajo kandtdatl/ke izpolnjevati za opravljanje dela: - univerzitetna izobrazba pravne s/neri - najmani 4 leta delovnih izkušenj - znanje uradnega jezika - poznavanje dela z računalnikom fWord, Excel...) - driar^ni izpit iz javne uprave - strokovni izprt iz upravnega postopka Poleg navedenih pogojev morajo kandidatt/ke izpolnjevat; še naslednje pogoje: - državljanstvo Repu b^ke Slovenije - da k«ndidat/ka ni bila pravnomočno obsojen/a zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preaanjd po uradni dolžnosti» in da ni bil/a ob-so;eo/a na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev • da zoper kandidata/ke ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, kf se preganja po uradni dolžnosti. i naslednja K prijavi morajo kandidati/ke dokazila o izpolnjevanju pogojev: - fotokopijo dokazila o Izobrazbi - fotokopijo delovne knilžice oz. druge verodostojne listine, iz katere je razviden čas opravlja- dela tn stopnja izobrazbe • fotokopijo potrdila o opravljenem državnem izpitu iz javne uprave - fotokopijo potrdila o opravijenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka - fotokopijo dokazila o opravljenem pravosodnem izpitu • fotokopijo dokazila o državljanstvu. Kandidatf/ke lahko vlogi prrložijo ptsno izjavo, da niso bili/e pravnorT>očno obsojenl/e oz. da zoper njih ni vložena pravnomočna obtožnica. V primeru sklenitve pogodbe o zs^slitvi bo kandidat/ka m> ral/a priložžti potrdilo Ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti in potrdilo pristojnega sodišča, da nI v kazenskem postopku V skladu z 89. členom Zakona o javnih uslužbencih lahko za delovno mesto kandidira tudi oseba» ki nima opravljenega državnega izpita iz javne uprave» pod pogojem, da bo navedeni izpit opravila najkas« neje v enem letu od sklenrtve delovnega razmerja. Pisne prijave z zahtevanimi dokazili in opisom dosedanjih delovnih izkušenj je potrebno vložiti v roku 8 dni. Osem dnevni rok začne teči prvi naslednji dan po objavi. kandidati z opravlje- nim Prijave, iz dat/ka i postopek. pn izbjn bodo državnim izpitom ne tro mogoče razbrati, da kandi-pogoje, ne bomo uvrstili v izbirni Prijava se vloži na naslov: Občina Bled» Cesta svobode 13, 4260 Bled s pripisom "JAVNI NATEČAJ ZA ZASEDBO DELOVNEGA MESTA". Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom In ^-mesečnim poskusnim delom. Informacije o Ezvedbi javnega natečaja dobite delovni dan v času od 8. do 12. ure na telefonsk številki 04/575 01 30 (Bojana Por). Poslanstvo finančnega svetovalca Kaj je naloga finančnega svetovalca? Oseba, ki opravlja ta poklic, mora svoji stranki pomagati ugotoviti dejansko finančno stanje. Narediti mora strategijo za doseganje kratkoročnihr srednjeročnih In dolgoročnih ciljev, svetovati naložbe, ki bodo ustrezale zastavljeni strategiji upravljanja osebnega premoženja. Vse to mora storiti strokovno in povsem neodvisno. Edina njegova priorrteta je stranka. To je teorija. V praksi predvsem neodvisnost svetovalca mnogokrat sepa. Razloge za to gre skati v tem, da se poklic finančnega svetovalca v Sloveniji šele razvija. Poglejmo čez meje Slovenije. Družine se poleg svojih zdravnikov, odvetnikov, avtomehanikov odločijo tudi za svoje finančne svetovalce. Njihova naloga je sveto vati in ne prodajati finančne produkte, financirajo se predvsem iz pogodb, s katerimi stranke zakupijo njihov čas. Torej svetovalcem n i potrebno prodajati. V Sloveniji so razmere drugačne. Če želi svetovalec preživeti, mora prodati tisto, kar svetuje. Prodaja pa lahko samo produkte, za katere ima dovoljenje. Tu pa je že tanka linija med svetovalcem in prodajalcem. Bistvena razlika med njima je, da prodajalec ni plačan in pogostokrat ni niti usposobijen za analiziranje vaših finančnih ciljev, plačan je samo za trženje fi' nančnih produktov. Mafo je svetovalcev. lahko delujejo brez prodaje. Pozorni morate dejan.kilar@asi8la-skuplna.8i, torej biti na to, da vam svetovalec lahko pon ud i tel. št.: 041 /521 510 vse produkte, ki so v Sloveniji na voijo - je neod- visen, ima opravljene vse izpite, ki so za opravljanje tega dela potrebni in da vam ponudi dolgoročno sodelovanje. Po teh in svojih kriterijih izberite svojega in z njim razvijajte strategijo upravljanja lastnega premoženja. Zastavljene cilje v finančnem smislu boste bistveno lažje dosegli s pomočjo finančnega strokovnjaka, ki bo skupaj z vami izdelal finančni načrt, prilagojen vašim željam, potrebam, zmožnostim in tudi ročnosti ciljev. Sode- V Sloveniji je na voljo ogromno različnih fi- g^^^^ke In svetovalca je dolgoročne r«r- nancnih produktov. Med najbolj znanimi rn uporabljenimi so bančni produkti, vzajemni skladi, zavarovanja, delnice, obveznice,... Po- ave, saj se vsi dejavniki, ki so vključeni v posamezni finančni načrt čez čas spremenijo. Pravi finančni svetovalec bo skrt)el. da boste hvalno je, öa se vedno vec ,udi zaveda pomenv ^voj finančni načrt spnstno prilagajaJi spremem- bnosti skrbt za svoje finance in da jih ne smejo prepuščati naključju. Veliko je literature, knjig, kjer lahko sami ugotovite, kateri produkti od bam, kj lahko precej vplivajo na stanje vašega premoženja, (n ne pozabite, nihče ne pozna vaših potreb bolje kot vi sami In vi sami jih znate zgoraj naštetih so pnmemi za vas. Pred končn- ^^j^olje zadovoljiti. imi odločitvami pa se je pametno posvetovati s strokovnjakom. Prihranili boste čas in denar. Dejan Kilar, finančni svetovalec i Vi HALO-HALO, KAŽIPOT info^ß-glas.si GORENJSKI GLAS petek» 2.Q. septembra 2006 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 .i \DtjjfmjfT.o p« jf pto(»u Ö0, fak« Ö4/20M2 13 01*0:10 «d 2oiia»» 1 H Cr^riiv 11 li DOutfK&od oci^Kn^nagrijas «rvD'iki ijr^etio "J JANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4i40 RADOVLJICA. T£Lr 04/53.15-249 Nakupovalnf izlet • Madžarske toplice 23. ^o.' • s. T.. 6. 11. • '2. n.: Trst 12. 10.; Lenti 2i. lO.; 10., 2. 11 Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE PaintbalI party 2006 Jesenice • Jutri, v soboto, bo v kamnolomu Podmežakla (Jesenice) potekala prireditev z naslovom PaintbalI party 2006, ki jo pripravlja IZHOD - društvo za izobraževanje In zabavo mladih s podporo MCJ. Popoldansko dogajanje bosta popestrila koncerta dveh glasbenih skupin. Bless The Deaf ter TubeStone. Prijave zbirajo v MCJ vsak delovnik med 16. in 17, uro. Prijavnice lahko dobite na spletni strani paint-ball.izhod.si ter na naši spletni strani www.mc-jesenice.si. Za otroke v knjižnicah Jesenice - Občinska knjižnica Jesenice, otroški oddelek, prihodnji teden vabi na ustvarjalne delavnice: v ponedeljek od 16. do 17.30 - reliefna slika; v torek od 14. do 15.30 • rišemo in barvamo; v sredo od 16. ure do 17.30 • izdelajmo poižka in metufja; v četrtek od 15, do 16.30 • zašijmo in posÜkajmo robček in v petek od 16- ure do 17.30 • igrajmo se. Koroška Bela • Podružnica Koroška Bela vabi otroke na ustvarjalne delavnice v torek od 15. ure do 16.30. Hruška - Podružnica Hrušica vabi otroke na ustvarjalne delavnice v sredo, 4. oktobra, od i6. do 17.30. Jesenski semenj Kranj • Turistično društvo Kranj prireja jutri» v soboto, Je» senski semen). Prireditev bo potekala v starem delu mesta Kranja, na Glavnem trgu pri vodnjaku, od 8. do 13. ure. Sadovi sadovnjaka Sorica - V Sorici se bo v nedeljo, 1. oktobra, ob 14. urt začela prireditev Sadovt sadovnjaka. Odprli bodo likovno razstavo, zaigrali bodo godbeniki Pihalne godbe Alples, sledil bo turni program, prikaz predelave in pokušina sadja, zabaval pa vas bo tudi SesniŠkI kvintet. Kinološka prireditev škofja Loka • Kinološko društvo Ovčar Škofja Loka prireja v okviru praznovanja Tedna turizma v Škofii Loki jutri, v sobot, AVTOHIŠA KAVČIČ d.0.0. pooblaščeni serviser za vozila PEUGEOT zaposli ANTTOMEH ANIKA Če imate ustrezno izobrazbo in vsaj dve leti izkušenj, vas vabimo, da se pridružite mlademu kolekcivu. Delovno razmerje bomo sklenili za določen Čas z možnostjo sklenitve za nedoločen čas. VaSe ponudbe z dokazili o izobrazbi In kratkim opisom delovnih iz k u sen j priča kujemo najkasneje do 14. oktobra 2006 na naslov: Avtohiša Kavčič, d.o.o.. Milje 45.4212 VUoko Pihalni orkdstar Lesce vabi k sodelovanju dirigenta/dirigentko. Pogoj: uspešno opravljena avdicija in razgovor Ptsne prijave s kratkim življenjepisom pošljite do 10. oktobra 2006 na naslov: Pihalni orkester Lesce, Poljska pot 11, 4240 Radovljica. V prijavi navedite telefonsko Številko, da se bomo dogovorili za avdicijo. Morebitne podrobnejše informacije dobite pri predsedniku po telefonu 041/556 211. LOTO Rezu tat 78. kroga - 2 7. 9. 2006 2, 8, 9, 12, 28, 33, 35 Lot ko: S749C IS Garantirani sk ad 79. kroga za Sed mico: 29.000.000 S Predv deni sk ad 79. kroga za Lo iko: 212.000.000 SIT ob 10. uri na Mestnem trgu kinološko prireditev s pred« stavilvijo dejavnosti društva. 2. Vita ekopraznik Na Wo - Jutri, v soboto, bo v Vita Centnj Naklo ob 9, uri otvoritev praznika, začetek sejma, predstavitev eko izdelkov, pokušine hrane in drugih zanimivosti na stojnicah v sodelovanju z društvom AJDA Gorenjska ter SVETLIN, pnDjekta Skupaj za zdravje Človeka in narave, Biotehniško šolo, CTRP Kranj in drugih. Ob 10. uri bo predavanje Sožitje z naravo • spoznavanje energijskega sveta, zdrave prehrane in pridelave, predava Marija Novak; ob 11.30 Pomen eko gradnje in biodinamične prehrane za zdravje Človeka in narave, predavata Mihaela Zalokar ter Franci Zavodnik; ob 13.00 Bodite upornik - kupite krive kumare, predava Sanja Lončar. Ogled svetovnih zborovskih iger Greznica • Mešana pevska skupina Dr. France Prešeren in Kulturno društvo dr. France Prešeren Žirovnica - Breznica vabita na ogled filma z naslovom 4. svetovne zborovske igre, ki so julija potekala na Kitajskem, v Xiamenu. Predstavitev bo danes, v petek, ob 19.30 uri v kulturni dvorani na Breznki. Praznovanje krajevnih skupnosti Križe - Ob spominu na 62. obletnico okupatorjevega požiga gorske vasice Gozd praznujejo krajevne skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično. Spominska slovesnost bo v nedeljo, 8. oktobra, ob n. uri pri Planinskem zavetišču v Gozdu. IZLETI Trupejevo in Maloško poldne Kranj - Planinsko društvo Kranj vas vabi v soboto, 7. oktobra, na planinski izlet na Trupejevo in Maloško poldne. Na pot boste odšli izpred hotela Creina v Kranju ob 7. uri. Skupne zmerne hoje bo 7 ur. Na izlet se lahko prijavite v društveni pisarni na Koroški cesti 27 ali po tel. 041/879 312 • Marjan do četrtka, 5. oktobra. Število mest je omejeno. PROSTA DELA študentje,dijaki www.ms-kranj.sj SA ^ V Vrata Kranj • Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo v Četrtek, 5. oktobra, na pohod v Vrata 2 ogledom slapu PeriČnik. Odhod posebnega avtobusa bo ob 8. uri Izpred Creine. Predvidene hoje je 3 ure In pol. Hrano In pijačo imejte v nahrbtnikih. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 2. oktobra. Zatrnik-Brjanca-Rtično-Bled Žirovnica • Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na planinski pohod Zatrnik-Brjanca-RtiČno-Bled v torek, 3. oktobra. Zmerne nezahtevne hoje bo okoli 4 ure. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z avtobusnih postaj od Begunj do Brega. Prijave za pohod sprejema Mici Legat po tel.: 040/737 562. Na slovensko obalo Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica organizira včetrtek, 5. oktobra, izlet na slovensko obalo z ogledom Pirana in Portoroža, vožnjo z ladjo ob slovenski obali in ribjim piknikom. Odhod avtobusa bo predvideno ob 7.30 z avtobusne postaje v Žirovnici. Prijave za Izlet sprejema MIci Legat po tel.: 040/737 562, V Lenti in Banovce Preddvor • Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje Člane in druge v soboto. 14. oktobra, na avtobusni izlet; dopoldne po nakupih v Lenti na Madžarsko, popoldne na kopanje in kosilo v Terme Banovci, Prijave sprejemajo poverjeniki, v društveni pisarni pa v sredo, 4. oktobra, ob 10. uri. Na Matajur Tržič - Vodniški odsek PD Tržič vabi v soboto, 7. oktobra, na 1.642 metrov visok Matajur. Odhod avtobusa bo ob 6. url izpred OŠ Tržič. Prijave In informacije do četrtka, 5. oktobra, po tel.: 04/5971 563. jurčič&Co.. d. O. 0 Bo d ovij 4220 Škofja Loka zaposli: 1. več voznikov tovornih vozil (m/ž) za mednarodno Špedicijo 2 opravljenim vozniškim izpitom kategorije C in E ter NPK. 2. avtomehanika (m/ž) 3. avtoličarja (m/ž) Pod 1, 2 in 3: Kandidati naj pisne vloge s priloženimi dokazili naslovijo 2006 ij po tel. 041/761 400 (Valentin), KRČNE ŽILE, ODPRTE RANE? M MIO« «f. iOM 05/640 02 33 Po Koroškem Žabnica, BHnje > Društvo upokojencev Žabnica-Bitnje vabi n. oktobra na izlet po Koroškem. Odhod avtobusa bo ob 6.30 izpred vseh avtobusnih postaj od Virmaš proti Kranju. Prijavite se do srede, 4. oktobra, oziroma do zasedbe avtobusa od 13. do 15. ure po tel.: 23 11 932 - Mara Pečnik. OBVESTILA Planinske postojanke PD Javornik-Koroška Bela obvešča, da sta planinski postojanki Dom Valentina Staniča pod Triglavom in Prešernova koča na Stolu zaprti. Kovinarsko kočo v Krmi pa bomo zaprli danes, 29. septembra. Informacije po CMS: 051/345 806. PD Jesenice obvešča obiskovalce gora in planinskih postojank, da se 1. oktobra zapirata Koča na Golici in Zavetišče pod ŠpiČkom. Podrobnejše informacije dobite po tel.: 04/58 66 070. Krvodajalska akcija Domžafe - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo kn/odajalska akcija za Domžale potekala v ponedeljek in torek, 2. in 3. oktobra. Vpis v programe in krožke Kranj • Društvo upokojencev Kranj, Univerza za lil. Življenjsko obdobje vabi k vpisu v izobraževal no-ustvarjal ne pro- grame oz, krožke: angleščine, nemščine, španščine, italijanščine, umetnostne zgodovine,. Zgodovine in etnologije, likovno-kiparski kotiček. Prijave sprejemajo do 3. oktobra v pisarni društva na Tomšičevi 4. Plavanje za upokojence škofja Loka • Iz Društva upokojencev Skof]a Loka obveščajo, da bo i6. oktobra začel obratovati bazen v Centru slepih in slabovidnih. Vse dosedanje udeležence in nove kopalce, ki se za novo sezono še niso prijavili, vabijo, dalo naredijo čim prej. Obratovalni čas muzejskih zbirk äkof]a Loka - Iz Loškega muzeja obveščajo, da bo od 2. ok* tobra muzej za obiskovalce ob ponedeljkih zaprt, odrt pa bo od torka do nedelje od 10. do 18. ure, PREDAVANJA Osupljive najdbe Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje z avdiovlzua nimi predavanji Osupljive najdbe do preklica v Gimnaziji Kranj, učilnica 9, jutri, v soboto, bosta ob 9. uri na sporedu dve predavanji; O inteligentnem načrtu in Ali se radi pogovarjamo? Predavala bosta Franc Novak in Jože jensterle. Vstopnine nI. Trajnice, Patagonija Podvin • Na Vrtnariji Reš v Podvinu bo danes, v petek, ob 17. uri zanimivo srečanje, Bernarda Strgar Satler bo predstavila nove trende v rabi trajnic. V okvifu popotniških predavanj Z nami na pot pa bosta v ponedeljek, 2. oktobra, ob 17. uri ^aja In Andrej Kolar strnila svoje vtise iz Patagonije. m do KONCERTI Koncert planinskih pesmi Sveti Peter • Moški pevski zbor Podnart pod vodstvom genta Egija CaSperSiča vabi na koncert planinskih in moljubnih pesmi. Koncert bo jutri, v soboto, ob 10.30 SankaŠki koči pri Svetem Petru nad Begunjami. Sem pevec Brezje pri Tržiču - Kulturno društvo Sv. Janeza Krstnika Iz Kovorja vabi ob lo-letnid delovanja na koncert Sem pevec. Koncert bi jutri, v soboto, ob 20. uri v dvorani doma krajanov na Brezjah pri Tržiču. Vstop je prost. RAZSTAVE Razstava lončarskih izdelkov Šenčur • V lončarskem ateljeju bo v torek, 3, oktobra, ob 18.30 v Muzeju Občine Šenčur otvoritev razstave del, ki so nastala na 1. Mednarodni koloniji umetniške keramike Šenčur 2006, ki je potekala od 1. do 10. Julija v Voglja s folklorno Razstava ročnih del Naklo • Društvo upokojencev Naklo skupino vabi ljubitelje ročnih del na odprtje razstave, ki bo danes, v petek, ob 16. uri v Domu janeža Filipiča v Naklem. Razstava bo odprta še v soboto in nedeljo od 8. do 18. ure. CORENISKI GLAS petek, ao. septembra 2006 RADOSTI ŽIVLJENJA i n/b@g-gia5. si 23 Dežniki Dežniki s sirom in slanino Široki rezanci z dežniki in grahom Za j oseb potrebujemo: 50 Za 4 osebe potrebujemo: 4 ve^e klobuke dežnika, 24 Uifi' dag Širokih rezancev, j žlico kih rezin slanine, 24 paličic masla, i manjfo čebulo, 2 boris R^rgaytt betu» ni bojazni, da bi jih za- sira, sol, sveže mlet poper. menjali $ strupenimi goba- manjša klobuka dežnika, 5 tik kuhanega ff^ha, 2 di slad- Dežniki so ena izmed naj- mi. Pri mušnicah obročka Klobuke dežnika očistite» ke smetane, j žličko sesekljane- okusnej§ih vrst gob, kar jih ne moremo premikati po jih razdelite na šest delov in ga peteršilja, sol, sveže mlet po-p02namo. Ločimo več vrst betu» ker prej odpade, tintni- jih solite ter popoprajte. Na per. parmezan. dežnikov, orjaške» rdeče, ce, za katere je možno zame- vsak del položite paličico sira poljske, bele in seskaste, ki mati mJade, še ne odprte in zavijte v rezino slanine. Široke rezance skuhajte v pa so vsi po vrsti užitni. Naj- dežnike, pa so prav tako užit- NaJožite jih na pekač in peci- slanem kropu in jih odcedi-pogosteje rastejo v gozdovih, ne. Uporabljamo samo čvr- te 15 do 20 minut pri 200 te. Medtem na maslu poste-ziasö ob robovih v travi, na ste klobuke, pa še teh ne su- stopinjah Celzija. Takoj po- gozdnih travnüdh, pogosti pa so od sredine poletja pa rovih, vsaf ne v večjih količinah. Kadar uživamo dežni- strezite s pire krompirjem. vse do pozne jeseni. Klobuk ke, ne uživamo alkohola, ker Dežniki na žaru je velik 10 do 26 centime- dežniki preprečujejo raz- Crov, sprva jajčast, kmalu se gradnjo le-tega v telesu in se Za 4 osebe potrebujemo: 4 sesekljan peter klenite sesekljano čebulo, dodajte oprana in na kocke narezana dežnika, čisto malo popražite, zalijte s sladko smetano, dodajte grah, in solite polkrožno razširi, nato zrav- zaradi tega lahko zastrupi- vei^t klobuke dežnika, nekaj ter popoprajte po okusu. mo. Pri nas je že v navadi, da vejic peteršUja, 3 široke Česna, 2 Omako prevrite, dodajte ku-jih cvremo z drobtinami na ekstra deviškega oljčnega hane rezance, premešajte in na, na temenu pa ostane topa, rjava grba, ki je skoraj gladka. Proti obrobju so pokriti z vse bolj redkimi, rjavimi kosmiči ali luskami. Meso je belo, vLaknasto, žilavo zlasti v betu. na zraku ne pordeči, vonj irx okus ima po lešnikih in orehih. Ker ob- dunajski način, žal se radi olja, sd, sveže mlet poper. postrezite z naribanim par- prepojijo z maščobo, zato ne prenesejo dolgotrajnega pe- mezanom. Dežnike operite, jih osuši- čenja ali cvr^a. Lahko jih pri- te na prtiču, solite in popo- Krompirjeva zloženka pravimo v juhi. jih na hitro prajte ter natrite s seseklja- ^ dežniki in porom podulimo, pečemo ali ocvre- mm česnom in peteršiljem. mo. Manjše, še zaprte pri- Z obeh strani jih na hitro Za 4 osebe potrebujemo: 50 staja več podobnih, užitnih merke, lahko tudi pohiLmo, specite na žaru, pokapajte z dag olupljene^a krompirja, 25 vrst dežnikov, ki imajo stari za konzerviranje pa niso pri- oljčnim oljem in takoj pos- dag dežnikovih klobukov, 1 tiden, premakljiv obroček na memi, ker so pretrdi. frezite. ve^i por, 2 žlico sesekljanega peteršilja, j žlico masla, ; dl mleka, 2 dl sladke smetane, sol, sveže mlet poper. Olupljen krompir narežite na tarJce rezine, mu dodajte na kocke narezane dežnike, dobro očiščen in na kolobarje narezan por, sesekljan peteršilj in solite ter popoprajte po okusu. Vse skupaj dobro premešajte, stresite na z maslom po-maščen pekač, prelijte z mešanico sladke smetane in mleka ter postavite v na i$o stopinj Celzija ogreto pečico in pecite eno do eno uro in pol, odvisno od vrste krompirja. Pečeno narežite na rezine in takoj postrezite z najljubšo solato. ZELENO CVETOČE ICOR Pavlič konskimi rožami: bodisi z strukturnimi rastlinami ... modrim krompirjevcem, Id Skratka, če imate bujno do- tvori kontrasten barvni na- mišljijo, imate tagetes, ki je sad, ali z belo gavro, s pelar- neobčutljiv za bolezni, posa- gonijami, ali pa 2 zelenimi jen v vsaki zasaditvi. Tagetes Poletni dnevi kar trajajo. getes je enoletna rastlina, ki topli in sončni privabljajo čebele na polne cvetoče gredice. Vrtovi kar žarijo v pisanih barvah cvetja. Tam, kjer je okolica hiš in cvetličnih gredic zasajena z enoletnicami, je kot cvetoča preproga, sploh ni videti zemlje. In prav tagetes, ta trpežna enoletnica, naredi Čudovit jo vzgajamo iz semena. Rastlina ima nazobčane liste in cvetove, ki jih imenujemo koški, v vseh odtenkih rumene, oranžne, r^ave ali v kombinaciji teh barv. Rastlina ima tudi značilen zelo močan vonj. Nekatere sorte so nastale z žlahtnjenjem in so lahko tudi do 80 centime- ambient marsikateremu trov visoke grmaste rastline, vrtu, Tudi žametnica ali So hvaležne rože, uspevajo smrdljivka jo imenujejo. Če tudi posajene v posode, imajo posadite v zelenjavni vrt, jo rade sončna mesta in cve- vam bo zagotovo pregnaia tijo Se pozno v jesen, Uniä listne uši. V divjini Amerike jih šele močna slana. Ker so s uspeva okrog 30 vrst divjih postale zelo modne rastline, ? različic, ena sorta uspeva jih sadimo tudi v korita v ^ tudi v našem Primorju. Ta- kombinaciji z drugimi bal- KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Dan ca Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: cvetačna jufia, rdeča postrv z ze[enjavo v foliji, krompir v koscih s peteršifjem, endivija s paradižnikom, jabolčna pita; Večerja: narezek s kuhano dimljeno kranjsko klobaso in sirom, pečene paprike, zrnat kruh. Ponedeljek • Kosilo: polnjene paprike, pire krompir, endivija z rukolo in naribanim korenčkom; Večerja: jajčne omlete s čebulo tn paradižnikom, kumarična solata s kislo smetano^ Čebulni kruh. Torek • Kosilo: kremna juha iz bučk, rižota s telečjimi kosci in zelenjavo, zeljna solata s krompirjem in korenčkom; Večerja: široki rezanci s skuto in orehi, kompot. Sreda • Kosilo: vampi po tržaško, polenta, endivija s paradižnikom in kumaro, grozdje; Večega: radič z vročim krompirjem, hrenovke na žaru. Četrtek • Kosilo: grahova kremna juha, pečen piščanec, ze-enjavni riž, melana solata; Večerja: mlada goveja jetra na žaru, endivija s krompirjem. Petek • Kosilo: paradižnikova kremna juha, zrezki morskega psa (ali drugi fileti) po pariško, paradižnikova solata s kapra-mi tn belim sirom, sadna kupa z vanilijevim sladoledom; Večerja: narastek s Špageti, zelenjavo (bučke, jajčevci, paprika, paradižnik) in sirom, mešana solata. Sobota • Kosilo: zelenjavna juha, ČevapČiČi in pleskavice na žaru, kajmak in česnova omaka za prilogo, kumarična solata s krompirjem, koprom in kislo smetano, biskvitne rezine z breskvami ali nektarinami; Vd terapija, kj sojo znanstveniki razvifr za lajšanje razircnih težav astronavtov. Gre za inovacijo, ki ugodno vpIK'd na nale celtce - izboljšuje fzkonTČanje kisika in s tem oživlja ter obnavlja njihovo prvotno funkcijo. Dokazano je, da magnetno resonanč- na terapija krepi Človekov rmuruki sistem, izboljšuje presnovo in izločanje stnjpenih snovi iz telesa, normalizira srčni utrip, pospesuje celjenje ran in lajla bolečine, pomaga pri zdravljenju kožnfh problemov in stimulira obnovo kosti in hrustanca, Če navedemo /e najpomembnejše prednosti. Vredno preizkusa. Kozmetični salon Evita, Dražgoska H, tiri Tel.: 04/510 60 40. mobi.: 041/23 20 20 ntnr rrttf t nraV it i SLIKANJE, MOZAIK. KERAMIKA Tel.: 04/515 05 90 www. me kon-lok a .s I 24 MALI OGLASI, OGLASI info (S>g-glas. si CORENISKI GLAS petek, ao. septembra 2006 KsKERN NEPREMIČNINE MMtrov (rg 12^4000 Td. 04/202 n 55,202 25 66 GSM »1A20 7CO. Em)i h^lterri^S) POSLOVNI PROVRI: OddamcK KftAN|: pisarn« v izmtd 1S5 rr\2 v pfitli^u ifi m2 v nadstropju^ obnovi* 10 leti. laitn« ptrütHia. cco» « 6 EUR/ftü (1458 SrT/m2). KRAN|: m<«lnd jedrc, 2 ptum I >610 20 fD2. souporaba Sf/C )n ^jne kuhinje» v 1 rtad*, obnova 2002, «na ■ 10 EUR/ma (2 39640 SrT/m2). ^ KRANJ: bližana, poslovni prostor 81 m^ i «f) prodor, v n nadstropju, letnik 2002. astnj parkuil£a, cena m 7< KftAN) proizvodni, skladtifni, prostori v izmeri cca. $000 m2 v pritliC}u in 5.00C m2 v u nad.. le(nik 1992, \2ko\ na vol^^ rnožnost nakupa podelrh, cena «420 tUR/rrr2 2a u nad (tdo.648,8 SrT/m2) In ^o EUR/mj za pritlt^e 5IT/m2}. V KRANJU: poslovni prostor v pritli^u v iz/r^en 35,$o rTi2, ob cesti s parkiriičem, letnik 93, cerva • 148 mSo ($1*759 ELIR)i možra uporaba kot Snovanje V KRANfU * proizvod no-s k lad I S^ni zoster ma v prftiiCju chj^fti. obn eta 2004. samostojen vhod, klimati, na voljo, cena m 131,802.00 ma (55oEUfi/m2^ Prodamo; MLAKA, na Criiu v naselju novefiih Hi. siar>oyanjska v lil. gr* hi 140 mz, pritli^e 150 m2 in n>a 113 m2), parcela 772 m2 na sonžni iokadji. pnmema Xuät za dvonanovan* jsko Kiio, možnost poslovne d^avnos^ ti, cena 842,0 mio SIT (175 262 EUR). QRULOVKA: stan. hi$a stara 45 lei. primerna ludi za dvodruf in$Vo h\ie. stan. povrima 270 m2. velikost parcele 1.000 m2, cpna ■ SiO mfo SIT (229.510 RAOOVgiCA, Uncovo' stan. hi&a cK^ fček v vei. m2, obnovljen teta 2002, na paroli 400 ma» v& pnključkj, cena ■ 21,0 mio Sn (87.651 EUR). VEL£SOVO: sUn. hfia letnik 1979, cca. ^ m2 na elaio [K. N in podstfeije). parc*(a ma, dva ločena stanovanja, cena • 44,0 mio srr (i8j.6o»£UR). ŠENČUR: stan. hiia, (etnik 60, uporat> ne povfiine aoo mi^ obnova v letu 2GC4, izdebna ktet, prrtli^ in mansar* dai parcela 900 ma, cena « 4^,0 mio SfT POONART (Talei): orunanca S^A^ spodaj bivalni prostor s icuhm|Oi zgoraj biiSä. stara ao let. poleg poknti nadstrešek z žarom, parcela 750 ma, ctna» VIRMANE: stan hiSa vel 9x11 m, (klet. prttii^e in mansarda)^ parcela 520 m2, einik 1965, obnovljena leta 2coo (stre* hi, ^sada, okna. vraU» tlaki), cena ■ 5J,o mio SIT (229510 £UR). ZEMgtIČA; Prodamo: 8a£dj: slav* parcela soo ma. ccna » T9171.20 Srr/m2 (80 EUR/ma). stav, parcela 1186 ma po 19171,00 SIT n v nadat* fei^anju parcdo 336 rrt2 po 239640 SfT ma po Conč* stav* parcelo 23.96400 Srr/nu (100 StiM vasi pod Krvaveam: stav. parcdo 530 mi za počitrJko hilico, cena ■ 22 7^ S1T/m2 (95 EUfi/m2)* STANOVANJA: Predamo: CORICE: tnsobno v pritličju hi&e8i ma, klet 8 terasa 14 m2 in 34 m2, vrt 227 ms, obnovljeno leta 2002, cena ■ 27,0 m 10 SIT (ii2.$$9 EUR). KRAN^i Vcxtovodni stolp: trisobno 71^73 m2 V4^ nad., obnova ddno 200^ vs^ priključki, na voljo po d^ovoroj, cena »27,0 mro SfT (112.669 SUR)» KRANJ» Zlate polje trisobno79,$ ma v i^u c»na»28.5 mlo SIT {118.928 EUR}. TR2iC) Bistri: trisobno 12s m2 v u hiSe, ^nova 86, cena « iifi mio 5IT (91.804 EUR) TRŽIĆ1 Zeleni« dvosobno 4&12 mz I. nad74 nad, obnova 300$, cena «19.0 mro Srr (79.286 £UR). r^EPREAlIČNINE RCAl ESTATE ^mai SVCT RE d.0.0. tm^f^ KaAaj VtlCM 12 4000 HAAmi TiU 04^eil'000 r^.: 04/2024^4 Sf .Si .sv^C«neprerDi^Aine si STANOVANIA pn>damo KRAN| • nova stanovania v poslovno stsnevanjskem objektu v bHÜnl vodovodna stoipa, od 39,55 m2 do 9040 ma. Stanovv^ bo^ zgrajena do iuifa 2007« Cene od 395^448 SIT (1.649^ EUR) do 441<886,57 $IT EUR}/mL Ogl^ ce v naü piami od porttdeljla do drtrtki od & doi7,yr«,^p^hp3od&adstropju< trisobno v velikosti 9s,6 ma, L 19C7, ba ^iće, vse , parccia 250 ma, garaža, parkfr-iivo takoj. Cena 24 mio SIT (100.150 EURL Kranj ^ v vrstni pozidavi Primskovo. ob Zadružni in Jelenčevi ulki sta na vo^o Se enoti dvojčkov s po 120 m 135 ma sta novanjske povrii ne • vse Ire^et podalfiane Parcele so od 35s do 357 rnz. Cerw od 39 do ^3.3 mio SiT ft62.744 EUR do 180.687 obe ne psacajo prov^zrje. ZEMgiSCE prhamo Podvin « Mošnje: 559 m2» sončna, ravna parccfa pravilne obifke v območju lokacijskega načrta novega naselja enostanovanjskih hiš. Cena 23.964 SIT/m2 (100 EUR) Zbilje: 818 m2, trikotna, ravna, na robu naselja, ob gozdu, asfalt do parcele. Cena 3^.153^00 SiT (130 EUR} /m2. Možer 1009 m2, ravna, ozka parcela z direktnim dostopom po asi^Hiran^ cesti. Podeželje^ lep razgled, 8 km iz Kranja proti Smledniku. Cena 26 j6o,oo SIT (110 EUR) /mz. Šenčur 462 m2, pravokotna^ ravna parcela ob Vefesovski cestt. Cena 31 153.00SIT (130 EUR) /mz. Podnart • Ovsiiet 856 m2, stavbno zemljiSče. gradbeno dovoljenje v pn* dobivanju, na parceli je 2e izkop za klet, sonina, lep razgled. Cena 15,7 mio S T (63.01t Sk. Loka • Sv. Duh: zazidljivo zemljiS^e, cca 700 ma skupaj s cesto, ravno^ Cena 3UU3,oO SIT/mz (130 ODDAMO po^ni prostor KRANJ • center oddamo 213 ma veliki priznan gostinski lokal s kuhinjo v cemru mesta, adaptirano t, 2002. zu-nanji vri, bar. kuhinja, skladiSini prostori, lokal je opremljen t vso gostinsko in kuhinjsko opremo. Pogoj za najem je odkup opreme za katero je cena 23.964.000,00 SIT {loaooo EUR). Najem se sklene tako). Cena najema 250.000,00 SIT (1.043 PRODAMO poslovni pmstor Kranj * Rup*; 211 v poslevm coni i objekt,!. 1950, uporaben za nezahtevno dejavnost. Parcela 1113 m2, priključki 2a plin, elektriko, vodovod, kanalizacijo in telefon, dostop nemoten, pri na avtocesto le oddalien s^ab mio wv/w.svet*nepfemia ču* do viti lokaciji, leto rzg. 1988, 3^ nad., pokrit parkirni prostor. Cena: 98.<5$3,76 EUR (23499 999^3^ SfT). KRAN) • Planina 1, enosobno, 37 m2. 3./3 nad., eto izg. 1987, lako; vselji* vo, opremljeno. Cena: EUR (17.150.000,00 SIT) KRANJ ' P anina II, enosobno. 53,6 mz, nad./7, I. 83. balkon. Cena ] 94.000 EUR [22.$26.i€o S(T). KRANJ ^ Šorlijevo naselje, trisobno, 55 m2,1. nad.j 69, balkon, jeno 01. Cena: 106.409,61 EUR 500.000^00 KRANj * Vodovodni stolp, dvosobno, $0 m2,1. nad., I. S9< s balkona, zelo dobra lokacija. Cena: 93.400^00 EUR (22.382.376,00 SIT). ' K9ANJ • CERKLJE, dvoinpolsobno, 80 m2. novogradnja, mfma okolica. | pritličje^ parkirišče. Cena: 123.t01.0e EUR (29.500.000,00 SIT). TR2IĆ RAVNfc trisobno, 62,7 ma, leto izg 1982, II. nadst Cena: 6%tio.QO EUR (16.499.198.40 SiT) ŠKOFJA LOKA obrobje mesta, dvosobno, 50 mz, v celoti adaptirano 2003, mansardno, sodobno opremi* jeno. takoj vseljivo. Cena 89.700 EUR(21.49SJO3SIT). PRODAMO ZEMLJIŠČA BRITOF: ekskluzivno prodamo več komunalno opremljenih parcel od 450-1035 m2. Cena* od 130 EUR/mz (31^153.2 SlT/m2). ODDAMO POSLOVNI PROSTOR KRANI • NAKLO, već novih, opremi- jenih, poslovnih prostorov, različnih velikosti (60000 m2}, klU matizirano, parkiriiča. prrmerno za pisarne ali drugo mirnejšo de* javnost Cena 10 EUR/m2/mes. (2396.40 5IT/m2/mes). KUPIMO KMETIJSKO ZEMg^SCE KRANJ • takoj lo stranko kuprmo enosobno stanovanja v Kranju na Planfni m dvosobno stanovanje z dvema kabi* neloma v nižjem nadstropju v Kran* ju. ^ OJTALO PONUDBO NEPREMIČNIN NA NAŠI SPI^mi STRANI Vabimo vas na otvoritev prenovljenega in razširjenega vrtnega centra KALIA na Zlatem polju! Na dan otvoritve ■50% popust na vse sadike In lončnice Otvoritev bo v torek, 3-10» 2006 ob 10. uri z željo, da bi se na otvoritvi srečali, vas lepo pozdravijamol *grmovnlce in okrasne rastline *lonČnice In okrasni lonci *vrtnd oprema *gnoii]a, substrati in sredstva za varstvo rastlin *hrana in oprema 2d male živali * cvetličarna in aranžiranje 'vsak mesec ugodna ponudba sezonskih izdelkov *s veto vanje strokovnjakov Vrtni center Kali» Glelwdsöva 29 Zlato Pelje. Kranj Odprto: Pon.-pel.: 7-00-19-00 SoDola: 7,00-13-00 Telefon: 04/260 7917 KALIA www.senienarna.si Kolcic^r^U/ hUÜT 5 AVO/ SJOUKI Hf Kolesarski kiub Sava Kran) organizma v soboto, 30. septembra 2006. v Spodnji Besn^ ct kolesarsko tekmovanje za 1. pokal Tadeja Valjavca vse rekreativne kolesarje do starosti 14 let, Šian 4.2 kilometra dolge krožne dirke bo ob 14. uri pred Gasilskim dor^om v domom 'C. L'- A- Spodnji Besnier nato pa bodo tekmovalci trikrat prevozili 1.4 kilometra dolg krog preko naselja Trata. Videmce. do Osnovne šote in nazaj do Gasilskega doma- Šiannine ne bo. pnjave pa sprejemamo od 13.00 do 13-45 na štartno dljnem prostoru pri Gasilskem domu 1. pokal Tadeja Valjavca Kolesarska tekma v Besnici Za več informacij pokličrte na 031/561-663 (Janez) wvvw.valio-kksava.com Lekarna Cerklje Trg Davorina Jenka 13, Cerklje telefon: 04 2016170 f Od 2. oktobra dalje bo lekarna Cerklje odprta od ponedeljka do pet od 7. ure do 19. ure in v soboto od 8. ure do 12. ure. i 4 i » % j 1 1 Lekorniike enote. Bled Zlatorog, Bohinjska Bistnca, Cerklje, Gorenja vasjesenke, Kranj, Kranjska Gora, Kropa. Lesce, Planina Pod^ubnik, Primskovo, Radovljica, Stražišće, Šenčur, Škofja Loka. Tržič. Železniki. Žm. Žirovnica : fiOfCTij^ lekarrv : Mvsv.gorenjska lekame.si : infc^orrnjske-kkame si C, Zeieimki, Lsn, rmarivna služba formativna slui^ba G al ens ki laboratonj Kontrolno analrzni laboratorij CORENISKI GLAS petek, ao. septembra 2006 MALI OGLASI info@g-glas.si 25 QA-NI CA NI, d 0.0, Mlakarjevi uhca lo; (OPC Šenčur), 420$ Uniuf pro DVOSOBNA 5TANOVAN)A KRAN)- PLANINA IIU damo dvosobno stanovanje^ lano v dvosobno stanovanje s kabi« aeiom, v limen $3,31 mz, slaro 23 eti obnovljeno I* ?002. opremljena kuhinja z belo tehniko^ balkon^ vsi priključka vpisano v 2.k., vseljivo po dogovoru» CENA: 25.000*000^00 SIT 004.323,15 EUR^ TR2(Č ^ CENTCR, v sUrome§£anski hiSi prodamo kompletno obnovljeno dvosobno stanovanje v izmeri $7,81 ni2. obn i nad. CK«o |e kalorimeter, te . prik juček, zaprta verandai PVC okna, kuhmja. možnost nakupa garale, vseljivo takoj, CENA: 16.900.000,00 SIT (70^45 EUR), HiSE STRAŽ^^ĆE, na dobn damo ve^jo podk eleno enodružin* %ko hišo v izmeri 22^ m z, ki iefj na 930 m2 remljiSča^ urejena oio vanjsko hi$o, rrio2nost bi vani» dveh druiin, stanovanjske povrime 17$ ma ktei prfmerna za poslovno dejavnost, stara 34 let. CK • ol|Ci balkon * terasa neizdelana« vsi priključki, brez bremen, vseljivo lakoj. CS NA: 66,000,000^00 SiT (875.413,11 EÜR) iENĆUR, prodamo zelo lepo\n svet* lo vfstno hiSo, ki stoji na 266 m2 zemlj^iČa. stanovanjske povrSine 240 m2, korripletrio oprerriljena s kakovostno opremo, Iz terase izhod na zelenico, podkielena, garaža, 2xbalkon, vsi priključki, CK, vseljivo lakoj. CENA: 70.000.000,0« SIT (292 i04,S2 eUR)^ ZEMLJIŠČA STIŠKA VAS, prodamo sončno zazidljivo parcelo t razgledom v dolino, S30 m2, elektrika v bližini, prevzem možen rako), CENA: 2i,o8«,33 S IT/m 2 [Zi 6UR/m2), BA^Cl), zazidljivo z«mlji$če v izmeri 1522 m2, elektrika in voda na parceli, prevzem možen takoj, CENA: 25JS2.6i4^ srr {104960 EUR). POSLOVNI PROCTOR KRAN| * CENTER, prodamo pisarne v izmeri 77,20 m2, v 1, nadstropju staro me£4anske hiie, ki je bila obnovljena I, 19S3, CK -oI|e, vsi priključki, nova . srr^a, prevzem moien lakoj. Pr>mer-no (udi za odvet^Üke ali notarsko pis* arno, tuhstično agencijo, itd^ CENAr 30.000.000,00 SIT {\2S 187.7^ EUR). KUPIMO V Kranjci z Ožjo okolico, nujno kupimo enosobno ali enosobno sianovanj« t kabinetom v izmeri cca. 50 ms, za nam že znanega kupca Na različnih lokacgah kupimo ve^hiS in zazidljivih parcel, različnih ve* likosti in dimenzi/, za nam ie znane stranke. KRAN) • OKOLICA, nujno kupimo enodružinsko ali manjšo dvodružin* $k9 hi|o na 500 m2 zemljiSia, za nam že znano Stranko, do cca. 47 mio. SIT ]{ KRAN) • BUŽN)A OKOLICA kupimo poslovni prostor, velikosti cca. mi, za nam že zr^ncea kupca. aitfupucij^, n^r^mkoin« % venum Snttff 43,4000 Mhf Id./fv; 04/234 pir: 0^1/6(4*777 PRODAJ Kfwji 2upw6če%^ prodamo th$obno stanovanje s Labir>ctom, mansarda/s. brez balkona, zelo svetlo, razgibano, opremljerKi, staro cca. zo let< cer>a 32.000.000^00 sit Brilof, Vog«, dvojček * dve stan. enoti na pare 222 in 279 mz, s kletjo. ZaČMk gradnje konec leta, vselitev 1. maj 2007, Okvirna cena do so.000.000,00 sčne parcele v Bail)Us cena EUR/mz in $30 mz zaz. parcele v Siiik) vasi pod Krvavcem, cena 88 EUR/mz. Priključki v bifžim NAIOIP, NA)EM Krv^i ntnina, za znane stranke rinemo tti in itifiaobna stv>eyanfa za nakupter en» alr dvocobna star>cv9n|a za najem. www.venuiti.si gekkoprojekti negremjčnine dtffof 79A. «000 Krili] IrA^nopdgedcfniekUl 3 ww.flcJ*6frciekts ^ 04 2341 999 ^ 031 67 40 33 PRODAMO CTANOVANIA KRANJ • CENTER: nova stanovanja v popolnoma obnovljeni meščanski h^i v Centru mesta. * 3*sobno 39^9 m2, pritličje. Cena: 25199 ^»00 SIT; • 2^Mbr>o S2M mi, pritličje. Cena: «z«sobrKi58i74rTU^ 1. nadstropje. Cena: ^ 26.981.8^,80 SrT; ^ e in mansarda. Cena: 39.620.022,75 SfT: ie in mansarda Cena: 35^992.618,20 • z^s^oo S9i33 ^ mansarda. Cena 27^ 834,60 srr, 6ECUNIE NAC0REN]5K£M: dvosob^ no s shrambo, 60 mz. I, i^S, nad* stropne 3,/4, lastno parkiri&2e, balkon, mima lokacija- Cena 23,5 mio SfT. KRAN) • HUjE: Stinsobno s shrambo, toi,io m2, L 194$, popdnoma obnovk jeno 2002, nadstropje P/2, odlična o kaci ja, vsa Infnistrukturai trenutno poslovni prosto/ z vsen* Cena: 32.000.000 SIT, PRODAMO HtSE: tifTUfc 250 m2 na parceli 55$ mz, sor>ćna le^, 3. gradbena h22, modema zasrKM. varčni ogrevalni sistem, dovo^ jena poslovno * stanovanjska raba. Cena: 37 mK>Sr^ ODDAMO POSLOVNI PRO^C« KRAN) - OKOLICA, NAKLO. §čNČUR: več različnih prostorov za različne namembnosti, ludi v Cena od 10 EUR/mž www^eekkoprojekt.si Tavčarjeva ulica 32, P.E. Stritarjeva ul. 4000 ttl.: 04/2380 43O104/2365*360 Q4/as65-365r e^poita: in^^^agentkranj^ PRODAMO: ENOSOBNA mNOVAN)A lOtAN) • TAVCAR)EVA (xodamo lepo enosobno mansardno stanovanje v czmen 43,69 mz, prenovljer>o pred >6 leii, CK-olje, v kompletu opremljeno, vseljivo po T. 1, 2007, CENA: 17,500.000,00 SfT (73^26,20 EUR), DVOSOBNA STANOVANIA KRAN) ^ LEV^KOVA, prodamo dvosobno stanovanje v pfrtl^ju,v^iko$t 46^11 mz, CK pt^n, vsdjivosi po dogov* oru, CENA* 20000000,00 SfT {83458,32 EUR}, KRAN)« UL {ANEZA PUHAR)A prodamo dvo^bno stanovanje v izmeri 6246 mz, 3, nad., dvigalo, balkon, starost 29 let prazno, takoj vsetjK^, vsi priklji.>Čki, CENA: 22.000.000,00 SfT {9iAi4,37EUR). TRŽIČ • PRISTAV^KA C, prodamo dvosobno mansardno stanovanje, v izmeri 32 m2, lepo vzdrževano, staro cca. so let, ogrevanje elektnka ♦ trda goriva, vseljivo po dogovoru, CENA: i6,500«>o,oo srr (68 853,27 EUR). TRI in VEČSOBNO STANOVANJE KRAN) ' ŽUPANČIČEVA, prodamo itirisobno stanovanje, vHrkost 100 ma, v prrtl»ČJu, adaptirano v celob leta 2003, treniitno opremljer\o kc< poslovni pros^ tor - primemo za ^samiškod^avnost z uporabnim dovojenjem, vsf pnključlo^ CK« oije^lastno, vseljK^t in prepis tako), CENA 34.000.000.00 SlT (141^7948 EUR). POSE&NA PONUDBA OD žif0»2006 P02>iaaoo6 PRO DAjALCEM ZARAČUNAMO SAMO 0,85% PROVOIJES HI$E SP, SESNICA pfodamo enodružinsko hiio + garažo, stanovanjske pov/iine cca. 1^0 m2 na \atoAt 4$o rm, suiu^l $0 let v f^ ada|^cj)e, nova ia&ada, CK * olje, vsi priUjučki, vseljivost podogov* oru. CENA: 34000.000,00 SIT ZC. BITN)C| prodamo dvodružinske hiSo v izmeri 70 mz veiafi, Wet 4 pritlič* je ^ mansarda na parceli velikost 372 mi, stara 7 let, brez ^sade, vseljiva takoj, CENJAr 46 ooooooroo SIT 0919S4S9EUR). ZEMgfSČA: BA^EL)^ prodamo 1)51 mz veliko zazidljfvo parcelo namenjer>oza czgrad^ njo bivalnega vikenda, priključki v biiini, prevzem možen lakoj. CENA: 23484.00 SlT (98 EUR)/m2 KUPIMO: KUPIMO več različnth nepremičnin za že znane kupce. \vww.aKenlkrarTj.s dom plan OaOM 2a i^tortrtno, mmmifimne krvL bWwriaova 14 Mt 041/647'433 te/.r 20 68 700 STANOVANJE PRODAMO Kran}, biržina avtobusne postaje, en> sobno V pntličju starejle stanovanjske hiSe, v czmerf mi z vrtom, sam05t> jen vhod, garaža, klasično ogrevanje, ieto izgradnje 1^38. cena 19,8 miio SIT ($2.623,93 £UR}, motnost tudi za p> 6led, alpski Nok>,2S4k,A cdefbn, leto fzgradnje 19^6, cena 35 mio SIT STANOVANjE ODDAMO V NAJEM; Kranj, Planina II, oprvriljeno a$4K sia^ r>ov^nje, pritli^e, izmeri 11 mzinga* ražo, predplačilo po dogovoru, I rzgr* 1961, mesečna r^ajemnrna ii9.S20,co srr {500,00 EUR), ena varSflna j, okoJica, trisobno v starvovaniski hiiu . izgradnje 2003, mansarda v iz* m^ri 135,00 m2, v celoti opremljeno. CK. KTV. telefon, poknt parkimi prostor, sprotno plačilo, ena varičina. cena 135.765,00 srr (650,00 EUR), Kranj, Huje - star^ie dvosobno, ptičje, izmeri 64,9 mz. klasično ogr^n^e. starost aoo let, cena 45 000 SIT (>87,78 EUR) mesenostrofku HIŠE* PRODAMO bližina Kran/a« BfiteT, trojček« novo- padn|3, na parčki velikosti 175 mz, uporabne povriine 140 ma zgrajene b«^ do podaljiarielli.gr. fee, pritli^e kuhinja, jedilnica, dnevna soba, WC, shramba, predsoba ($8 mz), w nad* stropju dve otroiki sobi. spalnica, ko* palnica (59 mz), podstieije • možnost dodatr>ega prostora - 25 ms. Hii« bodo s teraso in biikonwn, ogrevane predvK doma na plin. Vsalo hiia ima tri parkih na mesta in vrtove. 35. 45 rn 93 mz. Predviden rok prevzema kone< sep-lem bra leta 2006, Cena Ai « 33.789.956,00 SIT {141.003.00 EUR); Az • 32^^9 911,00 SIT (135.578.00 EUR), A3« 34989.836,00 SFT (146010,00 EUR) DDVježe vključen v cer>o; kupec ne plača provizfje. bläiru Cerkelj na Cor^jskem, pritlična, tlorisa 12X^1 mz, na par^r$72rn2, leto izgradnje 1992, 39 mio SIT (162.74411 Kranj, Piani na, dvojček na parceli vdiko^ sti 177 mz, uporabne stanovanjske povriine 153 mZi ktet, garaža, CK, lepo vzdrževana, ieto čzgradn^ 1992. cena 42 mio SrT (177,080,00 EUR), iahovčei pritlična, tfvostanovanjska. v V. gradbeni ilonsazao ma, na parceli vdikosti $00 mz, voda, elektrika, CK, telefen, greznica, pnpravijeno tudi za priključek na kar^lizacijo. garaža za dva avtomobila. Leto izgradnje 2005/06, cena 65.000,000 SIT (271240,19 EUR), POStOVNI PROSTOR * PRODAMO Kranj, Planrna 111, prHl. v izmeri 26 mz za trgovtrHD, leto izgradnje 1986« cena 8,5 mio SIT (35-469,87 EUR). Kran^ Siražiiče, viseko pntličje, v dme* ri 209 mz, leto izgradnje 1974* delno obnovljen» zccz, lastno parkinSče 30 m2, za trgovino ali podobno dejavi^ost cena 32 mio SfT (>33.533,63 EUR), POSLOVNI PRO^TC« * ODDAMO V Ni^EM: ike^ Loka. I, nadstr,, czmere 123 mz, leto izgr. 1990, za ptsame, mesečna najemnina 299.350,00 SIT (i,250|00 EURJ m stroški in 38 mz v pritličju^ leto czgr, 1990, za mimo dejavnost mesečna najemnrna n&.jSx^co Srr (49400 EÜR) in stroški SKUDl^ĆNI PROSTORI • PfiOtZVODf^E HALE-PRODAMO-NA|EW Stegne pn Ijubl^ani, velikosti 600 nz^sa* rost 30 let, Mo izgradnje 197^ cena 112^3 m\o srr (4694^18 EUR;, možnost tudi najema ^ cena i mro Srf/mesec * strelo (4172.92 EUR mesečno ^stroiU). PAROLA«PRODAMO Öntof'Voge^ v izmeri 450,00 mz, cena 15.097.320,00 SIT (63ÄO0.00 EUR) in 451,00 mz, cena 15.150.086,00 SIT (15.130 869,00 SFT (63.140,00 EUR); Uiiina ^o^e Loke, zazkJIjh/a, v rrmen 746 mz, cena 26,8 mio SIT (111,900,00 omi,v czmen 759 mz, na parceli etekrrika m (elelbn, »er>öia, dostop z javne eesre, geodetsko odrr«!]ena, celotna zazrdljrva. 6 ^ od avtocest», cena 11 /iik5SrT(4$.90lJ8EUR), PARCEU ZA VIKEND ^ PRODAMO: Gorenjska, Sr. vas pri Coričah, v izmeri 403 mz, cena 10 mio Srr (41.729,26 EUR)| posebej doplačilo za ie izdano gradbeno dovoljenje in načrt za f24eU- vo brunarice, Patoviče - Sistnca nad Triičpm, v izme^ ri 1,097 m2, cena 6.582.000,00 Sf (27466.19 EUR), i Mlinska uL 1, Manbor, Ste Mane Aut Ufnes TelcA^n: 592 S9 49» 030/30 20 11 STANOVA N^ PRODAMO TRŽIČ - centeri enosobno, 38,94 mz, )L/3^M, v celoti obnovljeno I, 2006. Cena: 12,6 mio sit (52.579 EUR). KRANJ ^ mesto, dvosobno, 63.2 mz, 174, i95Sr z balkona razgled na ^marjetno goro, potrebno obnove. Cena: 20 mio s^t (83.458^52 EUR), TRŽIĆ • center, dvosobno, 52,39 m2, v celoti obnovljeno L 2006. Cena: 18,3 mio sit (76.365 EUR), KRAN) - Planina I. dvosobno, 70,26 mz, 11174^ I ^ vzdrževano, odprt pogled* Cena: 24,5 mio s (t (102.236,69 EUR), KRAN] - ^orlifevo naselje, dvosobno, 5>,53 mz, 1179^ II ^969. vzdrževano, kopalnica obnovljena 1. 200^. Cena: 22,S rriio sit (93.890,84 LESCE^trisobno, 60 m^v mansardi stanovanjske vile, obnovljeno v celoti 1,2002, terasa 18 mz, vri, nadstrešek za avto. Cena: 26,5 rnto sit (110,582.54 EuR), TRŽiC - trisobno, dvoetažno, 74,85 mz, kM, terasa v skali, obnovljeno v . a005 Cena: 23,7 mio sit (93.898 EUR}. KISE PRODAMO BRTTOF PRI KRANJU - dvostan. hiSf v sklopu dvojčka, IIL gr, faza, vsaka cca 2$0 m2 biv. povrSine, skupna parcela 977 rm. Cena: 35,9 mio sit za enoto (149 808 EUR). PARCELE PRODAMO LANCOVO-jzazidljive mz, 679 mi in 1.050 m2. Cena: 2i.567>6 sit (90EUR/m2). ZALOG PRI CERKLJAH * zazidljiva parcela^ na kateri stoji bivalna brunarica, 530 mz, ravna, sončna. Cena: 16,7 mio sit (69,688 EUR). PODIJUBELI-zazidljiva parcela, 716 mz, ravna sončna, pravokotne ob* (ke. Cena: 22.765180 sf £UR/m2), www.eko^hiS3.s/ reSST, d o. On nepremičninska druiba, Strilarieva ulica 5, Telefen: 236 73 73 . 70 E-po$ta: sstsr fmemcC wvM.fe^st.si w STANOVANJA PRODAMO; KRANJ - Plamna I: enosobno stanova^ n|e v bloku, PR. 43.00 ms, I, izgradnje 1977, cena 18,900,000,00 SIT KRANJ-toRUJEVO NASELJE: gars> njera, I. nadstropje. 22,06 m2, I, iz* gradnje 1961, brez balkona, cena 13.900,000,00 SIT (58.003,67 EUR}, KRANI - v bližini PreSemovega gaja večje dvosobno stanovanje v večsta« novaniskr hiSi, v 2005, cca. 65 m2^ I] nadst, cena 21.000.000,00 SIT (87.631^ EUR). SECUNJE: izredno lepo dvolnpolsob^ no stanovanje, 79^9 rnz, balkon, I. iz* gradnje 1987, III, nadstr cena 25.500.000,00 srr (EUR 106.409,61), iKOfjA LOKA ^ Partizantka c; dvoirh po^sobno stanovanie v stolpnicf, VII. nadst.. 51.07 mz, I, jzg. 1974, cena 22 000.000,00 srr (91.804,37 EUR}. PREDDVOR: enosobno stanovanje v pritličju manjiega btob, 41^$$ m2, I. izg 1983, nadstre&ekza avlo, uporaba zelenjavnega vrta, cena 22,000.000^» SrT (EUR 91.804,37)^ KRANJSKA CORA - JASNA; v ve^sla« novanjski hiSi tnsobno pritlično sta-novanjez airijem, 59 mz, v celoti ob* novljeno I. 2003. cena43.>35.cfi IX 00 fjN. IM/M: OH Si želite prihodnosti v kreativnem, a stabilnem delovnem okolju javne uprave? Prv] konü: na poti do vakga cilja je oddaja prijave la vpis do 6,10.2006. Informacije: 04/506 13 SO Iščete nov dom ali kupca za svojo nepremičnino^ Oddajate alr i prostor? Celovita relKev na entm mestu. Za vas delamo Aktivno • lasno - Prtudamo AjPd.o.o. Kran) Kofoika ccsta a^ 4000 Kranj ami 03?/330 • 040 BANOVANJE PftODAM Kran) • PLANINA enosobno, 36,77 mt, IV7x I i ZK urejena, Vseljivo lantiar 07, Cena: 17,^00.000,00 SIT (73026,51 EUR)^ STANOVANJE NAJAMEM Kranj * bližins stadion^^ ^^rsonjera d i e 1^0 nekđdl za 0000 mesecev. Najemnik: moiki, Za znane stranke kupimo cca, >000 m2 (prodajalec ne pfača provizije), slarejlo hiio z veijim vrtom na Corenjskcfn, d^ do tr)sob* na stanovanfa • Kranh GG mali oglasi 04/2014247, e-posta: mđlioglasi^^g-glas.si www.gorenjskiglas.si NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM ENOSOBNO, Stanovanje v Straiiscu p/i Kranju, c^o^oloon^a obnovljdno, S 040/234-202 eocM»« 8EGUNJE» na Gorenjskem, av9SoOr>o v II. nad., 60 m2,1. 87, s Dokritim kirtsćfim, balkonom In shrambo v kleti, ob gozdu, »041/63-07-36 DVOSOBNO, stanovanje v Tržjču ce» ter, IV, nad. 56 m2, lega, vsi pri-Ključki, vpis v ZK v Dostoßko» delno obi^rnljeno» balkon, klel, cana Id. 000.000 ST. Traxl nepremičnine, 01/436-01-2;, 041/638-048 «CM?» DVOSOBNO, sta movanle. Frankovo naselje, 1. nad. od IV, mirna okolica. prenovljeno 03, vseljivo takoj, 9 031/66-03-66 KRANJ, Zlato pc^jf J, novo 2 sobno sta- novan)e, 50 m?, u* 959 3odno,«051/35&- 0coaiftd TRISOBNO, stanovanje Kran), B4 m2, 2. nad,, niiek blok, o£^ml)eno. renovirano, PVC okna, .jši^teKIrc^n balkon, CK na pNn, mlma lokacija, cena: ugock no, • 041/368-713, 040/425-233 TRISOBNO stanovanje, 60 rnZ, obnovljeno s svojimi itevci porabe v cen-inj Kranja, « 041/741.748 ümB^Qj FRÄ^i V 30. dneh prodamo vašo nepremičiifno 0«/2344 090,041/626 SS1, 041/366896,041/734 198 24ur/d«n na prem i cninec^ast^i ODMH SOSO. s souporabo ssnilanj, j z i s>udontu. 04/51^2-28 O PR EM UENO GARSONJERO, v Frar>koveni nas«lju v šKdfii L&kl, • 041/561-982 8MUS& DVOSOBNO STANOVANJE v nem, sa/nskf osebi alt paru, la« najemnina. NOVO DVOSOBNO, opremljeno sla-n0vanj9 4S na &edu ^ Sp* Oooei CK. parkirišč«, paru brez otrok, najem-rtina 60.000 SIT ♦ sJroiki, • eiüCMir hitriKREDITIxom HIPOTEKARNJ DO 100% DO 30 LET POTROŠNIŠKI ZA VSAK O.D Tnple A-invesi Kronj. < dnćeva c. 12 \QK: 04/20 28 405. moD 040/521 660 OPPEMUENO DVO808N0 STANOVANJE, V škotji Loki. PodlkjbniK, BO m2, o^lo po dogovonj, fi 031 630 ŠTIRtSOBNO, stanovanje, 80 m2, 2 garažo v vrsini hiši. Kropa • 10 Km iz Radovljice, najemnina 70.000 Sirstfoški ♦ varščina, « 041/323- 153 ecofti>3 NAJAMEM DVOSOBNO ALI TROSOBNO, oz. podobno, v Kranju all bližnji okolici, ostale ini. na. HIŠE PRODAH HIŠO, z tol, lepa bKacva acictaio& c>oslopi9m, Sri--387 HIŠO, v okolici Kranja na lepi mirm kaciji. ® 031/510-760 wc«2«8 itd nepremičnine, d.0,0. MAISTROV TFC 7, 4000 K RAN) TEL 04/23 8l-»20, 04/23-66-670 04T/755-296, 040/204-661, 04t/900-009 «poŠta: itd.nepi^micnme^siol.fiet www.itd-plusji HIŠO Kr^i, 240 mS. vr^na, končna. &aniostojna lokacija, v zelertein pasu, mimo naselj9. STANOVANJSKO HIŠO, dv9 druiinl. Inf, na, ha.com/oglas 186 26 23 ločeno za www. bol- VIKENDI, APARTMAJi PRODAM ZIDAN VIKEND, il9fanja Gora Dod Krvavcem, 127 m2, parcela 800 m2. CLolje, cena 30 mio srr POSESTI PRODAM PARCELO, v bližini AtomsKa parceli, cena ugodna, S 03/50-23-179,041/793-658 Bcoea.^ GOZDNE PARCELE, razne vellko«(f k,o. ćesnjica pn Kropi, k,o. S^lo pr\ k o Begunje, « 04/53-76-13d, 041/936-949 soo«xo KUPIM ZAZIDUfVO PARCELO, v Škofji Loki oKollca, do 400 m2, plačHo takoi, B 26 MALI OGLASI as. 51 CORENISKI GLAS petek, ao. septembra 2006 ZAZiOLJlVO PARCgtO, dO 1000 m2 v bli^Ar Ž6fezr>ikov, 9 041 /660-975 «OOdOS^ POSLOVNI PROSTORI ODDAM GOSPODARSKO POSLOPJE, cca. U5 m2. voda * el&kinka. phmemo 2a skladišče al obrt. okolica Medvod. -970 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAH ODKUP IN PRODAJA, od I 98 dalje, pbćiio v GOTO VINI. ür^rno ptonos iasi- ništva, Adr^ avfo. Psn^anska 1, ŠKo^ LOka (bivša voiaänica), wVAvadrtaav* to.com, B 04/51-34.t48, 041/e32-577. 3ÜI« av^oSsiol.noT OOKUP. PRODAJA. PREPIS, rablja-nin v62il, gotovinsko plačilo, Avto Kranj, d.o.o.. Kranj, Savska 34, Kranj, » 04/20'11-413. 041/707-14 5. CITfiOENSAXO. i 03. 97 B «oa;«? CITROEN XANTIA. I. 94, 109.000 Km. KJima, taoo ohranjen, opravlidn v&- iki servis. Cena 240.000 Si . « frörest« RAT MÄflEA 1.8 V, I. 97, cena SOO.OOO.OOSfT,« 041/221-455'CD^ia FIAT PUKTO 1.2 SX, 1.02, 6.000 km, klina, 1 lasinik, vsa oprema, 9 041/398-574 iocAW FlATPUr^TO 1.3 sTTD, 1. 03, 38.ODO Km, 1. lastnjK, sorvisiis, S vrat, Klima, kol nov, mpinosi rinansiran>a, 041/543-676 FIAT TEM W 4X4 1 8 TO, I. 92, re^^ rsn celo leto, «MomaesKa Khrrta, rna poteča, lopo oTvarion, cera 360,000,00 SIT. • 031 /864-145 oaKtt',/ FORD, MONDEO 16. I. 01, kfima m ostala oprema, lepo ohranjen, možna menjava, gotovinski popust, kredit na položnice, Avtomas, d.o.o., ĆešnieveK 22, Cerwie. • 031/490-012 HVUNDA1. ACCENT 1 motria menjava. tomaS, ä.o.o.. Češnjevek 031/490^312 .1,97. 5 vrat, i popust, Av- KIA CARNIVAL 2,5, I. 99, reg. 5/07, vsa oprema, servisna knjl^, Avtomo-hanika Lušma. 8 04/502-20-00, 041/630-754 OPEL, CORSA 1.4, 1.95, Klima rn ostala oprema, lepo ohranjen, možna meniava, golovinski popusi. Avtomaš, a 0.0 , ČešnjeveK 22, Cerklje, 9 03i/49CK)12 «coa^ PEUGEOT 106, 1.36. rOeče barvo, epo ohranjen, 130.000 km, Cana: 260.000 SIT. • 041/706-328 PEUGEOT 30$ km, SV, Klima, ohranjen, cena: 041/727-128 1,6, 1 99, 90.000 DOZ. SV. el. paket, 860.000,00 srr, « PEUGEOT 406 kar?^, I. 98, avl. klima, vsa ostala možna oorofna, možna monja-ve. o»«oien.« 041 /761 -760 RENAULT, CUO 1,4, L 99. kima n o^ oprema, hredina pdcćnics. lepo ctvsnjeri. možAa rnen^ gotow$ki popust, Asito maš, C.o.o,, CešnjeveK 22, Cerklje, 031/490012 RENAULT.CLX)1 5Da.l 03,6 vra. sraCv- r« barve, kirre n oäab op*era. bpo o^ra-njen, možna men^, gobwf^ mwa. di ra pdožnce, /Morraš. d.o.o., 22.Cert(fe, H€NAULT,CU0i,2.i 96, ohranjen, mo^na menjava, pcpu$t, Avtomai, d o o , 22, Cerklje, vrat, lepo tovtnsJu RENAULT. CUO 1.2, I, 98 novi model. 5 vral, lepo ofiranjen, možna mo- niava, golovinsKi popust, kredit na položnice, Avlomaš. d.o.o., če&njeveK 22. Cerkljo, 9 031/490012 pQVn>t RENAULT CUO 1.4 16 V, I. 02, 61.000 km. 6me KovinsKo barve, avtomatska Klima, redno servisiran, lepo ohranjen, cena: 1.430.000,00 SiT, 9 , pb 14. üh KOeie^ HENAULT eSPACe 1.9 temr)o moder 7 S8dežev cena: 3.200.000,00 041/259-272 DCL I. 03, S T aocu?? RENAULT KANGOO. I. 93, dotiro ohranjen, B 041/617-^50 «ccsoj« RENAULT MEGANE coupe &portAay, I 02.60.000 k/n, odfično ontan^en. setvts- na knpga, 2. lađnik, cena po dogovoru, 040/835^57, Tarw RENAULT MEGANE ii 1.6. 1BV. I 03. 77.000 Km, Mma, AK, 4x mcder, abj pla., RENAULT SENIC 1.9 DCI, I. 02, vsa oproms, B 041/745-168 «ooes^? SEAT, IBIZA. I 98. 2xasrt^,tepoo^va• ^)en. moma meniava, gotcvnski pop^, kredn^ Ddo9«». Avtorr^. d.o.o, t» rwvek 22, Cerkte, 8 031 /490012 bcnua Prsprui^ tO« 4?02 N Pf Kriniftkd cvOd 22 4Xi Naklo PRODAJA ]N MONTAŽA: - pnevfTiat^ke m - amortizerji hiin servis vq2i1 * avtooptiKa^ vso poovo?|9 vozii, «i2puini sist?mi kalslizalorji,^ CWSffiOU SUZUKI SALENO WAGON 1.6 GLX, 96, klima, prvi lastnik, Avtomehanika Lušina, 9 04/502-20-00, 041/630-754 ŠKODO karavan, 04/26-23-301 ohranjena, GOLFII.dieseil.din itieće barv«. mo^l. 91 VW, POLO 1.4, model 97, servo votan, lepo ohranfcn, mctzna popLfit. Avton>a&, d.o.o., 031/490012 VETERANKA 101 - 80, 40.000 km, ohranjena, ugodr>o, ■ 04/589-12-32 «006316 AVTODELI IN OPREMA PRODAM GUME MI'S, 165/65/14 in KARAMBOURANA VOZlUA_ KUPIM KA RAM BOL IR ANO VOZILO, ali vozilo v okvan od I. 97 dalje. Og(acl in plačilo 031/761-711 60030«e POŠKODOVANO VOZILO, tudi total-ka ' ponujam najveć, takojšen odkup, prevoz, 9 031/770-833 ««r^i» STROJI IN ORODJA PRODAM KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ, cik^ak, ravni SIV, gumbnice, nožr^i pogon. Rant Tavćaneva 51, 9 04/202-2M oomtm NOVO, mizarsko dafovno mizo. 9 04/5 31 -€0-68 «OMjRA Komorno Hltrsko stiskalnico KFS 1000 za filtriranje Indus-rrijskih In komunalnih odplak in drugo opremo ^stilne naprave prodamo. Demon-tažo Izvede kupec sam. Ponudbe poiljite do 15, 10, 2006. Informacije: R2V, d. o. o., Todrai 1,4224 Gorenja vas, tel. 04/51 59 300. GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM SAN KI NE, in deb. 6 cm zs 041 /808-795 ler oorolil prezide ah izoaciio deske, 20 mm 2 in3, plohi 50 mm 1/2 m3, trami 16*16, 10x13. 1 m3, 80.000 Sn. B 04/25-21-ie7 Plohe, in Oeske 3 m3. , zračno suhe. 6006378 RASLJEN, hrastov ladijski parket po Simbolični ceni tar pr«2ovs in orehove plohe, 9 04/513-31-87 Mossrr SMREKOVE LATE, pnmeme za ogra- io, 9 031/699-146 «MMO SNEOOLOVCE. 23 Bramac 800 kom IZ 1,5 mm ner>aveče pločevina. 8 6iXia3a3 SUHE. hrudave. jelševe tor smrekove plohe it) deske. SUHE TRAMOVE, Kom, 14x12, 5 m hih plohov, 16x14, 6m, kom In 5 m3 su-•729 TERACO 5T0PNIce, 6 kom lSx3lxl3Ö cm, Oelno koMsrv balkonsto ograjo 6 m rane In 1,5 msKiprtce,« 04/25M6-6r 1 KUPIM GRADBENE ELEMENTE, 051/314>739 90093K KURIVO PRODAM 2 m3. brezovih drv, bukova in maiana drva, • 041/811-910 ocoei" DRVA, buKcKa, mešana, Vsioa. razreza In 9 040/338-719 DRVA, hrastova m mešana. mo?na do stava In ra.2rez ter zimsKo odejo 260x200. 8 041/236-083 KM?^^ LESNE SRIK^E, za no, B 04/63^1-648, 040/88-74 BCtktMfl MEŠANA 012 okroola drva, 9 041/856- SUHA, mešana drva, cena uorre? SUHA. gabrova dn/a, «031/759-217 SUHA, bukova drva. 34 04/252-18- SUHA, bukova drva m butare. SUHA, bukova drva, možna doslava, «0641« STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM KOTNO OMARO, 90*90x195, cena po dogovoru, 9 041 /378-793 6coc?9/ NOVO KUHINJO, B 031/206-724 OHRANJENO, kotrvo ro. oarnitu- «ooa?M PISALNO MIZO, dvodelno omaro m jo z jogilem, 9 041/238-672 6008907 PO DARIM SEDEŽNO GARNITURO. Kavč, dva l0lel(a rn mizloo, pravoz na vaše stro ske, 9 04/23-34-469 GOSPODINJSKr APARATI PRODAM PRALNI STROJ, in renie, oboje malo -190 ec perila Go- , 9 VGRADNO, 031/401-501 napo Zanussi. ZAMRZOVALNO SKflINJO, LTH 250 In hladilnik Gorenje, Goricnik, Slu-denćica 15 a, Lesc^ OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM OLJN{ G O RILEC, za centralno peč, .9 OUNI GORILEC API, od 12 do 48 KW, predgretje, zapiralna loputa, 9 GLASBILA LJUBITELJI, klavirske hannonikel Ifto in igrali inštrument, pokli- cfte. UUBITEUI FRAJTONARICEf, Riedle spoznati In igrati Initrumenl, pokličite, 040/250-253 0CMZ6i PRODAM KLAVUTUaO PARFISA 07, 5 oHav, odlićna, profi in zvočni midi modul, vse brezhibno. B 041/589-989 SPORT, REKREACIJA PRODAM NOVO MIZO. za biljard, « 031/206- kifi HOBI PRODAM NOVI CD, B. Novkoviö Ostvaren san, R. Williams Inlensive care, H Btagncs siml. orkestrom, 9 041/907-778 0008^ KUPIM STAR DENAR, srebnike, zlaimke In druge stvan. 9 040/388-692 «ooeah CO m pcesanie sadja, jaboKni sok, kis in NEŠKROPUENA, jabolka-voščenka in večje koMčIrto raPolk za moil, 9 NEŠKROPUENA JABOKA, za predel, B 04/533-00-50 , in krompir za krmo, 9 04/25-91 -24 5 SILAŽNO KORUZO, in fižol čelnjovec v zm>u. B 041/350-458 sccuia SUHE HRUŠKE, krhhe in jabolka za oiimnico. 8 04/51-20-495 UGODNA PONUDBA, jabolk raznih sort za ozimnico In predelavo, Prosan, Slfor>lni 10, B 04/257-11-03 «ooa» VZREJNE ŽIVAU PRODAM BELE PIŠČANCE, zadopitanjc in kozlička za zakol ali nadalinjo rejo, 9 031/793-390,041/595-773 eeo»ofl BIKCA, simantalca, 041/59S-355 en teden, bOO^iS BIKCA, m teličKo simontaiea, 04/25-31 -241 MOAd&i ČB BIKCA. B 04/595-76-91 eoosw ČB BIKCA, 041/375-423 10 dn DVA, ĆB bike«, B 031 /S^0-77«(ooe»te DVA BIKCA, ir> dve telički težki od 150 do 250 DVA ČB SIKCA stara teden dn DVE. krapi ri eno neb«Bk>, yse srterv talk£. stave, 9 041 /724-144 &OCA>OI PRAŠIČE, za rejo m ah za nadaljnjo PRAŠIČKE, tažKo 25 Kg, B 041/855- 753 eoofriM PRODAM KOZE, B 031/229-125«ctt»9 TELIČKE, po izbiri, ćb in sivko, B eoodaid TEUĆKO, šrenlalko, stara tn bcb^e. P^ vte 3, CdniK. TELIČKO, simentalko, sta/o 4 tedna, 9 041 /505-792 oooe?» TELIČKO, simentalko, siaro 10 dni. TEUČKO, simentalko, slan? 5 tednov, Mo0aoi TELIČKO, limuzin, staro 14 dni, 031/837-519 oooa4i9 prit ZAJCE, be novoz. tar kave kunce, 9 04/596-23-46 ZAJKLJO, 2 mladiči in samce ofjas lisec, 9 040/943-690 «xm?? KUPIM BIKCA, smantatoa, starec od 4 mes» ca do 1 ieia, B 031/553^7 BIKCA, masne pasme, 130 kg. nad SUOB^ft HRUSKE, sa predelavo, B 031/311-417 «006044 TEUCO, simentalko, rnesne pasme, st^ ro 6 mesecev, B 040/12&-123 eoosaaa TELIČKA, simentalca, B04/51-?0-493 14 dni, «09S3U OSTALO PRODAM ČEBELNJAK, brunanco za 9 paniav, eoQS?do V TRGOVINI KOROTAN, v pn Kranjudobte isbične kma/zezavts^ nje iBf pdvov^ in sb^Kler^ IK in i«6koeti. Za ct»k se mo različnih ob- pripooK^ VEĆJO KOLIČINO, konfskega gnoia, n vprežm vsip&lnik. 04/23-12- VEČJO KOLtČlNO, uležanega hlev- .25.S9 031 / 474-211 KUPIM KLETKO, za kokoši nesnioe 60 a 120 kom, ZAPOSLITVE NUDIM DNEVNI BAR, v Radovljici zaposli natakarico, šenk LHianas.p., Prešernova 4. Radovljica. B 041/762-494 «ooa4i4 GOSTILNA V KRANJU, zaposli dekle ali fanta za delo v strežbi. Gostilna pr Matičku, Jezerska c. 41, Kranj, KUHAR, ali n Tonač v I dec v Grmičeva 1. 0006^91 TAKOJ ZAPOSUMO, dalOe 23 sVežbo. Dato je tf^Dczmersio. Maijana. do.o., Bit^c. eo.Vodse, ZA OELO V KUHINJI, fdčemo pomočnico in KV kuharja z delovnimi Izkušnjami, BENZ, d.o.o.. Glavna c. 43, Naklo, 9 051/312-440 0CC7; Idmatorei. d.oo,, m, M,6(9v«nb(0 vntttfBzccHca.B041/619-232 axejro RENAULT < S svOjimi v tej Smo u&peittn pro4a|no ««iNleni e^nt^ voz i Renaull v It^lnim^ de^noslJTil smo ludi |Md|»tj9Z naj&olj celovito d&JavTvostu Zaposlili ž^l^fDo: VODJA SERVISA (m/ž) Zadolženi boste Z9 \ • vodenje sistema u z&goievtlaoje l strokovno izpopo Vaie ponudbe pnčakufemo v 9 dneti po objavi na nastov (inioQnr razpiS", Avlohila Real, d.o.o.. PE REMONT , 4000 Kranj. CORENISKI GLAS petek, ao. septembra 2006 MALI OGLASI, ZAHVALE info^g-^as.si 27 STEKLARJA, zaposlimo takoj, pogoj: sa-mostafto r^z* rei. obdelava In montaža v^ vrsi steMa. Pbne KXkudbe* Siekla/sNo, Uaiian Fdan 8.p.Greocd.4220šMaLoKa ecoww TAKOJ ZAPOSUMO. «ge msar-i8v, trade, d o 0.. BnM 23. Kianj, ASFALTIRANJE, tlakovanj« dvorišč, dovo2, po (Tia'itaž.!t nch^, starit, nud^ mo c&Tvie ct)bge, dirn^ kape. & Co, d.n 0., Ljubl^nka 89. Domž^, 041/898-102.031/422-800 KREOm Do 7 let, nđ osebni dohodek aFr pokojnino^ do 50 % obcemw>'rtve. krediti na o$nov) vozila, ter leasingi za vozila stara do 10 lei MOŽNOST ODPUä LA NA P(X02NICE, PRIDEMO TUDI NADOM! NUMES^ UNO Robet Kukov« s^, Mfmska uL 22, Maribor Td: 02/25^4^^, mob 04T/7?>560» 041^1-991 031/323-235. Igor INŠTRUKTOR, nemikeQa jesika iiče delo; pomoć prt učenju m prevajanje, 9 051/316-387. Polona eooui« DUO ROLO. delo na obietnjoah, porokah z zabavno m narodno glasbo. 041/224-907 (ZV>UAMO VSA. r te- sarska dela. Potiatićeni kjwBQ Gerard Mako Svetel s p.. äiTi-če« 31, Krart.« 041 /942-424 ZASEBNI STIKI ŽENm^A POSRCDOVALNICA ZAUPA-NJE. posreduje za poštene zveze, za vse starost] po SLO. Mnogo se jih je že spoznalo, r^ se Vas še veil. 9 031 /605-496 eoorsse SLO DOM, zakqucna dela, stene, 9 Iciauf, arrnstrong, aoapcicqe. nowgiadnfe, bfTma. viata, dro bei^je, Sb^ M^kdćsp.. Suškac. 2d, Sk. LiAa. 0590/20-722,041/806-751 IZGUBUENO, NAJDENO IšĆEM OtLO. coFTioc 5ldr»riini osebam v depeUanskerr^ času v Polianski SPLOŠHA GRADeEHA. deb, tondi« šk^rte \n kamnite . nofranli do in IŠČEM DELO, čiščenje, likanje, var^ sivo olfok {24 ur, >udl vikendi). 9 ONE MAN BAND, d li duo Ai* zap06ih le^, iiva glasba za vse priioznosiL • 04/25-21-498. 031/595-163 «oers berykOvHin na 10, Kran. 044 osai đ.n.o., Tonäa Dezin» • 051/41S-043. 051/415- V STRAŽI5ĆU, prf Kranju »e je pred 14 dnevi izgubil Angori miiCAk. Poltenemu najaitel/u nudimo r\agradO| 041/272-775 STORITVE NUDIM ADAPTIRAMO H^^E, fn cetotna staner\a deta. novogradi^io, vse vrvt fa&ad^ adaptacijo In notranje omete, Bytyql in ostali d,n.o,, Glavni Irg 14. Kran), 9 04/202*8O, 041/780- 614 AOć^M RAZNO PRODAM CiSTERNI« za kurilno oiie 2000 in 3000 1 ter ptalični sik>s za silažo 100 m3- OVE. kovinski ctetemi za olie 2000 I. I&6EH LfSTVE, vseh lie 22, n dolžin dobrre 2b*- r ALEKSANDRA • NOVA OPTIKA. v Mercalor centru Kranj Pnmskovo! V septembru popusl na korekcfjska In sončna oöaia. Kontaktne leće In pre-parali po ugodnih cenah. Aleksandra Bregar s.p... « 04/23-42-342 ecosoN ALI ŽELrTE, na novo pobarvau fasado in lesen nspuić? Ugodno! Me^aiD> trix, d.d.O.. Slaretova 39. Krani, 9 041/670-957 «0/4-4 t&ĆEM ÖISTILKÖ, densko. v bizini Krarša, pospraOam 041/75Wie MLADO PAPIGO. In fa&oični kis. 041 /839-941 eSĆ£M OSEBO, za na mcqem cbcnj 2k meaećno. • 04/23&6d^ OLJNI GORILEC CTC. m novejio konfekc^o št. 44. « 041/374-201. po 17. uri OSjQSO. na domu 23 slarejšo osebo v Gorjah Istem Id Zjutraj 2 ufl i) enkiat ns teden d ur. S 041/95^685 ŽELE2NE 01 STERNE. 2000 I. cena po dogovonj. Huje 3a. Kranj, • 04/23-28-482, 031/384-014 800»^ OSMRTNICA Žalostni sporočamo, da je umrl naš dolgoletni sodelavec. u6telj in prijatelj Drago Petrič, dr. med. nekdanji direktor Območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanre Slovenije v Kranju Ohranili ga bomo v trajnem spominu Detavd Območne enole Kianj ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene. mame in sestre Natalije Kalan roj. Potočnik, 1931 Mvstiiegii U^a j6. Škufi«] U>kd se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, Id ste jo tako Številno pospremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje in darovali cvetje ter sveče, Hvala g. Župniku iz Staic Loke. dr. Snoju za lepo pogrebno slovo in duhovni nagovor in g. Boštjanu (emeu za poslovilne besede njej kot mojstrid domače obrti kiekljanja. Na zadnji poti so jo pospremili tudi Člani in mladi tckmovald smučarskega kluba Domet iz Železnikov, smučarski trenerji, Obrtna zbornica in Društvo upokojencev, za kar smo jim hvale&ii. Zahvaljujemo se dr. Novak • Medičevi za dolgoletno zdravljenje in pozneje v Domu oskrbovancev skrbni dr. Alibegovič - Ivičevi ter vsemu kolektivu tega Doma za prizadevnost in ncgo-Lepa hvala tudi sosedi gospe TmovČevi za vw njeno pomoć Žahjjo6.' mož Uiii. sin Nikolaj, sestri Mani škofia Loka, 20. septembra 2006 inDragkaz družinama Bolečino lahko skriješ, tudi solze zalajil. A praznine, )ci ostaja^ i ne nadomestiš. V SPOMIN Danes. 29. septembra 2006, mineva leto, odkar nas je zapustila Angelca Kavčič s Primskov^ Zahvaljujemo se vsem, prinašate cvetje, sveče in se i obiskujete njen prerani je spominjate v molitvi. VSI NJENI Primskovo, 29. septembra 2006 OSMRTNICA Svojo življenjsko pot je sklenil rtaš nekdanji sodclavec in direktor Zdravstvenega doma Kranj Drago Petrič, dr. med. Pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu Kolektiv ZD Kranj Leto hitro naokoli je prišlo, zdi se nam. kot da U včeraj z nami si bila usa vesela polna še želja. A usoda kruta vzela nam te je, a upanje z nami gori. da vrneš k nam se, : zelo močno pogrešamo te! V SPOMIN Jutri, v soboto, 30- septembra 2006. bo minilo leto. odkar je od nas odšla Majda Ropotar Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu. ji prinašate rože in prižigate svečke. Mami, v naših mislih si! Mož Miro, sin Damijan in hči Suzana z družino Trboje, 30. septembra 2006 ZAHVALA K svojemu Stvarniku je odšla naša draga sestra in teta Mari Uranič iz Naklega Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste jo v tako velikem številu spremili k večnemu počitku. Hvala za darovano cvetje, sveče, maše in darove za cerkev. Posebno zahvalo izrekamo duhovnikoma janežu Zupancu in Janezu Celarju za lep pogrebni obred in kvintetu iz Naklega za zapete pesmi. Naša srca so žalosma, a bodri nas misel na ponovno snidenje v nebesih. ŽaluioČi vsi njeni Nič «i tako dragoceno kot tisti del tebe. kije v drug^, in fijij del dru^h, kijev tebi. Tam zgoraj, vi V SPOMIN J gon, je vseeno. Včeraj, v Četrtek. 28. septembra 2006, je minilo deset let, odkar te ni več med nami Agata Podobnik Hvala vsem. ki se ustavite ob njenem preranem ji prižigate sveče in jo imate v lepem spominu. Vsi njeni: mami TUka. bral Tone In sestra lana z družinama 28 info(§ig-gla$,si CORENISKI GLAS petek, ao. septembra 2006 AN KETA Trgovin veliko, denarja pa malo Aka Hartman Ponekod na Corenjskern trgovski centri rasejo kot gobe po dežju. Prav v Lescah so v torek odprlf še enega. Naše sogovornike smo tam povprašali, kaj menijo o tem. Potft. Trna Doh Marija Cumzej, Radovljica: "Preveč Imamo trgovskih centrov, ki niso osebni, govci te obravnavajo zgolj eno od strank. Pogrešam majhne, luštne trgovine. Centrt so v Lescah preveč na obrobju." jelka Šmid, Lesce; "Mislim, da v Lescah In okolici ni preveč trgovskih centrov. Konkurenca mora biti. Zdaj Imamo res že skorajda vse tu, mogoče bi lahko zgradili še kakšen pohištveni center." Irena Mihelač» Zasip: "V Lescah je preveč trgovskih centrov. Kar rastejo ... Trgovin je vse veČ, denarja pa vedno manj. To ne gre skupaj. Marsikdo gre v trgovski center že zaradi firbca." Cregor Zima, Mojstrana: "Po eni strani več trgovskih centrov pomeni tudi večjo conkurenco. Povsem slučajno sem se ustavil v novood-prtem Merkurju, a mi je žal, ker sem na blagajni čakal eno uro. kt Sabina CruŠkovnjak, Kropa: "Prav nič nimam proti odpiranju trgovskih centrov Lescah. Ni jih preveč, poleg tega pa mi prihranijo marsikatero pot, saj smo prej morali hoditi na Jesenice ali v Kranj." Prvi termalni liotel "Vaše besede, gospod Janez Bohorič, so se pozlatile/' je ob odprtju hotela s petimi zvezdicami v Moravskih Toplicah zatrdil tamkajšnji župan Franc Cipot. ICOR ŽERfAV nudbo tako slovenskemu, ...................................... evropskemu kot globalnemu Moravske Topüce • Družba gostu. Z izgradnjo hotela Li-Terme 3000, ki je del po- vada Prestige so dosegli enega vrhuncev svojega razvoja. slovne skupine Sava, jc Moravskih Toplicah odprla Verjamem, da jih bo Še več," prestižen hotel livada Presti- je ob odprtju poudaril pre- ge s petimi zvezdicami. S 122 nad standardnimi soba- mier janež lanša. Hotel Livada Prestige, ki mi, storitvami za najzahtev- se razprostira na 12.600 riejše goste in vrhunsko kuli' kvadratnih metrov skupne narično ponudbo v prvem zdraviliškem hotelu s petimi zvezdicami v državi so Terme 3000 zapolnile vrzel pri nudi vse ugodnosti hotela ponudbi gostom z globljimi najvišje kategorije. Poleg žepi. Naložba jih je stala 4,8 običajnih sestavin, kot jih nudijo boljši hoteli, je v sobah nevsakdanja posebnost: zdravilna termalna površine in ima igrišče za golf z 18 luknjami, se ponaša s petimi zvezdicami in milijarde tolarjev, pri čemer so milijardo tolarjev nepovratnih sredstev čtpali iz ev- lanez Bohorič in Janez Janša sta nazdravila novemu hotelu. zalo se ie, da je bila ta stra- Ijevali tiidi v prihodnje," je ropskega sklada za regional- voda v posebnih masažnih teška odločitev pravilna, saj sklenil Bohorič, id meni, da ni razvoj. Hotel Livada Pre- kadeh ob balkonu sobe, je Sava eden izmed vodilnih slovenski turizem skriva Še stige je svečano odprl predsednik vlade Janez Janša. "Kolikor mi je znano, je to ponudnikov turističnih sto- velike potenciale za nadalj-edini hotel na svetu s takš- ritev v Sloveniji," je pouda- njo rast in razvoj. II Visoka kakovost storitev, no ponudbo," je zadovoljen ril fanez Bohorič, predsed- Podrobnejše načrte je prvi dolgoletna tradicija in ugled, zdravilna termalna voda v hotelskih sobah, ekološko čisto in urejeno okolje so nekatere od glavnih konku- direktor Terme 5000 Du- nik uprave kranjske Save. mož poslovnega sistema Šan Benetk, Naložba je do- "Čeprav celotna vrednost Sava Janez Bohorič s sode-mačinom prinesla uo novih delovnih mest. naložb Save v dejavnost Tu- lavd razkril premieru Jane-rizem znaša že veČ kot 135 zu fanši in izbranim sogo- Družba Sava se s turiz- milijonov evrov, bomo s po- vomikom na kosilu, ki je v renčnih prednosti hotela, s mom ukvarja od leta 1998 spešenimi vlaganji v prenc^- sproščenem vzdušju pote- katerim bodo Terme 3000 zagotavljale vrhunsko po- ln igra pomembno vlogo v slovenskem turizmu. "Izka- vo in gradnjo novih nasta- kalo po otvoritvi in ogledu nitvenih zmogljivosti nada- hotela. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Povečini bo sončno, le občasno bo nekaj več oblačnosti. Precej bo toplo, zjutraj bo malo pod \o, čez dan malo nad 20 stopinj, Celzija. V nedeljo bo začel pihati jugozahodni veter, Ae«rKi|a ftS zt «ko^e , Urad ta MciMrlog«^ PETEK 9/23®C SOBOTA S/22°C NEOELjA 9/23°C 2t/8X S Si muralp scboot a/iK Ä 21/? ^ tktsnmgi^U o 25/10 «C O Reka NA KONCU Kranj Umrl je dr. Drago Petrič Sredi tedna je v 72. letu starosti umrl zdravnik dr. Drago Petrič iz Kranja. S tem se je končalo žlvjenje Človeka, ki se je zapisal v zavest mnogih Slovencev. Bil je zdravnik In direktor Območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Kranj in pomočnik generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Predvsem pa je bil Športnik In Športni funkcionar. BH je med tistimi, ki so v Kranju Spravili na noge košarko, rokomet in vaterpolo. Zaslovel je kot trener plavalcev, še posebej svojih sinov Boruta in Darjana. Z njima in njunimi rekordi je dosegel svetovno slavo. Stalno je bil z njima, na ure In ure trajajočih treningih in na tekmovanjih, na katerih je moža In sinova sprem tudi žena oziroma mama jožica. Dr. Draga Petriča Imamo upravičeno lahko za velikana kranjskega športa. J. K. LjueijANA Za varuha tudi pet Gorenjcev Na poziv predsednika države dr. Janeza Drnovška za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha Človekovih pravic je v predsednikov urad v zahtevanem roku prfspelo 30 prijav. Med njimi je tudi nekaj imen z Gorenjskega, In sicer Zdenka Čebašek Travnik Iz Kamnika, Franci Feltrin Iz Škofje Loke, Stanislav Kiep in Rozalija Sabo iz Kranja ter Sladžan Umjenovič z Jesenic. D. Ž. GODEŠIČ Novi zvonovi na Codešiču v nedeljo, 1. oktobra, bo na CodeliČu blagoslov štirih novih bronastih zvonov. Pričetek svete maše, ki bo potekala na prostem, bo ob lO. url, deset minut prej pa bo izpred gasilskega doma krenila procesija s konjeniki na čelu. Organizatorji ie posebej vabijo narodne noše. Zvonove posvetil ljubljanski nadškof In metropolit msg. Alojz Uran. M. B, RAOOvy fCA Ilustracije Arijana Pregla V Radovljici bo danes, v petek, ob 19. url odprtje razstave ilustracij Arijana Pregla. Uvodno besedo k razstavi, ki bo na ogled v Šivčevi hifi, bo predstavila umetnostna zgodovinarka Maruša Avguštin. 1. K. RADIO KRANJ d.0.0. Stritarjeva ul. 6, KRANJ (04> 2812-220 <04) 2812 <04) 2022 (OSI) ntlkkjk 2 mmi m^mm radi a kxAnJftrMdl ^krsni^a I www« f^öi^k ttš n V nfljsou posLušflnn I^HUI JSK^ PDST»JR ÜR süHFfusKEm j PRILOGA GORENJSKEGA GLASA PETEK 29.9.2006 05 GL SB Nma Valant Mislim» da se doJgoročne pevske kariere ne da tako graditi. To je le kratkoročno, Zanimalo nas je, da mišica še nekaj časa osta-kako slovenski ne na medijskem prostoru, glasbeniki ko- Glasbena kariera se ne gradi mentirajo dejstvo, da se vedno več slovenskih lepotic (predvsem tistih 12 vrste razliäiih miss naslovov) odloči za glasbeno kariero, ne glede na to» ali imajo ali nimajo posluha. na lepoti." Š pela Grošelj, Atomik Harmonik: "Očitno znajo unovčiti ime, rabijo reklamo, ki jo dobijo z lento. Če si res želijo uspeti v pevski karieri, potem jim uspe, tako kot je Petemelly, skupina Kocka: Rebeki Dremelj. Veliko pa je "Menim, da naj bodo pevke tudi lakih, ki jim ne uspe, pevke, mišice pa naj ostanejo kljub temu da so lepe. Lepo-na modnih stezah. Zagotovo ta še zdaleč ni dovolj, da so je to edina možnost, da še lalikodobrepevke. Rabijove- ostanejo v svetu šovbiznisa, liko Želje, trdega dela in seve-Najbliže lepotnim tekmova- da tudi posluh. Resnično ni njem je nastopanje na pevskem odru. Vendar na žalost večina teh lepotic niti nima najboljšega posluha, naj raje pojejo pod tušem. Presenetila me ie Nina Osenar, ki ne dovolj, da so samo lepe." pO)e siaDo. Kijuo vsemu tega ne podpiram najbolj." Boštjan DermoL Nude: ^Tipično! Kot sem pred časom dejal, v Sloveniji imamo popolnoma podrl sistem vrednot. Na izboru za miss izbiramo pamet na glasbenih tekmovanjih lepoto in na volit« Tanja Žagar, pevka: "Ha- vah pevce. Resnid na ljubo je haha ... Se mi zdi, da je pri to malo hudo. Enim sicer res nas tega kar preveč, da je to uspe, da bi bile vse tako zelo kar nekakšen trend, Če si talentirane, pa se verjetnostni miss, moraš biti pa potem še račun podre. Mogoče se z le-pevka. To je tako, kot Če bi se potnim naslovom premalo vsaka druga pevka odločila, zasluži in hočejo pobrati da bo Še manekenka, kar pa smetano enoletnega uspeha vemo, da nikakor ni mogoče. Še na drugih področjih. II NOVIČKE Slovo poletju 20o6 v športni dvorani v Železnikih bo nocoj v sklopu prireditev Slovo poletju 2006, pod okriljem Kluba študentov Selške doline, nastopila trenutno ena najbolj uspešnih slovenskih pevk Neža Buh - Ndsha. Predstavila bo svoj prvenec Nei- sha, ki je v samem vrhu med prodajanimi albumi slovenskih izvajalcev. Koncert se začne ob uri. P. M. B. Tango Harmonia Harmonia, ljubezenska tango koreodrama v izvedbi Andreje Podlogar in Blaža Bertonclja, bo danes ob 20. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani. Andreja in 8laž sodita med najbolj karizrriatične plesne pare v Evropi, v letu 1998 sta si priplesala naslov svetovnih prvakov v argentinskem tangu. S. K. V petek, 6. oktobra, ob 19. uh bo v Festivalni dvorani na Bledu na slavnostnem koncertu ob 25-letnici delovanja nastopil Mešani pevski zbor dr. Bogdan Derč Pediatrične klinike iz Ljubljana. ß Igor Kavčič ^f^ m th^ r M T 1 Cr r I bor so pred petindvajsetimi leti oblikovale zaposlene na Pediatrični kliniki v Ljubljani, vodila pa jih je Marjanca Vidic - Grdiša. Pevke so ime zanj prevzele po prvem slovenskem visokošolskem profesorju pediatri- je, zdravniku dr, Bogdanu jo slovensko ljudsko in umet- stopijo na srečanju ljubljan- skladbami. Pogosto pojemo Derču in ko so se jim pridru- no ter tujo zborovsko pesem, skih pevskih zborov v Zavo- tudi pesmi, Id so jih skladate-žili Še sodelavci, je zbor po- "Glede na to, da je naša po v- dih sv, Stanislava, na PleČni- Iji napisali oziroma priredili posebej za nas, kot so na primer znana Avsenikova Zvez- stal mešani. Prav taka je tudi prečna starost okiog 60 let, si kovih dnevih zdravstvenih struktura pevcev, ki prihaja iz zadnje čase prizadevamo delavcev ... vrst zdravstvenih in drugih zbor pomladiti z novimi pev- V svojem repertoarju ima- dt na nchu, pesem Jadraj z delavcev Kliničnega centra, d, "je povedal podpredsednik jo več kot dvesto pesmi, pri- menoj in znana Hva/afi." Na- sčasoma so se pridružili tudi zbora Janez in dodal, da bližno desetino pa jih bodo stope dodatno s kakšnim so- izvajali na petkovem koncer- lističnim pevskim vložkom tu na Bledu. "Pripravili smo oplemeniti tudi dirigent 2a-prevzel Venčeslav Zadravec, vijo vsaj dva programa, enega nekaj sklopov slovenskih dravec. Čisti izkupiček od danes upokojeni solist, bari- za letni koncert in dodatnega ljudskih in umetnih pesmi, prodaje vstopnic tokratnega tonist SNG Opera, Danes v za božični koncert, redno so- ki jih bomo povezali s sklad- koncerta bodo namenili iz-njem deluje 39 pevk in pev- delujejo na pevskem sreča- bami klasičnega zborovske- gradnji nove Pediatrične klicev, ki ljubiteljsko poustvarja- nju v Šentvidu pri Stični, na- ga repertoarja in tujimi nike. pevci iz drugih poklicev. Po je moto njihovega dela Pesem petih letih delovanja je zbor za zdravje. Vsako leto pripra- • •• Stari prdci na odru, stari prdci v avditoriju in odlično vzdušje za dobre stare čase bi se glasila kratka definicija sobotnega povratka Buldožerjev. oditi domov. Buldožerji z Be-letom» Vebletom in Činčem iz osnovne postave, Vranom, ki se je pridružil na tretji plošči, in odličnim Janezom Zmazkom - Žanom. Igor Kavčič egendama avto ironična Ko jebe Buldožer (z bržkone njihove najbolj prodajane legendarne live plošče -Alko ste slobodni večeras) je bila v soboto edina skladba, ki smo jo slišali dvakrat. Čeprav bi lahko po dveh urah odličnega rokenrola in ostalih buJdožerskih glasbenih zvrsti fantie v zrelih letih je v stroj vstopil še nekoliko kasneje, so odigrah bolje, kot smo si upali pričakovati. Na-študirali so dveumi repertoar njihovih največjih uspešnic obveznim plesno (s plošče Rok end Roul) obarvanim drugim delom in ga odigrali precej kvalitetno. Publika je bila sicer letom primemo nekoliko zadržana, pa vendarle po vsakem komadu ploskajoča (kot recimo na kakšnem jazz koncertu). Petje v danes izumrli "srbohrvaščini" je marsikoga popeljalo nazaj v stare čase, kar Buldožerji odigrali še en koncert, ne da janež Zmazek 2an In Boris Bele sta skupaj z drugimi fanti vsekakor so in pri srcih je bi si kdo iz občinstva želel stan bilo toplo m ugodno. Ob<\. 19 Bh'J A BLED 006 NA GCRKU£ iTJ V CVETLIČARNA XIX- ni EO SA** A •• Gorenjski Glas etv k./ ^f\^if^o SKAZA M M, 15 l'ĆR TtSKARKi^ OMAN 1« lisipoprro Jrtfl»' M«PZ "dr. BOGDAN DERČ Pediatrične klinike Kliničnega centra v Ljubljani " Pesem za zdravje Jubilejni koncert ob 2S«'letnici Festivalna dvorana Bled Petek, 6. oktobra 2006» ob 19. uri Rezervacija irt prodaja vstopnic: Turistično društvo Bled - tel.; 04/57-41-122 Gorenjski glas * ma(l oglasi Tel.: 04/201-42-47 pred koncercom od 17.30 do 19. ure pri blagajni v avli Festivalne dvorane Bled Čisti izkupiček jubilejnega koncerta je namenjen izgradnji Pediatrične klinike ani UJ 0 1 O o PETEK 29.9.2006 05 TELEVIZIJ) "Vodenje v živo • nor občutek. Kot na vlaku smrti, ko nimaš možnosti, da bi izstopi ko se enkrat sproži. Vse v tebi kriči, ti pa se samo prepustiš in uživaš," je o prvih občutkih vodenja TLP-ja razmišljala nova voditeljica Taja Zuccato. Ana Hartman e vprašanje časa je končala tri letnike • ker je pač hoteb ostati radovedna. Preskok s TV Paprike na bilo, kdaj bo Ladu TV Slovenija je bil zanjo ve-Bizovičarju. ki je lik. "[zgleda, da je nekaj tega bil več sezon sku- še v meni, včasih sem bila paj z Anjo Toma športnica". Sicer pa se mi žin zaščitni znak oddaje Ti- zdi vse skupaj precej narav- stega lepega popoldneva, začela družbo delati nova sovo- no. Iz vsega malega pač zraste malo večje in nekoč veli- diteljica, saj je bilo že kar ne- ko. Če je pravilno hranjeno," kaj časa znano, da Anja pri- je razmišljaJa Taja, ki pravi, čakuje naraščaj. Tudi ugi- da ni prav nič oklevala pred banj, katera bo nova, je zdaj novim Izzivom, "Odločitev je konec. Ladu že nekaj oddaj bila tetka kakih deset deka- dela družbo 26'ietna Ljubljančanka Taja Zuccato, ki je gramov," se pošali in nadaljuje: "Vse, kar ie moja odloä- pred leti delala v Športni re- tev prinesla s sabo, pa tehta dakdjinadonalke.ajojekas- nekoliko več. Se še nalaga, neje premamila ponudba jaz pa treniram, da bom moč- Ajše Šunjič in jo je tako pot na in vse prenesla. Upam. da Taja Zuccato - svež obraz TLP-jar«k zanesla na TV Papriko. "Pred tremi leti sem tam prvič pogledala v rdečo lučko." se danes spominja študentka multimedijev, kamor je, kot pravi, ušla pred "vojaškim" sistemom slovenistike na Fi- mi ne bo treba postati body-bilderka." Sicer pa so njeni vaš- In veš, da boš preživel in ce." Na vprašanje, ali se ji zdi. prvi vtisi zelo dobri. "Nor ob- hoteJ še. Čeprav prvič Še ne da bo lahko dobro zamenjala čutek! Kot v lunaparku, na moreš enako uživati, ker je priljubljeno Anjo TomaŽin, vlakcu smrti, ko nimai mož- adrejialina preveč in maio za- pa odgovarja: "Zaenkrat bolj nosti, da bi izstopil, ko se en- megli razum in čutne sen- razmišljam, kako bi čim hi- krat sproži. Vse v tebi kriči, ti zorje. Ne veš še, kako vse iz- treje postala takšna, kot sicer lozofski fakulteti • kjer je pa se samo prepustiš in uži- gleda in kakšne bodo posledi- sem, S tem imam več dela." NOVIČKE Izbor za miss sveta na Poljskem Letošnji Izbor za mi$s Slovenije smo lahko spremljali na Net TV In prav tako bo z Izborom za mlss sveta 2006. Zanimivi sta imeni lepotičk, ki bosta komentirali finalni izbor na Poljskem, ki si ga lahko ogledate v neposrednem prenosu v soboto zvečer ob 20. uri na omenjeni televiziji. Tokrat bosta vlogo komentatork prevzeli Sanja Grohar in Ludja Cubenšek. Prva je bila lanska miss, sedaj se poteguje za naslov slovenske fatalke» druga pa je včasih veliko delala v modnih vodah ter šov biznisu, potem pa je nekaj Časa nismo videli, ker naj bi odSla v ZDA. Štafeta morskih športov Nova Suzana na 24 UR Ekipi informativne oddaje 24 ur na POP TV se bo i. oktobra pridružila nova novinarka Suzana Lovec. Prihaja iz ilirske Bistrice, srcer pa že več let živr v Ljubljani. Njena novinarska pot se je začela pri Primorskih novicah, kasneje je še kot Študentka pripravljala prispevke za oddajo Studio City. Na javni televiziji-je ostala skoraj pet let, kjer je pripravljala prispevke s področja notranje, občasno pa tudi s področja zunanje politike. Oktobra 2003 se je zaposlila na časopisu Dnevnik, kjer je zadnja tri leta pokrivala notranjo politiko. Spremljala je strankarsko dogajanje, dogajanje Tudi septembrsko Avanturo sta voditelja Ana Bešter in na vladi, v državnem zboru, na medijskem področju. V Taiji Tokuhrsa snemala na morju. V čudovitih septem- oddaji 24 ur pa bo Suzana pripravljala prispevke v notra brskfh dneh sta se v štafeti v morskih športih pomerila 2 njepolltični redakciji. U.^/. duom Atlantic, Alešem TurnŠkom m lasmino Cafnik. Pev- ca se seveda ne moreta kosati s kakšnimi hudimi športniki, a sta se zelo potrudila in z veseljem sodelovala v Avanturi. Zmagovalca tokratne Avanture bosta igrala tenis, poraženca pa pobirala žogice, nosila pijačo zmagovalcema, ju hladila in skrbela za njuno dobro počutje. Kdo bo serviral In kdo pobiral žogice, boste izvedeli v Avanturi 2 Ano in Taijiem danes, v petek, 29. septembra, ob 21. uri na TV PIKA. A.B. •77,. •^.r«-»-»,^., J, Preobrat V Bitki med spoloma v Dirk^ se je ponovno tehtnica nagnila na žensko stran, čeprav je pred samrm začetkom Ženski del doživel pravo dramo, saj artistični nastop na 'Star^gi' v prvi vrsti velja bolj za vulgarnega kot artističnega. Dekleta so 2adevo vzele tako resno. so se za pletle celo da okoli kredlbilnosti: naj nastopi pravnica ali študentka, ki dela honorarno v vrtcu. Kar je sprožilo občutek manj- «.1 vrednosti določenega Ce moi^ki zna, pač zna. poklica. Končni rezultat je prinesel modro kapico našemu Klemenu, ki kot glavni, če ne kar edini, zastopa gorenjske barve na Dirki. A. 6. Z HAtt^i 00 Hova doživctia Bcn«tted ZlO^Jcs« m Trt»ik«nlCr«$u 21.10. Kfi«M(nfi]cupđ Martina 11.11^ Kfri«kv 7. lO.. Mo]* pacmi, nxj}« sanja 28.10.« Nemani ptoU laguna 30.9. Nei ärevnte vGartfalan^u 28.10., PIKvIce H.IO.. Po nakupavceirterArlEona 7.10., 16.12. Tr9t 19.10., 26.10.. 16.1U 30.11„2.S2.. PogM C orlov«^ gnezda 30.9« lUv«na 18.11^ Onqwa T«it« 10.. S^f^jevo 6,*S40., Slrmion« 30.9^ Slcrtvn«3cc PoMV«keoa hr1b6v)a 14, t O, Tngatav mar>^r1n na tedr«nif 12.10. - IS. 10, Vatal« frgaCev ob Blatram >ftceru 7.10., Vzhodni obronki OolomKov 30.9.. Studio eavarla 4.J1. XAANJ M/» 13 220 itL LOtOk 04/Sl 70 305 RADOVLJICA 04/53 20 r*7P0Llet 49.900 DJERBA si.m 4.10, A' I J 7P0U CIMR bT: .»HBMAOA ^ ~ 24.U.1Q. H^tM V 4 NZ. ki B U a.9.ttfir3m,oMdp«M.9.Atimm'7POl,bus(nakelob ulj) SwujSAiMAnv' am naDvo imm 7,21.10.411. go^^njikdf^kompas.ii KUvj (fliJH^ tH 04/2014 261 •KMNjMfKCAioflUNii» tri 04/20U267 Kouw lOKA f» 04/ST11770 vsakodnevna brezplačna potovanja v sibirska prostranstva Vse za enega eden za vse nimi mustačami, Ne, ni- > enkraten ogled Uuzioni- sem danes zelo modna pomehkužena sorta moškega, ampak sem fant od Fare, (a, moji punci je namreč ime Fara. Imam jo zelo rad. Rad pa imam tudi oblast» ker mi ta prinaša moč in vpliv, vse to A ne bo manjkalo kultur- pa omogoča ugodje po meri človeka. In kot veste. stične predstave, "zdaj si, zdaj te ni" (David Copperfield nima pojma} .V kmetom ne bo več treba obdelovati svojih polj, ker jih ne bodo imeli nih domov in pevskih dvoran, saj bomo zato 'i merim kar precej. priredili sakralne objekte Sem izkušen politik. Ne > vsi moški državljani 0 e 1 boste verjeli, ampak je res, da sem v prejšnjem življenju več kot dvajset let vo- bodo upravičeni do gaj- joža Vis-avljonovič Stilni be Laškega piva tedensko dil največjo evropsko drža- > kot župana me bodo Ški bomo namreč drugi del noči popivali vo. Nekateri ljudje so pod mojo oblastjo živeli dobro, nekateri pa slabo. Slednji pravzaprav sploh niso pre- > ženskam bom skrajša! živeli. delavnik za pol noči, mo- Ijudje vsakodnevno vide- A kdor ne bo pobiral dre- vaii, moje slike bodo obvezne v vseh prostorih kov svojega psa. bo imel prednost pri potovanju Sibirijo Mali Brat TISOČ UGANK ZA ODRASLE Franc Ankerst vam za» stavlja novo uganko. Odgovor nam pošljite do torka v prihodnjem tednu na SMS pod šifro uganka, pripišite rešitev -f ime in priimek na številko 031/69-11-11, ali po pošti na Gorenjski glas, Zoisova 4000 Kranj, s pripi- "Tisoč som ugank za odrasle^ Telo ima In Še uho, nič ne sliši, kaj jp to? Izžrebal m nagradili bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS, in i ga bomo pre- Pod a rs h drugega, leli po - bomo po dve vstopnici za bazen. Pravilna rešitev zadnje objavljene uganke se glasi: abeceda. Tokrat žal nismo prejeli pravilnega odgovora. TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Vrtnica" le nova ljubezen ga bo reši- membe glede službe. Lepo ve in da se lažje vidimo v a starih spon. Hči ima v na- se imejte. Ko: redno bralko innaročnica slednjem fetu prelomnico. se vom porjovno jovljam in Veliko stvari se ji bo hkrati i^os lepo pozdrovljarti. Imam še vedno skrbi zarodi otrok, dogajalo, ena izmed n tudi zaposlitev. Će mi boste "Strelec" Draga Tanja, zanima me. boli obširen odgovor. Glede drugih kot pa v sebi samih. Draga strelka, škoda, ker mi niste pripisali rojstnega da-a, saj bi lahko dobili zanima me pa tudi zdravje, Se kdaj pisali, mi bo v po- kokfna prihodnost me čaka zdravja imate veČ odprtih služba in zakon. moč, če mi boste za ljudi, za katere me sprašujete. glede zdravja in službe. Sem fošo zvesta bralka in bom ve- vprašanj. Nekatere zdravstvene težave se vam že V človeški naravi je, da vsi tudi napisali rojstne poda- sela voštga odgovora. Hvala. dolgo časa vlečejo in so kro- radi prehitevamo, a vedno tke [tudi svoje), da bo naponi vse tako, kot si zamisii- ved še bolj natančna. Z Neki dan mi je stranka re- mo. Normalno je, da sf za vami osebno le vse v najlep- kla, da prebere samo moj nične. V prihodnosti vam vidim kar nekaj pregledov, a se na koncu vse dobro reši. svoje otroke želimo najboljše. Kadar 50 oni srečni, smo i mi. Zaradi sina Šem redu, potrjujem pa vaše besede, da pozabljate horoskop, odgovorov pa ne, Zaradi službe vam marsikaj ker so namenjeni določeni sfečr si ne delajte več skrbi. V volje. Odgovore poznate dobim informacije, da ni jasno in boste Še nekaj nase. ste utrujeni in slabe osebi. Po drugi strani pa Časa v dvomih. V vezi tega boste podpisovali uradni roku pol leta ali leta bo spo- sami. Kot izgubljeni v veso- večini bralci berejo odgovo- dokument in glejte, da bo-znal življenjsko sopotnico in si z njo ustvaril družino. Glede njegovega zdravja vi- Iju si želite ustreči vsem, re. Čeprav odgovori niso ste pozorni, kaj podpisuje- tudi partnerju, namesto da i poskrbeli za sebe. Ob dim, da se mu neka bolezen koncu leta pričakujte prijet- ft 4 namenjeni prav n)im, med vrsticami najde marsikdo. Še sama pravzaprav se te, saj je lažje preprečiti kot pa kasneje popravljati napa- rada ponavlja in da je precej psihično obremenjen. Preteklost je tista, ki ga mori, In ne spremembe na osebnem ne vem točno, kaj hočem s naslednjem mesecu se vam obeta veliko dobrih področju, v mesecu maju tem povedati, a očitno je, novic in tudi počutili se bo- pa se vam obetajo spre- da nas tarejo podobne teža- ste veliko bolje. Srečnol HOROSKOP TANJA in MARICA ** 4» M Oven ' 214.) (ot do sedaj. Ljubljena oseba vas bo potrebovala bo Ves svoj prosti čas in vso svojo energijo boste usmer v ljubezen, saj je ljubezen balzam za dušo. Spor s prija-jem boste rešili tako, da ga boste povabili v družbo, ki bo korist a tudi vam. {224. ' 20.5.} čakuje odgovor, istočasno pa tudi od-to se še nekai časa prioravlialte. tako Nekdo od vas pr INCK.UU UU Vd^ CdKUJC UUgUVUt, dlV^dMIU pd lUUI UU' krit pogovor. Na to se še nekaj časa pripravljajte, tako da je že skrajni Čas. Staro upanje, ki ste ga že zavrgli, pride spet na piano. Potrudite se in dajte vse od sebe, da vam sreča spet ne uide. Dvojčka (21.5. - 21.6.) Po nekem neuspelem podvigu si boste hitro opomogli in še zdaleč ne boste obupali. Na splošno boste prežeti z energijo, kar se vam bo prav povsod poznalo. Poslovno se vam obetajo boljši časi, pa tudi pomoč od drugod lahko pričakujete. Rak (22.6. - 22.7.) Vedno manj znate uživati v drobnih, lepih trenutkih. Vedno se sreča ne vidi, a to ne pomeni, da ne obstaja. Iz tira vas bo metalo ravr>o to, da boste preveč premišljevali o minulih dogodkih. Lev (23.7, • 23.8.} v tem tednu boste zaključili s pomembnimi posli oziroma stvarmi, ki vam veliko pomenijo. Že tako zapleteno čustveno življenje sevam še bolj zakomplicira. Na koncu bo vse v redu, Devica (24.8. • 23.9.) Veseli boste, da še ni prišel čas, ko bi se morali odločati. Tudi to Še pride, morda prekmalu. Čeprav ste včasih neučakani. V tem tednu se boste posvečali družini, oziroma ljudem, ki jih imate radt. Tehtnica {24.9. - 23.10.) Imate veliko vrlin in ljudje vas imajo zelo radi, a imate eno veliko "napako", ki vas tepe In vas bo Se, tako In rugače. Ne znate in ne zmorete počakati, vendar trenutna situacija potrebuje le svoj Čas in nič drugega. Preusmerite misli! Škorpijon (24.10. - 22.11.) še nekaj časa boste brezglavo tekali naokoli In vsepovsod iskali rešitve in izhode. Vse tisto, kar vas Čaka, bo prišlo samo od sebe, zato svoj dragoceni čas raje pora-te za druženje s prijatelji, saj se morate razbremeniti. Strelec (23.11. - 21.12.} Včasih pride trenutek, ko se je treba komu zaupati: morda to res ne reši trenutnega problema, a velikokrat pomaga že to, da nas nekdo posluša, Ne boste se več bali lastnih besed in misli; pred vami so srečni dnevi! Kozorog (22.12. - 20.1.) Obdajali vas bodo strahovi iz preteklosti. V pričakovanju sporočila boste nestrpni in negotovi, kasneje pa zadovoljni in srečni. Padce boste začeli sprejemati kot dozorevanje, ne pa kot nujno zlo. Pozitivne spremembe pri denarju. Vodnar (21.1. -19-2.) Obremenjevali se boste zaradi denarja. Nikar! Vse se bo rešilo dobro in ob pravem času. Določeni ljudje vam bodo šli na Živce. Umaknite se. saj ni treba, da morate Čisto vse prenašati. Te dni vas bo presenetil telefor^ski klic. Ribi (20.2. - 20.3.) Čeprav je vreme muhasto in zato ni nič kaj prijetno, se morate Čim več gibati na svežem zraku. Že sami ste pri- do spoznanja, da se potem veliko bolje počutite in ste polni energije- V ljubezni ste že skoraj obupali, tako da bo presenečenje še toliko večje. VeHKOOUŠNE PESMI v esošuRi MAIHNCCA FORMATA Angel brez kril riceTanie Nežmah DolinŠek PETEK 29.9.2006 05 ^GRADNA KRIZANKy Sistemska tehnika vse ene roke Ij J1^1l Sistemska tehnika Za izirdbanoe prispeva nagrada f fnstiftnn 1. nagrada: koiesarska torbica 2. majica 3. Nagrada CD Slovenija Tri naorade prispeva i glas Viessmann, d.O. o. C. XIV. divizije 116 a. 2000 Maribor telef0n:.02/4d0 55 50. telefaks: 02/480 55 60 http://www. vie ssman n .com Brazplačna št.: 080 10 IK ldz@iries8mann.cGin ReŠiNe Križanke {nagradno geslo, sestavljeno iz Črk z oštevilčenih polj tn vpisano v kupon iz križ^ke) pošljite na dopisnicah do srede. V. oktoDra 2006, na Gorenjski glas. Zoisova 1, 4001 Kranj, p. p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v n^rralnüc (kxenjätdoa glasa na Zoisovf 1. Prftramk tea z enostavnosQo Vsi stenski kotil so grajeni moduino in s tem nudijo enotnost v komponentah. Pri vseh stenskih kotlih je vodna ploiča enotna, enak je tudi mM vtičnl sistem, kar je osnova za enostavno montažo in hitru opra^jeno deto. Čeloma vodna rtape^ava se nahaja v zadnji steni kotla. S tem se vse komponente dosežejo in zamenjajo s sprednje strani In kotla ni potrebno soeti s stene, za vas to pomeni: zmanjšanje stroškov vzdrževanja. tavlja najvišjo mero gospodamosti in zane^rvosti. In vaSmiu Viessmannova sist^nska tehnika skrOi. da se vse ujema In pocleUu ogrevalne tehnike konkrBtrve prednosti pri načrto- KomptotM prooram vrhunslta M Od {adiatorjev in talnega ogrev^ preko ventiKrv. sistemov za odv^anje dimnih plinov in razteznih posod» do ogreval nikov sanitarne vode za ve^jo potrebo po topti vodi. Vse komponente Viessmannovega pnfgrama prilKxa Vrtoset so med sebe) natančno usklajene. Lahko ste gotovi, da vjs(^s zahteve glede kakovosti, ki jih Viessmann postavlja za ogrevalno tehniko označujeio tudi ostale komponente. To vam zago- zagotavl^a brezhibno delovanje celotne ogrevalne narave -od stenskega kotla, pohtnika. regulacije «n ogrevalnika sanh tame vode do vseh prlkljui^. vanju, montaži in vzdrževanju naprave. fITOPEND 2Z2 tO,5 dO 24 kW (30 kW-booster obratovanje za sanitarno vodo) SESTML F.KAIAN ZDAAVMK Pf&- SmMK pr)Bu2NA VDEDMOr (HATJ MKAVO TKTVO oesH HWOK ZArtOONC UORUE 9TAN& VAUCV BJJUJU lOJZE ftCZHAN keSTDV «QERkl äASOVMO BDOGJ epotu, NOVE PESMI VRTHA RASTUfU FRAHCOSIO PBATEU (MWJ 27 ac^ilHOft K ANTOM VCAV SOeAZA ft&UUE rNDUSKI BOC OtOMA VAAEH RT AH. KOIA (BUSTEfl) SAW OOLBAL 11 ZNAĆUfH PAED* STAVW( VSSTC KADiaiW DSLKK m 19 pclcmu oCirT PWHAW ZA HOJO KRUVO UHETM TALM ttUMA PLUG UNBtO mEnva OKSD CAM(AR NASILEN VLADAR NEUtfN ćlilVEH 47 AiAtlO VORAKS 8AĐAN WOUND POOOOT ETARO WSK) «oznuv PREVOZNO SWDSTVO 17 OBJLft SUA VE*5 TAUFEP FOfUUAR 14 F V CTUlELÜ SPUNOM ÜkPOUU» BMUy PifiV SOVI mcA VEZ SPOM ItENU AHERäKA KVIALM (OEENAi GUSaENA ZWT2 iAWJKE mPADNtK SLOVANOV SAMAAJ VRAMĆHI PMUJD KARAVA SLOVEČ TVflEK, OTOMAN 10 41 1 VITO DENS 200. kombiniran kotel e.B-26 kW ill ^ J rlAL OftAfiTED OQOAL UNKMOf nTOD£HS 333 MZTAii?« HUVEĆM CELUA OOISSJE«« OOHOMU POJAVNA MBUS. KAMVOOI ONJA » • mcA CftEDA MAKPV VESTERN AMKEJ KAMU OM ROMULOV eRAT fOlJJ» bBUKA] Pft«^ SLWNA VERSKik POOOfti^ 21 7 VLOG IGRALM HRMOA M ^ I s ^ 17 1& 19 10 11 12 Z7 51 as Al SO SI 24 S7 47 59 Rnutadte fttotronlc za v^ nudilo vse možnosti za toph)tno udcMe. regulirano po vaših že^h. Ko so nastavljene po vaših zeliah In potrebah, urejajo regulacije Vitmronic mnoge funkele samodejno. Če razen tega Še želite izvesti kakšno indivtdualno nastavitev« je to s preglednim reševalnim poljem regulacij Vrtotronic z osveHjenimI tipkami in veNkim prikazov^fkom z besedilom ästo preprosto. partnerjih Naziv« naslov Pošla OMAM fIRTOR. S. P. Pod gozdom 26 4290 Tržič PUNSTAL a a Industrijska ulica 1 4270 Jesenice poiDčinK nriUL S. P. Stir pni k 15 4227 Selca imt 2ĐSIK0. t p. Poörebef 12 4202 Naklo STIK LOJIE. S. P. Brniška c. 48 1217 Vodice TALCOM. a 0. a Demšarjeva 14 4220 Ško^a Loka * lAVTAR. 0.6.0. BfrD UibMni Zvezna ulica 2b 1000 Ljubljana ZAPLOTIIM( AiaOIL S. P. Sebenje 26 4294 Križe GOOS, a 0.0. Gork^ 15 4204 Golnik NMNEItP. ljubljanska cesta 101 EXOKQNSmUKT. a 0.0 Markovo 13b EfiOP ABElfT, n. o.a Kotemaže 106 um, 0.0. a Prečna 10 Einni. a o. o. Ljubljanska 13 D. 0.0. Ses^ova ulica 42 HttJiEC TORUl & P. 1354 Holiul 1240 Kamnik 4205 Preddvor 4260 Bled 4240 Radovljica 1241 Kamnik 1210 Ljubijara 4228 Železn ki 1216 Smlednik StulaS JEKOV. D. a 0. Dražgoše 62 KOSEC TOMAt S. P. Vatburga 56a UMP( MIKA. S. P. Sp. Brnik 45 UMUEC ■lUM. t P. Tenetjš6 34 KMTIIUAK 80RIS, S. P. Srednja vas, Goriče 3 OttM ZUTKO. S. P. Smiedniška cesta 43A 4000 lOanj 4207 Cerklje 4204 Golnik 4204 Golnik Telefon 041 744 467 031 328 454 041 ßSO 087 041 707 094 041 650 958 041 615 021 01 520 75 80 041 703 604 040 295 711 041 652 637 051 330 652 051 602 602 041 799 373 04 537 32 00 01 839 45 87 01 512 03 42 041 756 959 041 666 385 040 710 122 041 784 493 041 634 031 041 403 578 Nagrajenci nagrsdn« križank« Viessmann^ ki j« bila objavljena 19» septembra^ r^agrade prispeva Zlatko Oblak: nagrtdoi brezrokavnik, prejme Marija BuriČ* Finžgarjeva 4248 Lesce; z. nagrado^ majico, prejme Jakob Langus, Črnivec 6, 4243 Brezje; 3* nagradOi kapoi predme Valentin lakel), Gorenjska uL 23. 4260 Bled* Nagrade Gorenjskega glasa prejmejo: Pavlina Žagar, Planina pod CoNco 6 9 A. 4270 jesen ice; Blaz Arh, Sp. Corje 4247 Zg* Gorje irv Silvifa Vodenik, Vrtna 22. $2^0 Gornja Radgona. Nagrajenci križank« blagovne hiie METRO : 1. nagrado, bon v vrednosti 10.000 SIT, prejme R«naU Laiič, Zoisova I7e Kranj; z. nagrado, bon v vrednosti 7.000 SIT, prejme Eva Oman, Podlubnik Skofja Loka; 3. nagrado, bon v vrednosti 3.000 SIT, prejme Vlaata Žilih^ Hlebce 424S Lesce. Tri nagrade Gorenjskega glasa prejmejo: Tamaf« MohoriČ^ Podlubnik škofja Loka, NataSa jerman. Zalog Cerklje na Gorenjskem^ Aftica Ježek, Cankarjeva 2t, Radovljica. PFTEK 29.9.2006 DRUZABNy KRONIKy Na Račjem otoku so predstavili Lolito Lempicko, na Palmersovi modni reviji pa smo odprtih ust in oči opazovali tako novo kolekcijo spodnjega perila kot dolge noge in srčkane ritnice manekenk, ki so očarale moško in žensko občinstvo. Alenka Brun tajlom in designu stekleničke slavil tudi Palmers, z razvojem mers nc^vic, v eksklimvnem parfuma ter promocijski kam- perila in nagrajenimi c^ksni- izhodu smo pndd videli kolek- panji. V našem koncu Evrope mi izdelki od leta 1917 do da- dje perila in kopalk za sezono Uroš Godec (G-Trade) in smo bili Slovend med prvimi» nes. Med njimi ni manjkalo pomlad in poletje 2007. Ker je parfumi Lolila Lempicka Paris ki smo se spoznali z novo diša« plakatov iz prejšnj^a stoletja 2 Palmers Slovenije sponzor so na Brdo pri Kranju, natanč- vo. neje na Račji otok povabili na najbolj znanimi supermoddi, Športne zveze Slovenija, sta Blagovna znamka spodnje- kot so Cindy Crawford, Naomi mednarodno manekensko za- praznovanje rojsmega dneva ga perila Palmers bo prihodnje Campbell, Tatiana Patitz, Na- sedbo popestrila vriiunska slo- in predstavitev nove dišave za leto praznovala 90. obletnico dia Auermann, ki je bila po- venska Športnika Prter Man- ženske. Dodali so še glamur obstoja, kai seveda zasluži po- stavljena v sodelovanju z An- koč in Petra MajdiČ. Lahko bi modnih kieadj. Predstavili so sebno pozornost Palmers Slo- drejo VriŠer iz mariborskega rekli, da se je 'maneken' na odru morda počutil bolj spro- nam novi parfijm, ki naj bi bil venija se je odloČila, da bo pre- pokrajinskega muzeja. drugačen pa Še vedno značilen novila vse reklamne napise in Vrhunec bogatega festival- ščeno kot njegova športna ko- za Lolito Lempicko. Deluje znakenatjgovinah.karsezgo- ske^ dogajanja je bila modna Icgica, čeprav sta oba svoje sveže orientalsko, spomiiija na slan poljub morske cvetice in obenem obuja nevarni ženstveni morski mil • sireno. Za di vsakih deset ali dvajset let Sredi septembra je bil v Ljubljani (Qtypark) pravi festi- reviia PaJmers, na kateri so delo opravila solidno. Modno predstavili kolekcijo jesen in zima 2006 z izzivalnim Izho- revijo je povezoval Peter Poles, obiskal jih je tudi Ivo Godnič s val, ki so ga poimenovali Love- dom manekenk Crazy Horse • svojim likom Tita, za glasbeno ime so uporabili inidalko 'U, ly Days 1917-2007. Seveda se Paris (naslovnica Razvedrila), vzdušje pa sla poskrbela Alen-veliko pozornosti posvetili de- je v festivalskem tednu pred- ki je letošnji promotor Pal- ka Godec in Magnifico. Rok Lasan in predstavnica francoske hiše Lolita Lemicka Na manekenkah smo opazovali valovitost pariške mehkobe Katja, ki nam je na predstavila parfum ter kreacije, t Tina Dekl ter vonjali L, ki cenovno spada v parfum ranga nad deset tisočakov. i Tin4 OoU > p, t* Erotično z ravno pravim navdihom fantazije. Modna revija Tanja Ribič s soprogom Đurom, joseph Rain (modna spodnjega perila, nogavic In kopalk je bila tako paša za oči agencija Bronz) ter Ivana Sundov (ki je, kot kaže, v blago-kot okus. Deki slovljenem stanju). / FstorTiru dm Celo Jure Bradač je'priletel'na ogled nove modne kolekcije, Direktor Palmers Slovenija Janez Hudohmed (desno) v posadili pa so ga v drugo vrsto med dvoje svetlolasih glav. družbi lepih žensk, soproge in pevke Alenka Godec. raca- T«na Dell / Foior Tina Doki VRTIMO GLOBUS Paris na Oktoberfestu Da Paris Hilton ne zamudi dobre zabave, je potrdila z obiskom Oktoberfesta v Munchnu. Hotelska dedinja, zadnje^ase tudi pevka, je na festival piva prišla v bavarski noši, lase pa je priložnosti primerno spletla v kiti. Domačine je očarala z izjavo, da obožuje Nemčijo, München pa je "kul" mesto. Ko so jo povprašali po noši, je navdušeno povedala, da je kupila kar Itiri. Če ji je dimdi res tako všeč» bo zagotovo postal nov modni trend. Premagal hepatitis C Steven Tyler je prvič javno spregovoril o A » boju s hepatitisom C, ki so mu ga odkri-i pred tremi leti, okužen pa je bil že nekaj let pred tem. Pevec skupine Aero-smith je povedal, da je virus iz krvi izgi* ^ nil, vendar je bilo dolgotrajno zdravljenje zelo naporno. Ni želel razkriti, kako se je okužil znano je, da se nevarna bolezen najpogosteje prenaša z umazanimi iglami, Steven pa je bil v preteklosti odvisen od drog. Kljub šibkemu zdravju se skupina vrača na sceno. Jennifer za umetno oploditev Jennifer Lopez, ki je pred kratkim izjavila, da bi storila vse, da bi zanosila, se je odloČila za umetno oploditev, saj dolgoletna prizadevanja, priporočila zdravnikov in zdrav način življenja niso obrodili sadov. 37-letna pevka in igralka je že začela zdravljenje na kliniki za umetno oploditev Cedars-Sinai Medical Centre v Los Angelesu, ena od pacientk, ki se je z zvezdnico pogovarjala, pa je izdala, da si z možem Marcom Antonyjem srčno želita dva otroka. Ločitev ga je prizadela čeprav je Sir Paul McCartney ob izidu klasičnega albuma Ecce Cor Meum oboževalce pomiril, da se kljub ločitvi počuti dobro in da mu v težkih trenutkih pomaga glasba, pa je na zabavi, ki jo ;e priredil njegov zet Alasdhair Willis, soprog modne oblikovalke Stelle, pokazat drugačen obraz. "Ne vem, kako naj se soočim z ločjh^ijo. Tako hudo mi je, da o tem sploh ne morem govoriti," je zaupal gostom. Obiskovale) so opazili tudi, da se je njegovo obnašanje v hipu spremenilo, kakor hitro je pogovor nanese! na Heather Mills, začel se je tresti in v očeh so se mu nabrale solze. {J Osnovnošolka Neža Wrtwicky obiskuje Osr)ovno Šolo 16. december v Mojstrani in poleg ljubezni do odbojke goji še večjo do petja. Prvič se je kot pevka preizkusila na dobrodelnem koncertu v Kranjski Gori, razmišlja pa, da bi se udeležila kakšnega festivala za mlade talente, i ^^ u^tz Gorenjski Glas jesemSke novice so redna priJoga Časopisa Gorenjski glas Odgovorna ur£Dnica; Marua Volčjak Časopis izhaja dvakrat mesečno VVTVW.aORFNlSKlC.lAS.si v Občini Jesenice vsako leto pravočasno pripravimo predlog proračuna za prihodnje leto. stran 3 Ladja ^ v pravo Lcroni smer Sredi meseca ]e premier Janez Jania pognal novo linijo za predelavo debele pločevine in eno najmo-dernejših odpraševalnih naprav na svetu. Investiciji sta skupno vredni 22 milijonov evrov. Boštian Bogataj jesenke • "Železova ruda, železo, jeklo. Pogosto sinonimi za težko in hrupno in« dustrijo. Pa za vztrajnega, po trpeži j ive ga, pogu mnega in trdoživega človeka. Za nadln življenja, ki se usidra globoko v srce in okolje." je svoj govor ob odprtju er^e najpomembnejših investicij Acro- nija začel predsednik vlade [anez Janša. V prejSnjih dveh desetletjih je svetovna jeklarska industrija zaradi spremenjenih razmer na trgih začela proces temeljitega prestrukturiranja. "Proces prestrukturiranja je zaznamoval tudi slovensko jeklarsko industrijo. Železarne so čez noč izgubile 90 odstotkov celotnega trga, več kot 7.000 delovnih mest, zmožnost financiranja tekočih obveznosti in razvoja. Nujno potrebno je bilo poiskati nove trge, se prestrukturirati in reševati ekološke težave, Pot ni bila enostavna. Potrebna je bila tudi pomoč drŽave. Do leta 2002, ko je država zaključila z državnimi pomočmi jeklarski industriji, je bilo v ohranitev panoge vloženih več kot 280 mio ev- Predsednik vlade Janez janSa čestKa dr. Vasiliju Prešernu ^a nove naložbe in dobre rezuftdte. rov," )e še povedal fanša in napovedal prodajo 55-odstot' nega deleža države v družbi Slovenska industrija jekla. Leto 2005 je bilo za Acroni, krovno družbo skupine Slovenske industrije jekla, uspešno. Rekordni rezultati so posledica večletnega načrtnega investiranja v opti- mizacijo in spremembo proizvodnih poti, v odpravljanje ozkih grl ter posodobitve tehnologije in naprav, ki omogočajo večjo proizvodnjo izdelkov z viSjo dodano vrednostjo. Acroni je v zadnjih petih letih, kljub povečanju proizvodnje jekla viš« jih kakovosti, z večjo dodano vrednostjo, zmanjšal porabo energije za več kot 10 odstotkov. Besede predsednika vlade je potrdil tudi glavni direktor jeseniškega Acroni-dr. Vasilij Prešera: 'Naša ladja pluje v pravo smer, morje je mimo, imamo dober motor, posadka je zado-ina." Več na strani 6. PO obCini Najlepši balkoni Priznanje za najlepši balkon v večstanovanjski stavbi ]e prejel Mehmed Trako, v stanovanjski hiši Danilo Svetlin, za r^ajlepše nageljne pa Rez' ka Zupančič. Stran 3 POGOVOR Najboljša vzgoja: doslednost in zgled ''Na Jesenicah Čutim, da gredo ljudem otroci na Živce. Veliko nam pomenijo avtomobili in gredice, otroke pa vsak lahko zmerja na vsakem koraku." stran 4 KMETIJSTVO Pajsanje hloda bi bilo lahko boljše "Molža kobile nam gre dobro od rok. Namolzli smo celih 53 mm "mJeka", Majeri-ca in molžača sta bila hitra kot voznika "lajtrge"." Stran 7 ZANIMIVOSTI Ko pride v družino kosmati član "Mami, a bomo'imeli kuž- ka?" Vprašanje, ki ga staršem postavijo mnogi otroci, ki si zaželijo Živalskega prijatelja. A starši pogosto prehitro popustijo otroškim željam. Zastor se dvignil Hokejisti Acronija želijo izkoristiti priložnost zgodovinskega izziva. Prvič v bogati in dolgoletni zgodovini imajo jeseniški hokejist: priložnost, da se izkažejo pri naših severnih sosedih. Sodelovanje v elitni avstrijski ligi EBEL pomeni velik izziv pri uveljavljanju najbolj popularnega zimskega Športa na [esenicah, Trener Matjaž Kopitar je pred zahtevno nalogo, da skupaj z igralci uresniči zastavljeni cilj - uvrstitev med štiri najboljša moštva v ligi. šest mesecev počivati. V petek, 22. septembra, se je zastor nad avstrijsko ligo zares dvignil in igralci Acro nija so na sceno stopili odločno kljub težavam s poškodbami, Žreb jim je namenil, da prve tri kroge igrajo doma, Premiera proti Jnns- brucku se jim ni izšla po pri« čakovanjih, saj so tekmo precej nesrečno izgubili s 4: 5. V drugem krogu so zaigrali kot prerojeni, saj so veČ- Tretjo tekmo bodo hokejisti Acronija odigrali danes, v petek, z začetkom ob 19.15 v dvorani Pod^ mežakla, njihov nasprotnik bo ekipa Graza. Prijateljske tekme z nasprotniki v hgi so pokazale, da gre za izredno kvalitetna moštva, praktično bo vsaka tekma velik boj za zmago. Že za uvod v ligo je moštvo precej zdesetkano zaradi poškodb. Njihov največji nov adut Tomaž Vnuk bo zaradi zdravljenja kolena moral kratne avstrijske prvake KAC iz Celovca ugnali s 6 : 3. Da bi bilo takšnih zmag še več, predvsem doma, si želijo njihovi zvesti navijači. Tretjo tekmo bodo hokejisti Acronija odigrali danes, v petek, z začetkom ob 19.15 v dvorani Podmežakla, njihov nasprotnik bo ekipa Graza. Moi^o Acronija bo v novi sezoni nastopilo v novih rdeče* be lih dresih. I Foro: Tina Do«l Stran 13 Jeseniške novice pred volitvami V Gorenjskem glasu so bila pravita v času priprav na lokalne volitve 2006 objavljena 5. septembra 2006, nanašajo se tudi na priloge časopisa, med katere spadajo tudi jeseniške novice. V skladu s temi pravili bomo v Jeseniških novicah, ki bodo izšle v petek, ?3. oktobra, vsakemu kandidatu oziroma kandidatki za župana oziroma županjo namenili četrtino časopisne strani za predstavitev njihovih volilnih programov. Uredništvo Jeseniške novice, petek, 20. septembra 2006 1074 Po občini Kdaj pas za leve zavijalce Krajani Lipe so na Svetu KS Blejska Dobrava postavili več vprašanj, ki so bila naslovljena tudi na Občinski svet občine Jesenice. Odgovor so sfcer dobili, vendar so bili seznar>jeni tudi s tem, da je bib Direkciji Republike Slovenije za ceste v Ljubljani že večkrat predlagano, da se zaradi varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu uredi pas za leve zavijalce. Direkcija RS za ceste v Ljubljani, upravljavec driavne ceste, je Občino jesenice glede ureditve ločenega pasu za leve za-vijake na regionalni cesti na odseku na Lipcah obvestila, da ureditev ločenega pasu zaradi prometne varnosti ni uteme-ena. Direkcija iz navedenega razloga v svojih planih ne bo predvidela proračunskih sredstev. Ugotovitve temeljijo na podlagi pridobljenih podatkov o prometnih nesrečah na odseku med stacionažama 1230 in 1300 (lokacija predbga ukrepa), saj na tem odseku ne beležijo prometnih nesreč, kar je razvidno iz evidence prometnih nesreč Uprave za notranje zadeve za obdobje 2001 - 2005. B. R. VABILO NA DEUVNICO ZA MALA, SREDNJE VELIKA PODJETJA IN FIZIČNE OSEBE PROGRAM DELAVNICE: EIC • Programi £U za podjetništvo: vaša pot do pridobivanja nepovratnih finančnih sredstev preko vključevanja v mednarodne projekte Program vavčerskega svetovanja Priložnosti pridobivanja nepovratnih sredstev Bilten Moj spJetni priročnik ßazpisi Občine Jesenice Razpisi - Slovenski podjetniški sklad Delavnica bo organizirana s strani Razvojne agencije Zgornje Gorenjske v prostorih podjetniškega inkubatorja (Spodnji Plavž 24e, 4270 Jesenice)^ dne 27.10.2006 z začetkom ob n, uri- Delavnico sofinancira Ministrstvo za gospodarstvo in Občina jesenice skozf izvajanje aktivnosti lokalnega podjetniškega centra in je za udeležence brezplačna. Pn/a točka programa delavnice bo predstavljena s strani Euro Info Centra Ljubljana • Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (Alenka ZeleniČ, višja svetovalka), ostale pa s strani Razvojne agencije Zgornje Gorenjske (Eldina Čosatovič, vodja projektov). Na delavnico se lahko prijavite preko elektronskega na* slova dina(3)ragor.si ali pa pokličete po telefonu: 04/581- 34-19 (kontaktna oseba Eldtna Čosatovič). Vljudno vabljeni! Eldina Čosatovič f^agor J^SMHiCS Boris 1'RAPROTNIK S.l» r.m.tita 2aa 4270 jesenice O4/.')80 4 J (>0 BliNQ C520 CENA: 33.000,00 C 137,71 5 IL TOĆK, 3X OPnćNI zooy .MAOU) PRJ NAKUPU, KATEREGAKOU DIGOALNtGAfaioapakata, rRWMmC KUPON ZA40 PRJ'y.Plw\ČNlIirOTOGnAFIJ 10X15 roMMkN^Ri NAV^TC» wtipoRAm oKnrAiJvJhCA {U^OAIMRATA www .fototriglav.com PVC OKNA, VRATA, ROLETE IN ZALUZIJE NOVO, NOVO - možnost nakupa elementov in samMradnje jesenice. 04/586 33 70 gsm: 040/201 488 KRANJ. Savska c. 34 04/236 81 60 - za novogradnje -zamenjava starih oken vvww.oknamba.si POPUSTI se Nese&TSVAJO' Odgovori na vprašanja, pobude in sklepe svetnic in svetnikov Občinskega sveta Božena Ronner Občinski svet je na 38. redni seji, ki je bila v mesecu juliju, k todd dnevnega reda z naslovom Poročilo St. 2 0 realizaciji Akcijskega programa varstva okolja za leto 2006 sprejel sklep, da naj Javno podjetje iEKO-IN, d. o. o., do konca leta 2006 pripravi ukrepe, s katerimi bi lahko zvečali Število ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov (npr. večje Število izobraževalnih akcij za go-. spodinjstvo in Šolajočo mladino. ločeno odvaža nje zbrane plastike in papirja od vsa* kega objekta posebej,.,.). Odgovor IEK04N, d. o. o., Jesenice: V javnem komunalnem podjetju smo v letu 2004 za-čeJi s postavitvijo ločenega zbiranja odpadkov na ekoloških otokih. Vzporedno s postavitvijo ekoloških otokov smo v javnem podjetju občane obvestili, katere vrste odpadkov bomo zbirali v zabojnikih. Id se nahajajo na ekoloSkih otokih prilogah k računom za plačilo komunalnih storitev, v jeseniške občinske novice, radijske oddaje). Prav tako smo letos zaključili prvo triletno obdobje izobraževanja osnovnošolcev v jeseniških osnovnih šolah na temo ravnanje z odpadlo. Izobraževanje otrok je zajelo učence 1., 3. in 4. razredov. Učenci so vsako leto prejeli po eno knjižico; Jaka pomaga naravi, Nejc obišče center za ravnanje z odpadki. Pre-delajmo koristne odpadke. Učenci so se o vsebinah knjižic pogovorili in postavi-i ločeno zbiranje odpadkov po razredih. V javnem podjetju JEKO-IN, d. o. o., smo pred vsako Šolo v jeseniški občini v izobraževalne, oz. vzgojne namene postavili po en ekološki otok. Občane v občinskih jeseniških novicah redno obveščamo o novih lokacijah ekoloških otokov ter o količinah ločeno zbranih odpadkov, ki smo jih oddali v predelavo družbi Dinos. v podjetju tudi razmišljamo o delitvi eko torbe vsem gospodinjstvom v občini Jese« nice, katere osnovni namen je ločeno zbiranje na izvoru - v gospodinjstvu in prinašanje tako zbranih vrst odpadkov na ekološke otoke, v javnem podjetju se bomo še naprej trudili na področju okoljskega osveščanja, saj vemo, da je to osnova za učinkovit sistem ločenega zbiranja odpadkov. Vprašanje St. 727 Marijana Nikolavčiča Občani imajo plastično em balažo, ki je večja od odprtin na kontejnerjih. Ker so kontejnerji zaklenjeni, na na JEKO-IN-u povedo, ka naj občani odloMjo tako em balažo? Odgovor Jeko-ln, d. o. o., )e- semce: v občini jesenice imamo urejeno ločeno zbiranje posameznih frakcij komunalnih odpadkov na ekoloških otokih. Trenutno je v naši občini postavljenih, 100 eko- Prikaz rasti količin ločeno zbranih koÜän odpadkov na ekoloških otokih po letih (za obdobje januar • julij): -- PAPIR moder zabojnik (kg) STE KLO zelen zabojnik (kg) PLASTENKE rumen zabojnik PLOČEVINKE siv zabojnik (kg) 2004 (j anuar* j ul i j) 73.353 38.300 6.230 • i.900 2005 (j anuar • j uli j) 60.308 40.480 7.310 2-670 2006 (j anuar-j uli j) 150.956 49.940 10.460 4.940 loških otokov za ločeno zbiranje odpadnega papirja (moder zabojnik), steklene embalaže (zelen zabojnik), plastenk (rumen zabojnik) in pločevink {siv zabojnik). Na zabojniku za zbiranje plastične embalaže se nahajajo navodila (nalepke), na katerih je navedeno, da se v zabojniku ločeno zbirajo le plastenke, oz. PET embalaža. Rumen zabojnik za ločeno zbiranje plastenk ima na vrhu dve odprtini, kamor občani mečejo plastenke, ki niso večje od velikosti odprtin. Redke so vrate 6 1 PET embalaže, v katerih se prodaja pitna voda, ki pa se v našem okolju, kjer pitna voda teče iz pipe, skorajda ne pojavljajo. Sicer pa je tudi tovrstno embalažo v primeru, da jo iztisnemo in spodvijemo, možno odložiti preko odprtine. Večje plastične odpadke je potrebno stisniti in oddati v zato primeren zabojnik. Če tudi to ni mogoče, je trenutno na voljo zgolj "domaČi" zabojnik. V naslednjem letu bo možno takšne odpadke oddari rudi v zbirnem centru na Prešernovi. Osnovni namen odprtin in zaklenjenega zabojnika je preprečevanje odlaganja ostalih vrst komunalnih odpadkov, ter tako posledično povečanje čistosti ločeno zbranega odpadka. Zabojniki so v skladu z vsemi standardi izdelani v Evropski skupnosti in so kot taki v različnih barvnih kombinacijah prisotni po celi Sloveniji. no v svet \ NOVO-IP telefonija: ■ ugodna cena naročnine konkurenčna cena telefonskih impulzov ■ dve telefonski številki I pregled ©"pravljenih klicev na spletu Jeseniške novice, petek, 20. septembra 2006 3 Po občini Boris Brigant župan "Pri pripravi proračuna za leto 2007 je že pred načrtovanimi aktivnostmi prišlo do več dilem. Najprej se je izpostavilo vprašanje, kateri občinski svet je pristojen za sprejem proračuna • ali sedanji, ki se mu mandat v tem letu zaključuje, ali tisti, ki bo na letošnjih lokalnih volitvah izvoljen.'* Priprava proračuna za leto 2007 V Občini Jesenice vsako leto piavo časno pripravimo predlog proračuna zd prihodnje leto z namenom, da v proračunskem letu ni ovir za izvajanje vseh aktivnosti. ki se morajo izvrševati v pro« računskem letu. Pri pripravi proračuna za leto 2007 je že pred načrtovanimi aktivnostmi prišlo do več dilem. Najprej se je izpostavilo vprašanje, kateri občinski svet je pristojen za sprejem proračuna • ali se* danji, ki se mu mandat v tem letu zaključuje, ali tisti, ki bo na letošnjih lokalnih volitvah izvoljen. Prav zaradi tega smo že v pomladnih mesccih postavili Ministrstvu za finance in Računskemu sodišču RS vprašanje o mejah pristojnosti sedanjega občinskega sveta, našteli probleme in težave v primeru n es pre jet j a proračuna v tem letu za prihodnje leto. DobQi smo nedvoumen odgovor, da proračun pripravljajo in sprejemajo tisti organi, ki bodo izvoljeni v času njegovega izvajanja, ali z drugimi besedami povedano» priprava izhodišč in predloga proračuna za prihodnje leto se ne sme začeti pred lolcalnimi volitvami. Kasneje se je izkazalo, da so naša opozorila (tudi preko organov Skupnosti občin Slovenije) pripomogla k spremenjenemu mišljenju Ministrstva za finance, ki nas je konec julija 2006 (v Času, ko bi morale biti priprave na proračun že v polnem razmahu) obvestilo, da pripravljavcem proračuna priporoča takšno «dinamiko njegovega sprejemanja, ki bi omogočila njegov sprejem, Če ne že v tem letu, pa vsaj v mesecu januarju prihodnjega leta. To pomeni, da je predlagatelj tega dokumenta sedanji župan, ki ga na podlagi predpisanega postopka posreduje sedanjemu občinskemu svetu v prvo obravnavo in sprejem. Proračun v drugi obravnavi in njegov sprejem pa bi zaključil občinski svet v novi sestavi. Tako smo že meseca avgu- sta pripravili proračunski priročnik, ki vsebuje predpise s področja javnih financ in njihove značilnosti, vezane na pripravo proračuna, ki je tudi podlaga za vključitev vseh posrednih in neposrednih uporabnikov proračunskih sredstev, ki so svoje predloge posredovaÜ občinski upravi v začetku meseca septembra. Istočasno je v tem obdobju tekla intenzivna priprava pričakovanih investicijskih posegov, vključno z izdelavo načrtov razvojnih programov za naslednje najmanj štiriletno obdobje. V Občini Jesenice je bil v p re- teklih letih, predvsem v okviru priprave strategije razvoja obäne, izdelan dovolj natančen pregled potreb po investicijskih vlaganjih, hkrati pa tudi okvir finančnih zmožnosti proračuna za realizacijo le-teh- Izvedba večine pomembnih investicij je pogojena s ter pridobljeno dovoljenje za pos eg v p ros tor) 2. za javne investicije je možno dobiti do 75 odstotkov upravičenih stroškov investicije (upravičene stioŠke predpiše država, po izkušnjah so to stroški gradenj in nadzora ter del stroškov, Id nastaja s storitvami) V zadnjem ietu je bü izdelan tudi pregled najpomembnejših investicij, Id jih bo Občina Jesenice morala izvesti v naslednjih letih. To so prednostno investicije, id so od izvajanj operativnega programa čiščenja in odvajanja odpadnih voda, urejanja poslovnih površin za nove gospodarske dejavnosti, katerih cilj je odpiranje novih delovnih mest. Sledijo investicije, ki imajo pozitivni razvojni učinek (Visoka šola za zdravstveno n^o), investicije v kulturno dediščino (muzejski kompleks Stara Sava) m nenazadnje investicije, potrebne za zagotavljanje ustreznega načina zaštite in reševanja v obtini. pridobitvijo precejšnjega dela sofinanciranja iz sredstev državnega proračuna in evropskih skladov, katerih realizacija prav tako poteka preko državnega proračuna. Obvezni pogoji in izhodilča takšnega sofmandian j a so: 1. projekt mora biti "ready to go" (pripravljen za izvajanje, kar pomeni, da mora biti zanj izdelana projektna in investicijska dokumentacija 3. sofinancira se večje projekte (načrtovana spodnja meja pri strukturnih skladih je 100 milijonov tolarjev, pri kohezijskem skladu pa med 15 in 20 milijonov evrov). V okviru finančne perspektive 2007-2013 strukturnih in kohezijskega sklada je za razvojne programe na voljo precej več sredstev kot v preteklem obdobju. Za realizacijo investicij, ki po vsebini in na- menu ustrezajo kriterijem, se načrtuje pridobitev ustrezne viSine sofinanciranja. Pri tem igra bistveno vlogo Čas, ko je projekt pripravljen za izvajanje. Glede na konkurenco, ki se bo z leti povečevala, in na potrebe, se je zato smiselno potegovati za sredstva sofinanciranja Čim prej. S tem bi se povečala možnost pridobitve le-teh in uspešne izvedbe projektov. V zadnjem letu pa je bil izdelan tudi pregled najpomembnejših investidj, Id j ih bo Občina Jesenice morala izvesti v naslednjih letih. To so prednostno investicije, ki so od izvajanj operativnega programa čiščenja in odvajanja odpadnih voda, urejanja poslovnih površin za nove gospodarske dejavnosti, katerih dlj je odpiranje novih delovnih mest, Sledijo investicije, ki imajo fMDZitivni razvojni učinek {Visoka šola za zdravstveno nego), investicije v kulturno dediščino (muzejski kompleks Stara Sava) in nenazadnje investicije, potrebne za zagotavljanje ustreznega načina zaŠdte in reševanja v občini. Predlog Proračuna za leto , ki bo občinskemu svetu predlagan v prvi obravnavi na oktobrski seji. Vsebuje tudi politiko razvoja občine Jesenice v naslednjem srednjeročnem obdobju. Najlepši balkoni Priznanje za najlepši balkon v večstanovanjski stavbi je prejel Mehmed Trako, v stanovanjski hiši Danilo Svetlin, za najlepše nageljne pa Rezka Zupančič. Metka Lotrič Občina Jesenice je v sodelovanju z Zavodom za Sport Jesenice ter na pobudo Turistične zveze Slovenije letos Že četrtič organizirala akcijo za izbiro najlepšega balkona v občini Jesenice. V akciji je sodelovalo 240 udeležencev» ki so jih prijavile krajevne skupnosti ali pa so se lastniki balkonov prijavili sami. Večina cvetlic je bila poslikanih v avgustu, tako da je glede na vremenske razmere izgled nekaterih cvetlic lepši. drugih pa nekoliko slabši. Največ lepo urejenih zasaditev na balkonih je bilo odkritih v Wajevnih skupnostih Blejska Dobrava in Hrušica. Po zaključku akcije je bila za vse nagrajence in sodelujoče organizirana prireditev v Kinu Zelezar, kjer je bilo na platnu predstavljenih 33 balkonov. Med njimi so bili izbrani tudi najlepši v treh različnih kategorijah. In sicer je za najlepše nageljne prejela priznanje Najiepži balkon v stanovanjski hiši ima Danilo Svetlin 2 Mladinske ceste. Rezka Zupančič, Javomiški Rovt 29, Jesenice. V kategoriji večstano van j skih stavb je bil zmagovalec Mehmed Trako, Cesta maršala Tita 45, Jesenice. V kategoriji stanovanjskih hiš pa je najbolj izstopa! balkon lastnika Danila Svetlina, Mladinska 9 a, Jesenice. Vseh 33 lastnikov je prejelo tudi eno od nagrad sponzorjev» ki so bili naslednji: Trgovina Štof. d. o, o., Zvonček ' S, d- o. o., Cvetličarna Bine, Novak Albin s. p.; Semenarna Ljubljana, d. d. -Vrtni center Kalia. Dan po prireditvi, to je 22. septembra, je bil za vse nagrajence in sodelujoče organiziran izlet v Trento, kjer smo spoznavali naravo Triglavskega narodnega parka ter si o^edali bogato kulturno dediščino doline Trente v tamkajšnjem muzeju. Želimo, da bi akcija navdušila vedno več krajanov, ki bi s svojim trudom lahko precej prispevali k lepoti svoje okoÜce. Prav tako so dobrodošle kakršnekoh pobude, ideje in pripombe v zvezi z akdjo, da bomo lahko v prihodnje kaj spremenili in s tem navdušili še več prebivalcev k sodelovanju, A jeseniške novice WM/JCSENlCiSt )ZDA|&mj Zci^ovA 1, 4O00 Kr^nj DOCOVOBNA U&CĐMICA Gorenjski Glas STROKOVNA ^I^nj Ronncr URtONICA UrU Ptttrnn\ OBUIIOVNA ZA&NOVA Jtrnej StfiUr»Tr?okd TCHNIĆNI UKCDMIK fOTOCRAFIJA Tm^ Ccfud PCav6( VOD|A OCUSNCCA TH2EN|A Mltcu žviŽJi ImrHb pfiioted^C^fvril&kefnu la bfW»^'^ V W imvitt Utiaw Ilik' Sn d ^«güNjini. P^tA Slovemr^, d o, U|rib»r C09CK|$I(I ClAS k f^iitrirvm ^ii^rM In mrnb M ft pt\ Undu ai Ijs^m^ ng, ildlMif^r 4 0 Knhj / Oitr^^Kv VMi^k / NmA^ «MOKiaii / Td 42 ee, ^> t^itUä miN Q|rni m t^l • «M^^OI 49 47 (ipttfm n^ 14 ur dnrvng); \nim b^r vilb Mo^i ^a^^odIS gr^ / Corrnjib {fn K^Mnik^^thi^ |i v A^idi adoooiM^/Ac^rvep^? Moji COfenisiđ. Lttopri fu», Irvia A^tgM^r joite SrT/u^M fU^.Cttt viIiki >0 pre^čv^ihr parlM^m Mj» (I lUft S)T)' pMvb imajO td » pec^^U. WtAi naro^piiAi ti t^jf^ lun pmaČM^ pitnega pr«iJlCJ,ki vft)A od/JĆRks W^^^ttfl^^tirA^^fi cMobHi y i^M oiiii^ 414% 4 Jeseniške novice, petek, 20. septembra 2006 4 Pogovor mnenje Najboljša vzgoja doslednost meie in zgled Mnogi preveč skrbni starši pomoč otroku vlečejo predolgo in njihov prispevek pri učnem uspehu je kar prevelik. Urša Peternel Ob začetku novega Šolskega leta smo se pogovarjali s Pavlo KJinar, šolsko svetovalno delavko na Osnovni šoli Toneta Čufarja Jesenice, o lem, kako otroci doživljajo vnovičen začetek šole in šolske obremenitve, kakšna naj bo vloga in pomoč staršev pri učenju in pisanju domačih nalog, pa tudi o tem, kakšna vzgoja bi lahko bila najbolj primerna. Novo šolsko leto je tu, kako otroci doživljajo prve dneve in tedne v Šoli, je to zanje zelo stresno obdobje? "To je zelo različno od otroka do otroka. Nekateri komaj čakajo, da pridejo spet v šolo, ponavadi zaradi druženja z vrstniki, šola je zanje zbirališče in prostor druže« nja. Spet drugi, ki jim starši omogočijo zelo pes tie počitnice, od potepanja do branja, po eni strani radi pridejo spet v šolo, po drugi strani pa bi radi nadaljevali lagoden počitniški način življenja. Tretja pa je skupina učencev z učnimi ali čustvenimi težavami, ki začetek šole doživljajo zelo ambiva* lentno. Učnega procesa se bojijo, šolskih obveznosti ne marajo, imajo pa radi vrstnike. igre, odmore. Tako so po eni strani veseli, po drugi pa v stiski, ali bodo uspešni, kakšen bo učni uspeh." Kdko pomembno je, da star« ši 2e takoj na začetku leta postavijo določene zahteve in red, da mora otrok naj» prej opraviti vse šolske obveznosti, potem pa je Čas za igro in prijatelje? "Po mojem mnenju je še bolj pomembno, da so star-i pri svoji zahtevi, da so na prvem mestu šolske obveznosti, dosledni. Samo postaviti tako zahtevo, potem pa prepustiti otroku, ali bo to speljal, ni nič! V nižjih razredih Šole je treba biti dosleden tako dolgo, dokler to ne postane navada, Otro« ci pa so različni, pri nekom se to zgodi po desetem opozorilu, pri drugem pri sto-desetem. Starši pa zmotno mislijo, da mora večno držati, če samo enkrat zahtevajo. Vsekakor se tam, kjer starši v prvem in drugem razredu stojijo za temi mejami, otroci te navade držijo za zmeraj. Če pa starši za- htevo samo navržejo in potem popustijo, je konec." Koliko naj bodo starši udeleženi prt pisanju nalog, pomoči pri učenju? "Tudi to je zelo individualno. Moraš poznati otroka, njegove sposobnosti, odnos med starši in otrokom, zahteve uäteljice in razreda, v katerega hodi otrok. Zato enostaven nasvet, da starši morajo delati s svojimi otroki, ni pravi. Pri določenih otrocih je treba biti zelo zahteven, pri drugih je lahko ta pomoč zelo umirjena. Vsekakor pa mnogi preveč skrbni starši to pomoč vlečejo predolgo in njihov prispevek pri učnem uspehu je kar prevelik. Ob- ali premalo pomagala. Tako je po mojem mnenju pravi recept naslednji: postavljanje mej, doslednost pri zahtevah in dober zgled." Odnos med starši in učiteljem včasih ni oajboljši, kakšen je po vašem mnenju pravi pristop? "Starši prepogosto jemljejo učitelje kot neko avtoriteto s pozicije moči, kar pa ni prav. Prava avtoriteta se ustvari na temelju medse- nadoknadil tudi vzgojni del. Hkrati pa učitelji pričakujejo, da bodo starši nadokna* dili učni del. Vsekakor se ie Na Jesenicah čutim, da gredo ljudem otroci na živce. Veliko nam pomenijo avtomobili in gredice, otroke pa vsak lahko zmerja na vsakem koraku. Ne smejo se žogati, ne hoditi po travi, ne plezati po drevju ... staja nevarnost, da otrok slabo oceni svoje sposobnosti in lastno vrednost. Ce je potem neuspešen, išče vzroke v mami ali očetu, ker sta slabo bojnega spoštovanja. Starši in učitelji se zelo razlikujejo, po značaju, izobrazbi, in starši imajo včasih napačna pričakovanja, da bo učitelj treba usesti za mizo in reä bobu bob- Zelo pomembno je tudi, da so otroci prisotni na govorilnih urah, da prevzamejo odgovornost za svoje delo in da nimajo občutka, da se o njih pogovarjajo za njihovim hrbtom." Koliko obremeniti otroka z zunajšolskimi dejavnostmi? Tudi to je zelo individual» no. odvisno je tega, kakšne sposobnosti ima otrok, kakšne ambicije imajo starši, malo je odvisno tudi od kulture (denimo, kdo bo nogometaš, hokejist, smučar), malo pa od financ. Mislim, da je treba poslušati otroke. Starši imajo včasih prevelike ambicije. Zlasti energetsko zelo opremljene otroke želijo starši zelo zaposliti, da bi porabili energijo, kar pa včasih otroke ie še bolj naelek- tri, Obenem pridejo novi pritiski, ali bodo uspešni, ali bodo imeli rezultate, celo v glasbeni šoli imajo ocene. Zame je to zelo vprašljivo in bolj zagovarjam enajsto šolo pod mostom, tudi divjaško! Da lahko otroci brez občutka krivde bezljajo, divjajo, tudi če kdaj padejo ... Ce je vse vodeno, organizirano, če so stalne meje in norme, so jih otroci na koncu siti in žal potem pride do najslabšega." Pa imajo na fesenicah otroci možnosi takšnega druženja? "Premalo. Na Jesenicah čutim, da gredo ljudem otroci na živce. Veliko nam pomenijo avtomobili in gredice, otroke pa vsak lahko zmerja na vsakem koraku. Ne smejo se žogati, ne hoditi po travi, ne plezati po drevju ... Postajamo staro mesto, vse več je starih ljudi, ki jih otroci motijo. Obenem pa se pri tem kaže tudi zelo prikrita nacionalna nestrpnost." Globalno spreminjanje razmer v okolju Dr. Božidar Brudar komentar V V zadnjem času govorimo, da se podnebje pri nas spreminja. Govorimo o pojavu tople grede, o hitrem zmanjševanju ledenikov v gorah, o ohlajanju vode v Zalivskem toku itd. Poskušamo napovedati, kaj bi se zgodilo, če bi se povprečna temperatura na Zemlji dvignila za i stopinjo Celzija. Govori se o dviganju gladine morij, o poplavljanju pristanišč. V državah, ki ležijo ob Zalivskem toku, se resno bojijo ohladitve, ki bi popoliioma spremenila pogoje za življenje. Lažja in hladna sladka voda z ledenikov s tečajev bi lahko prekrila površje Atlantika in ohladila toplo, slano in težjo vodo. ki priteka iz Mehilkega zaliva. Posledice ne bi bile spodbudne. Okolje in podnebje se je spreminjalo tudi že v preteklosti. tudi takrat, ko človeški vpliv še ni bil tako pomemben. Razmere na Zem- spreminjale in koncentracije plinov so nihale tudi bolj. kot si to lahko predstavljamo. Iz analize sedimentov na morskem dnu je mogoče izvedeti nekaj o naši preteklosti. Iz analize debele plasti ledu na Antarktiki, v kateremu so ostali ujeti mehurčki zraka iz preteklih Časov, je mogoče izvedeti nekaj o zemeljski atmosferi in njeni zgodovini za 420 000 let nazaj. Analize koncentracij CO, CH, izotopa kisika O v mehurčkih zraka, ki so ujeti v ledu, in analize temperatur* nih razlik kažejo zelo zanimivo sliko, ki jo poskušajo znanstveniki razložiti. Ogledate si jo lahko na Internetu: {http://en.wikipedia -org/wiki/Image: Vos tok _4 20 kyw4C urves_in solati on -jpg)- Omenjene koncentracije so se namreč močno spremi- dično, pojavljala so se obdobja živahne rasti in življenja v vseh oblikah, vmes pa ledene dobe z močno zmanjšanimi možnostmi za življenje. Že zelo grob pogled na sliko kaže, da so se te razmere nekako periodično ponavljale vsakih sto tisoč let. Veliko znanstvenikov je poskušalo to pojasniti in poiskati vzročne zveze med rezultati meritev, Ena najbolj prepričljivih je teorija ledenih dob srbskega astronoma Milutina Milankoviča, ki je poskušal povezati opazovana nihanja v koncentracijah omenjenih plinov z orbitalnimi variacijami, s spreminjanjem rotacije Zemlje okrog lastne osi in okoli Sonca. Zanimivo je, da je resnično mogoče večino periodičnih nihanj povezati z minimalnimi spremembami v rotaciji Zemlje, ki se dogajajo v desettisočletjih. Po drugi Iji so se izredno močno njale periodično in neperio- strani pa to pomeni, da so pogoji za življenje zelo od-Wsni od zelo majhnih sprememb. Izbruh vulkana lah' ko zatemni Sonce in vpliva na pridelek na Zemlji za nekaj let. Zaenkrat še ni mogoče zanesljivo vzročno povezati vseh omenjenih nihanj v preteklosti. Niti tega zaenkrat ni mogoče z gotovostjo trditi, ali je bil v preteklosti pojav tople grede in povečana koncentracija CO v zraku vzrok za dvig povprečne temperature, ali pa je veljalo obratno. Po drugi strani pa je očitno, da so zaradi našega neznanja kratkoročne napovedi zelo nezanesljive. Iz analiz ledene plasti na Antarktiki je mogoče sklepati, da so nekatera nihanja, za katera Še ne poznamo vzrokov, bila za astronome Izredno hitra, Glede na trenutne temperature in koncentracije omenjenih plinov smo v zadnjih 14 tisoč letih v fazi dviganja temperatur in omenjenih koncentracij. Ne vemo pa, koliko tisoč let lahko to še traja in če nas ne bo presenetil kakšen kratek skok, Id pa bo vseeno trajal nekaj ti- Eno pa je zanesljivo: zelo majhne spremembe v okolju, kot so na primer posledica majhnih sprememb v rotaciji Zemlje, in se zgodijo v nekaj deset tisoč letih, imajo lahko zelo hude dolgoročne posledice. Nekaj sprememb v okolju je povzročil tudi človek, njegov vpliv v zadnjih 420 tisoč letih je bil verjetno neznaten in se ne zrcali v antarktičnem ledu. Danes pa vpliv človekove aktivnosti prav gotovo ni več zanemarljiv, je pa popolnoma neznan. Zato je še toliko bolj pomembno, da poskušamo pri vseh svojih dejavnostih v okolju upoštevati principe trajnostnega razvoja. j/ Jeseniške novice, petek, 20. septembra 2006 5 KS komunala Ostaja prgišče prijetnih poletnih spominov obline na letovanju v Pineti. Ianko Rabič Cbni Zveze društev prijateljev inJadine Jesenice so potegnili črto §e pod eno sezono v otroškem letovišču v Pineti» ki je njihova vsakoletna največja in najzahtevnejša dejavnost- Sredi septembra so sezono zaključili z izmeno šole v naravi. Povsod je ostalo za mladimi prgišče lepih spominov na trenutke» ki so jih preživeli ob morju. Poletja se bodo radi spominjali vsi, najmlajši, učenci, športniki, pa še kdo. Dnevi so bili zapolnjeni s plavanjem, uga- njanjem mladostnih norčij in animacijskimi večernimi programi. Posebej popularne so bile poroke med najstniki, modne revije in pevski nastopi. Ob vseh prijetnostih ostaja grenak priokus, da je iz občine Jesenice iz leta v leto manj otrok na letovanju v Pineti. Vodstvo Zveze se Poletja se bodo radi spominjali vsi, najmlajši, učenci, športniki^ pa še kdo. trudi, da zagotavlja ugodne pogoje. Cene so v primerja' vi z ostalimi letovišči med najnižjimi. Možno je plačilo na obroke, pa tudi to je za marsikatero družino preveliko breme. Proste kapacitete zato zapolnjujejo z mladimi družinami in odraslimi ter z otroki iz drugih Zvez prijateljev mladine po Sloveniji. Poleti je najdražja tista postelja, ki je prazna, Prizadevajo se, da bi pritegnili več šol za izvedbo šol v naravi. Že dolgo tja prihajajo učenci z Osnovne Šole Toneta Ču- farja. Letos je bil pedagoški vodja lože Subolič spet za- dovoljen: "Tukaj so idealni pogoji za izvedbo celotnega programa šole v naravi. Poleg pouka v naravni učilnici ob morju velik poudarek dajemo plavanju. Učenci se pomerijo v tekmovanju za bronastega, srebrnega in zlatega delfinčka. Letos smo izvedli tudi orientacij- ski pohod, kros in si ogledali akvarij. Da gre vse po načrtih, pa seveda odloča lepo vreme, ki nam je v Pineti navadno naklonjeno." Pred prihodom v letovišče so bili v Postojnski jami, brezplačni ogled pa jim je zagotovila Zveza društev prijateljev mladine Jesenice. Praznovanje in vsakdanje dejavnosti Janko RabiČ V krajevni skupnosti Pod- mežakla tudi poletje ne mine brez dejavnosti. V avgustu se je več kol 100 kraja nk in krajanov zbralo na Zakopah na Mežakli in se v okviru krajevnega praznika spomnilo dogodkov iz narodnoosvobodilnega boja. Dosežke in nove načrte je zbranim razgrnila predsed- nica sveta KS Marina Kalan, v imenu borčevske organizacije pa je spregovoril Franc Jerala. Za kulturno popestritev so poskrbeli člani pevskega zbora Društva u poko j en cev ) ese n ice ob spremljavi harmonikarice Marjane Komel ter recitator- jev Darka Rebolja in Bojana Domika. Ogledali so si tudi nekdanjo partizansko bolnišnico. Pot do tja so uredili in obnovili Člani Planinskega društva Jesenice. V jesenskih mesecih Čakajo krajevno skupnost nove naloge. V stavbi laajevTie skupnosti. kjer je bil vrtec, sedaj načrtujejo nove dejavnosti. Med drugim bi si tam radi uredili prostore člani Društva invalidov Jesenice in humanitarnega društva Sonček. Letos jeseni bo v spodnjih prostorih stavbe tudi volišče. Precejšnjo skrb namenjajo razvedrilu za otroke. Sedanjemu igrišču v spominskem parku se pridružuje novo ob stavbi na cesti Heroja Verdnika 40. Novo igrišče nameravajo urediti Se Pod krajem, kjer bodo razvedrilo našli tudi starejši krajani. Ker večjih finančnih sredstev nimajo na razpolago, bodo veliko dela opravili pros tovol j no. Jesenska akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v občini Jesenice JEKO-IN, d. o. o., Jesenice. Sektor Komunala obvešča občane občine Jesenice, da bo jesenska akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v soboto, 14. oktobra 2006, po naslednjem razporedu: HruŠica - pred kulturnim domom od 8.00 do 8.40 Jesenice - parkirišče pred Zdravstvenim domom od 0.00 do 9.40 Planina pod Golico - parkirišče pri Čopu od JO.00 do 10.40 Podmežakla - parkirišče pred Športno halo Podmežakla od iz.00 do 12.40 Jesenice - parkirišče za gledališčem Tone Čufar od 13.00 do 13.40 Javomik - križišče Dobrav- ske in Fiožgarjeve ulice od 14.00 do 14.40 Koroška Bela - železniški nadvoz od 15.00 do 15.40 Blejska Dobrava - avtobusna postaja od 16.00 do 16.40 Občane prosimo, da nevarne odpadke dostavijo na zbirno mesto, kjer bo postavljeno vozilo z ADR opremo podjetja Kemis iz Rado-m In kaj so nevarni odpadki? To so odpadki, ki imajo nevarne lastnosti in so zato zdravju škodljivi. MED NEVARNE ODPAD-KE SODIJO: laki, topila, smole, kiti, kisline, baze. odpadna mazalna olja. odpadna jedilna olja, kemikalije, čistila, kozmetična pralna sredstva, zdravija, škropiva, fluorescentne cevi, barve, črnila, embalaže iz tiskalnikov, embalaža, onesnažena z nevarnimi snovmi, Oddajanje nevarnih gospodinjskih odpadkov v akcijo je za občane obüne Jesenice brezplačno! Tisti, nimajo Cd$dgrdjdtj druqlh; mil, Kl tega ne potnejo, imjjo^asa na pretek -da obirajo ves svet, Vi UMflALMA OeMOKAACtJA SLOVENIJE Kratke novice V KS Sava bodo praznovali v krajevni skupnosti Sava se spet pripravljajo na tradicionalne prireditve ob krajevnem prazniku, s katerimi se bodo spomnili prve omembe naselja Sava v davnem tetu 1538. Osrednja dogajanja bodo od petka, 29. septembra» do nedelje, 1. oktobra. V petek od 14. ure naprej bo veselo glasbeno popoldne na Trgu Toneta Čufarja z ansamblom Romeo. V soboto bodo krajanke in krajani lahko spremljali dva dogodka v dvorani gledališča Toneta Čufarja. Ob 18. url bo najprej gost slovenski uftramaratonec Dušan Mravlje, ki bo predstavil letošnji tek v Dolini smrti v ZDA. Ob 19.50 se bo začela osrednja praznična prireditev s podelitvijo priznanj krajevne skupnosti. V nedeljo, 1. oktobra, bo tradicionalni pohod v Črni vrh nad Jesenicami. Odhod udeležencev bo ob 9. uri s prostora pri kopališču Ukova, ob it. uri pa se bo v Črnem vrhu začelo družabno srečanje. J. R. Javornik, kof^oška Bela Slovesnost v Parku talcev v petek, S. septembra, se je zaključilo praznovanje krajevnega praznika KS J a vorn i k-Koroška Bela s spominsko svečanostjo v Parku talcev na Koroški Beli. V programu so sodelovali Pihafni orkester občin jesenice-Kranjska Gora, učenci 8. razredov OŠ Koroška Bela Mirka Nanojlovič, Nanja Bre-lih» Ana Šebat in Jaka Kobal z recitalom pesmi in proze, pozdravni govor pa je pripravil jeseniški podžupan in krajan Koroške Bele Branko Noč. Letošnja udeležba prisotnih je bila zelo velika, kar kaže na sprejemanje zgodovine, kakršna je bila, in ne tiste nove, spremenjene. To je bilo razvidno tudi iz proze mladih recitatorjev, J. P, Odvoz odpadnih avtomobilskih gum Občane občine Jesenice obveščamo, da je v juliju tzšla nova Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami. Po tej uredbi je za vse imetnike izrabljenih avtomobilskih gum urejen brezplačen prevzem odpadnih gum po 1. S. 2006. Odpadne avtomobilske gume občani lahko oddajo tudi našemu podjetju in sicer: • med kosovne odpadke (po naročilu preko vrnjenih do- pisnic) - na odlagališče Mala Mežakla (delovni dan od 6.00 do 1S.00 in ob sobotah od 7.00 do 12.00 ure) Oddaja avtomobilskih gum je brezplačna, če gume ne vsebujejo platišč in drugih nečistoči Oddaja odpadnih gum brez platišč in ostalih nečistoč )e brezplačna, kljub temu da je na obvestilu za odvoz ko* sovnega odpadka iz gospodinjstev v letu 2006 navede* no, da odvoz ene avtomobilske gume znaša 350,00 SlT/kom. JEKO-IN, d. o. o'm 6 Jeseniške novice, petek, 20. septembra 2006 6 Gospodarstvo Acroni napr V Acroniju, najpomembnejši družbi v sklopu Slovenske industrije jekla, do leta 2011 napovedujejo nove investicije in dodatno zaposlovanje. BOŠTTAN BOCATAt Poleg predstavitve in odprtja novih investicij (razen Acro» nijeve so svojo 15 milijonov evrov vredno investicijo v novo kisikarno predstavili rudi v družbi SPG SOL), je predsednik uprave Sloven* ske industrije jekla Tibor ši* monka najavil nidi skorajšnji razpis za prodajo odstotnega lastninskega deleža države. "Javni razpis pričakujemo sredi oktobra, vendar bodo rezultati znani šele prihodnje leto zgodaj spomladi. Pričakujemo, da bo država našla kupca, ki bo nadaljeval z razvojem tehno- logije. dodatno zaposloval in imel odgovoren odnos do okolja in lokalne skupnosti. To pomeni, da je kupnina le eden od kriterijev/' napoveduje Šimonka. "Z novima investicijama i2-polnjujemo dva cilja. To je izpolnjevanje ekoloških standardov in povečevanje proizvodnje. Manj kot 10 let nazaj nas je želela konkurenca onemogočiti s protid umpin5kim postopkom, sedaj pa z novo linijo prehajamo na sto tisoč ton proizvo^je. To pomeni, da postajamo drugi največji proizvajalec v Evropi," je pojasnil ^avni direktor Acroni-ja dr. Vasilij Prešem. Acroni je v prvih sedmih mesecih letos prodal za sko* raj 190.000 ton izdelkov, kar je za petino več kot v enakem obdobju lani in 27 odstotkov več, kot so predvidevali. V tem Času so ustvarili za dobrih 49 milijard tolarjev prihodkov oziroma skoraj 1$ odstotkov več od realizacije v enakem obdobju lani. Dobiček v višini 1,46 milijarde tolarjev presega načrtovanega za 354 milijonov, vendar v primerjavi z letom 2005 zaostaja za skoraj 300 milijonov. Razlog so dražji energenti, enormna rast cen niklja in drugih surovin ter precejšen janež Podobnik v avtomobilu na vodikov pogon porast stroškov dela. Že nekaj mesecev Acroni ne skrbi več nemotena dobava tehničnih plinov. Za 15 milijonov evrov vredno investicijo v kisikamo» kjer pridobivajo kisik, vodik in argon in ga Acroni potrebuje 24 ur na dan za proizvodnjo jekla, je poskrbela družba SPG • Sol plin Gorenjska, ki je sicer del italijanske družbe Sol. "Večji del proizvodnje je namenjene Acroniju, del pa prodajamo le v Avstrijo, na Madžarsko in HrvaŠko/' je ob slovesnem odprtju povedal direktor Aldo Fumagalli. Srečanja se je udeležil tudi okoliški minister |anez Po- dobnik, ki je opravil tudi preizkusno vožnjo z avtomobilom na vodikov pogon. To je prvi tovrstni avtomobil v Sloveniji, v družbi pa zagotavljajo, da bi lahko vozilo množično uporabljali že čez štiri leta, vendar je to odvis« no od avtomobilske in naftne industrije. ALI STE IZGUBILI STATUS DIJAKA ALI ŠTUDENTA? Ni statusa? Ni panike. Ali fiim Uhko povMt« O dopolnilnem idrtntverMm fo wju po ukljiitenem ftolanju? Z ko m\šđim ststus ttudents ali dijaki, ko sepcijavilo fw lavodu IM upo$lo¥dn|e ali upotlljoi morijo svojo adrivstvem) varnost potkibvti sami. O^zt^ idravCTv^no u Vil ovd m ^foikov zdravsi« v^nlh storitev no bo vei knlo v celoli^ J« priporočljiva «li^ln^iO dopolnilno ^r^vtt^no zavarovanja. iiroiki za doplačila k sdnvitvanim »tpritvam IntEkayllomwMlio alo vImIiK vendar w jim la^^ko izo9nejo s $kknitvijo dopolnilnega zdravrtvaiv e^a aavarovanla Vzajen^naZdiray^, s katrrim u raqotovija da bo r*zliko do potrte vrMnoft^ sdravstv^nih stontev plavala savarovalnifa. V Vzajemni $mo za rnlad« pripravili po$eMn paket vzaiemnaMM/* Kekina novosti |e «9a meaaca «hteriejo dopoiniloo 2dr«vttv«no zavarovanje, će zavarovan^ f^f v enem rr^esecu po izteku statuta Stüdentd, be zanje skladno 2 sakonom vel]aia trimesečna iakalna dobe. To pomeni« da bo zdvafovane< tri me^ce od sklenitve dopoJnIlnega zavarovanja ob obisku zdravnika ie vedno sam kril doplatilo k zdravstvenim Aortam in zdravilom, ki bk bili o9a moMU od dne, ko postane zavezanec ZA plačevanje premije« Obojno je to po prekinjenem ali ukljue zaposlitve, Ali ukon mraja im kaktoo pomeml^ rw rwvort? Zakon uvaja ie eno novost, in sker povii«ven|e premije ec, vsako leto povlievala premija. V Vzajemni zato Se tofiko botj p/ipopoiamo pravoUsno sklenitev dopolnllr>e9a zdravstve^iega tav»' rovanja. Kaj prawprev uvarovand pridobijo s aktenttvljo dopölfrilno94 xdrsvrtveiwga acvarova«it|a S sklenitvijo dopolnilnega idravstven* ega zavarovanja Vujemna2am lahko zaupate ie ostale u9odi>oetl In st^ litve^ ki jih Audf Vzajemna svojim cav4rova9>cem? ZavarovarKl Vzajemne so deletr^ dcxlat* nkh ugodnosti, kot so Viaiemna5000, s katerim vam Vzajemna ?a samo 1 lir (0,0042 EUR) zadotavija zdravstveno varnost ria potovanph v tujini do ?ava* rovalne vsote 5000 SUR. Ponujamo vam dodatne popuste na adrsvMvena zavarovanj« t medtdrttko »IsteAčo v tMjIrvI Vzajemr\aiy/irw In na r^aiana^ ftandar^M uvarovanja* Zavarovarv cem Vzajemne pod posebe) ugodnimi pogoji ponujamo najbol|(« Izdelke Ni statusa? Ni panike. f: Vz^ftnaMM dobik tii arilc lino «kMtveno utwöwi Mat|ai ^^fa^ tfltekror Pt xrar^] ter storitve iz naie kataMke prodaje, povezane z zdraviem, gibanjem kn dobrim poCutjem. V Moravaklh Ibp^i* cah se nahaja sodoben tunsti^rvo- zdraviltikf objekt Sonöil park Vivat kjer iQ cene za tavaro var^ Vzajemne vm zavarovance pa prav tako vabimo na tradicion^fen prednovoietni lifet 9 tiariztiäw agerKljo Kompas, ibkrat bomo odpotovali v Frago, nair zavarovanca pa bodo potovali «neje. m Vzajemna Jaz zate. ti zame. ^ v w (((^OBOiftM mladh • 10 na avtomobilsko kasko lavarovanje pri Zavarovalmet Maribor • SO % popuft pri na/očnini u ^rv« iürt m«s«ce pH sklan^i ^ jtf CDćntika^a razmaja u A&Sl • bmiptoäi» fcidolm 40 fotografij im prvih tisoč sUerritcljev 2awov»n>a pnk« «yww.vzatenna^ x^arovance ViajemrXi Kako do zavarovanja? «ftJ od soslevaink VM^mn» • PE K/«ni fCKRAHJ Kof oiKd cesta 1 a lobiAs) tel.: 04/201 03 00 Poslovalnica • Kr«n| ZIdto poli« 2 teL:CMi701 03 01 Kranl&ka c 2 tel • 0A/SS9 76 90 Sko^L^ <»pueiruhl trg 9 C^sta Grrla Tavčarja tePj OA^ii ^ 30 • ODi^t» nsSo stran wmv.via)«mrw^i/mUd1 • PeUiCne n» bT«7pldCA0 ^tevUko 080 20 60 • C^oii« otraz»; s(Kdđ) ift nam ^ pctfijiie (pottnii>a pUčan« Podatki o oMbk. U potfvbuje zavsrovark)«: Inv Tk CifinTÄk' obrđ2e< narri lahko paSliete ludi v /aprti kuv^r) lUlCd ir^ ^iSTbd Stesnika. Po^^v &te/ilka in k/ar Vzajemna, d.v.z PE Kranj Koroška cesta 1 'v poju EMSO □□□□□□□□□□□a 4000 Kranj St k^n MX Älrav zavdfWJnja Q Q Q DD D D O O ** '»•M« r»epo«dno rw»đ Jftenom m priimkom} D v BHfT*Aj, d» -nto/r^x^ o ugoortonh, pioimooa v kvadratku nuvLi* krüK GG«09 Posle sklepa le Potočnik Razrešeni jožef Zidar ne more sklepati poslov, pravi direktor Dominvesta Marjan Potočnik. Simon Šubic "Posle v imenu družbe lahko sklepa le zakoniti zastopnik, to je s strani skupščine Imenovani direktor. Jožefu Zidarju je mandat že davno potekel oziroma je bil s strani družbenikov izrecno razrešen. V tem trenutku nima nikakršnih pooblastil, da bi prevzemal obveznosti ali pravice v imenu družbe Do-minvest," se je direktor Dominvesta Marjan Potočnik odzval na naše pisanje, da bi lahko posle teoretično sklepala tako on kot razrešeni, a v sodni register še vedno vpisani direktor Jožef Zidai. Ugotovitev v zadnjih Jeseniških novicah bi bila točna. če bi biia druga pogodbena stranka v dobri veri, da posel sklepa z dejanskim direktorjem družbe. Vendai to v primeru Dominvesta ni mogoče zaradi odmevnosti zadeve, predvsem pa, ker se iz podatkov v sodnem registru da razbrati, da je Zidar vpisan kot začasni direktor na podlagi sklepa iz leta 1998 ter da že poteka vpis spremembe zastopnikov, razlaga Potočnik. "Sklicevanje na načelo zaupanja v stanje v sodnem registru tako ne pride v pošte v." V Dominvesta tudi zanikajo govorice, da bi od lastnikov stanovanj za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo pobrali že 170 milijonov tolar- jev, saj so jih le 30 milijonov tolarjev. Dom invest trenutno za storitev zaračuna 200 evrov, podjetje pa ima zaenkrat podpisane pogodbe s 76 stavbami, ki predstavljajo 1.995 firiot (stanovanj in poslovnih prostorov), vendar kar nekaj lastnikov pogodbe ni podpisalo. Med njimi so tudi vsa stanovanja in poslovni prostori v lasti Občine Jesenice, ki jih je 400. "Prav tako tudi niso bila pobrana vsa sredstva, pač pa le del," je razložil Anže Urevc. ki je v Dominvestu zadolžen za vpis etažne lastnine v zemljiško "V kataster stavb, ki je pogoj za vpis v zemljiško knjigo in predstavlja približno 70 odstotkov potrebnega dela, smo do danes vpisali, ali imamo pripravljene zahteve za vpis 46 stavb oz. 1.367 enot. Na stavbah, kjer je pred vpisom v kataster stavb potrebno Izvesti še izmero zemljišča in parcelacijo, postopki potekajo počasneje zaradi obremenjenosti geodetskih podjetij ter ponavadi zelo slabe komunikacije z zemljiškoknjižnimi lastniki," je razložil Urevc in opozoril, da je še veliko stavb v občinah Jesenice in Kranj-Gora. za katere še z ni- komer niso sklenjene pogodbe o evidentiranju etažne lasmine. Lastnike zato poziva, naj čimprej uredijo svojo lastnino. Prijaznost se sama širi. Ce si ti prijazen do drugih, bodo oni danes prijazni s teboj injutriznekomdrugim. i4W0r 'I'ltnn'fii -k. ueSRALNA DSMOKAAOIA SLOVEMIIE Jeseniške novice, petek, 20. septembra 2006 1079 Kmetijstvo E5£NiCE Več kot 300 cvetov Tudi na Jesenicah imamo cvetlično oazo. Gospa Marjana Aupič s Spodnjega Plavža je seveda poznana po svoji ure* jeni okolici stanovanjske hiše (tik pred trgovskimi centri), posebno pa je ponosna na svojo Štiriletno rožo daturo, ki je letos Še posebej "plodna", saj ima veČ kot 300 prekrasnih cvetov in vsak dan tudi vsaj toliko gledalcev, j. P. Pajsanje hloda bi bilo lahko se Člani Društva podeželske mladine Zgornjesavske doline so se udeležili veselih kmečkih iger. Urša Peternel Društvo podeželske mladine Zgornjesavske doline združuje dijake in študente različnih smeri. Delujejo dobro leto dni in kot je povedal Miha Smolej, so nekateri člani bolj, drugi manj ak« dvni, vsi skupaj pa so zadovoljni, da se lahko na ta način družijo. Pred kratkim so se tako udeležili Veselih kmečkih iger v Žirovnici. Čeprav do zadnjega niso vedeli, ali jim bo uspelo zbrati celotno ekipo, jim je na koncu le uspelo in na igrah so zelo uživali ter se predvsem veliko smejali. In kako so se odrezali? "Molža kobile nam gre dobro od rok. Namolzli smo celih 53 mm "mleka". Majerica in molžača sta bila hitra kot voznika "Šajtrge". Pajsanje hloda bi lahko bilo boljše. Vidi se, da smo mla* pa. V omejenem času smo morali zabiti žebelj tako, da smo si izmenjavali kladivo in kmalu žeblja ni bilo več. Mirne roke so se odrezale najbolje, manj mirne pa maJo slabše. Lovljenje vode: igra je bila zanimiva, saj sta dva člana ekipe črpala vodo, članica pa jo je 2 vedrom vila. Biia je vsa mokra, saj ni ulovila vse vode," ie razložil Miha. Sicer pa Člani društva ne hodijo samo po kmečkih igrah in ve.selicah ter izletih. ampak tudi na seminar- . Tam Del ekipe, ki so jo sicer sestavljali )e in razne izvemo veliko novega, na primer, kako si pridobiti nove člane in kako voditi vec, janež Trpin, Alenka Trpin, Marko Koblar in Eva )an$a. društvo, hkrati pa spoznava- di in napredni z novejšo kmečko mehanizacijo, tako da nam gredo starejša dela slabše od rok. Pri igri metanje podkve smo vložili jolija. Kar se Je tudi obrestovalo, saj smo dobili skoraj vse točke. Vidi se, da podkev prinaša srečo. Pri igri zabijanje žeblja je sodelovala cela eki- mo nove vplivne ljudi," je povedal Miha Smole). Kot je dodal, si v društvu želijo, da bi pridobili Še več članov, "bolj ali manj veselih in res- Tomaž Tom Mencinger, kandidat za župana ft ? Roien sem 29 marca 19&6. po izobrazbi sem eicKtrotehnik • energeliK Vse ?ivl(enie žAnm in delam na Jesenicah, zato razmere dobro pozrxam. Za Kandidaturo sem se od-kK:il. ker želim sisvojim debm pospešili: j: - ustvarjanje pogojev za gospodarski razvoj - naddljevame začetih investicij ustvari a nie vsem prijazne občine Jesenice - upoštevanje kreativnosti, znanja, različnosti, solidarnosti \n strpnosti ' zastopanle interesov krajanov v krajevnih skupnostih in občini, zastopanje interesov občine Jesenice v bodoči re9lji. državnem svetu in državnem zboru. Pn tem so rrte spodt)udiii ljudje, ki poznajo m cenijo moje dosedanje dek> v stranki, v občinskem svetu Občir>e Jesenice, Krajevni sKuDnoati Sava m Območni obrtni zbornici Jesence Odi^je^ me soctaldemokf^ske vredrKite. skfb za pravičnost in sofic2emosl ^sr orlzade- van^e za prihkodnost, ki bo bcij^ za vse. Pn velikih načrtih m uspehih nikoli ne smemo pozabiti na (ctö, ki so imefi manj uspeha all sreče kot m?. Zato bom prizadeval za obaoo solkiamoeb m strpnosti. Skupaj naprej . I J v 4 ^^ ♦ J •1 r. www.soci afn kjemokraii^ Je kdo na Jesenicah vprašal po volilnem programu LDS-a? Je in tu je» Je uresničljiv? Jel Z županom Brankom Nočem in dobro svetniško skupino! 1. Razvij c^oe se ne sme ustavrtl. V razvoj in blaginjo občanov mo vlomil vsd fdzpoloSljivd lastna sredstva« predvsem pa mo poudarili pripravo kakovostnih prograrnovza ir^dnje &r«dstev Svropske unije in T^DI države Slovenije. Kakovostne pfograme naj [Kipravi}o ^trokovnjal^, ki Jih bomo poiskal bodisi v obdnsiä upfavi bodisi na nmj. I Posebno pozorno^ bomoposvetiP normativnemu delu obđne, Ij. predvsem Prevetrili bomo sprefete predpise« jih posodc^llt Ü bo treba, predvsem pa iz njih izloöii ves nepotreben balast bi- lokracje. Pn ^r^jemanju novih f^ptsov bomo paziH, öa bodo postopki enostavni in pregledni ter öm bolj prijazni do občanov. 3. b3:^}raževanje otrok in odraslih je eden od pogojev za razvoj ^pnosri. Zagovaramo lu^ enakih možnosti pri sobraževa-nju za vse; tako za iste« ti imajo mobwsti. kot za tiste iz ekonomsko ogroženih ir^ sodalno odrinjenih skupin. Za dosego tega dlja bomo skriwii s ^pendbmi in z ustreznimi linančnrnii pomoäni. 4. Predšolska vzgoja v vrtcih je eden pomembnejüh äljev. Pripravili bomo različne predšolske ^ograme in dejavnosti, kar bo povećalo ^lo otrok v vrtob Onteres stariev) in njitiovo 2ddo- voJistvo- S.Sooalni modef, ki ga gradijo države ii). mota brti prisoten tudi na Jesenicah. To pomeni da je nal dlj äm ve^ socalna varnost ob skladnem gospoda^cem in socialism razvoju. Skrt>eli bomo za vamost ljudi, ki so bili pah njeni v krizo zaradi lurvanjih vzrokov {izguba delovnega mesta,..,), ne po lastni krivdi. 6. Nekatere dejavnosti se vie^jo kot jara ka^ in jim ni videti konca. Stvari se mwajo spremeniti ii\ premakniti pri vpku eta!- K lastnine v zemljiško knjigo m ^ ir^nju zemljüko knjižnih zadev s stvarnim stanjem. Tavčarjeva ulica na Jesenicah že dese- tte^ kflä po prenovi. Zagotovili bomo ure^ev min^ega prometa (parkirna mesta). 7. Pereä mladinska problematika (alkohol, droge) kli^e po reševanju in zahteva posebno skrb. OUikovali bomo mesdne komisije iupana za koi^tne natooe. Alt 8. iesenice morajo postati mestna oböna. Lokalna moi^rava mota biti neodvisna od drtave. hA država ne gotavlja materialnih in drugih pogojev za dobro delovanje lokalne samouprave. Skupno z dnigirn obänami in s pomo^ poslancev bomo p«k{^li vp^ati t» re$h tev tega podro^ in skrbeli tudi za lastne vire; to pomeni pogoje za reievanje te^av, lo soznaSIne samo za ie- seniane. 9. Ker vsvem nekaj pomnijo le zdmženi« bomo dejavno sodelovali pri oblikovanju pokrajine in pridobitvi ustreznega mesta in vpliva Jesenic v njej kot sredinu Zgornje Ciorenjske in zahodnega dela dr^ve. Nareditr bomo vse za enakopravno obravnavanje Jesenic v po-kja fini in te pokrajine v driavi. 10. Dosledno se bomo zavTemali za nadelo, da onesnaževalec plačuje za obremenjevanje okc^ja, pa naj bo to industrij velikan ali ^n kot najmanjša celio (stanovanje. hi^). Onesnaževanje pomeni vse, kar zaznavajo đov^ aak - vonj, hrup - sluh, nesr^. neurejenost • vkL Vse naiteto je obremenjevanje okc^ja, će pa je le-to urejeno« pomeni blapjo vseh nas. y LieERALMA DEMOKRACIJA SLOV EM i JE 8 Jeseniške novice, petek, 20. septembra 2006 8 KU LTU RA Učimo se vse življenje Slovesno otvoritev Tedna vseživljenjskega učenja je andragoški center letos zaupal občini Jesenice. Srečko Krč V petek, 15. oktobra, bo ob u. uri v Gledališču Toneta Ču-a na Jesenicah slovesna državna otvoritev Tedna vseživljenjskega učenja (TVU) 2006, ki bo s prireditvami na državni in lokalni ravni potekal od 16. do 22- oktobra. Slovesna otvoritev bo tako kol doslej vključevala izpeljavo kulturne prireditve s podelit- priznanj Andragoškega e za izjemne učne in strokovne dosežke v izobraževanju odraslih za leto 2006 in razstavo promocijskega gradiva o TVU in o vse- življenjskem učenju. Ob tem bo organizator državne orvo-riNe TVU 2006 in 9. TVU v občini Jesenice pripravil v klubu gledališča v petek, 13. . ob JO. uri I skovno konferenco. Slovesno otvoritev TVU je an« dragoški center v letošnjem letu zaupal občini Jesenice, ki s svojim organizacijskim odborom uspešno pripravlja in izvaja projekte TVU. Tako bodo v letošnjem letu, v času od 16, do 22, oktobra, v Sloveniji izpeljane prireditve enajstič, medtem ko bo v naši ob- čini organiziran deveti TVU, Tenjatska usmeritev letošnjega TVU se bo navezovala na razglašeno leto 2006 za Ev- ropsko leto mobilnosti delavcev, zlasti pa na promocijo vseživljenjskega učenja. Pri tem bodo med dmgim organizirane prireditve, ki poudarjajo vlogo in pomen vseživljenjskega učenja pri povečevanju možnosti zaposlovanja in mobilnosti delovne sile, ne samo v Sloveniji, mar- Devetdeset let solopevke Pavke Kleč Glasbeni šoli jesenice so poskrbel Nina Jamar več tudS v Evropski uniji. Zato je odbor za pripravo in izvedbo 9. TVU v ol>čini Jesenice . povabil k sodelovanju ne šola. Njen ravnatelj je bil Al- Gospa Pavka Kleč se je rodila leta 1916. Svoje izobraževanje je začela v meščanski šoli v Tržiču, ki je bila takrat znana kot odlična strokovna samo izvajalce programov izobraževanja in učenja za delo in delovne funkcije, marveč tudi druge, ki lahko prispevajo k učenju za osebno rast in za kvaliteto življenja v socialni skupnosti. Tudi v letošnjem projektu TVU občine Jesenice bodo predstavljeni programi, oblike in poti izobraževanja in učenja za možne zaposlitve in delo, ter za osebno bogatitev znanja. Tematska usmeritev TVU 2006 naj bi spodbujala občane k učenju za večjo zaposljivost, aktivno držav- in večjo socialno vkl j učenost. Organizacijski odbor TVU občine Jesenice želi in pričakuje splošni odziv in sodelovanje v letošnjem projektu TVU, ki je obogaten s slovesno državno otvoritvijo, ki bo izpeljana v naši občini. bm La)ovic, brat znanega komponista Antona Lajovi- ca, Ravnatelj Lajovic je poleg svojega dela učil tudi več predmetov, rudi petje. Želel e, da bi Študirala petje, zato je ob koncu male mature peljal na konzervatorij k direktorju Mateju Hubadu, očetu Sama Hubada. Na konzervatoriju je spoznala prof. Angelo Trost, ki jo je začela poučevati solopetje. Njeno življenje se je popolnoma spremenilo, ko jo je polbrat vzel k sebi na Jesenice. To je bilo leta 1936, ko je bila stara 20 let. Včlanila se je v Sokolsko društvo, kjer je pevski zbor vodil gospod Sredenšek. Poleg teh dejavnosti je imelo društvo tudi svoj simfonični orkester, ki ga je vodil Rado Kleč, Zbor in orkester sta veliko nastopala in sodelovala pri raznih prireditvah in operetah Še pred drugo svetovno vojno. Skromen zaslužek in pomoč s strani Rada Kleča sta ji omogočila, da se je vpisala na konservatorij in se dvakrat tedensko vozila v Ljub- jano. Njeno šolanje je ža prekinila druga svetovna vojna, Med vojno, leta 1942, se je poročila z glasbenikom in dirigentom Radom Kie-čem. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, Daša in Maruša. Po vojni je sodelovala pri ustanovitvi Glasbene šole Jesenice, kjer je poučevala solopetje in katere soustvarjalec ter kasnejši ravnatelj je bil tudi njen mož. Vseskozi je bila tudi članica pevskega zbora, ki ga je vodil prof. Milko Škobeme, Sedaj mineva že 30 let, odkar ne poje več. Ljubezen do glasbe pa je ostala. Zelo rada prisluhne kakšnemu koncertu a!i pogleda kakšen glasbeni film. Zelo rada tudi bere, v glavnem knjige iz domače knjižnice, ki še niso bile pre» brane. Ob njenem 90. rojstnem dnevu smo se je spomnili tudi v Glasbeni šoli jesenice, s katero sta bila oba z možem tesno povezana. Poskrbeli smo za podoknico in voščilo ob rojstnem dnevu. Gospod Franci Richter je s priložnostno sestavljeno komorno zasedbo obudil spomine na opereto Mala Flora- my, ki so jo pod glasbenim n)enega uprizorili leta 1954. V njej je seveda pela tudi sama. Obenem pa naj še dodamo, da je imela ob 90. rojstnem dnevu tudi prečudovito razstavo ročnih del v Društvu upoko- j en cev Jesenice. Kolektiv Glasbene Šole Jesenice ji želi še veliko lepih trenutkov ob glasbi. / A v o jj 7 A r I R r / > k t « n > T ej l K ' s 1 8 u ^ K » K « A v I ZAVOD ZA TURIZEM KRANJ, Glavni trg 2, 4000 KRANJ, Tel: 04-2380-450, fax 04-2380-451 PRAZIMICiMI PREDNOVOLETIMi SEJEIVl V KRAIMJU 2006 JAVNI POZtV ZA ZBIRANJE VLOG Za najem sejemskih hišic (velikosti 2 x 2 m) na PRAZNIČNEMU PREDNOVOLETNEMU SEJMU 2006 v času od 4. do 23.decembra 2006. Lokacija: Glavni trg, Prešernova ulica, Maistrov trg in Poštna ulica. V sejemskih hišicah se smejo prodajati predmeti, ki po svojem namenu in obliki ustrezajo prazničnemu novoletnemu vzdušju, predstavljajo priložnostna darila ali ozko izbrana gostinska ponudba (topli napitki in prigrizki). Vsi interesenti morajo oddati vlogo, v kater) je zajeta prijavnica, dokazila o izpolnjevanju maloprodajne dejavnosti (družbe) oziroma prigfasitveni list (samostojni podjetniki). Ob izpolnjenem obrazcu »prijavnica« je obvezna tudi priloga z opisom in morebitnim slikovnim materialom, na osnovi katerega bomo izbrali najustreznejše ponudbe. m: / Jeseniške novice, petek, 20. septembra 2006 9 KU LTU RA Stoletnica rojstva častnega občana Venclja Perica Kratke novice S fotografijami tudi na Japonskem Ob loo-letnici rojstva bodo v Spominskem parku na Plavžu odkrili spomenik - njegov doprsni kip, ki ga je izdelal jeseniški akademski slikar In kipar Boni Čeh. loža Varl Pred 100 leti, 21. septembra 1906 se je na Slovenskem )a-vomiku v delavski družini ro- dü Vencelj Perko, ki se je s svojim delovanjem v najbolj usodnem obdobju za slovenski narod izkazal kot velika osebnost in pomemben sooblikovalec zgodovine ožjega in Širšega območja. Priznanje za njegovo delovanje mu je jeseniška občna izkazala tudi z imenovanjem za častnega občana. O Vendju Perku in taiaatnem dogajanju smo lahko veliko prebrali lansko leto v majski in junijski številki Jeseniških občinskih novic ob 70-letnid izjemno uspešne in odmevne stavke jeseniških kovinarjev leta 1935, Kot osrednja osebnost tega dogajanja se je kot ^avni delavski zaupnik delavcev Kranjske industrijske družbe in komunist, ob sodelovanju s svojim strankarsldm rovarišem Ignacem Kraljem, ustvaqaJno povezal s krščar- skima socialistoma, advokatoma dr. Alešem Stanovnikom in dr. Ivom Stempiharjem. Ta naveza in visoka politična kultura in etika, strpnost do različno mislečih, moralna neoporečnost in široka razgledanost Vendja Perka so pogojevali uspeh stavke. Jmeb je velik odmev in posnemovalce v Ukratni Dravski banovini, in presenetljivo pomembne odmeve tudi v našem prostoru. Za takratno stavko bi lahko celo rekli, da je bila jeseniška stavka, ker so s stavkajočimi delavci, ki so vse dni stavke ostajali v tovarni, sodelovali tudi njihovi svojci in mnogi domačini, in celo obrtniki z enodnevno solidarnostno stavko. Da si je Vencelj Perko v boju za socialne pravice delavcev Perka. ki je bil še 2 nekaterimi drugimi odgnan v zloglasno taborišče BUeča, Stavka leta 1935, s katero je neposredno povezana osebnost Venclja Perka, je bila velik zgodovinski dogodek, ]q je povezal in strnil večino jeseniškega delavstva in prebivalstva, kar se je še posebno odmevno odražalo ob okupaciji naše dežele. Že v letu 194J se je veliko delavcev pridružilo borcem - Območni odbor ZZB NOV Jesenice in župan občine Jesenice vabita v petek, 6. oktobra 2006, ob iS. uri v Spominski park na Plavžu - Jesenice na SLOVESNO ODKRITJE SPOMENIKA • KIPA VENCLJA PERKA (1906 -1991) • častnega občana občine Jesenice. V kulturnem programu sodeluje Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora. pridobil velik ugled, je neizpodbiten dokaz tudi to, da je bil leta 1956 kot komunist izvoljen za župana delavsko-kmečko mešane občine Koroška Bela. Omeniti moram, da j e bilo v tem času registriranih le sedem Članov Komunistične partije, ki so zaradi prepovedi stranke morali delovati v strc^ ilegali, imeli pa so velik vpliv na dogajanja. Članstvo v Kom unistiäii pardji je pomenilo velil^ tveganje za zaposlitev in nevarnost aretacije, ki je februarja 1040 doletela tudi partizanom v boju proti okupatorju in za osvoboditev domovine, velik pa je bil tudi odziv prebivalstva pri vključevanju v Osvobodilno fronto, katere organizator na Jesenicah in v okolici je bil Perko s sodelavci. Konec maja 1941 so Perka s še nekaterimi sodelavci Nemci aretirali, jih najprej odpeljali v Šentvid pri Ljubljani in od tam v begunjske zapore, kjer so med zaslišanjem ugotovili, da je bila njihova aretacija povezana z izdajstvom. Konec junija so jih prepeljali v taborišče Kraut na Koroškem, od koder je skupaj s Perkom pobegnilo več Jeseničanov, ki so se prek Karavank prebili na Mežaklo med partizane prvoborce. Perko je svojo partizansko pot zaključil na Dolenjskem. Po osvoboditvi je postal prvi predsednik Enotnih sindikatov Slo-venij e. Že leta 1945 ga srečuj e-mo tudi na Jesenicah, ko je prihajal spodbujati in pomagati pri obnavljanju kulturnega in Športnega življenja. O njegovem življenju in delu bi lahko napisali debelo knjigo, v kateri bi lahko našli veliko podukov tudi za današnji čas. Kot žerjavovodja v KID je bil izredno inteligenten in razgledan, kar so mu priznavali pri stavkovnih pogajanjili tudi v vodstvu KID. Bil je zelo naÖ- tan, po nasvete pa je zahajal tudi k prijateljema dr. Alešu Stanovniku in dr. Ivu Slempi-harju. Za svoje uspešne javne nastope, je večkrat sam po-udarjalf je "šolo" opravil kot igralec na delavskem odru jeseniške Svobode. Ob 100-letnid rojstva bodo v Sporrunskem parku na Plavžu odkrili spomenik - njegov doprsni kip. ki ga je izdelal jeseniški akademski slikar in kipar Boni Ceh. Tako se bo v Spominskem parku pridružil svojima sodelavcema Tonetu Ču- farju in dr. Alešu Stanovniku, Nov in razširjen zakon o društvih Vodstva jeseniških društev se bodo morala podrobno seznaniti z njim. Joža Varl Junija letos je prenehal veljati. z vsemi kasnejšimi dopo - nitvami. Zakon o društvih iz leta 1995. Novi zakon, ki je začel veljati 28. junija 2006. je iz prejšnjih 41 členov razširjen na 61 členov, ker zajema tudi poglavje "Društva v javnem interesu" in nekatera druga določila, ki so bila pred tem opredeljena s posebnimi akti. Za ljubiteljska društva dejansko, v primerjavi s prejšnjim zakonom, ni večjih sprememb, razen za društva, ki se ukvarjajo tudi s pridobitnimi dejavnostmi, zaostrene in razširjene pa so tudi kazenske določbe. Tako kot doslej, društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične oziroma pravne osebe z omejitvami, ki jih opredeljuje 3. člen zakona: "{i) Ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen, cilj ali dejavnost merijo na nasilno spremembo ustavne ureditve, na izvrševa- ali drugi neenakopravnosti, razpihovanje rtarodnega, rasnega, verskega ali dogega sovraštva in nestrpnosti oziroma spodbujajo k nasilju ali vojni. (2) Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička , ali društva, katerega iz-kljuČna dejavnost je pridobitna dejavnost, niti ni dovoljeno delovanje takega društva." Namen in dlje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja. določitve o upravljanju pa društva opredelijo v svojem temeljnem aktu - statutu društva, ki ga sprejme zbor občanov. Statuti kulturnih društev, ki so mi poznani, in verictno tudi drugih društev, ki so že registrirana pri Upravni enoti Jesenice► vsebujejo vse navedene zahteve. Opozoriti pa velja na 20. in 29. člen zakona, na obveznosti, ki so sicer veljale že doslej, zlasti zaradi povišanja kazenskih sankcij. Če društvo v 30 dneh upravni enoti ne bo sporočilo nastalih sprememb v društvu nje kaznivih dejanj aU spod» - ime, sedež, zastopnika -bujajo k narodni, rasni, verski predsednika društva, in če let- nega fin ančnega poročil a - bilance - društvo do 31- marca tekočega leta, po predhodnem sprejemu na zboru članov društva, ne predložijo Agenciji RS za javnopravne evidence in s toritve, izpostava igranj, sledijo precej višje denarne kazni kot doslej. Društvo, ki teh obveznosti ne bo opravilo, se po 53. členu zakona kaznuje za prekršek z globo 100.000 SIT, odgovorna oseba društva - predsednik pa z globo 30.000 SIT. Z globo od 100.000 do 4.000.000 SIT se kaznuje tudi društvo, ki opravlja dejavnosti, ki niso določene v temeljnem aktu - statutu, odgovorna oseba - predsednik pa z globo od 10.000 do 250.000 SIT- (V prejšnjem zakonu je bila kazen - globa za vse to oprede- jena za društva najmanj 50.000 SIT, za zastopnike društev - predsedruke pa 10.000 SIT). "Društva, registrirana po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, nadaljujejo delo po določbah tega zakona," je opredeljeno v 56. členu zakona. Zakon tudi napoveduje nov računovodski standard za vodenje društvenega knjigovodstva, dokler pa tega ne bo, društva uporabljajo slovenski računovodski standard 33, ki so ga uporabljala že doslej. Tako, na primer, društva, ki v preteklem poslovnem letu niso imeia več kot dva zaposlena in letni prihodki niso presegli 5 {pet) milijonov SIT, vodijo enostavno knjigovodstvo. Društva. ki v preteklem poslovnem letu niso presegla 2 (dva) milijonov SIT prihodkov, pa vodijo le blagajniški dnevnik. Kulturna društva na našem območju so v mesecu avgustu od Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Jesenice prejela nov Zakon o društvih z obrazložitvijo- Vodstva društev se bodo morala podrobno seznaniti z njim in morebitne spremembe o delovanju društva vnesti v svoj temeljni akt - statut, in spremembe sporočiti Upravni enoti Jesenice. Mednarodni mojster fotografije Peter Pokom starejši se je s serijo barvnih fotografij pod skupnim naslovom Strukture in barve v sredo, 6. septembra, predstavil v galeriji Gledališča Toneta Čufarja. Razstava je nastala v sodelovanju s FD jesenke. Gospod Peter je zelo uspešen kot fotograf, saj je v svojem fotografskem poslanstvu dosegel veliko, od mojstrskega naslova pri FZS do mednarodnih nazivov, kot so EPHAP, £FIA/b in EFiAP, zlati znak Zveze avstrijskih ljubiteljskih društev itd. Sodeloval je na številnih razstavah, poleg samostojnih po domovini in tujini (Češka, Avstrija, Itali-a), je posebno pozornost s svojimi fotografijami zabeležil tudi na japonskem, v Turčiji. Žirant pa je občasno tako na domaČih kakor tujih razstavah, svoje fotografije pa je opaztl tudi v znanih mednarodnih katalogih In publikacijah. Njegova razstava bo na ogled do 10. oktobra. J. P. Razstava črno-belih in barvnih fotografij 2006 v razstavnem salonu Dolik jesenice so s krajšim kulturnim programom odprfl 43. pregledno fotografsko razstavo v organizaciji FZS in FD jesenice. V Doliku so predstavili barvne fotografije, zaradi velikega zanimanja In prispelih fotografij za to razstavo (iz vse Slovenije) pa so Črno-bele fotografije postavili na ogled v razstavni salon Viktorja Gregora-ča na Slovenskem Javorniku. SIcer pa so po statistiki komisije za Izbor fotografij prejeli v kategoriji črno»belih 281 fotografij 8i avtorjev ter 427 barvnih fotografij m avtorjev. Strokovna komisija je nato izbrala 58 Črno-belih fotografij od 37 avtorjev in 53 barvnih fotografij 36 avtorjev. Med razstavljavci so bili sodeč po nagradah najbolj uspešni člani FK Celje (6 nagrad oziroma diplom), sledijo pa FD Ajdovščina, FK Kranj, FK tn FD jesenice, FK Nova Gorica, FK Maribor, FK Črnomelj (s po eno nagrado ali diplomo).). P. Pevke, polne življenjske energije ženski pevski zbor Društva upokojencev javornik-KoroSka Bela Šteje iS članic in letos praznuje 25-letnico uspešnega delovanja. Povprečna starost pevk je sicer 70 let, toda Še vedno so polne življenjske energije in veselja do petja. Rade Imajo narodne, ponarodele, pa tudi bolj zahtevne pesmi jim niso tuje. Nastopajo na prireditvah in proslavah, prednost pa seveda dajo srečanjem v domu upokojencev na Slovenskem Javorniku, kjer Imajo svoj "sedež". J. P. IO Jeseniške novice, petek, 20. septembra 2006 1082 Sport V J DRUŠTVA Kratke novice Jeseniški umetnostni drsalci z novimi cilji Drsalni klub Jesenice vstopa v novo tekmovalno sezono nekaterimi kadrovskimi spremembam; in mladimi drsalkami, ki želijo doseči nove dobre rezultate. Predsedniško krmi- kluba je v larski sezoni prevzel Vinko Otovič, glavna trenerka je sedaj Rusinja Olija Bablckaja. V tekmovalnih vrstah po odhodu najboljšega tekmovalca Gregorja Urbasa v Ljubljano ostaja Šest tekmovalk: Alenka Zidar, Kaja OtovlČ, Alja Štefelin, Sabina AliŠiČ, Ines BeŠiČ In Meta Cebokli. Za njimi ih tekmovalk. se v ospredje prebija Se nekaj mlajsin «KmovaiK, Kt na na stopih že opozarjajo nase. Tekmovalke so že v poletnih mesecih već Časa namenile pripravam na novo sezono, kjer jih Čaka več domačih in mednarodnih tekmovanj. Pri klubu bodo tudi letos organizirali tečaj drsanja, na katerega želijo privabiti nove mlade ljubitelje drsanja. Poleg tega klub Čaka nov organizacijski zalogaj. Spomladi leta 2007 bo na jeseni-5ki ledeni ploskvi spet tekmovanje Pokal Triglav, ki st je doslej pridobilo velik ugled doma in v svetu in je redno uvrŠČe« no v koledarju Mednarodne drsalne zveze.). R. Veliki tekmovalni dosežki in vadbena dejavnost Pri TVO Partizan Javornik-Koroška Bela v letošnjem septembru obeležujejo velik dogodek. Sto let je od prvih začetkov organizirane športne, kulturne in rekreativne dejavnosti, Člani so se najprej združevali v Sokoiu, po drugi svetovni vojni pa je druStvo dobilo sedanji naziv. V bogati zgodovini je združevalo Številne športne dejavnosti: gimnastiko, a sko in nordijsko smučanje, nogomet, namizni tenis, balina-, odbojko in druge. V svojih vrstah so imeli štiri udeležence olimpijskih iger ter nosilce naslova državnih prvakov in zmagovalce drugih tekmovanj. Ob stoletnem jubileju so pripravili skrbno urejeno zgodovinsko razstavo, kt jo je na otvoritvi predstavil predsednik društva Peter Papič. Na slavnostni akademiji je o delu društva govoril podpredsednik Rok Pekolj. Zlate piakete za tekmovalne dosežke ter za delo in pomoč v druŠtVu so prejeli: Ana Stojan, Greta Samar, Franc Konobelj Slovenko, Ada Belter, Peter Papič, Ludvik Zaje, Jože Zidar ter Občina Jesenice in Acroni Jesenice, Ob jubileju so izdali bogat društveni bilten, v septembru in oktobru pripravljajo več športnih tekmovanj, j. R. Mladi gasilci so letovali v Novigradu Mladi gasilci, aktivni člani prostovoljnih gasilskih društev v Gasilski zvezi jesenice iz občin Jesenice in Žirovnica, so v času od n. do 17. julija letovali v Pineti pri Novigradu. Na le- , za njih pa so tovanju je bilo 48 otrok, starih od 7 do i6 skrbeli mentorji mladine v društvih. Mladi so si na letovanju pridobivali gasilske praktične izkuSr>je, se spoznali med seboj, tekmovali» pridobivali značke za gasilske veščine, ustvarjali na raznih delavnicah ter se predvsem zabavali. Na poti domov smo se ustavili v izobraževalnem centru v Sežani, kjer so nam poklicni gasilci predstavili center ter otro-com omogočili preizkus gašenja z visokim tlakom in izpiho-valnikom. Glede na odzive otrok je btl trud Mladinske komisije Gasilske zveze Jesenice s pripravo letovanja poplačan. Otroci so bili zadovoljni in v en glas zatrdili, da bodo na letovanje vsekakor še šli. Priznali so, da jim je čas letovanja prehitro minil, da so se veliko naučili in tudi kakšno "ušpiči-H", vsi pa so se domov vrnili zdravi, veseli In bogatejši za novo življenjsko izkušnjo. D. Š. Jeseničana državna Mladinca moštva Cradis Jesenice Matic jotič in Mario Ljubič sta postala državna prvaka v igri dvojic. Branko Jotić V balinarski dvorani Baza na Jesenicah je potekalo državno balinarsko prvenstvo za mladince v igri dvojice, na katerega sta se uvrstila tudi domaČa igralca moštva Gradiš Jesenice, mladinca Matic )otič in Maric Ljubič. Državnega prvenstva na Jesenicah se je udeležilo poleg domačih igralcev še 15 dvo» jic iz vse dižave, med katerimi je bilo tudi več državnili reprezentantov. Pred začetkom državnega prvenstva je mlade igralce z uvodnim govorom nagovoril slavnostni govornik Tomaž Mencinger, ki je tudi uradno odprl državno prvenstvo, mladim igralcem pa zaželel veliko športnih uspehov. Vseh 16 tekmovalcev je bilo razdeljenih po predhodno določenih skupinah iz pred- tekmovanja. V predtekmo-vanju sta mladinca Gradisa Matic JotiČ in Mario L j ubi Č igrala prvo tekmo z dvojico Draga-Orlek in jo premagala z rezultatom 13 : 5. Naslednjo igro sta jeseniška mladinca odigrala z dvojico iz ekipe Rogaške Slatine, Tudi in suvereni 4 » to sta po igri premagala z rezultatom 15 : o in se neposredno uvrstila med 8 najboljših dvojic državnega prvenstva. Po končanem predtekmova- nju je sledilo četrtfmale, v katerem pa sta mladinca domačega moštva naletela na močno ekipo Podnarta, a tudi v tem boju sta pokazala zelo dobro igro. Ves čas tekme sta niti igre držala v svojih rokah, nasprotniku nista pustila voditi svoje tekme in na koncu slavila 2 rezultatom )} : 3. Tako sta se z dobro igro zavihtela med štiri najboljše dvojice, kamor so se poleg domačega moštva uvrstile še dvojice Zarje -jubljana, Drage Orlek in Trate Veldriap, v slednji sta v dvojici nastopila državna rep reze ntanta Jani Bence in Luka Kokelj. Tudi tokrat razpored igranja ni bU najbolj pogodu jeseni- škima igralcema, saj sta za tekmeca v polfinalu dobila dvojico državiiih reprezentantov iz ekipe Trata Veldriap, Kljub temu sta suvereno in sa- moiruciativno vstopua v samo tekmo in že po dveh obratih vodila z rezullatom 9 : o. Po tem sta naredila nekaj manjših napak, kar sta takoj izkoristila nasprotna igralca, vendar sla se domača igralca v naslednjih obratili ponovno zbrala in nista več dopustila, da bi nasprotna igralca diktirala tempo. Tako sta tekmo pripeljala sebi v prid in slavila z rezultatom 13 : 2, se uvrstila v veliko finale in s tem v boj za naslov državnega prvaka, finalu ju je pri^kala ekipa iz predtekmovanj a, ki je preko celega prvenstva stopnjevala formo. V Hnalu jeseniška mladinca nista popustila, vseskozi sta vodila igro in na koncu slavila za rezultatom : 2. Z zelo dobro in preudarno igro na državnem prvenstvu nasprornim ekipam nista dopustila, da dosežejo več kot 5 točk, in postala državna prvaka v igri dvojic za leto 2006. za kar zaslužita Mladi Strelci nabirali izkušnje v Pineti Janko Rabič Pri Strelskem društvu Triglav Javornik-Koroška Bela zelo zavzeto skrbijo za podmladek. Poleg treningov na domačem strelišču so mladi tekmovalci letos že drugič preživeli 10 dni na taboru v otroškem letovišču v Pineti. Z njimi je bi! mentor Franci Bizjak, ki ima dolgoletne izkušnje z mladimi in z njimi dosega tudi zavidljive uspehe. "Imeli smo res idealne pogoje za izvedbo tabora, ki je vseboval resne treninge z zračno puško, dovolj Časa pa je bilo tudi za druge prijetnejše stvari. Veliko smo plavali, sodelovali smo pri zabavnih programih v letovišču. Z osebjem letovišča smo bili izredno zadovoljni/' je povedal Bizjak. Letos so bili na taboru Maja Smolej.Tme Smolej, Iure Stojs, Tadej Štojs, Anže Presterel, Uroš Voštič, Gal Rakovec, Rok Za zaključek so imeli še tekmo- jem Štojsom in Tino Smolej. Razinger in Alen Japič. vanje, kjer so se morali izkazad, koliko novega znanja so osvojili na poletnih pripravah. Najboljši je bil Gal Rakovec pred Tade- puško. Najbolj natančen po- Fnuid je poskrbel tudi za organizacijo odprtega prvenstva Pinete v streljanju 2 zračno gled na tarčo je imela Marina Rotar, nekoliko manj Janez TuŠar, na zmagovalnih stopničkah pa je bila §e Tatjana Tu-šar. Jeseniške novice, petek, 20. septembra 2006 11 Nasvet lenobnost Mag. Silvana Gasar, psihologinja Septembra se zaključuje poletje in začenja jesen. Poletne vro^ne je konec, dnevi se počasi krajšajo, noči so bol) hladne« rastlinje se za* ćenja ode vati v jesenske barve, narava se umirja in pripravlja na zimsko spanje. Se vedno ni piepožno za skok na morje, toda september je že v znamenju dela. Dopustov je konec, začenja se delo, šola in študij. Vse se bolj ali manj vrača v stare tirnice, po drugi strani pa je polno tudi sprememb. Večina med nami se kar ne more sprijazniti z dejstvom, da je poletnih užitkov in dopusta konec. S težkim srcem se poslavljamo od poletja in godrnjamo nad tem, da bo spet treba resno delati • v sKižbi ali šoli. Preskok s poletnega ienarjenja na resno delo nam vsem povzroča kar nekaj težav. VeČina ljudi je v tem času v službi zelo lenih, njihova storilnost pa je minimalna. Podobno je tudi s sprememba na slabše, zato šolan i, dijaki in Študenti. Po poletnem počivanju bi morali bili polni energije, novih moči, načrtov in volje, da jih uresničimo. Namesto tega se dela lotevamo z muko, odporom in slabo vo» Ijo, počutimo se lene in izčrpane. Zakaj je tako? Vzroki niso samo v naravno upo- rit. mu. Velikim in hitrim spremembam se ne moremo prilagoditi kar Čez noč. Te na nas delujejo stresno in nas šokirajo. Potrebujemo kar nekaj časa, da se jim prilagodimo. Nenaden preWop z dopustniškega Ienarjenja na resno delo je vsekakor velika sprememba. Poleg tega vedno ocenjujemo tudi smer sprememb. Spremembe na bolje seveda bistveno lažje sprejmemo kot spremembe na slabše. V primerjavi s poletnim lenarjenjem se nam zahteva po resnem dflu zdi velika nenadna se ji upiramo- Smiselno vprašanje je» kako se spoprijeti z jesensko lenobnostjo. Kako doseči, da ne bi bili tako brezvoljni in polni odpora ob vračanju v naš vsakdanjik? Kot prvo je pomembno, da si zagotovimo tak dopust, na katerem si krepko odpočijemo živce in telo. Počnite res samo tisto, kar vas veseli in sprošča. S tem boste zagotovili, da se na tako ali drugačno delo res vrnete boljšega razpoloženja in polni energije. Kot drugo, se moramo držati pravila, da naj nikoli ne bi prišli z morja ali drugačnega dopusta v zadnjem trenutku, skoraj naravnost v službo. Naš organizem se mora namreč privaditi drugačni klimi in okolju, kar tudi ne gre v trenutku, Ob hitri veliki spremembi oko« Ija je potrebno nekaj dni, da se v njem spet počutimo dobro. Kot tretje je smiselno, da se na delo. ki nas Čaka. duševno pripravimo tako, da si naredimo načrte in pripravimo določene po-trebšGne. Lahko so to novi načrti za izobraževanje, nadaljevanje dela, nove projekte, napredovanje v karieri, spremembe v privatnem življenju itd. Vsak tak načrt nas miselno pripravi na delo, nam vlije voljo in navdušenje, zaradi katerih se dela lotimo veliko lažie. Predvsem pa je najbolj pomemben naš pogled na situacijo. Že res, da jesen prinaša kar precej sprememb, toda mi sami določamo, kakšen bo naš pogled na spremembe. Vse je odvisno od našega razmišljanja. Če v spremembah vidimo ne« kaj pozitivnega, se jih vese- limo in z upanjem delamo nove načrte za prihodnosti, potem nam delo na uresničevanju teh načrtov ne bo nikakršna muka. prej v veselje. Če pa v spremembah vidimo samo slabo, razmiš- ljamo o tem, kako mučno se bo vrniti na zoprno delo, nas bo seveda pograbil hud odpor in lenoba. Poiščite pozitivne plati svoje službe. Šole, študija oziroma dela, h kateremu se vračate. Če jih nikakor ne morete najti, potem bi kazalo razmisliti o zamenjavi in spremembi vaše izbire. Ne Žalujte za poletjem. Poležavanje ob morju ali neprestano potovanje bi s Časom tudi postalo dolgočasno, celo naporno. Spremembe so pozitivne! Vsega potrebujemo ravno pravo mero. September je tudi čas, ko na delovnem mestu ali v šoli lahko "zasi-jete kot zvezde." Dejstvo je, da je veČina ljudi tedaj lenih in nizko učinkovitih. Bodite drugačni! Naj vam september predstavlja nov začetek. Novih nalog se lotevajte z navdušenjem in veliko energije. Napredek ob tem ne more izostati, opazili pa vas bodo tudi nadrejeni. Nevarni mini motorji I Nekulturni vozniki Vožnja v cestnem prometu s temi prevoznimi sredstvi pod nobenim pogojem ni dovoljena, dovoljena ie izključno na neprometnih površinah. Damjan Bertoncel), POMOČNIK KOMANDIRJA pp Jesenice Policisti Policijske postane (PP) Jesenice smo dne 2. se^ tem bra 2006 obravnavali prometni d<^odelc» pri kateri se je huje poškodoval 61-letni občan. VoznUc mini motorja se je vozil po prometni površini na obrneš ju Jesenic in pri tem Izgubil nadzor nad posebnim prevoznim sred* stvom. Posledica padca so bile hude poškodbe voznika, zato je bil prepeljan v Splošno bolnišnico Jesenice, kjer je bU oskrbljen. Policisti PP Jesenice opažamo vedno večjo uporabo teh posebnih prevoznih sredstev, ki so podobna pomanjšanim kolesom z motorjem in motornim kolesom. Ta vozila so zelo majhna in okretna, uporabljajo pa jih uko mladi, kot starejši. Dosegajo relativno visoke hitrosti, zato jih ostali vozniki motornih vozil ter drugi udeleženci v cestnem prometu, težko opazijo, kar predstavlja veliko nevarnost za vse, Za vožnjo uporabljajo pločnike, kolesarske steze in manj prometne ulice. Opisa« na posebna prevozna sredstva niso homologirana, uporabniki pa so prepričani, da so dovoljena za vožnjo v cestnem prometu, pri tem pa registracija in vozniško dovoljenje ni« sta potrebna. To je zmotno in v posameznih primerih s strani prodajalcev mini motorjev zavajajoča predstavitev tega prevoznega sredstva. Mini motorji ne izpolnjujejo tehničnih specifikacij, ki jih morajo izpolnjevati vozila za udelezlw v cestnem prometu, zato v njem ne smejo biti uporabljena in jih Zakon o varnosti cestnega prometa izrecno prepoveduje. Iz navedenega sledi, da vožnja v cestnem prometu s temi prevoznimi sredstvi pod nobenim pogo* jem ni dovoljena, dovoljena pa je izključno na neprometnih površinah, seveda ob dovoljenju lastnikov le-teh. I K Cene mini motorjev so relativno nizke, zato se starši dokaj pogosto odločajo za nakupe le-teh, v primerih raznovrstnih nagrad, darilzlasti ob navedbah prodajalcev, da za uporabo mini motorjev otroci ne potrebujejo vozniških dovoljenj in varnostne Čelade. Starve otrok je potrebno opozoriti in seznaniti z naštetimi dejstvi in 2 zakonskimi zahtevami ter nevarnostmi uporabe mini motorjev v običajnem prometu. V primeru, da starši omogočijo vožnjo z mini motorjem v prometu v nasprotju z Zakonom o varnosti cestnega prometa, lahko govorimo o opustitvi dolžnega nadzorstva nad otroki, za kar je predpisana globa, kar pa v primerjavi možnih posledic ni niti toliko pomembno. Upamo, da bo ta naš prispevek naletel na ugoden odziv in da se bodo posebna pre« vozna mini motor)! prestaviia z javnih cest na primerne površine, kjer ne <^0-Žajo nikogar. Na uredništvo seje obrnila bralka Marijana z Jesenic. "S priloženo sliko želirn pokazati, kako nesramni in nekulturni so vozniki na jesenicah. VeČina jih parkira kar pred tujo garažo, Čeprav je vsakomur jasno, da se to ne počne. Na garaži je tud znak za prepovedano parkiranje, a ga nihče ne upošteva. In nato so ponavadi Še užaljeni in nesramni, ko jim lepo poveS, da se to ne počne in da so na zasebnem parkirišču." Komentar ni potreben ... velikimali. noviV^^raS Mravlja lahko nes« 20-k rat tež|l tovor od seb«" wv%vr*toyota $1 NfkMt^ biTM so v«likaitidld TOYOTA larlka c. 1 \ Domžale, (01) 72 99 000 * očala Z naročfinico (R£CEPT> lahko tudi brez doplačila ♦ brezplačno dofočdnje in kontroliranje d lop Cr m e optlM Berce fashion ay^wAM^ 12 Jeseniške novice, petek, 20. septembra 2006 12 Zanimivosti 9 oglas Kontrast! Bleda v fotografiji Eden od dejavnejŠih Članov Fotografskega društva jesenke Vitomir Pretnar, sicer tudi načelnik Upravne enote Jesenice, je avgusta razstavljal v pasaži radovljiške graščine fotografije na temo Bled. S pari fotografij je upodobil kombinacije in kontraste podob gorenjskega bisera Bleda, ki jih dodatno pojasnjuje tekst. Avtor se s fotografijo ukvarja že skoraj 35 let, doslej je prejel Številne nagrade, med drugim prvo in drugo specialno nagrado na Slovenski pregledni razstavi v Murski Soboti in posebno nagrado za kolekcijo fotografij na medobčinskem srečanju v Kranju. Doslej je pripravil že dvanajst samostojnih fotografskih razstav. Ü. P., foto; janež Pipan 5 stvari, ki JIH MORATE VEDETI PRED NAKUPOM LATEX L EŽIŠČ, in 5 RAZLOGOV, DA IZBERETE HTTEX pri Spanju. Na trgu nainreč obstajajo tudi ccnejla ležišča, ki pa so narejena le iz ene trdote in za cn tip postave. Zato bodite pozorni pri nakupu. Vsak človek je drugačen in dobro boste spali Ic na . ki je prilagojeno vaši konstituciji. ležišče oz. vzglavnik ustreza in zakaj ne. Zapomnite si: ležisce je nakup, ki bo na vaše počutje Še dolsa leta. vpliva 3. Preden se dokon- Ali sc splača pri takšnem čno odločite, preizkusite izbrano ležišče za teden ali dva. nakupu varčevati na račun zdravja in dobrega počutja? 2, Pred nakupom naj vam strokovnjak 1. Vsak človek je utemelji, zakaj je drugačen, zato določeno ležišče potrebuje ležišče, ki primerno za vas. Načeloma ni niČ narobe s tem, da si ležišče kupite brez preizkusa. Zato. da boste še bolj gotovi v svoj nakup pa vam priporočamo, da ležišče pred nakupom Še preizkusite. Pri Hitexu 5. Ne pozabite na primeren vzglavnik in ustrezno letveno dno. Za zdravo spanje ni dovolj le ustrezno ležišče. Potrebujete tudi primeren nudimo možnosf, da ležišča vzglavnik in Hitoflex je prilagojeno njegovemu tipu postave. Alilahkočlovek.kitčhta60 kg spi enako dobro na ležišču primernemu za ljudi s težo 90 kg? Nekateri vas bodo morda Ali bi kupili izdekk, ki bistveno vpliva oa vaše zdravje in počutje in ga boste uporabljali še vrsto let, brez posveta $ strokovnjakom? Če ste zelo in vzglavnike pred nakupom doma testirate za teden ali dva. Tako se boste lahko dodatno prepričali, ali Je izbrano ležišče primerno za vas. n agnj eni k i tveganju, potem je to odlična pot. Če pa bi bili zogibajte se slabim materialom. poskušali prepričati v 10. radi prepričani, da^ boste p - • _ vendar to ne drži, Latex je opravili primeren nakup za proizvodnjo ležišč, ki so le iz skrbno prilagodljiv material, ki se pod ČloveSko težo poda. To pomeni, da mora im^ vaše ležišče jedro druge. trdote kol npr. ležišče vašega soseda. Žc desetletje pomagamo do boljšega spanja več tisočim svetovali vaše potrebe, vam tega ne priporočamo. Zato se pred nakupom posvetujte s prodajalcem, ki vam bo znal razložiti, zakaj je določen tip ležišča primeren za vas. Pri Hitexu vam bomo v salonih narejena izbranega smo se IZ latexa. Preden odloČili kupcem iz Slovenije in tujine. Zato dobro poznamo dolgoletnih Podrobneje na podlagi izkušenj. vam bomo za dobavitelja latex jeder smo testirali različne svetovno priznane ponudnike tega materiala. Izbrali pa smo tistega, ki lahko zagotavlja najbolj zdravo soanie ob posteljni vložek. Le lakšna kombinacija vam omogoča zdravo spanje. Pri Hitexu vam v kombinaciji z ležišči priporočamo uporabo Hitoflex postelj nih vložkov, saj omogočajo boljšo zračnost, prilagodljivost teži in obliki telesa, S tem tudi podaljšate življenjsko dobo ležišča. Pravilno lego glave in vratnih vretenc pa nam nudijo anatomsko ortopedski latex vzglavniki. Te vam mora pomagati izbrali svetovalec, glede na vašo lego pri spanju in konstitucijo. probleme, ki se pojavljajo pojasniii, zakaj vam neko spanje življenjski dobi dolg! ležišča. NOVO! TUŠ center - Jesenice latex ležišča anatomski vzglavniki hitoflexi - letvena dna kašmir merino posteljnina Zdravo spanje JESENICE - Tus center tel.: 04 / 583 13 26 BREZPLAČNO TESTIRANJE W V M LEZISC NA VASEM DOMU Ljubljana, Maribor, Celje, Murska Sobota, Ravne na Koroškem I Velja le v poslovalnici naje^nicahjd^31_.ia2006^ Kratke novice Razstava, mucka in zajčel( V Domu upokojencev dr. Franceta Bergel;a je vedno kaj novega. Tako imajo v "oskrbi" tudi dva muca in enega ka, ki so med prebivalci doma zelo priljubljene Živali, pa še pozitivno energijo dajejo stanovalcem. Za kulturno podobo oziroma utrip pa so pooblastili člana FD Jesenice Iva Dolenca, ki bo sedaj vsak mesec poskrbel za fotorazstave različnih fotografij članov foto klubov. Kot druga razstava je v septembru na ogled "Brazilija" člana FK Jesenice janeža Pipana. Trobentača Glasbeni pedagog mladih trobentačev. ci Tokrat sta zaigrala obetavni mladi trobentač chter je uspeien učitelj mnb različne prireditve. tn učenec, Franci Richter in Peter Künste . P., foto: J. P. Sandijeva lepa dekleta v okviru praznika KS j avornik-Koroska Bela se je praznovanju pridružil tudi ljubiteljski fotograf Sandi Novak s Koroške Bele, sodelovanju z DPS Svobo- ki je dolgoletni član FD Jesenice, da France Mencinger Slovenski javornik-Koroška Bela in FD Jesenice je naslov razstave poimenoval Lepa de so odprli v petek, 8. septembra, in je bila na ogled do 22. septembra v razstavnem salonu kulturnega doma na Slovenskem Javomiku. Gospod Sandi je ljubitelj fotografije že od mladosti, za svoje delo je že dosegel naziv kandidat mojstra fotografije FZS, v tujini pa Še mednarodni naziv EFlAP. Pri kronoloSkem pregledu foto dejavnosti je zapisano sodelovanje na 215 domaČih in 95 tujih fotografskih razstavah, sedanja je dvanajsta samostojna razstava, nagrade In priznanja pa so že blizu Številki 60. Pomembne nagrade so prva nagrada na državni razstav) v Novi Gorici, zlata medalja v Avstriji za Športno fotografijo in diplome za fotografije n^ razstavah na Danskem in Španiji. J. P. Klub Stara Sava V Cornjesavskem muzeju jesenice so se odloČili za novost • Klub Stara Sava. V klub se bodo lahko včlanili tako otroci godbe [Z odrasli, muzej pa bo poskrbel za različne dejavnosti za člane, je povedala direktorica muzeja Irena Lačen Benedičfč. Za otroke so izbrskali skrivnosti Ruardove m Kosove graščine Liznjekove in Kajžnikove domačije, Kasarne in Triglavske muzejske zbirke ter pripravili vrsto zanimivih pedagoških delavnic. Starle in seniorje pa bodo v okviru kluba povabili na prireditve In brezplačne ogtede stalnih zbirk. Kfub naj bi zaživel prihodnje leto, prijavnice m plačilo članarine pa bodo v muzeju sprejemali decembra. U, P. Jeseniške novice, petek, 20. septembra 2006 n Zanimivosti Ko pride v družino kosmati in repati član '*Mami, a bomo imeli kužka?" Vprašanje, ki ga staršem postavijo mnogi otroci, ki si zaželijo živalskega prijatelja. Urša Peternel Nega, hrana ter vzgoja živali?" Hrana mora biti kakovostna, raznolika in v za* Kot je zapisal znani ljubitelj Živali Roman TurnŠek iz Najprej moramo vedeti, ali dostnih količinah. Izogibamo se majhnih m os- iščemo večjega psa, ki bo bi- trih kosti, kruha in krompirja. V trgovinah dobi* Društva proti mučenju živa- val zunaj v pesjaku ali pa ^^ specializirano živalsko konzervirano ali li Trbovlje (Članek je povzet manjšega, ki bo žive) z nami i_ .1 L i_ j j •• 1 1 • na spletni kni Dmš^a za v stanovanju. Enako velja bnketirano hrano, dodamo ,1 malo zelenjave. zaSčiio živali Jesenice), star- tudi za muce. kajti he živali riža, makaronov, kakšno surovo ali trdo ali ši pogosto prehitro popusti- med seboj niso enake. Po- mehko kuhano jajce. Ne pozabimo na vedno do- jo otroškim željam in sami tem moramo razmisliti, ali y^jj gy^j^ nitne Vode' ne pretehtajo dovolj vseh '------- I F razlogov za in proti. Žal se tudi ie vedno dogaja, da so živali namenjene za darilo. Naidenčki iščejo dom Mešanec z dalmatincem je star približno 2 leti» najden je bil v okolici Radovljice, nov dom, za ogled in ostale in* formacije pokličite na CSM 041/666 187. "Vendar niso, ne smejo in ne morejo biti. Niso igrača, ki jo uporabiš samo takrat, ko si zaželiš, sicer pa čaka v kotu ali na polici," poudana TumŠek. "Če se že ukvarja- se bomo odločili za mladiča ali odraslo žival. "Na nekaterih društvih bodo na podlagi bogatih izkušenj svetovali, da izberete odraslo žival. Sploh če se za žival odločate prvič. Odrasla žival ima Že izoblikovano osebnost in se pri njej ve, kako in kaj, tako boj puščal lužice in kupčke. je tudi interesentom lažje iz strahu ali dolgega časa (če mo z mislijo, da bi v družino svetovati. Mladič, ne glede bo dolgo sam doma) bo v za- sprejeli živalskega člana, na vrsto, spol, üsto ali meša- četku delal škodo, kasneje pa je tako, kot če bi vzgajali nevšečnosti ter prepreči ne- otroka. Mladiček, še posebej zaželeno razmnoževanje. kuža, bo sprva cvilil in jokal, Izrednega pomena je tudi saj bo iz varnega maminega zatiranje notranjih in zuna- zavetja prišel v povsem tuje njih zajedakev in zaščitna okolje, ne naučen bo za se- cepljenja. Žival do enega leta starosti cepimo proti kužnim boleznim dvakrat in enkrat proti steklini, kasneje zadošča enkratno vsakolet- moramo stvar odgovorno m skrbno premisliti. VeČji ali manjši pes? Odrasla živali ali mladič? Samec ali samica? Mešanec ali pasma? Bivalni pogoji živali? Zdravstvena oskrba, način preprečevanja razmnoževanja? no pasmo pa je vedno vsaj delno tveganje. Če vzamemo mladiča. nadaljeval tudi zato, ker bo no cepljenje. začel menjati zobe. Ko je žival sama doma, jo lahko za-motimo z igračami, umetnimi kostmi svetuie Roman Turnšek. Muca se na splošno vehko hitreje nauči reda in 6stoče, le nekajkrat ji je potrebno pokazati. Kaj pa spol? "Ljudje, ki stvari bolje poznajo, vam bodo svetovali samico, čeprav se zaradi letnih gonit-venih ciklusov žal težje odda kot samec, kljub in tečajih, temu da praksa kaže, da so samice boljše," odgovarja TumŠek. Sicer pa je goni-tev^ ki lahko vsekakor postane nadležna, moč zlahka, trajno in humano luediti s Kopanje in higiena sta pomembni stvari, ki ju večina kužkov in Še posebej muck goreče odklanja. Enkrat mesečno kopanje 5 šampoiiom, mlačno vodo, «meljitim iz- pgj^j^^ mešanko, staro 4 mesece, so naSli na Jesenicah, bo manjše rasti, primerna )e za bivanje v stanovanju, za ogled ali informacije vam je na voljo GSM 041/666 1S7 ali pira njem in brisanjem, brez sušilca, bo dovolj. Priporočljivo je. da žival navadimo na vsakodnevno umivanje umazanih tačk in trebuha. Obvezno je tudi učenje in vzgoja, nekaj lahko postorimo sami, ostalo pa v šolah 031/240 916. sterilizacijami In kastracijami, s katerimi se opravijo In še nekaj: razmisliti mora-mo, kam in kako z živaljo v času naše odsotnosti, opozarja Roman TurnŠek ter dodaja: "Katerakoli žival, v hiši ali zunaj nje • če žival imamo, smo zanjo dolžni primerno skrbeti!" Nova vetrnica na Stolu Lani je orkanski veter staro vetrnico popolnoma uničil, zato so konec energijo za potrebe koče Črpamo," je povedal Tavčar. Na slovesnosti, ki se jo je udeležil tudi veleposlanik Združenih držav Amerike v Sloveniji Thomas Robert- avgusta namestili novo. Neposredno z jeseniške tržnice pobrana mucka, stara približno 3 mesece, sedaj že vajena bivanja v stanovanju, po- s0q, je predsednik Planin- , svojitelj bo lahko koristil 3CHodstotni popust pri njeni steri- skega društva (avornilcKo- ^^ ^^ jesenicah, CSM 040/692 963. Ur5a Peternel Konec avgusta so pri Prešernovi koči na Stolu namenu predali novo vetrnico za ekološko pridobivanje elek» koče. Na Stolu že nekaj let izkoriščajo sončno energijo, ki jo v električno spreminjajo preko sončnih celic, a ker sonce ne sije 24 ur. so se odločili, da Izkoristijo še moč trične energije za potrebe vetra, ki ga v visokogorju tudi ne manjka, Kot je povedal Zvone Tavčar z Elektro Gorenjska, so prvo vetrnico na Stolu montirali že v letu 2000. "lani nam je ob hudi nevihti in orkanskem vetna to vetrnico odtrgalo z droga in jo popolnoma uničiio. Zaradi tega je bila oskrba koče z električno energijo zelo motena. Odločili smo se. da je potrebno takoj nabaviti novo. Odločili smo se roška Bela Vinko Alič povedal, zakaj so se odloČili za gradnjo vetrruce, o samem poteku pridobivanja dokumentacije, finančnih sred« stev in o gradnji, izpostavil pa je tudi ekološka prizadevanja društva. Zahvalil se je tudi vsem sponzorjem. 0 tehničnih lastnostih sistema za pridobivanje električne energije je nekaj več povedal Zvone Tavčar. O pomembnosti takšnih virov za za na bavo drugega tipa vetr- pridobiva nj e el ekt i ič ne nice, ki je že preizkušen in energije je spregovoril tudi se je izkazal za manj občut- predsednik PZS Franc Ekar. Ijiv na nenadne spremembe vetra, kar je v visokogorju zelo pogost pojav. Nova vetrnica je moči 600 W. Za oskrbo koče z električno energijo skrbi še 952 W moči iz sončnih celic. Vse to polni akumulator moči Koroške Bele, ki je vetrnico 1200 Ah, iz katerega potem žegnal. Direktor Elektro Gorenjska Drago štefe pa je opisal pomembnost pridobivanja električne energije iz narav- Prijeten kuža, star okrog 4 leta, nujno potrebuje rtov dom. nih virov. Za uspešno in rnešanček s terierjem, srednje rasti, naj vas njegova leta čim bol) zanesljivo delova- odvrnejo od posvojitve, še vrsto let vas bo lahko ^^^ ' razveseljeval in vas zvesto spremljal, več informacij na GSM 041/666 187. »4 Jeseniške novice, petek, 20. septembra 2006 1086 Koledar prireditev Kulturne prireditve razstavni salon dolik 22. 9. - 10. Razstava fotografij Članov Foto kluba Jesenice flazstava slikarja jaka k06ala, člana dolika 20. 10. • 15. 11. Orvoritev razstave bo v petek. 20,10.» ob un. Info: Razstavni salon Do (I k, 04/583 25 06 kosova graščina 5. 10. • 24. 11. Muzejska razstava 'Iz zasebnih zbtrk", Otvoritev razstave bo v četrtek, 10., ob dri. Info: Corrjesavskl muzei jesenice, 04/SS3 35 00 gledališče toneta ćufarja 8. 10. Od 10. URI OtroSka matineja "Volk in sedem kozličkov", Gostuje Cieddi;$£e na vrvici iz Nove Gorice. 22, 10. OÖ 10. URI Lutkovna predstava "Slonček Dumbo'. V Izvedbi Lutkovnega gl eda I if ča Jesenice. Vsako sredo 00 16. do 17.^0 • Ustvarjalna delavnica Vsak čstrtek od 15. 00 16.30 • Ustvarjalna delavnica 00 17. DO 17.45 * Lire pravljic OD 18. do 18.4s • (vsak zadnji Četrtek v mesecu) Lepo )e biti bralec • žrebarije uganke meseca. Vsak pttlk OD 16. DO 17.30 • Ustvarjalna delavnica OD PONEDELJKA DO PETKA OD 7.3O DO 18.30 IN OB SOBOTAH OD 7.3O DO I2.3O so otrokom na voljo Štir|e računalniki (internet, Word, računalniške igrice). Na ure pravljic so vabljeni otroci od 4, leta dalje, na ustvarjalne delavnice pa od 6. leta dalje. Info: Občinska knjižnica )esenice - oddelek za otroke 04/$83 42 01 kosova crasčina 19. 10. OB 18. uri Muzejski večer "O zbira tel jstvu" Predavala bo Zdenka Tor kar Tahir 04/533 25 75 Muzejsko druStvo Jesenice 10. 10. Oe 18. uri Predstava filmskega gledališča "Lovec na rekorde: Legenda o motorju mladinski center )esenice VSAK DAN OD 10.30 DO I4. URE TER OD 16.30 DO 19. URE 24. 10. Oa 18. URI ; Predstava filmskega gledaliSČa "Nedokončano življenje" 19. 10. IN 20. 10. Gledališka predstava "Bil )e Skerjanc" v izvedbi Spas Teatra. Info: Gledališče Toneta Čufarja Jesenice, 04/583 31 00 DVORANA KJNA ŽELEZAR 27. 10. OB 11. URI 'Od tona do glasbe* - baletna predstava Karneval Živali. Predstava je namenjena osnovnošolcem. 04/S86 So 30 nfo: Glasbena Šola iesenlce, Glasbene prireditve gledališče toneta čufarja 6.10. Dnevni klub • srednješolci in starejši, Igranje namiznih družabnih iger, namiznega nogometa in tenisa ter igranje biljarda. VSAK DAN OD I4. DO I6.3O Dnevni klub • osnovnošolci Igranje r^amiznih družabnih iger, namizr^ega nogometa in tenisa. ENKRAT TEDENSKO (RAZPORED NA WWW.MC-JESENICE.Sl] Tekmovalno igranje namiznega nogometa Carlando Brezplačne Inštrukclje s Simonom Zormanom. vsak petek OB I9. uri 'Učbenik življenja" Martina Kojca Druženja za mfade in mlade po srcu z izmenjavo življenjskih izkušenj posluSanje glasbe z razlago sporočil... 3., 10. IN 17. 10. OB 16. URI J as ni ne ustvarjalne delavnice za osnovnošolce Večer opernih arrj v izvedbi solistov SNG Opere m Baleta Ljubljana nfo: Gledališče Toneta Ćufarja jesenice, 04/583 31 00 12. )N 19. 10. OB 17. URI "Kreativna imala' Ustvarjalne delavnice za srednješolce in starejše (brez prijav) Koncert Boris Cavazza kvarteta '11 korakov" Info: Gledaliiče Toneta ćufarja Jesenice, 04/583 31 00 20. 10. OB 19. URI Kulturni dom na Slovenskem Javorniku Med območno srečanje ih pevcev in godcev ljudskih viž Predstavili se bodo najboljši ljudski pevci in godci Iz vse Gorenjske nfo; J S KO Ol Jesenice, 031 866 817 dvorana kina železar 26.10. oe 11. uri 'Od tona do glasbe' - koncert z Mozartovo glasbo Koncert je namenjen osnovnošolcem. Info: Glasbena šola Jesenice 04/^86 60 30 2, 10. OB 16. uri Plesna delavnica za predšolske otroke Začetek sklopa S plesnih delavnic s Tino Jakopič (zbiranje prijav, število mest je omejeno). 10. 10, 08 17. URI "Ko bom velik, bom Miki Muster" Začetek sklopa 8 delavmc risanja stnpov za mlade, vodil jih bo Klemen Mencinger (zb)ranje prijav, število mest |e omejeno). 11. 10. OB 16. URI (5. RAZRED) IN OB I7. CRi (6. • 9. RAZR£D) 'Zemlja pleše tja med zvezde" Začetek sklopa 8 delavnic astronomije, vodila jih bo Sonja Dežman (zbiranje prijav, število mest je omejeno), Kino KINO 2ELEZAR 6. (N 07. 10. • Greva narazen 13. in 14. 10. • Silent Hill 27. IN 28. 10.- i od oblast, Miami Vice : Krno Železar Jesenice, 04/583 31 03 Predavanja, izobraževanja 20, 10. OB 19. uri "Venezuela" Potopisno predavanje študenta Matjaža Vrhunca 26. 10. OB 19. URI Otvoritev slikarske razstave Matjaža Resmana Opomba: Prijave na delavnice sprejemajo na 04/588 46 80 ali 5S8 46 81, na mcj-fnfo4^siol.netali na dan začetka delavnic, več informacij pa je na svww.mc-jesemce.si planinsko društvo jesenice 12. to. ob 19. uri Začetek alpinistične Sole • uvodno predavanje z diapozitivi Predavanja bodo vsak Četrtek ob 19. uri v sejni sobi PD Info: AO Jesenice, 040/429 531 Druge prireditve DOM TVD PARTIZAN SLOVENSKI )AVO RN [K-KOROŠKA BEU 6. 10. O8 16. URf Odkritje spominske plošče padlim sokolom v NOB, Info: TVD Partizan in KO NOB Slovenski lavornik-KoroŠka 8ela dom du jesenice 2S. 10. 08 is. URI Prireditev za "Dan Reformacije " : DruStvo upokojencev Jesenice, 04/$83 Športne prireditve Športni park podmežakla 6. 10, OB l6, URI •^2-3: PRID* SE TI", Zab&vno-r«kr«acijšk(>-|lašber^a prireditev v <>kvitu "T«dna otroka' Info: Mladinski center Jesenice, 04/58S 46 80, s88 46 81 12. 10. ob 16. urr Kolesarski izlet Jesenice • Kranjska Gora, Info: Zavod za šport Jesenice, 04/586 33 64 30.10. Začetek aktivnosti ob Šolskih počitnicah Info: Zavod za šport Jesenice, 04/586 33 64 pokljuka-pl lipanca-debeu peč 5. 10. OB 8. URI Pohod; Pokljuka pl. Lipanca-Debela peč. Odhod ob 8. uri za gledališčem Toneta Čufarja ali po dogo skupine. Priporočamo pnmerno obutev. Udeležba je na lastno o» vornost. Info: DU Jesenice • Sekcija za pohodniStvo 04/^83 26 7c vori. PRISTAVA, JAVORNISKI ROVT 10. OB 15. URI Občinski letni kros učencev na Pristavi Info: športna zveza, TVD Partizan in Zavod za Šport, 04/586 33 64 OS PRE2IHOV VORANC JESENICE $. 10. OB 10. URI Judo turnir za pokal mesta Jesenice 2006 Uradni judo turnir za dečke in deklice, rojene 1992 In Info: Partizan lesenice • judo sekcija, 04/583 16 51 12, 10. OB 16. URI Začetek sklopa 8 delavnic z Alenko Pete me teles (zbiranje prijav, Število mest je omeje mojstrico posli kave i6. 10. OB l6. URI 'Izdelaj svoj model tekmovalnega čolna MC* Začetek sklopa 8 delavnic modelarstva za starejše od 12 let, vodil jih bo Tomaž Noč (zbiranje prijav, Število mest je omejeno}. 4- 10. OB 17. URI Interaktivne delavnice na temo razume?" Delavnico vodi Pavla Klinar. unlv. Puberteta ' zakaj me nihče ne . soc. ped. OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE • ODDELEK ZA OTROKE Vsak ponedeljek od t6. do 17.30 u stvar jalna delavnica Vsak torek od 14. do 13>30 - Ustvarjalna delavnica od 16. do 18.45 • Angleške urice 5 10. OB 19. URI •Človek, sploh veš, kaj ješ?' Predavanje o genskem spreminjanju hrane bo vodila ga. Mihaele Za» lokar iz Društva Ajda DOM TVD PARTIZAN SLOVENSKI JAVORNIK-KOROSKA BELA 13. 10. OB l8. URI Karate turnir mladink in mladinccv Info: Karat« klub "Mladika" Škofja Loka lom-stecovnik 19. 10. OB S. URI Pohod: Lom-Stegovnik Odhod ob S. uri za gledališčem Toneta ćufarja air po skupine. Priporočamo primerno obutev. Üdele2b<« je na vornost. Info: DU Jesenice • Sekcija za pohodniitvo, 04/583 PROGRAMI Sl>ORTNfH DEJAVNOSTI DRUŠTVA PARTIZAN lESENICE v sezoni 2006 ^a007 ru odgo- ž6 70 Već informacij lahko dobite na društveni oglasni deski po telefonu 04/^Zy 651 ali na spletnih straneh: http/part tzan-|es en ice-drustvo^si. ProEfami se irvajajo od m. septembra 2006 dalje. loi OB uri interairtivne delavnice na temo "Kai meniS o odraslih?* Delavnico vodi Pavia Klinar^ univ. dipL soc ped* Pripravil: TIC TuristiČno-informacijski cragorsi» tic.jesenice(^sioLnet Koledar prireditev sestavljajo p^irod^tve v oblini Jesenice^ ki so j (h javili or* ganizatorji prir«ditev in $ tem tudi odgovarjajo za pravilnost podaticov. Samo pisne prijave prireditevi ki niso zajeti v letnem kofedarfu oz. spre^ membe^ bomo sp/ejema)i na nai naslov najkasneje do 15. dne v tekočem mesecu za prireditve za naslednji mesec. Organizatorji morajo spremembe za že objavljene prireditve sami objaviti v m^ijik Jeseniške novice, petek, 20. septembra 2006 15 Zanimivosti Zlata poroka zakoncev Držanič "Kljub temu da sva se pred poroko poznala le dva meseca in da marsikdo nI verjel v najino ljubezen, nama je uspelo preživeti toliko časa drug z drugim." Janko RabiČ ntm zakonskem življenju, želela zadeve obešati naveli- Kjer vladata ljubezen in medsebojno spoštovanje, je To zagotovo velja za Blaženo in Eduarda Držanič z lese- ki zvon, vendar so ju domači pregovorili- Še enkrat sta si v nie, Id sta dočakala 50 skup- poročni dvorani v Kosovi to velika vrednota v skup- nih srečnih let Najprej nista graščini obljubila zvestobo. Njun zakon v 50 letih je imel prijetnejše in temnejše plati- Z veliko voljo in energijo Sta oba premagala hudo bolezen. Danes rada Še vrtna rita, Blažena se rada suče za š tedilnikom. ZačetniŠka ljubezen v marsikaterem zakonu mine, Blažena in Eduard pa se držita recepta: "Niso pomembne le materialne dobrine, temveč je to zaupanje, prilagajanje in podpora v težkih trenutkih, kijub temu da sva se pred poroko poznala le dva meseca in da marsikdo ni verjel v najino ljubezen» nama je uspelo preživeti toliko Časa drug z drugim." Posebno sta za vse hvaležna hčerki Djurdji in sinu Zdravku ter njunima družinama, kajti, kot sta poudarila ob jubileju, brez njih življenje ne bi imelo pravega smisla. Imata tri vnukinje in dva vnuka, rada pa bi pe-stovala že pravnuka ali pra-vnukinio. Ocvirki i -f Parkirni prostor na pokopališču na Blejski Dobravi že nekaj časa zaseda razvalina nekoč Iskanega R5. NICA P i V SOBA I \ .t/ ITAS Neznani "umetnik" je na Koroški Beli table sicer pHljubljenega Farno kuKurnega društva takole olepšal... Nagrajeno iz prejšnje številke križanke Pravilno geslo Iz prejšnje Številke križanke se glasi NA KAVICO IN SOK V DRUGO POMOČ. Sponzor križanke lokal "Druga pomoč" v Splošni bolnišnici Jesenice podarja nagrajencem naslednje nagrade: 1. nagrada: 6.000 SIT: Bernarda Tavčar, Titova 87, 4270 Jesenice; 2. nagrada: 4000 SIT: Anica KržiČ, Breg 157, 4274 Žirovnica; 3. nagrada: 2000 SIT: Manja Slipac, ulica j. Puharja 2, 4000 Kranj. Nagrajenci nagrade lahko prevzamejo v lokalu Druga pomoč pri gospodični Špeli. Čestitamo! Gledališče Toneta Cuferja jesemce - CTČ podarja trikrat po dve vstopnici za prvo predstavo iz Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz glasbenega abonmaja, 11 korakov Boris Cavazza kvartet. 1. nagrada 2 vstopnici, 2. nagrada 2 vstopnici, 3. nagrada 2 vstopnici, Nagrajenci vstopnice prevzamejo pri blagajni CTČP lesenice. križanke, ter VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do ponedeljka, 9. oktobra 2006, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p. p. 124 ali vri?te v naš poštni nabiralnik. 11 V avt6a cveto ERMM prcerva. zabava 06 L£C^I EAKLJ TWSKEGA SREO^US PCIOTOM äCLE TBINinAD. sw atlet paedujeu mlaiša slovanska CM^LlI^ gralxa NSK PtS£C flVA^) s lcmom.na SKUPNOST, PT-EM? JlltS V I LfTTJ m' LAČEN 2 o pftgeivA L6C ŽALCA POV3*OČ^ri. NAREOm oa kdo ne ccet kar bi uoral oosft SnjDEMT CfflEMTA. U STIKE Pcate aa^sseni in (k£DAUšKI ABONMA U lpto m« - m07 MMi-0DP4R müslj mansko moSKO me 80GPOU VRIUSKI uitotoou RASEVINA OARiLO OTOK CA- ROVNCe KAKE vaiKo f NSKO i HRVATI PEV^C ZASAVHE GLASBE osebn 2auek POPULAR» HkPPWA P>MVAIU PESTUNJA t . uu^ruj CMĆKA pevec fleda ATuVirilJ QLASRE. 10 slovtn škabio-locfnja 1I4AJA) ESTONEC PfW^CpSN teniCki igralec sredtšće eike HMOV e pco stolom vooja stranke HRVA^ operna PEVKA polax tuj a. slikar kqlavn JBX POUDAREK KIWUSKI ^MKZA RADU DEL sfmcE Od VRATU JAPONSKI AVTO DRŽAVA V MKRO- «2J t AMERIŠKA IGRALKA WtST SELKJO 13 1 1 f 1 - POnOTNK soolću NARAVA VELIKA fiiRA SLOVENSKI F^pjEVES. 7 1 ŽIVAHEN FlES SKOK m lUHNOST. DR^U_ 1 %r VERZ azijska gorska KOZA N^NANKA IAJ^ERiSKO vwate- i070ćjćv matik aleinih HOIĐAVUE IVROMUNÜ VUL ouna rehca OKRASNA arbtotl r. lluostvo 12 ORŠK NAROON t0n6 aaderliö ^BSK uteftat K^NO jaoransk otok DR majvecje mesto v sirj e»«0 ev s NI^ICA ' GESLO e 10 6 12 7 13 SLOVARČEK' LANŠČAK: jeler^ v drugem lelu starosti NAURU:otoška država v mikroneziji EWE: afriško ljudstvo GORENJSKI GLAS KRIŽANKA JESENIŠKE NOVICE 2/2006 p.p. 124. 4001 KRANJ IRMA: «me hrvaške operne pevke HALGB: drugo največje mesto v Siriii RlPStolina repica Al iške novice jeseniške novice, petek, 29. septembra 2006 2:0 za Siddharto Siddharta se je z Ljubljanskega gradu preselila v ledeno dvorano na Jesenicah. Kot predskupina so na težko pričakovanem koncertu na Jesenicah tokrat nastopili naio ssaion. Manca Gašpirc Sredi septembra je v jeseniški ledeni dvorani nastopila priljubljena skupina Si* ddharta. Kot preds^pina so na koncertu nastopili nu metalci 'naio ssaion', ki so odigrali večji del skladb z zadnje plošče Out loud. Publika se žal ni predala odličnim violinskim in kitarskim zvokom naio ssainov v tolikšni meri. kot si zaslužijo, saj so željno pričakovali Siddhar- Končno so se zaslišali uvodni takti Mr.Q-ja. Zvezde večera so tokrat lepo jadrali v centru vseh vetrov' dobri dve uri. Dvorana, ki sicer ni bila napolnjena do zadnjega kotička, je najbolj uživala ob starih uspešnicah Siddhar-te, kot so Klinik, Rooskie, Platina, Napoj, B Mashina, Eboran, Ring, Rave. Pot v x. Klon er. Apokalipsa. Vžigalniki so se tokrat prižigali ob pesmi Samo edini, eno večjih presenečenj pa je bil komad, ki na njihovem kon- certu ni pogost. Zelo dobra izvedba Homo Carnula je pri občinstvu požela velik aplavz. Po dvajsetih odigranih skladbah je oder zgrnila tema. 'Konec prvega polčasa', če uporabimo jeseniški športni žargon, ki spa- da v domaČo ledeno dvorano, saj smo namesto "Hočemo še!" ali "We want more!" ali pa "Siddhartal Siddharta!" tokrat slišali bolj navija-ško različico: "|e-se-ni-ce! e-se-n i-ce! J e • se-ni -cel". Nato pa se nam je v drugem delu nastopa najprej zvrtelo od višine, sledilo pa je Še nekaj skladb. Vsekakor je bila skupina Siddharta tokrat absolutni zmagovalec: igrala je za Je« senice, navdušila in požela zasluženi aplavz. Nadarjena kitaristka Natali Horvat z Jesenic sodi med zelo uspešne glasbene talente Glasbene Šole Jesenice. Kot nadarjena kitaristka ]e v zadnjem času ponovno presenetila s kopico priznanj na ra- ziičnih tekmovanjih, med drugim na državnem tekmovanju v Ljubljani, kjer je zasedla pn/o mesto, na evropskem tekmovanju v Stari Gorici v kategoriji klasična kitara, kjer je prav tako osvojila 1. mesto. Na*mednarodnem tekmovanju mladih glasbenikov v Udinah (Povoleto) v Italiji je prejela srebrno priznanje, na festivalu v Murski Soboti pa je zopet osvojila prvo mesto. Svoje glasbene izkušnje pogosto deli s poslušalci in obiskovalci kulturnih dogodkov, tako se je med drugim predstavila na otvoritvi razstave industrijske zgodovine "Game over" v Kosovi graščini, j. P. Ponudba velja od 4.10. do 25.10. 2006 JESENICE Ulica Marllh Tl(a63 ČRNOMEU Ulica 21. oMobfa 1S^ • m ÜUBÜANA ČRNUČE Pot k SejmiUu 32 9REŽICE Cc$umbod«9^ a ÜUBÜANA DRAVUE Celovška c. 249 ŽALEC Savinjska cesta 19 s CEftKNICA 4. maja 25 ŠfMPETER Savinjska ulica 2 i NOVO MESTO sidvka 6 rum i 54« (30RNMAA960NA Panonska23 i METLIKA Cesta XV.Brigdde29 MURSKA SOBOTA Undavskđ 29 (P s Palični mesalnik • v darilni škatli • moč 170 W » 1 hitrostna stopnja • nož iz nerjavečega Jekla Garancija 1 leto! K s I 4 J Gumi tesnilo za okna in vrata različne barve Silikonski kit iaI 0 Q 1 BOMANfT vakumski varilec folije • lepljenje In zapiranje z enim postopkom, • močna Črpalka, • elektronska kontrola, • okence za kontrolo folije, • priključna vrvica na dnu, • možna montaža na steno, Garancija \ leto Gorenjski Glas Triiški glas je redna priloga Časopisa Gorenjski glas Odgovorna urjdnica: Marija VotčjAK Časopis izhaja občasno ,G0 HV N) s kious.ST Območno obrtno zbornico Tržič, ki slavi jo-letnico dela. tretje leto vodi Miran Markič Ob jubileju zbornice s 353 člani je prejel za prizadevnost pri njihovem povezovanju priznanje Obrtne zbornice Slovenije. "Zaradi gradnje Cankarjeve ceste je marsikdo dvomil, da bomo izpeljali Šuštarsko nedeljo. Vseeno že dolgo nismo bili tako zadovoljni. Prišlo je veliko prodajalcev in še več obiskovalcev." stran 3 Časopis občine Trzic, September 2006, številka 2 Danes temeljni kamen Ob osnovni šoli Bistrica bodo v pičlem letu dnt zrasli štirje prizidki. Gradnjo, ki bo stala dobrih 307 milijonov tolarjev, so zaupali podjetju IMOS iz Ljubljane. Stojan Saje Bistrica pri Tržiču • Pred dvema tednoma sta župan občine Tržič Pavel Rupar in direktor podjetja IMOS Brane Kastelk podpisala pogodbo za rekonstrukcijo Osnovne šole Bistrica in gradnjo Štirih prizidkov. Danes, 29. septembra, ob 12. uri bo na bodočem gradbišču pri šoli krajša svečanost, med katero bodo položili temeljni kamen za nove objekte. v šolski stavbi, ki je bila zgrajena pred približno tremi desetletji, je že več let premalo prostora za izvajanje programa devetletke. V letošnjem šolskem letu imajo 4S9 učencev v 25 razredih in petih oddelkih podaljšanega bivanja. Zaradi čakanja na proste ličilnice se veliki večini urnik podaljšuje, stiska je v kabinetih in gospodinjski učilnici. Tudi 67 zaposlenih si želi boljše pogoje za delo, priznava ravnatelj Štefan Žun. Ugotavlja tudi» da bosta za mladino in odrasle največja pridobitev sodobna računalniška učilnica in knjižnica. Arhitekt Ciril Oblak si je zamislil, da bodo najprej začeli graditi dvonadstropni prizidek na vzhodni strani prav za te namene. V njem bosta tudi dve učilnici in kabinet ter zobna ambulanta s čakalnico in svojim zunanjim Najprej bodo začeli graditi prizidek ob Soli proti Športnemu parku. vhodom. Hkrati bo potekala gradnja dvonadstropnega prizidka za novo plinsko kotlovnico med telovadnico in sedanjimi učilnicami za nižjo stopnjo, kmalu nato pa še gradnja okrog 30 novih parkirišč na južni strani. Verjetno prihodnje leto bodo začeli graditi na zahodni strani dvonadstropni prizidek z vhodno avlo. V njem bosta dve matični učilnici, dve garderobi in štirje kabineti. Nazadnje bodo nadzidali pritlični upravni del. šole. Tam bo ob pisarnah za tajnico, ravnatelja in pomočnika še en kabinet v spodnjih prostorih, zgoraj pa računovodstvo in nova zbornica. Skupaj bo v vseh prizidkih J274 kvadratnih metrov novih površin. Celotna naložba seveda ne bo poceni. Samo projektna dokumentacija je stala 8 milijonov tolarjev. Za gradnjo in nadzor bodo odšteli blizu 310 milijonov tolarjev. Vodja občinskega urada za gospodarstvo in družbene dejavnosti Mateja MaJovrh predvi* deva, da bo treba zagotoviti Še okrog 40 milijonov tolarjev za opremo. Najdražja bo oprema za multimedijsko uäliüco in kabinet. 2a investicijo bo prispevalo 30- odstotni delež ministrstvo za šolstvo in šport, nekaj že letos, ostalo pa prihodnje leto, Glavni izvajalec del ni neznan v Tržiču. Gradil je Že trgovski center na območju nekdanje lesne tovarne. Specializiran je tudi za gradnjo stanovanjskih, zdravstvenih in šolskih stavb, Zato upajo, da bo dela končal do 1. septembra 2007, vmes pa s prilagajanjem omogočil normalen potek pouka v Soli. KRAJI Sodobnejša šoia za jubilej Poleti so začeli graditi prizidek k podružnični Šoli v Pod-ljubelju in obnavljati staro stavbo. Ob n5-letntci šolstva bo kraj dobil sodobno šolo. ki jo bodo svečano odprli 13. oktobra 2006 ob 17. uri. Stran 2 PRIREDITVE Angelska nedelja po meri vseh Prireditev Šuštarska nedelja je privabila v Tržič mnogo ljudi. Nekateri so prišli zaradi ugodnih nakupov, druge I mikala zabava. Tu- pa )e ristično društvo TržIČ je poskrbelo za vse. Stran 7 POLETNI UTRIP Brez ene noge pod Triglav Letošnji 1. september bo ostal v spominu 13 stanovalcev Doma Petra Uzarja, ki so jih peljali na Kredarico. Najsrečnejši je bil Janez Florjanič. Ker so mu amputirali nogo, nI verjel^ da bo še kdaj tam. Stran 9 DRUŠTVA Bojazen, kdo bo krmil divjad Lovska družina TriiČ deluje že 60 let. Ima 32 starejših Članov. Zato jfh skrbi za prihodnost, saj komaj zmorejo delo v loviščih. Svojo dejavnost predstavljajo na razstavi v galeriji Ferda Mayerja. Stran ii Dosegli soglasje za center Stoian Saie Tržič - Regijski center za ravnanje Z odpadki bo po dolgem iskanju najbolj primer-ne lokacije vendarle v Kovor- ju. Po zadnji informaciji župana Občine Tržič so z vsemi gorenjskimi občinami dosegli soglasje o vsebini nove pogodbe. "Glavni poudarek je bil na sprememb: pristopa k tolmačenju pogodb, ki jih je sestavilo Ministrstvo za oko-je in prostor v sodelovanju z Občino Tržič. Osebno smo obiskali vodstva vseh občin, kjer so nas dobro sprejeli. Drug drugemu smo dali možnost sooblikovat: to pogodbo z željami posameznih podpisnic. Od vseh 17 občin smo dobili pismo o nameri za ustanovitev centra. Do konca septembra bodo občinski sveti obravnavali pogodbe, kar bo osnova za nadaljevanje. Veseli smo» da nam je uspelo združiti gorenjske interese pri premagovanju tako velikega problema, kot so odpadki. Dogovorili smo se tu<Ž o zapolnitvi deponij TenetiSe in Mala Mežakla» ki imajo še proste kapacitete. Center za ravnanje z odpadki naj bi sta] na prostoru sedanje deponije Kovor. Občina TrŽiČ bo investitor, pridobila bo približno 13 milijonov evrov evropskih sredstev in 2,5 milijona evrov iz taks v državnem proračunu, od drugih občin pa bo zbrala Še približno 3 milijone evrov. To pomeni, da bo vsakega občana ta projekt stal do izgradnje le 15 evrov. Center torej dobivamo pod izredno ugodnimi finančnimi pogoji. Proračun Občine Tržič se bo bistveno povečal, saj smo si izborili boniteto; vsak Gorenjec naj bi zanjo prispeval 0,75 evra na mesec. Vsaka hiša v Kovorju naj bi dobila približno 40.000 tolarjev na mesec, nekaj denarja pa bi ostalo za investicije v Kovorju in izravnavo cene ravnanja z odpadki v tržiški občilu. Pomembno se nam zdi, da je občina izborila 30- odstotni začetni delež v lastništvu celotnega projekta. Imela bo vpliv na odločitve občin kot delničarjev. V preostalem 70-odstotnem deležu lahko računa še na približno 6-odstotno lastništvo glede na izračun po ključu pogodbe, Občina Tržič bo os^ lastnica vseh zemljišč, zgraditi pa bo morala novo cesto do centra. Podpis pogodb je predviden za začetek okto!^a, oddaja kandidature za evropska sredstva v drugi polovici oktobra, začetek gradnje prihodnje leto, dokončanje pa leta 2008." je povedal Pavel Rupar o pomembnem projelrtu za prihodnost. Vabimo vas na svečanost ob odprtju obnovljene Cankarjeve ceste, ki bo v soboto, | 14. oktobra 2006^ ob 17. uri na parkirišoi pred blagovnico Mercator v Tržiču. PricUte tudi na koncert ansambla Gašpeiji z gosti, ki se bo začel isd dan ob 20. uri v Dvorani trnŠkih olimpijcev. Občinska uprava in župan Občine Tržič Pavel Rupar v 1090 Tržiški glas, petek, 29. septembra 2006 Kraji Kratke novice Lom poo storžič5m Obnova cerkve Cerkev Sv. Katarine v Lomu, ki so jo postavili v 15. stoletju, je ena najstarejših sakralnih stavb v tržiški občini. Glede na to jo je treba nenehno obnavljati, za kar si že petnajst let vztrajno prizadeva tamkajšnji župnik Silvester Novak. V preteklosti so poskrbeli za odvajanje vode okrog stavbe, naredili novo fasado, obnovili orgle in v zvonik obesili nove bronaste zvonove. Letos so se lotili prekrivanja strehe zvonika z ma-cesnovimi skodlami, saj so bile stare iz leta 1933 že dotrajane. Obenem bodo zamenjali poškodovane dele ostrešja ter namestili strelovod in križ na zvoniku. Pred petimi leti so namreč morali križ odstraniti, ker seje nagnIL Vse to jih bo sta-0 šest milijonov tolarjev, za kar je tretjino denarja prispeva-a Občina Tržič iz razpisa za obnovo sakralne dediščine. Kot je povedal župnik Novak, je precej zamudna In draga tudi obnova oltarjev v cerkvi. Ruski strokovnjaki so v petih letih obnovili oltar Sv. Katarine Aleksandrijske, oltar dveh Antonov In pomočnike v sili. Letos so se štirje ruski restavratorji in en pozlatar lotili obnove oltarja sv. Tomaža Apostola in sv. Martina Škofa, kar bodo končali prihodnje leto. Tudi za ta dela je občina zagotovila tretjino potrebnih sredstev. S. S. Lom pod Storžičem Most in cesta Letos spomladi se je delno porušil most, preko katerega vodi cesta do Slaparske vasi. Ker je bil povsem dotrajan, so ga morali porušiti, je povedal vodja tržiŠkega urada za urejanje prostora Izidor Jeraia. V začeteku poletja je Cestno podjetje Kranj začelo graditi nov most, ki je vreden 15 milijonov tolarjev. Konec avgusta je bil most dograjen, zato ga vaŠČani Že nekaj Časa uporabljajo. Veliko težav so Imeli tudi sredi vasi Lom, kjer |e ob večjem deževju voda nanašala prod iz zaselka Brdo na glavno cesto. Zato so za gasilskim domom začeli graditi priključno cesto v ta zaselek- Na 350 metrih dolgi cesti bo kar 65 metrov opornega zidu, obenem pa urejajo odvajanje meteornih voda in javno razsvetljavo. Investicija, bo končana prvi teden oktobra, jih bo stala okrog 20 milijonov tolarjev. Približno takrat naj bi opravili tudi dela na stari bližnjici proti zaselku Potarje v spodnjem delu vasi, Tam izdeluje Podjetje za urejanje hudournikov nov prepust, ki bo speljal hudourniško vodo stran od spodaj ležečih hiš. S. S. Dolina Podaljšanje del Sanacija ceste na serpentini v DovžanovI soteski, kjer se je pred Štirimi leti udri del brežine zaradi prevozov lesa s težkimi tovornjaki, se je le začela sredi julija 2006. Po tednih pripravljalnih del so se avgusta lotili Izdelave 18 pilotov iz ar- miranega betona in vrhnje grede, h bodo prevzeli obremenitve na cesti. Zatem so naredili Še več kot 20 pilotov na dnu opornega zidu za serpentino, ki bodo zavarovali temelie zida. Zaradi dodatnih del so Izvajalcem podaljšali rok za izvedbo s 7. septembra na 7. oktober, ]e povedal Izidor jerala iz tržiŠkega urada za urejanje prostora. Sedaj že pripravljajo vozišče za asfaltiranje, pred katerim so razširili tudi najožji del ceste proti spodnjemu zavoju. Pogodbena vrednost del je 69 milijonov tolarjev in bo ostala enaka. S. S. / X Tržič Asfalt v več krajih Po informacijah tržiŠkega urada za urejanje prostora je za fesen v načrtu veČ obnov na vaških cestah. V Podljubelju bodo položili nov asfalt na skoraj kilometer dolgem odseku stare ceste Podljubelj • Ravne. V vasi Senično obnavljajo cesto v novi del naselja. Že septembra se bo začela prva etapa gradnje pločnika iz Križev proti naselju Snakovo. Tam bodo dela nadaljevali prihodnje leto, ko je predvidena tudi obnova javnega vodovoda. S. S. Pouk tudi zuna Prt osnovni šoli Križe so na letošnji prvi šolski dan odprli novo učilnico v naravi, ob kateri so igrala za najmlajše. Občina ]e zagotovila tudi obnovo dela strehe na šoli. Stoian Saje Križe - LetoSnje poletje so v tržiški občini poskrbeli za posodobitve več Šolskih stavb. Na osnovni šoli Križe so poševne dele strehe prekrili z novo kritino, ker je biJa stara dotrajana. Skupaj z novim strelovodom so jih dela stala 26 milijonov tolarjev. Razširili so tudi parkirišče in ga asfaltirali, za kar so odšteli več kot pet milijonov tolarjev. Ob novem parkirišču so uredili še novo učilnico v naravi, ob kateri so v parku igrala za najmlajše. Prostor so ogradili, zato so za vse porabili okrog osem milijonov tolarjev. "Učilnica v naravi je koristna novost, ki bo popestrila delo pri veČ predmetih v naši šoli. Pouk biologije bo odslej lahko potekal v naravi, kar sem si že dolgo želela. Učenci prvih treh razredov jo bodo lahko uporabljali v lepem vremenu za likovno vzgojo. Tam bo možno izvajati tudi nekatere teme iz geografije, na primer orientacijo, Otroci, ki so v podaljšanem bivanju, se bodo lahko tam sproščeno in varno igrali. Hvaležni smo vodstvu občine, da je našlo de- Najmlajši so se najbolj veselili novih igral v ograjenem parku. bila tudi zamenjava kritine. Prihodnje leto nas čaka Še obnova ravnih delov strehe/ je dejala ravnateljica Erna Meglič na svečanosti, ki so se je udeležili Številni domačini in gostje. Trak na vratih ograje zunanje učilnice in igrišča sta ob ravnateljici prerezala Mateja Malovrh in Pavel Rupar iz vodstva Občine Tržič. Kot je hodnje leto pa končali obnovo strehe in uredili sa nltari-je. Če bo otrok v Križah več, bodo morali razmišljati tudi o povečanju šole. Predsednik krajevne skupnosti Križe Slavko Bohinc je ugoto- Ü, da je zaenkrat prav nasprotno. Čeprav se je Število otrok zmanjšalo, pa ni razlogov za obup. Družine mora-gradili naprej in skrbeti delovanja s šolo. Povezanost šole, v kateri je 522 učencev in 40 zaposlenih, z domačo vasjo so učenci opisali tudi v Šolskem glasilu Mostovi. Učenci So razveselili obiskovalce s kulturnim nastopom. Župnik Alfonz Grojzdek, ki je blagoslovil nove pridobitve, je pohvalil povezanost šolskega kolektiva z okolico. Mladim je zaželel uspešno nar za to naložbo, Nujna je obljubil župan, bodo pri- za nadaljevanje dobrega so- delo tudi v prihodnje. Sodobnejša šola za jubilej Šola v Podljubelju bo za jubilej povečana in tudi obnovljena. Svečano jo bodo odprli 13. oktobra 2006 Stoian Sate Podljubelj - Začetek letošnjega šolskega leta je za učence in učitelje podružnične šole Podljubelj precej drugačen kot ponavadi. Vsi so se namreč začasno preselili v matično šolo v Tržič. Tja se vozijo k pouku vsak dan, ker obnova njihove šole Še ni končana. "Šolska stavba je bila premajhna za vse potrebe programa devetletnega Šolanja otrok. Potrebne so bile tudi nekatere obnove in prilagoditve prostorov za osebje glede na strožje predpise. Zato smo se v Občini Tržič odloäll, da med letošnjimi poletnimi poätnicaml opravimo večji del že nekaj časa načrtovane naložbe. Gre za dokaj obsežna dela, ki nas bodo stala 8:.5 milijona tolarjev," je povedala Mateja Malovrh iz urada za gospodarstvo in družbene dejavnosti. Gradbeno podjetje s Ptuja se je v začetku julija lotilo grad- Soli. V drugi polovici septembra so izdelovali fasado na prizidku in stari stavbi. nje novega pnzidka njem bodo v pritličju nove garderobe in sanitarije, v nadstropju večja učilnica in v podstrešnih prostorih Še manjša učilnica, dva kabineta in zbornica. Objekt je žc dograjen: septembra so izdelovali fasado in tudi zaključna obrtniška dela v notranjosti gredo h koncu, V prizidku so naredili nov vhod v Šolo, vhod v stari stavbi pa bo za zaposlene. V starem delu šole so uredili širili jedilnico in obnovili električno napeljavo. Povsem nova ie streha na celotni io še na novo opremo, za katero bodo odšteli približno 2,5 milijona tolarjev, V upravi Občine Tržič, ki financira celotno investicijo, se že pripravljajo na svečanost ob odprtju obnovljene tudi kopalnico za osebje, raz- Šole v Podljubelju. Napove- dali so. da bo 13. oktobra 2006 ob 17. uri. Takrat bodo rudi vedeli, kdaj se bodo lahko otroci vrnili v svojo šolo. Pred tem morajo namreč opraviti tehnični prevzem in dobiti uporabno dovoljenje. Kljub neprijetnostim ob se- pa so v Podljubelju zadovoljni, da so ob 115-lemici delovanja Šole dobili sodo- 3 Tržiški glas, petek, 29. septembra 2006 Zupanov pogled 0,ito t^^fii^Jt^ « öry^i V»KJU ^ pffuegnaii« p^ cmuAlrXfn ptrrletnem Mip/ (r tUR Jea}^ ^SIT) R«dni H lemi ^5%popuitj' n^/^nmi xjigfif^ xii nih6 po fdn^em t^ftjg S^^vefiife, y tin^ |e «ratou cenovno do^lopna vlakom u n Program L ^ sinrii ^ klikom lu Ikc^nn F hiUibb C u t Oiiu^oCnn^oi>Nchni p^v/cm, JII JW MI papirju nj hila w i^ikoli vAo sc nahajü na naii spletni '^^nalkviic bre/placxn program. o. ka K>Ji> foinuninjc » ncs'ku rit dumu l; t^ i. N ti - 2 o ri to — ✓ r. t ^ 3 O I'D r o S C/. v Foto Čebron Vr^diiniikn K Triif. kU S2 L P006LASĆEN) PRO-PARTNER 5 Tržiški glas, petek, 29. septembra 2006 Obrt V y podjetništvo Tržiški obrtniki letos slavijo Območna obrtna zbornica Tržič povezuje 353 članov iz raznih dejavnosti. Ob 30-letnici dela so nagradili najbolj prizadevne. Jubilej so proslavili tudi s prvo razstavo gorenjske obrti in podjetništva. Sto i an Sate Tržič • Leta 1976 je bilo v tržiŠld občini okrog 130 obrtnßcov. Na ustanovnem občnem zboru Zdniženja samostojnih obrtnikov so se apriJa 1976 zbrali Peter Križai> Alojz Sn^. Vin- ko ]eše. Riko Sbpar, Katarina Markih» lemej Na^č» Anton Ceglar, Ivan Me^, lože Ster in Dušan Meglič. Njihov osnovni dlj je biJo skupno nastopanje pri reševanju problemov obrtnikov, ki so imeli skupaj 75 zaposlenih. Prvi predsedjiik zdniže-nja je postal Vinko Ježe. ki je vodil obrtnike 11 let Za njim sta vodenje prevzela Peter Smuk in Zdenko Sitar. Po letu 1991. ko se je zdniženje preobliko^o v Zbornico obrti in podjetništva, je zbornico vodil Zla tko Debeljak Ko se je leta 1995 reorgani-araia v Območno obrtno zbornico Tržič, }e imda kar 490 Čla- toprevoaiikov, 24 predelovalcev in oranih zbornice opozarjajo nov, Od leta 3003 vodi zborr^o Miian Markič. V jubilejnem pa je tudi predelovalcev lesa, Miroslav Klun je priznanje OZS Izročil predsedniku Miranu Markiču. kož in drugega materiala, nekaj predvsem na težave pri poslova- letu 2006 je v zbornid 35} čla- tekstilcev, gostincev, fnzerjev in nov, med njimi 300 fizičnili in Članov iz dru^ d^vnosti- Kot 30 pravnih oseb. Od vseh je 55 so zapisali v broSuri ob 30-letni- ^dbirKev, 50 Članov iz elektro d dela zbornice, se Članstvo po- dejavnosti, 41 kovinarjev, 59 av- vezuje v Šestih sekdiah. V njih nju- Jubilej zbornice so proslavili i. septembra v Dvorani tržiških c^jjupijcev, kjer so odprli prvo razstavo gorenjske obrd in podjetništva. Na njej je 88 obrtnikov iz zbornic Domžale, Jesenice. Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič predstavilo razne izdelke. ßronasta pri2nanja so si prislužili Branko Mirt, Franc Pohleven in Miro Zup)an, srebrna Madja Hiršenfdder, AJeS Oman in Irena Švab-AJbini- ni, zlata pa Brane Doltič, Emil Grzinčič in Br\uio Kal* čfc Primanji Obrtne zbornice Slovenije sta dobila predsed» nik Območne obrtne zbornice Tržič Miran Markič in predsednik upravnega odbora Toni Čebron. Tržiška zbornica je nagradila za sodelovanje 21 članov. Priznanje za 25 let dela je prejel Milan Perko. Posebna priznanja s sliko na steklu za sodelovanje pri razvoju obrtništva so izročili Občini Tržič, Turističnemu društvu Tržič in Obrtni zbomid Slovenije. Razstava je bila na ogled še prvo septembrsko soboto in nedeljo, med njo pa so poskrbeli za promodjo obrtnih poklicev in ponoviJi modno revijo z glasbenimi, esnimi ter humorističnimi nastopi. Tftžič Modna revija Prvi konec tedna v septembru je bila Dvorana tržISkih olimpijcev tudi modno obarvana. Tam je manekenska skupina, k? jo vodi Alenka Dolenc, tri dni predstavljala oblačila zasebnih in industrijskih izdelovalcev za razne namene in priložnosti, modno obutev^ usnjeno galanterijo, očala in modne dodatke. Videti je bilo vse od Športne garderobe in popularnega jeansa do pletenin in svečanih oblek za poroke. Seveda so prireditelji poskrbeli tudi za primerne frizure in ličenje. Nastope manekenk so popestrile plesalke iz skupine Tačke, pevka Eva MoŠkon In kitarist Peter ter humoristična skupina Smeh. Program, ki je navdušil obiskovalce, je povezoval Bojan Veselinovič z žametnim glasom. S. S. 11 Abanka Trzicu v novih poslovnih prostorih Rast, razvoj, racionalizacija in povezovanje so temelji poslovne strategije, ki vodijo razvojno usmerjenost Abanke. Svoje poslanstvo vidijo v doseganju najvišje kakovosti storitev, ustvarjanju dolgoročnega partnerskega odnosa s svojimi strankami, varnosti poslovanja svojih komitentov, nadpovprečni donosnosti ter zagotavljanju razvoja, varnosti in zadovoljstva svojih zaposlenih. AbankB združuje kakovost novljenimsistemomstrežbevbancnlh izplačila oz.vplačila,prostorzaosebni tradicije in sodobni razvoj bančnih storitev enotah, kjer se bančna ponudba do- razgovor in prostor za osebno l:)anćniš-polnjuje z novimi storitvami klasičnega tvo. Enctd zaposluje $e$t u$lužben-In elektronskega bančništva ter sveto- cev, ki s preselitvijo v sodobnejše AbanKa Vipa, d. d., se lahko pohvali z ........................... prostore na novi lokaciji pričakujejo več kot petdesetletno tradicijo v slovenskem bančnem prostoru. Danes boljše možnosti za razvoj in šintev ter predvsem kvalitetnejše okolje za svoje V Abanki vas vabijo, da posluje kot univerzalna banka z mo- jih obiščete v novih pro- stranke, v novi enoti bo tako zagotov- derno zasnovano ponudbo na podro- storih na CankariOVI ^ * I ____g ^ _^ ^ ^p cju poslovanja z občani in pravnimi osebami, z Investicijskim bančništvom cesti 1a in izkoristite Ijena strežba s celovitim svetovanjem in individualnim pristopom, kar prav gotovo prispeva k večjemu številu In ter upravljanjem vzajemnih skladov pripravljene UQOdnOStl» zadovoljstvu strank, preko Abančne DZU. Poslovanje na področju finančnih storitev širi s pomočjo odvisnih družb tudi na področje vanjem in osebnim bančništvom. V Rosebna pOHUdba faktoringa in ilzinga. prenovljenih enotati, ki sledijo v Aban- osebnih financ in kreditov ki že uveljavljenem konceptu razdelit- Abanka posluje v razvejani poslovni ve na funkcionalne cone, je opravlja- Da bi bifo odprtje osebnega »računa še mreži 41 bančnih enot po vsej Slove- "^j® bančnih storitev prijetnejše tako za bolj zanimivo, so za nove komitente nlji. Poslovalnice delujejo v okviru sed- stranke kot za zaposlene. mih glavnih podružnic. pripravili pet sodobnih bančnih storitev Z vrsto prednosti in ugodnosti, V Kre- Giavna podnjžniča Kranj posluje tako Od ponedeljka. 25. septembra, dalje dltni ponudbi Abanke so trenutno naj- s podjetji kot z občani, v njen okvir pa «o v Tržiču odprla vrata novih posJov- bolj zanimivi hipotekami krediti, name- sodijo ekspozrture v Kranju, na Je se- ni h prostorov Abanke na Cankarjevi rije ni nakupu ali prenovi nepremičnin, nicah in v Tržiču. cesti 1 a. Tržiški poslovalnici se izteka Kredit je možno najeti z odplačilno že osemnajsto leto delovanja. Na za- dobo do 30 let, s kombinacijo hipote- Abanka stalno posodablja poslovno će^u je poslovala na Predilniški cesti kamega življenjskega zavarovanja. Pri- mrežo in svoje poslovalnice prenavlja 2, kjer prostori niso dopuščati razdelit- pravljeno imajo tudi posebno ponudbo skladno z uvaianjem novih bančnih ve na funkcionalne cone, kot so sam> potrošniških kreditov po posebno poti elektronskega bančnišWa ter pre- postrežni bankomat, blagajna za hitra ugodni obrestna meri. 6 Tržiški glas» petek, 20. septembra 2006 Narava y oglas Skupno ohranjanje narave pregled opravljenega dela. P( ohranjanju naravnih vrednot obeh strani mere so izkoristili srečanje Stoian Saie Dolina Občine Tržič. Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica in Jezersko so pred dobrim letom pristopile k mednarodnemu projektu Karavanke NATURA 2000, V njem sodelujeta poleg gorenjskih enot Zavoda za varstvo narave, Kmetij s ko-goz-darskega zavoda in Zavoda za gozdove Slovenije ter Centra za trajnostni razvoj podeželja iz Kranja tudi partnerja Arge Naturschutz in agencija Camica Rosental iz Avstrije. Ob sodelovanju s strokovnjaki so pripravili pred log sk upn ega na č rta upravljanja varovanih območij v Karavankah, ki jih zajema projekl NATURA 2000. Na osnovi ugotovljenih značilnosti ohranjanja narave, gospodarjenja, urejanja prostora in poselitev so pripravili smernice za razvoj leh območij v prihodnje. Strokovne institucije so pripravile 17 delavnic za kmetovalce, lastnike gozdov, lovce in šolarje, med katerimi so jih seznanjali o značilnostih in priložnostih projekta. Usposobili so 18 informatorjev, Id bodo v petih občinah skrbeli za obvelčanje prebivaJcev. Uredili so tudi lest Informacijskih središč, kjer bodo skibeli za promocijo naravnih vrednot med domačini in obiskovalci. Za občino Tržič je to Razstavno - iz obraževa] no središče za naravni spomenik Dovžanova soteska, ki se nahaja v nekdanji Šoli. Tam so 16, septembra letos organizirali Dan Karavank, med katerim so udeležencem z Gorenjskega in gostom iz Avstrije predstavili dosedanje dosežke. Ob oblikovanju enotne grafične podobe Karavanke so pripravi« informacijske zloženke z različno vsebino, naravovarstveni vodnik po Završnici, kratek film o naravi v Karavankah, spletno stran, učne liste za šolarje, razne zemljevide in geografski informacijski sistem. Izdelali so tudi dve naravovarstveni Študiji, od katerih je za Tržič pomembna inventarizacija vrst in habilatov v treh hribovskih dolinah v občini. Vodja projekta Izidor Jerala je ocenil, da je zaenkrat glavna pridobitev povezanost lokalnih partnerjev in strokovnih institucij. Tržič je postal nosilec projekta in glavni Župaoi in predstavniki občin Tržič, Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica in Jezersko so podpisali pismo o nameri za partnerstvo v nadaljevanju projekta. koordinator za nadaljnje aktivnosti. Gre za dolgoročno delo, katerega končni cilj je oblikovanje regijskega parka tCaravanke s sedežem uprave v Dovianovi soteski. Domačine bodo skušah spodbujati, da bi se vsaj kdo del- no preživel od dejavnosti in storitev v tem prostoru. Nadaljevanje dela bo omogočilo pismo o nameri za skupno delovanje pri ohranjanju naravnih vrednot ter njihovi vključitvi v razvojne strategije, programe in ukrepe na območju Karavank, ki so ga v Dolini podpisali župani oziroma predstavniki petih občin. Na srečanju je Uroš Brankovič razglasil rezultate likovnega natečaja Narava v Karavankah (vseh 54 otrok bodo nagradili z majicami in izletom na Dovje). Besede govorcev, ki jih je v imenu organizatorjev pozdravila Vera Djurič • Drozdek, sta popestrila nastopa mladinske folklorne skupine Karavanke iz Tržiča in mešane pevske skupine dr. F. Prešeren iz Žirovnice, Žal je prireditev skazil dež, zato je odpadel vodeni ogled Dovžanove soteske, malo obiskovalcev pa je prišlo tudi v Dolino k stojnicam z informacijskim gradivom in domačimi izdelki. Sodelavci projekta Karavanke NATURA 2000 so predstavili dosedanje delo. V šotoru so razstavili likovna dela o naravi v Karavankah, zaplesala pa je tudi folklorna skupina Karavanke, www.metro.si METRO KRANJ, Koccäo 0,4: KRANJ «Klia BleK^eisovo o, 12; MANA KRANJ, C, Staneta Žogoflo 7); MANA JESENICE 1, MANA KAMNIK. Liubionsfco 3d; MANA TRŽIČ. Bdos 1; MANA ŽIRI, Trg svobodeMANA IDRUA, Lopc^netovo 21; METRO RADOVU i Tržiški glas, petek» 29. septembra 2006 Prireditve 7 anketa Angelska po men vseh Prireditev Suštarska nedelja je privabila v Tržič mnogo ljudi. Nekateri so prišli zaradi ugodnih nakupov, druge pa je bolj mikala zabava. Turistično društvo je poskrbelo za vse. Stoian Saje stojnicami na ulicah v centru —-- mesta ih ob trgovinah v Bistri- Tržič • Prvo nedeljo septem- ci. Trgovci so ponujali zelo Janez KoĆevar sta menila, da je Šuštarska nedelja najveći praznik v kraju. Čeprav stanu- Bistrice pri Tržiču, podjetje Alenka iz Ljubljane in AleS Horvat iz Kranja. Diplome za bra, na angelsko nedeljo, so tr-žilki čevljarji od nekdaj prirejali sejem in veselico v mestu. To staro tradidjo uspeSno na- različno blago, zato se je zdelo, da je razstavljene obutve manj kot drvigega. "M idva sva med rednimi obis- jejo v centru mesta, Wer je pro- najlepše spominke so dobili tr met zaprl zaradi sejma, jih to prav nič ne moti. Všeč jim je, da pridejo ljudje od drugod in daljuje Turistično društvo Tr- kovalci Šuštarske nedelje, si po nakupih ogledajo mesto žič, ki je letos pripravilo že 39. SuStarsko nedeljo. Pred njo In Samo tukaj najdeva primemo in okolico. Sama raje obiSčeta obutev zase," sta povedala kakSno prireditev. Tokrat je žiSka enote VDC Kranj za vratno trkalce, Vid Kosmač z^ rag-Ijo na vozičku in Marija Kosmač za unikatno skrinjico. Predsednik Srečnik je razgla-tudi nove častne dane TD po njej se je kar mesec dni vr- Franc Vengust in Ulja Špehar bila z njima tudi hü Eva. ki že Tiiič. Na odru sta se mu pri« stilo več kot 50 različnih prire- iz Ivlengša. Zaupala sta Še, da deset let pleše pri folklorni družila Še župan Pavd Rupar ditev. Med njimi so bili ne prihajata le zaradi nakupov, skupini Karavanke. Nedeljski in predsednica uprave Peka ospredju kultumi in Športni Všeč jima je sqemsko d<^)a- dopoldan so izkoristi]! za Marta Gorjup Brejc. Slednja je dogodki, mednarodna sreča- nje. iz Tržiča pa se rada odpe- ' ogled nastopa njenih mlajših ugotovila, da se poČutj že Trži- nja, razstave» modne revije, ljeta Še na Brezje ali Bled. Kot plesalcev, Čanka, čeprav ie iz Ljubljane. manjkalo pa ni niti glasbe, plesa in druge zabave. Angelska nedelja si je letos res zaslužila svoje ime. Topel in sončen dan je bil kot nalašč za izlet. Zato so številni obisko- sta priznala Lilijana in Janez Veliko se je dogajalo tudi na V^ ji je, da prihajajo v Tržič Adamič iz Ljubljane, sta že odru ob avtobusni postaji, ljudje iz vse Slovenije, kar je dolgo vedela za znano tržiško Tam je pozdravil obiskovalce pohvalil tudi Župan. Oba sta prireditev. Tokrat ju je prvič pripeljal sem prijatelj Tone, ki predsednik Turističnega društva Tržič Lado Srečnik, ki je vsem zaželela ugodne nakupe in obilico zabave. Slednje res je domačin. Kupila sta Čevlje, imel tudi ta dan precej dela. ni manjkalo, saj so ob pestri vaJd od vsepovsod od jutia na- ki so bili cenejši kot drugod. Predal je priznanja za najlepše prej prihajali v Tržič, kjer je pa še zanimivosti Tržiča bosta stojnice, ki so jih po oceni ko- najprej obvezen sprehod med spoznala. Tržičana Marjeta in misije imeli )emej Kosmač iz se je končala šele zvečer. gostinski ponudbi poskrbeli tudi za Šultarsko veselico, Id Mnoge obiskovalce privlačijo zlasti ugodnt nakupi obutve na sejmu. Kljub popustu pa je treba čevlje pomeriti. Pred odrom sta se zavrtela tudi Marta Corjup in Lado Srečnik (slednji je septembra 'odplesal' v pokoj). Tržič Tržič Novi častni člani Najlepše hiše Turistično društvo Tržič je letos spet izbralo najlepšo hišo v Turistično društvo Tržič vsako leto izbere nekaj domačinov občini. Tričlanska komisija je siedila predlogom krajevnih skupnosti in posameznikov, ki so opazili urejene domove po naseljih. Vid Meglić, |anez Megllč in Milan Krsnik so avgusta obiskali kraje in tam ocenili domove z veČ vidikov Zanimala jih je skladnost osnovnega objekta s stranskim objekti^ izvirnost detajlov In hortikulturna urejenost Bodečih než tokrat niso podelili, saj želijo spodbuditi pozi tiven odnos prebivalcev do urejene okolice. OdloČili so se da si 1. mesto zasluži Stanislava Dolinar iz Križev, 2. mesto Cilka in Franc Kocjan iz Kovorja, 3. mesto pa Cirila Vidic iz Kovorja ter Ida in jože Kavčič iz Podljubelja. Priznanja in praktične nagrade so jim podelili na Šuštarski nedelji. S. S. in znanih ljudi od drugod, ki si za promocijo turizma v občini Tržič zaslužijo podelitev naziva častni Član društva. V enem desetletju je ta čast doletela blizu trideset posameznikov. Med njimi so turistični delavci, organizatorji velikih prireditev, izdelovalci spominkov, obrtniki, gostinci, gospodar^ stveniki, politiki, cerkveni dostojanstvenik, glasbeniki, pevci, ist igralec in športniki. Letos so na 5 jštarski nedelj ne Častnih članov Maja Ahačič za prizadevno delo z mladimi, Janez Kern za dolgoletno delo v TD Tržič, janež Kavar kot uspešen livar in izdelovalec spominkov ter citrar Miha Dovžan, legenda slovenske narodne glasbe. Listine jim je izročil Lado Srečnrk, predsednik TO Tržič. S. S. Prebivalci o Šuštarski nedelji Bojan in Metka Knific z Loke: ^'Šuštarska nedelja je kakor obred. Midva sva z njo povezana zaradi nastopov folklorne skupine Karavanke. En dan je Tržič drugačen, bolj prazničen. Nekateri očitajo organizatorjem, da na sejmu ni le domače obrti. Za vsakega je pač nekaj." Robert Kovač iz Tržiča: "Pred dvema letoma sem se priselil iz Domžal. Zdi se mi zelo v redu, da ima Tržič tako prireditev. Za domačega gostinca pečem jedi na žaru. Kar veliko se proda, le stojnica je draga. Tukaj bo popoldne tudi glasba, zato bo ob delu še zabava.'' Matej in Jože Jazbec iz SebenJ: "Prireditev izgublja prvotni namen. Morala bi imeti bolj čevljarski utrip. Čevljarjev je malo, pa še ti smo pomešani med stojnicami z drugim blagom. Za nas ta nedelja pomeni izključno delovni dan Žal prodaja obutve na sejmu upada." Rado Pančur iz Tržiča: "Pozitivno je, da imamo Šuštarsko nedeljo. Obiščem jo vsako leto. Zanimajo me predvsem srečanja z znanci. Všeč so mi nastopi tržiških skupin - od godbe in folklor« do domačih ansamblov. Sinova Klemen in Boštjan pa sta pri gostinskem delu." Tržiški glas, petek, 29. septembra 2006 Poletni utrip Razstava ptic Stojam Saie Trik • Druitvo za varstvo in vzgojo ptic Kalinka iz Trži« ča, ki je lam piaznovaJo 30-letnico dela, ohranja tradicijo nekdanjih Čevljarjev. Le-ti , kot je znano, veliki ljubitelji ptic. Z vzgojo ptic se ukvarja 22 članov iz občin Tržič, Radovljica in Bled, med katerimi so predvsem starejši I j udi e. Zato si v druš-želijo, da bi se iim pridružilo pri delu čimveč mladih. V ta namen so letos pripravi» Stane Pere iz Kamne Gorice. Posamezniki sodelujejo na regijskih razstavah in državnih prvenstvih. Edi CUcnšek iz Radovljice je državni prvak pri postavnih kanarčkih, v vrhu je tudi Jože Repine z Bleda pri barvnih kanarčkih, od domačinov pa sta pri slednjih pticah uspešna Danilo KJan^ik in Jože KlemenČiČ. Kot je povedal tajnik Božidar Bahun (na sliki sta ob njem Janko ŠpendaJ in Štefan Gabor), je vodenje društva prevzel Matej G rum. Skupaj si i v dvorani na Balosu tradicionalno razstavo ptic ob Šu-Štarski nedelji. V okrog 170 kletkah so predstavili približno deset različnih vrst ptic. Med niimi jc biJa posebnost sijoča papiga, ki jo je vzgojil prizadevajo, da bi med obiskovalci razstave v Tržiču spodbudili zanimanje za njihovo dejavnost. Letos je bilo obiskovalcev veliko, zalo upaio, da bo kdo postal njihov član. Novo ime društva Stoian Saie Tržič Nekdanje KinoloSko društvo Tržič, ki ima okrog 40 članov, se je preimenovalo v Kinolo.^ko druStvo StoržiČ. Kot je povedal predsednik Miran TiŠler (na sliki povsem desno), so letos dočakali 30-letnico delova- morajo znati premagovati razne ovire. Letos so sodelovali pri iskaniu Štirih pogrešanih oseb na Gorenjskem. enoti s psi za likanje je šest njihovih članov. v mobilni enoti reševal- nja. Na]več)a težava i brez svoje- so pred leti ga vadišča v RoČevnici pri Tržiču. Zato so zadovoljni, da so jih gostoljubno sprejeli na prostoru avto kam pa v ju. Najbolj aktivna je reševalna enota, v kateri deluje 18 članov. Njeno delo so predstavili med Šuštar-sko nedeljo. Psi, ki pomagajo pri reševanju ljudi izpod ruševin in iz snežnih plazov ter iščejo pogrešane osebe, psov Slovenije pa sta Miran TiSler in Robert Jan- čič. Udeležujeio se tudi tekmovanj reševalcev. Njihov član Dragan Že ga rac uspešno tekmuje v agilityju med invalidi. Spomladi so organizirali tečaj male šole za lastnike psov, ki ga je končalo 12 udeležencev. V nadaljevalnem tečaju je bilo Z izobraževanjem psov in njihovih vodnikov nadaljujejo tudi letošnjo jesen v mali šoli in nadalievalnem tečaju. Kako se znebiti tujca Konec avgusta so v Tržiču uprizorili komedijo Kako se znebiti tujca, k! ]e bila ena najbolje obiskanih tržiških poletnih prireditev. Ana Hartman V sklopu poletnih prireditev v Tržiču je konec avgusta v dvorani trŽiŠkih olimpijcev gostovalo Gledališče Satiri- kon s predstavo ruskega av» torja Lobozerova 2 naslovom Kako se znebiti tujca. Komedija je bila ena izmed najbolje obiskanih tržiških poletnih prireditev, saj si jo je ogledalo več kot sedemsto gledalcev, ki so se lahko pošteno nasmejali absurdnim zapletom in popolni zmešnjavi, ki je nastala zgolj žara» di vaških govoric. Številne obiskovalce so pritegnila tudi M • v Komeoiji so namreč zaigrali SaŠo Hribar, Violela Tomič, Marjan Šareč, Viktor Ljubutin, Vanja Slapar in AJida Bevk. Komedija, Id je bila uprizorena v številnih ruskili in dru- Zdrava kmečka pamet, ki veleva "nikar tujca na mojem pragu'*, v komediji povzroči popolno zmešnjavo. gih svetovnih gledaHščih in je požela zelo velik uspeh, prinaša nam, Slovencem, dobro znano sporočilo • nikar tujcev za mojo ograjo. In kako pravzaprav pride do absurdnega zapleta? V majhno podeželsko vasico pride kar, da za praznik poslika tamkajšnji kulturni dom. Sobo najame pri kmečki družini, iz katere izhaja «tudi mlado prikupno dekle Tanja. Vanjo pa je zaljubljen direktor vaškega kulturnega doma Miha, ki vaščane prepriča, da je tujec pravkar prišel iz psi» hiatrične bolnišnice in da le zelo nevaren, medtem ko Andreja iz Rusije prepriča. so n}egovi gosoieiji pov» sem "čez les". Na ta način je želel preprečiti romanco med tujcem in Tanjo. Kako se torej znebiti tujca ter ohrajiiti red in mir v družini, kljub temu da ima v vašem domu sobico najelo popoln tujec, sta osrednji temi komedije- Zaradi vaikih opravljanj so tako tujec kot kmečka družina drug za drugega prepričani, da so nori in nevarni, kar pripelje do velike zmešnjave. Velik zaplet nastane, ko ata Slavko (Sašo Hribar) z zlomljeno nogo pade s postelje, hrup je slišal tudi Andrej in mu prvi prihitel na pomoč, Za njim priteče stara mama (Violeta Tomič) v prepričanju, da je tujec hotel ubiti njihovega Slavka in ga prežene z valjarjem. Pri tem si domišlja, da je v Andrejevih rokah videla še nož, zato se kmečka družina zaščiti s gel spati. razkrili, njo zil... od njih ni mo« Vse dokler niso v Ta. vse jmi Miha nafve- Obujali so stare običaje Kako pomembno je druženje, se dobro zavedajo krajani Seničnega, ki so se konec avgusta zbrali na devetem vaškem semnju. Ana Hartman SeniĆno • Vaški semenj vsa- leto v vaško jedro privabi obiskovalcev. "Pred nekaj dnevi je v SeniČnem potekal Veseli večer pod vaško lipo, ki je bil prav tako zelo dobro obiskan. To je znak, da se krajani še vedno radi zberemo, družimo in pove-selimo, kar je ob današnjem življenjskem tempu zelo pomembno. Upam, da bomo še naprej takšna krajevna skupnost," je vaŠČane na začetku pozdravil predsednik KS in podžupan Drago Fic- ko. Z odzivom je bila zelo zadovoljna tudi vodja prireditve Mariana Zupan; "Letos nam )e vreme za lani zelo naklonjeno. Vaški semenj je očitno uspel," nam je dejala Zupanova, ki jo zmotili, medtem ko je za spomin na letošnji semenj delila lične liste, na katere je počasi in natančno v gotici napisala ime vsakega obiskovalca. "Kaligrafija je moja najnovejša sirast. Ni» koli nisem slovela po lepi pisavi, gotica pa mi daje občutek. da je možno lepo pisati, le pravi način moraš najti," je razložila. Tudi letos so vaščani prikazali stare obrti: že več let s Vodja prireditve Marjana Zupan (levo) je navduševala s kaligrafijo. predstavitvijo konjeniške na srednji lesarski šoli v Škof-opreme na semnju sodeluje Konjeniško društvo Naklo, v katerem so tudi nekateri vaJ- ji Loki Marko Legat iz Nakje- o č a n i S en i čnega. Domačin Peter Gr^orc je prikazal postopek klepanja kose. Kot je pojasnil, še danes zelo pogosto prime koso v roke, marsikdo pa mu mdi prinese to kmečko orodje in ga poprosi, naj mu ga pokleplje. Profesor ]e s pom ka predstavil danes že skorajda izumrlo obrt - kolarstvo. Tatjana Švab iz Vetrna je ple-tla iz domaČe volne, Katarina Tome iz Gozda pa je stojnico bogato obložila s kruliom in pecivom iz krušne peči. Domačini so nasmei grama ob dobri ili do 1 m pe i in pijači diu ur. Ob tem nam je Zupanova zaupala še, da so ta Čas že zaključili s pripravami jubilejnega desetega vaškega semnja. "Obljubim, da bo nekaj posebnega. Kaj točno se bo dogajalo, pa naj zaenkrat ostane skrivnost," i voinemu povezovalcu pro- dejala. v/ r 9 Tržiški glas, petek, 29. septembra 2006 Poletni utrip Uspeh odvisen od sreče M Konec avgusta so na tržiškem kopališču potekale Mednarodne igre veselja in smeha, ki so se jih udeležile tudi ekipe iz pobratenih mest. Ana Hartman leto. Mnogi so bili prepričani, da bodo igre brez meja le- Kljub izjemno hladnim dne- tos padle v vodo, saj je bil av- vom, ki so dodobra ohladili gust zelo deževen, tempera-vodo v tržiškem bazenu, je ture so bile vse prej kot pole- Ekipe iz pobratenih mest so miru :n siogi, je v svo)em govoru nekaj sto gledalcev in šest tekmovalnih ekip pozdravil župan Pavel Rupar. tam v dmgi polovid avgusta Picerija Bazen^ek v sodelovanju z občino in Športno tne in so se ponoči v Tržiču se v Tržiču dobro počutile. menda spus tiJe celo na osem stopinj Celzija. Voda v baze- zvezo Tržič organizirala tra- nu se je tako ohladila na 17 dicionalne igre brez meja, ki so letos prvič nosile ime Mednarodne igre veselja in smeha. Udeležile so se jih namreč tudi ekipe iz pobratenih mest Zaječar in Lud-breg ter madžarskega mesta Dabas, s katerim se Tržič na- stopinj in kar dva dni so jo ogrevali, da se je njena temperatura povzpela do 24 stopinj. "Vesel sem, da nam je vsaj to prireditev uspelo spraviti pod streho. Že zaradi ekip iz pobratenih mest. V Tržiču si želim več takšnih Ekipo iz Zaječarja je spremljal celo župan Boško Ničič: "Veseli smo bili povabila, saj tudi na ta način ohranjamo stike, ki smo jih navezali že pred 2.0 leti," Tržič Sta poleg uradne ekipe občine zastopali še ekipi domačih rokomctašev in kick- pomeni, da se ne bomo trudili, vendar je veliko bolj pome rnbno druženje oziroma zabava/* je dejal Alfonz Ostrelič iz Kickboxing kluba Tržič. Pomerili so se v sedmih zanimivih igrah, katerih idejni vodja jie bil Silvo )a- pelj. Treba je bilo veliko spretnosti, moči, vzdržljivosti in nenazadnje tudi sreče. K dobremu rezultatu so veliko pripomogle tudi vzpodbude, kriki in navijanje so- tekmovalcev in gledalcev, boxing kluba. "Dobra uvrsti- VeČina tekmovalcev pa .se je merava pobratiti prihodnje prireditev, ki bi potekale v lev oziroma zmaga za nas ni pomembna. Seveda to ne strinjala, da je važno sodelovati, ne pa zmagati. Takole se je predstavila ekipa Kickboxing kluba Tržič. Ekipe so $e pomerile v sedmih zanimivih igrah. Brez ene noge pod Triglav Letoinji 1. september bo ostal v spominu 13 stanovalcev Doma Petra Uzarja Tržič, ki so jih s helikopterjem peljali na Kredarico. Med izletniki je bil najsrečnejši Jdfiez Florjanič. Ker so mu amputirali nogo, ni verjel, da bo še kdaj v gorah. Stojan Saje je pohvalila lepo potezo vod- - stva. Triglav ji je še posebej pri Tržič - Tisti petek, ko so učen- srcu, saj sta z možem Stankom ci prvič to Šolsko leto odšli v veliko hodila po gorah in se po-hrame učenosti, se je skupina dala tudi na najvišji vrh. Ana stanovalcev Doma Petra Uzarja Hajšen, ki se je preselila v TižiČ 12 Ročevnice pri Tržiču podala z Dolenjskega pred 15 leti, se je na izlet To ne bi bilo nič poseb- veselila prvega izleta v visoke nega, če jih ne bi s helikopter- gore, pa tudi sreče pri Žrebu jem Slovenske vojske odpeljali proti Tri^vu in jih izkrcali ob Domu na Kredarid. Za vse je bilo to nepozabno do- prišel, dalj pa ne. Več so hodili živetje, so se prepričali pred po- po vrhovih v domaÖ okolid in letom proti )ulijcem. Delavci Avstriji. "Po neuspešnem poskusu poleta 2 J. avgusta zaradi m^e mnc^ niso verjeli v naš podvig. Na^ vztrajnost se je izplačala, saj smo imeli 1. septembra čudovit dan. Težko je opisati občutke izletnikov, ki so s helikopterjem obkrožili Triglav in pristali na Kredarici Starostniki so zanj. Prej je raje obiskovala morje. Arxirej Š kan tar iz Pod-liubelja je priznal, da je do Vrat doma so skupaj s posadko helikopterja poskrbeli za varnost m dobro poifutje 13 oskrbovancev, Id so jih izžrebali za izlet Pred odhodom jim je Čestital za pogum tržiški župan, ki je tudi sam pomagal starejšim pri vkr-cavanja Nad tsm je bil posebej navdu^n skoraj 8a-letni Janez Pred poletom s helikopterjem pod Triglav je bilo vznemirjenje starostnikov veliko. Florjanič, ki je po amputaciji od sreče jokali pod najvišjo slo- noge priklenjen na invalidski vozič^ NM pomislil ni, da bo kdaj stopil na skale pod Travom. Tam ni bil še nikoli, večkrat pa se je vzpel na domaä Stoi^Č. Zadovoljna sta bila tudi vensko goro, ob njihovem javljanju preko radia pa so imeli doma solaie oä svojd. Seveda smo se tudi zabavali, posebej ob petju Irene Vrčkovn^c Pred odhodom so si nabrali kamen- najstarejša izletnika, 93-leCni Čke s Triglava, ki so jih odnesli Jože Poljanec in leto rTiiajša v dolino za sponw. Vsi smo Vkla Dolinar. Prvi se je spomnil, da je na Triglav petkrat prišel peš, s helikoptcriem pa se ni peljal še nikoli Vida Petrina iz Ljubljane, ki je leto dni v domu, hvaležni Slovensld vojski, da r^am je omc^oäla ta polet," je po vrnitvi povedala mag. Zvonka Hočevar ^ajatovič. direktorica Doma Petra Uzarja TrSč. Ob domu na Kredarici so bili vsi dobro razpoloženi, še posebej ob petju Irene Vrčkovnik. Plezanje za vsakega Stoian Saie Tržič - Pri Planinskem društvu Tržič že skoraj dve desetletji deluje Športno plezalni odsek, Ici ima približno 120 Članov. Med njimi je veliko uspešnih tekmovalcev in tekmovalk, kot so Klemen Bečan. Matej Sova, Jure Beča n, Le ja Kos, Jerca Meglič in drugi. Odsek načrtno skrbi za vzgojo mladih plezalcev. Kot je povedal član upravnega odbora Darko Truden, s prikazom plezanja že petnajst let sodelujejo na Su-štarski nedelji. Tam v praksi dokazujejo, da je ta dejav» nost primerna za vse starosti. Na ta način pridobijo tudi nove člane. Treninge imajo na plezalnih stenah v Osnovni šoli Bistrica in Dvorani tržiških olimpijcev. Letos so obnovili in razširili tudi plezalno steno v dvorani nekdanjega društva Sokol v Pri delu z mladino jih razumevajoče podpirajo zlasti starši plezalcev. Zavedajo se namreč, da s takimi dejavnostmi preprečijo pohajanje otrok na ulicah in v gostinskih lokalih. Za bodoče si v odseku želijo še boljše sodelovanje s Športno zvezo Tržič. Organizacije množičnih tekmovanj so za odsek velik zalogaj, zato bi jih lahko več pripravili le ob sodelovanju sorodnih organizacij. Športni plezalci bodo zelo zadovoljni, če se bodo v njihovo dejavnost vključili tudi mladi alpinisd, ki sicer največ plezajo v naravnih stenah. Planinci za kočo Stoian Saie so osem milijonov izplačane zavarovalnine p)07abili za saiB- djo pogorišča in postavitev zavetišča. Zaenkrat imajo le 18 milijonov tolarjev, ki jili je pri- spevab Fundadja za šport Pia- niiiska zveza Slovenije in Obä-Tam so leta 2002 odprli na Tržič se še nista odločili po-skromno zavetišče, kjer je mo- magati, zato se bodo prijavilina Tržič • Planinsko društvo Tržič, Id ima nekaj več kot dvesto članov, upravlja štiri koČe. Žal jim je decembra 1999 požar povsem uničil Dom na Zeienid. Žen le oddih ob postrežbi s pijačo in suho hrano. Ker preko Zelenice hodijo številni planin-d iz več smeri na okoliške vrhove, bi tam nujno potrebovali novo kočo. Ta dlj bi tižiški pla- razpis evropskih sredstev za čezmejno sodelovanje. Denar zbirajo tudi sami. Poleti so organizirali srečanja planincev pri njihovih kočah pod Storzi-čem, na Kofcah in Dobrči ter nind ra^ uresničili do prazno- pri zavetišču na ZelcnicL Tam in pod plezalno steno na Šu-štaiski nedelji so obiskovalcem vanja loo-letnice društva leta 2008. Na že izdelani betonski plošči bi radi postavili leseno ponujali ra^ednice in značke stavbo, v kateri bo poleg kuhi- koč, priponke podpornih da- nje in jedilnice prostor za prenočevanje s 40 ležišči. Vrednost investidje so ocenili na 50 milijonov tolarjev. Kot je povedala predsednica £ma Anderie, giadnjo koče na Zelenid. nov in drugo propagandiio gradivo. Dobili so dobrih 340 tisoč tolarjev prostovoljnih prispevkov, ki jih bodo namenili za IO Tržiški glas, petek, 29. septembra 2006 Mednarodni stiki Sosedje so izbrisali mejo Na starem mejnem prelazu Ljubelj so se že četrtič srečali prebivalci Tržiča in Borovelj. Kljub jezikovnim razlikam so skupaj prisluhnili gorski maši. Po njej so pripravili semenj. Stoian Sate Ljubelj • Gorski prelaz Lju» belj, na kaler^a vodi s tržiške strani stara makadamska cesta od novega mejnega prehoda, žc desetletje zasedajo zlasti udeleženci mednarodne dirke staril^ vozi]- Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo so tam prvič pripravili Ples brez meja, na katerem so družno zaplesali prebivalci 12 občine Trlič in sosedje iz Borovelj v Avstriji. Takrat so se srećali spomladi, sedaj pa to tradicijo nadaljuje-j o septembra. Letos so prvo septembrsko soboto organizirali 4. semenj na iu. Tja se je v lepem sončnem vremenu podalo ve» liko ljudi z obeh strani Karavank- Zbrane pri mogočnih piramidah na prelazu sta spomnila na pomen povezovanja med sosedi stalni diakon Lz BoroveJ) Hemiann Kelich in tržiški župnik Roman Stare. Skupaj sta vodila gorsko mašo v nemškem in slovenskem jeziku. Kot je menil prvi, se ljudje zbližajo pri poslušanju molitve ter postanejo bratje in sestre. Drugi pa je ocenil, da kljub jezikovnim razlikam ljudi marsikaj povezuje. Da bi to porobili, se srečujejo vsako leto pri verskem obredu in druženja Dobro sodelovanje med avstrijsko in slovensko občino sta izrazila boroveljski župan Ingo Appe in tržiški župan Pa« vd Rupar. Na odru sta si izmenjala simbolična darila; Appe je dobil knjigo o Sloveniji» Rupar pa košaro s hrano za naporen predvolilni čas. Slednji je potrdil izginjanje meje s simbolično gesto. Pokazal je, da je Avstrija na naši strani, Slove- skupna molitev ob senčnem oltarju gorske narave. m)a pa na avs v avstrijskem državnem 2boru Rudi Schc^Ät je izrazil prepričanje, da je živa povezava med različnem govorečimi narodi veliko pomembnejša od sporov o napisih na avstrijskih laajev- 1 ink a .nbe. premer bo C orne-rad k ciie bo \toTnvs- ciieto. S iša tudi ia za pre- Boštian iradbosta BERETE SVO) REGIONALNI ČASOPIS i^e uptave- "ebaU funW ua.« bpio.« onatU" / Gorenjski Glas 04 2014241 a\\ pi&ite na narocnine(g)g-gjas,sL Za naročnine pokličite nih tablah, ki jih sprožajo ne-strpneži. V znak prijateljstva so skupaj zapeli slovensko pesem "Mi se mamo radi"» pri čemer .se je pridružila tudi uči-teljica slovenščine Tatjana Pavčič Küpper iz Borovelj. Potem se je spominjala, kako .so nekdaj s staro škodo čakali na meji, kjer sedaj laliko vsi hodi-brez potnih listov. Glasba je naznanila začetek plesa. Nato sta župana družno odprla sodček piva. Obiskovalce so postrvi gostind z obeh strani meje, ki so dopolnili ponudbo Koče na Ljubelju. Kot so povedali člani Planinskega društva Križe Majda Dobrin, Peler Bukovnik in Ludvik Ah* än. so bili na Ljubelju večkrat zaradi dirk ali zimskih vzponov. Tokrat so prvič prišli na srečanje z Avstrijci, kar se jim zdi odlična zamisel. Tudi Vilma in Draga Valjavec, Man Pogačnik in felka Klemenčič i2 Tržiča se prej niso odloČile za udeležbo na sejmu. Tokrat jih je sončen dan zvabil na e zdel Nekdaj strogo varovana meja, sedaj kraj svobodnega druženja. L)ubelj, k]er se iim obisk z naše strani skromen. "Mi se 'mamo radi" Iz avstrijskih grl ob pomoči tržiŠkega župana. Proti Lomu le častni odbor Trasa 14. mednarodne tekme na rolkah je bila prvič speljana proti Brezjam. Ljudje so bili navdušeni. Ma)a Bertoncel) Tržič • Največje rolkarsko tekmovanje pri nas, tudi kar se nagradnega sklada tiče, sta med Člani dobila biationec Janez Marič (TSK Bled) in Vesna Fabjan (TSK Merkur Kranj), Domačini niso bili prav v ospredju, zaradi viroze je manjkala tudi biatioiika Andreja Ko-blar, katere nadaljnja kariera je zaradi njenega specifičnega zdravstvenega stanja v tem trenutku še nekoliko negotova-Letošnja novost je bila spremenjena trasa, ki je bila iz središča Tržiča namesto proti Lomu speljala čez Kovor, Hudo, Hu- šico do Brezij. Traso smo morali spremeniti zaradi gradbišča na cestah v Tržiču. Vsi so ve, tretji pa je bil domačin Vinko Grašič. 'To je bila že moja tretja tekma na rolkah v Tržiču. Malce imam sicer še težav, a po ravnini in rahlo navzdol mi kar nad to spremembo navdahni, škoda le, da ni bil na Brezjah Še zaključek," je povedal Vinko Grašič, predsednik organizacijskega odbora. Zaključek je bil v Lomu, do koder je tekmoval častni odbor. NajHtrejši ie bil znova Franci Mlinar, član uprave Kemofar-madje, pred mag. Janezom Drobničem, ministrom za gre. Že od otroštva sem narave in športa. V preteklasti sem resno crenirai maraton, sedaj pa največkrat igram tenis" je povedal mag. Janez DrobniČ. Kaj pa trasa prihodnje leto? "Bomo videli. Ce bo možnost organizacije 2akl) učka na Brez- , je možno, da znova tam, ker so ljudje izredno navdušeni,' je zaključil Gra- delo, družino in socialne zade- šič Mag. lanez DrobnIČ (levo) In Vinko GrašiČ sta tnla po tekmi častnega odbora dobro razpoložena. Tržiški das, petek, 29. septembra 2006 11 Društva Bojazen kdo bo krmil Lovska družina Tržič deluje že 60 let. Zaradi staranja članov jih skrbi za prihodnost, saj komaj zmore« jo delo v lovilcih. Stoian Saie dosega 53 let. Žal nimajo zime. Precej živali izgubi žetih in travnikih. Kosimo Podljubelj • Ponavadi ob iu- mladih, ki bi jih zanimala lovska dejavnost. življenje tudi na cesti in v. na roke in spravljamo seno mrežastih ogradah za drob- po vlakah v dolino. Nekaj ga bileju kakega drii§tva piše- "Lovstvo vse preveč Črno pri- nico. Žal smo lani pripravili mo o njegovi zgodovini in kazujejo v javnosti. Pri nas tudi premalo krme za zimo. razvoju. Tokrat raje pred- ne ustrelimo niti toliko divja- Vsa lovišča so v višje ležečih smo predani lovstvu, smo spravimo tudi v kope v seno-žetih. Le najbolj Čiii člani, ki stavljamo, kaj delajo v Lovski družini TižiČ danes. Imajo 52 članov iz tržiške občine in lovca iz Ljubljane. Glede števila članstva se ne pritožujejo, bolj pa skrbi. di, kot je predpisano s strani države. Smernice za odstrel so enake za vso Slovenijo, razmere v goratem svetu pa so specifične. Veliko divjadi, zlasti smjadi, je letos pelini- da njihova povprečna starost lo zaradi dolge in snežene krajih od Podljubelja do Loma in od Slapu do Čado-vel) in dela Doline. Tam so njive redke, travniki pa so večinoma ograjeni. Zato vzdržujemo pašne površine za divjad na opuščenih seno- Tržlški lovci si želijo za pripravo krme za divjad tudi mlade moči. pripravljeni žrtvovati mnoge ure za prostovoljno delo. K temu spada tudi preprečevanje zaraščanja visokogorskih pašnikov. Bojimo pa se, kdo bo zagotovil hrano za divjad v prihodnosti." je povedal o današnjih razmerah Miro Dovžan, tajnik Lovske družine Tržič. Strela jim je predlani uničila bivak na Krišld gori, kjer so postavili novega. Obnovili so tudi streho na koči za Sijo pod Dobrčo. Dom nad Ravnami, ki je v lasti občine, jim služi za sestanke. Družini ostaja le del članarine, zato so pri praznovanjih skromni. Letošnji jubilej so zaznamovali z razstavo Narava -divjad - lovstvo, ki je na ogled med 27. in 30. septembrom v galeriji Ferda Mayerja v Tržiču. Tam bo danes od 19. uri srečanje s kmeti iz tržiške občine, med katerim bodo spregovorili o problemih prehranjevanja divjadi. Kratke novice Bistrica pri Tržiču Novo gasilsko vozilo Parada gasilskih enot in vozil po ulici ob domu PCD Bistrica je 16. septembra 2006 naznanila pomemben dogodek. Predsednik Bojan Balantič je zbrani množici povedal, da so po več let priprav uspeli kupiti novo gasilsko vozilo s cisterno za 5000 litrov vode. Avto so dopolnili s sodobno opremo, za kar gre zahvala darovalcem In prebivalcem. Vozilo je vredno 41,77 milijona tolarjev, dobro polovico pa sta zagotovila Občina 7>žfč in Občinski štab za Civilno zaščito, (z ro1< tržiŠkega župana je prevzel ključ gasilskega vozila poveljnik Jani Žlindra, od njega pa voznik Janez MegliČ. Blagoslov je opravil župnik Jože Cr^onč, ki je tudi član društva. Slavje je dopolnil nastop Pihalnega orkestra Tržič in plesalcev Folklorne skupine Karavanke. Darovalcem so podelili priznanja In plakete, obiskovalce pa so pogostili. S. S. Tržjč Dragan na stopničkah Ribiči povezani pol stoletja Ribiška družina Tržič povezuje okoli 200 članov iz občin Tržič, Naklo in Kranj. Vodi jo Boris Černilec iz Strahinja. Stoian Saje vzgojo. Navaja jih na ribolov ter na skrb za ribe in naravo, Bistrica • Ob koncu leta Po potrebi deluje tudi izpit-3956 je nastala iz ribiške za- na komisija, ki preverja druge samostojna Ribiška družina Tržič. Takrat je bilo v njej le nekaj izbrancev, ki jih je veselil ribolov. Pol stoletja pozneje se lahko pohvalijo z okrog dvesto člani s širšega območja, ob katerih imajo tudi 20 mladincev. "Mentor mladih je Igor Pivk, ki skrbi za njihovo osnovno znan)e novmcev med ribiči. Pri odraslih je v ospredju gospodarska dejavnost, ki jo vodi [anez Cadež iz Tržiča. Okrog sebe ima do 20 ljudi, ki mu pomagajo pri delu v ribogojnici v Bes- nici. Ta objekt delimo s kranjsko družino. Tam poteka vzreja potočnih postrvi in sulcev za lastne potrebe. Z ribami obnavljamo vode v skladu z gojitvenimi načrti. Upravljamo dva ribiška revirja; Tržiško Bistrico in Savo od izliva Tržiške Bistrice vanjo do Kranja. Zlasti v Tržiški Bistrici skrbimo tudi Boris Černilec, predsednik RD Tržič Tržiški ribiči imajo svoj dom pod naseljem Žeje, kjer so tudi trije ribniki za ribolov in tekmovanja. za intervencije ob raznih delih. To pomeni» da z ulovom rešimo ribe in jih preselimo drugam. Približno desetletje imamo svoj Ribiški dom na Bistrici pri Podbrezjah, ob katerem so trije ribniki. Tam imamo ribolove, ki so družabnega značaja: zanje skrbi Ado Kunsielj. Vsako leto organiziramo rudi eno ■ p^^, tekmo državnega prvenstva 1 v muharjenju na Savi. Ta Darilo vrtcem tekmovanja so priljubljena med našimi člani. Igor Pivk je sodeloval v zmagovalni ekipi Slovenije na letošnjem evropskem prvenstvu v Bohinju, Boštjan Gimčar pa je bil uspešen med posamezniki," je opisal dejavnosti družine Boris Černilec, Id je njen predsednik že osem let Ribiški dom je priljubljen kraj srečevanja članstva. Konec avgusta letos so pripravili krajšo svečanost ob 50-ietnici ustanovitve družine in odprli razstavo z dokumentarnim gradivom iz preteklosti. Najbolj zaslužnim članom so podelili priznanja Ribiške zveze Slovenije, sledil pa je tradiciona!» ni ribiški piknik. Zaradi gostinske ponudbe obiskujejo dom tudi dmgi prebivalci. V družini si želijo, da bi se med njimi našel tudi kakšen nov član. V prvi številki TržIškega glasa se je predstavil Dragan Iz Kovorja, ki je član Kinološkega društva Naklo. Z nemško ovčarko Nino je v začetku septembra nastopil na svetovnem prvenstvu invalidov v agilityju na Nizozemskem. Tam je na drugi tekmi v tej disciplini zasedel 3. mesto, za kar je dobil pokal. Za izvrsten dosežek mu čestita tudi uredništvo. S. S. M IĆ v Lani so ustanovili Lions club Tržič, ki ima 24 članov, Med njimi so mladi ljudje, ki želijo z dobrodelnostjo pomagati še mlajšim. Lani so zbrali blizu en milijon tolarjev 2 rokometno tekmo. Denarje dobil invalid Robi Dežman z Brezij pri Tržiču za dvigalo. Pred novim letom so obiskali Vzgojno varstveni zavod Tržič, kjer so izročili ček za 220.000 tolarjev in darila v vrednosti 347.000 tolarjev. Letos spomladi so podarili Osnovni šoli Križe štiri osebne računalnike v vrednosti S20.000 tolarjev. Na prireditvi 17. septembra v vrtcu Deteljica (na sliki) so predali ček za 310.000 tolarjev za nakup raznih materialov. Kot je povedal predsednik Jure Megiič, bodo na ustanovnem večeru 10. novembra z dobrodelnim olesom zbrali denar za opremo v tržiški enoti VDC Kranj, S. S. 12 Tržiški glas, petek, 29. septembra 2006 Kultura 7 oglasi Prvih 40 let Karavank Na celovečernem koncertu ob 40-letnici Folklorne skupirte Karavanke v začetku novembra se bodo pred* stavile vse starostne skupine in sekcije. Igor Kavčič "Zanimivo je, da je prvo pobudo za ustanovitev Folklor« ne skupine Karavanke dal župan francoskega mesta Ste Marie aux Mines, ki si je želel, da bi ob pobratenju dveh mest skupina 12 TrŽića predstavila ljudske pl prebivalcem mesta Ste Marie aux Mines." razlaga današnji umetniški vodja skupine Bojan Knlfic. Skupina je tako zaživela leta 1966 pod vo ds tvom M arij ana Vodil jo va, leto kasneje pa je že prvič gostovala v Franciji, "V skupini so bili zelo zagnani, saj so že po dveh letih v prograrr^u imeli 12 odrskih postavitev, ki so temeljile na plesnem izročilu več tedanjih jugoslovanskih republik." Po nekaj letili delovanja odrasle skupine se je v Tržiču razcvetela tudi dejavnost otroških folklornih skupin, ki so pod različnimi vodji pripravljale program bodisi v druStvu, bodisi na kakšni izmed treh tržiških osnovnih šol Po osamosvojitvi Slovenije je prišlo do pomembnih sprememb tudi pri F S Karavanke. Dotedanjo usmerjenost predvsem v programe bivših jugoslovanskih republik je nadomestijo pov^a* no zanimanje za slovensko izročilo. Pozitivni učinki te spremembe so bili, da se je začel prenavljati program slovenskih plesov, nastajale so nove odrske postavitve, spremenil se je pogled na poustvarjanje ljudskega izročila ... Društvu pa so se priključili številni novi člani. Danes skupina združuje več kot 100 članov, ki se v različnih starostnih skupinah (več mlajših in starejša otroška, mladinska in odrasla) in društva (plesna, pevska, godčevska) združujejo z namenom, da bi ohra-i in poustvarjali slovensko ljudsko izročilo. Sedanji program društva za- si. Će eno ... vzamem) in ne- e- kaj postavitev, ki predstavljajo plesno izročilo dn^ih slovenskih pokrajin (Bela krajina, Prekmurje, Koroška, Primorska. Štajerska), Otroške skupine, ki se tako kot odrasla že nekaj mesecev pripravljajo na praznovanje 40. obletnice delovanja, danes vodijo Vanda Mu- lič. Saša Megiič in Maja Te-kavec, občasno skupino vodi ludi Petra Lunder, na prve korake vodenja skupine pa se podaja tudi Primož Bizvodi odraslo folklorno skupi- jak. Otročke skupine pro- no, izpostavlja na eni strani gram oblikujejo na podlagi pomen kakovostnega prena- lokalnega izročila, skrbijo pa Šanja izročila naših predni- predvsem za to, da bi našo kov v sodobnost, na drugi dediščino v primerni obliki strani pa se izrednega pome- prenesli na otioke, ni zdi vzpostavljanje dobrih odnosov med Člani, ki bodo delali dobro, če se bodo v skupini dobro počutili. Odrasla skupina ima danes v svojem programu štiri odrske postavitve gorenjskih plesov (Kršenca. Metla. Tržiški ple- jema odrske postavitve sov, šeg in navad ter glasbe šestih slovenskih pokrajin, posebna pozomost pa je namenjena poustvarjanju izročila domačega kraja in okolice. Pravo bogastvo društva je veliko število folklornih kostumov, od katerih je marsikateri izdelan na podlagi muzejskih originalov ali pisnih virov, ki govore o oblačilni kulturi Slovencev, Metka Kniftc, ki ob sodelovanju e praznovanje 40. obletnice bo društvo proslavilo 11. novembra v Dvorani tržiških olimpijcev, pred tem bodo odprli razstavo fotografskega gradiva, pripravlja-tudi posebno knjižico, v kateri bodo objavljeni inter- Folklorna skupina Karavanke je med TržlČanl zelo priljubljena. [ Foto: Stojan Saje viuji z predsedniki društva, in umetniškimi vodji, predstavljen bo razvoj dniStva in pa pogledi današnje vodstve- ne generacije na sedanjost in "Praznovanja obletnic sodijo med pomembnejše mejnike v delovanju folklornih skupin, ob katerih se običajno zbere in sprosti posebna energija, ki je ob siceršnjih vsakoletnih projektih ni čutiti. So priložnost za pogled v opozarjajo na e stanje Ln ponujajo možnosti za razmislek, kako naprej. Trenutno v društvu deluje izredno prizadevna generacija vodij in Članov, vendar, kot smo se naučili ob brskanju po naši prete- klosti. obletnice-vedno predstavljajo prelom - prelom na bolje, ali pa tudi prelom na slabše. Upam, da slednjega ne Knific, ki ob sodelovanju z vodji skupin pripravlja tudi scenarij in režijo prireditve. namreč multimedijsko obarvan, v njem pa se bodo današnje generacije plesalccv, ki delujejo v štirih starostnih skupinah, spomnile na programe, ki so jih člani Folklorne skupine Karavanke plesali pred 10,20 in 30-timi leti. Tudi s kostumi, za katere danes v garderobi skrbi Danica Megiič. bodo skušali ponazoriti Čas, ki je minil, in ki se ga je vsaj kdaj pa vredno spomniti. Vitraj kot duša stekla z vitraji se danes ukvarjajo le redki. Le najbolj pogumni se spustijo v to smer umetnosti, med njimi je tudi umetnica Andreja Ar* blter iz Tržiča, ki pravi, da je vitraj duša stekla. Arbitrova ustvarja že nog m pravi, Qa orez umetnosti i mogla živeti. PrvlČ se je z njo seznanila v srednji i za aranžerstvo. Uspeš* no je opravila tudi sprejemne izpite na akademiji za likovno umetnost (smer karstvo), a so ji družinske razmere onemogočile vpis. Tako sc ie kot aranžerka za- poslila v tržiškem Peku, Kljub raznolikemu poklicnemu delu, se je vseskozi ukvarjala še s steklom. Intenzivno ukvarjanje s steklom ji zadovoljstvo daje že 13 let, danes dejavnost - unikatno oblikovanje in posli- kavo stekla, izdelava vitrajev - opravlja kot osebno dopolnilno delo. Začetek ni bil lahek, saj se je s steklom spoznala kot samouk, poleg tega pa tedaj ni bilo na razpolago skoraj nobene literature. Na vprašanje, zakaj je ravno steklo tisti material, ki jo je i navdušil, je pojasnila, da je bila to od nekdaj njena želja. Profesionalno ukvarjanje s steklom se je razvilo iz hobija. Njen prvi izdelek je bila vitrajna vaza; od takrat naprej Arbitrova razvija tiffany tehniko. Poleg izdelovanja vitrajev se ukvarja Še s poslikavo in graviranjem stekla, oblikovanjem stekla v peči - fusing kralnih izdelkov, poslikavo svile, aranžiranjem ... Njeni izdelki so še posebej primerni za darila, Arbitrova je prepričana, da je na splošno ta smer slikarstva .premalo spoštovana in poznana med ljudmi, saj mnogi ne ločijo imitacije vitraja od pravega vitraja. Na Gorenjskem si njene izdelke lahko ogledate in kupite v Galeriji Pletna Bled, Hotelu Bohinj, v trgovini Kekec v Kranjski Gori, manjši raz s lavno-p roda j ni prostor pa je uredila tudi doma na Kovorski cesti 6. Sicer pa umetnica večinoma izdeluje izdelke po naroČilu. Tu smo mi doma Letošnja rdeča nit tržiških vrtcev je projekt 'Tu smo mi doma" s poudarkom na državljanski vzgoji. Vrtce Palček, Lom, Deteljica in Križe skupaj obiskuje 560 otrok. Vsi oddelki so , otroci in vzgojiteljice pa se bodo tokrat v sklopu projekta "Tu smo mi doma" spoznavali z državljansko vzgojo. Kot je pojasnila ravnateljica Ana Jerman, jim bodo skušali približati zavednost, da smo Slovenci, spoznali bodo grb, zastavo "Pripravili bomo več različnih programov glede na starost otrok. Medtem ko se bodo najmlajši seznanjali z domaČim okoljem, bodo starejši pokukali tudi preko državnih meja. Stike smo že navezali z vrtcem v Borovljah," je povedala Jermano-va. Sicer pa so v tržiških vrtcih s septembrom uvedli kar nekaj novosti. Kot prvo so nekoliko spremenili dnevni red - več pozornosti bodo posvetili hranjenju in počitku, saj kurikulum določa, da je treba na tem področju upoštevati potrebe otrok. Slednji v vrtec prihajajo kasneje in temu je treba prilagoditi tudi dejavnosti. Letos so prvič organizirali tudi 4-urni po Id ne v ni program (med S. in 12. uro), ki je še posebej primeren, da se otroci navadijo vrstnikov, druženja, se socializirajo. Pripravili so tudi obogatitve-ne interesne dejavnosti: obiskali bodo gledališče, galeri- povabili v goste baletni- ke, folklorno skupino, trži- ške umetnike in športnike. Otrokom so na voljo še dodatne popoldanske Interesse želiio na ne dejavnosti, določenem področju dodatno udejstvovati in izkoristiti sposobnosti: plesne urice, telovadba, likovne delavnice, planinske urice, delavnica igrajmo "Vse te dejavnosti izvajajo naše strokovne delavke, ker želimo, da so dejavnosti izpeljane kvalitetno in predšolskim otrokom primerno," je dejala Jermanova. Več let izvajajo tudi program Ciciban planinec In Zlati sonček, v sklopu katerega bodo pripravili plavalni in smučarski tečaj. Skih vrtcih od nekdaj zelo velik pomen posvečajo izob- - tako so razevan j u se letos vključili v Mrežo učečih se šol in vrtcev. 13 Tržiški glas, petek, 29. septembra 2006 Podjetništvo Cablex na uspešni poti Podj^je Cablex iz Tržiča je na trgu že sedemnajst let in v tem času se je njihovo podjetje zelo razširilo, vendar rast še zdaleč ni končana. Pogovorili smo se z gospodom Viktorjem Vračarjem, direktorjem podjetja Cabfex, ki nam je razložil nekaj več o delovanju podjetja. Razvoj podjetja? "Cablex, d. o. o., je bil ustanovljen v Ljubljani leta 19S9 s strani petih posameznikov, ki so združili moči s je spričo naglega razvoja panoge bele tehnike v tej državi trenutno najhitreje rastoča med Cablexovimi enotami. Nadaljnje nove lokacije skupnim ciljem uresničitve so trenutno v fazi operativne podjetniške ideje in prilož- priprave." nosti na področju zunanjega Izvajanja kabelske konfekcije za panogo bele tehnike. Po uspežnem zagonu in prvih rednih dobavah na nemško tr^šče se je podjetje leta 1991 začelo širiti, in sicer najprej z ustanovitvijo nemškega hčerinskega podjetja. predvsem za namene prodajne in nabavne logistike na tem delu trga. Sledila je ustanovitev druge proizvodne lokacije v Sloveniji, in sicer v Mežici leta 1993. Sočasno se je vzpostavljal sistem vode n j a ka ko vost i, tako da je Cablex leta 1996 pridobil prve certifikate kakovosti in tudi priznanja koncema BSH svojim najboljšim dobaviteljem. Leta 2002 smo matično podjetje dobav iz teh področij ob učinkovitem koriščenju primeri i ivo n iž j ih stro škov dela." Po katerih izdelkih ste najbolj prepoznavni? "Osnovna dejavnost Cablexa je kabelska konfekcija, pri čemer je glavni cilj postati globalni partner podjetjem različnih končnih proizvodov, ki se ravno tako globali- žira j o in pri tem potrebujejo zanesljive razvojne dobavitelje področju kabelske konfekcije, setov in snopov ter pripadajočih sestavnih kom- KakSno tehnologijo uporab« Ijate? "Cablex je bil že v samem začetku svojega razvoja zelo inovativen pri razvoju procesa proizvodnje, ki danes zajema praktično stoodstotno električno in funkdonal- vzdržujemo elektronske povezave, večinoma po EDI standardih. Za redne dobave praviloma uporabljamo lastna tovorna vozila, kar nam omogoča večjo prilagodljivost in zanesljivost." Število in struktura zaposlenih? "V Tržiču nas je sedaj 231 zaposlenih, nekaj ucamo tudi študentov, redno sode- no kontrolo že med samim lujemo tudi z agencijo Ade- proirvodnim procesom. Av- cco za najem delavcev. V po- tomatiziiani stroji za kabel- slovni enoti Semič, ki spada sko konfekcijo se razvijajo pod matično družbo» ima- Mag. Viktor Vračar, direktor podjetja Cablex, d. o. o ponent. To je na§a spedali- stopoma pa smo rash in kupca ra2vijal pmneren si zacija, ki jo vidimo kot osnovno konkurenčno sposobnost podjetja in na osnovi katere gradimo kupcem primerne proizvode in sto* ritve. Poleg kabelskih setov dobavljamo tudi razne pla-stične in metalne dele, ener- vzpostavljali povezave še z stem zagotavljanja in kasne- velikokrat po naših merilih in zahtevah ter zajemajo vse do sedaj znane učinkovite vrste kontrol od električne, optične s kamerami in uporabo ultrazvočne tehnike. preselili iz Ljubljane v Tržič, getska stikala in preklopna drugimi kupci. V panogi bele tehnike redno dobavljamo v več proizvodnih lokacij npr. za Miele» Electrolux, H oba rt, Winterhalter, med domaČimi bolj znanem Gorenju in še 2 drugimi proizvajalci bele tehnike. S kabel- mo trenutno 39 zaposlenih, v Cablex skupini pa nas je nekaj veČ kot 700 zaposlenih. Za nadaljnji razvoj podjetja se zavedamo vloge razvoja kadrov, zato kar veliko je voden)a kakovosti, ki nas mehanske in statistične vlagamo v izobraževanje in danes zagotovo uvršča med nadzore kovanja kabelskih usposabljanje ter sistemati-nekaj najboljših podjetij na spojev, idr. Tehnologijo IDC čen pristop k razvoju ka- področju specializirane kabelske konfekcije za panogo bele tehnike kot našim dominantnim ciljnih podro- kabelske konfekcije uporab- drov. V Tržiču poskušamo jamo že od leta 19931 ^^ zaposlovati nove kadre iz leta 1996 pa z avtomatizira- vsaj bližnje okolice in se čjem. Ob odpiranju mej, ni- ni stroji. V Evropi smo z izkušnjami z IDC tehnologijo tudi tako bolje povezati s samih okoljem. Mislim, da saj v Ljubljani ni bilo dovolj stikala, ohišja in druge se- skimi snopi oskrbujemo to- žanju sboškov transporta in uvrščeni med tri največja to- smo postali prepoznaven ustreznega prostora za nadaljnjo širitev, pa tudi dostopnost in nemotenost prometa s tovornimi vozili sta bila že v večji meri otežena. V Tržiču je bilo možno preurediti oz. dograditi poslovne prostore na kiaju, kjer se je nekdaj nahajal ZLIT: na tej lokaciji smo zaznali možnost uspeSne nadaljnje Širitve In geografsko primemej- stavne dele. Na trgu ne na- varno pomivalnih strojev v komunikacijskih infrastruk- stopamo zaenkrat Še s konč- ZDA. Število dobaviteljev je tur ter drugih znanih tren- nimi izdelki, ampak kot specializirani dobavitelji velikim končnim proizvajalcem. Tri četrtine naše prodaje gre za potrebe panoge bele tehnike, kjer smo zelo aktivni pri pralnih in pomivalnih strojih, prav tako pa tudi pri kuhalni in hladilni tehniki. Prisotni smo tudi v še za naše logistične potre- avtomobilski industriji na področju različnih kabelskih setov in raznih vgrad-nih delov v avtomobilski in- be, predvsem zahodni Evropi, kjer se nahaja glavnina naših kupcev. Sledil je še nakup tretje proizvodne dustriji. Del naših izdelkov enote v Sloveniji, in sicer se porabi tudi v drugih pa- nekdanjega podjetja Tomal, nogah, kot so npr, avtomati d. o. o., v Semiču, ki sedaj za pijače, varilni in pralni po prenovi poslovniii procesov in interni optimizaciji ter formalni pripojitvi pred- Stavlja poslovno enoto matične družbe Cablexa, d. o. o., iz Tržiča. Leta 2003 je bila ustanovljena §e proiz- aparati, medicinska tehnika in Še mnogo drugih." S kalenmi podjetji sodeluje* te> "Od začetka je bil med kupci prevladujoč koncem BSH ravno tako precej obsežno, saj je aktivnih več kot 130 različnih dobaviteljev iz različnih držav, ki pa so zaradi značilnosti namenskih pK)l« izdelkov splošni javnosti verjetno bolj malo znani. Kolikor je možniJ, se poskušamo partnersko, ali v kakšni drugi obliki, povezovati z drugimi podjetji in ustanovami, z namenom skupnega razvoja proizvodov in/ali trgov ter izkoriščanja sinergij- skih potencialov. Na tem področju zagotovo nismo zadovoljni z doseženim in vidimo še precejšnje možnosti, vendar je uspešnost le-tega odvisna od več vplivnih dejavnikov.'' dih globalizacije so agresivno nastopili konkurenti, ki svojo strategijo gradijo izključno na osnovi izkorišča* nja cenejše delovne sile. Kot je znano iz različnih primerili vrste vrstna podjetja. V kabelsko konfekcijo smo uspešno uvedli avtomatizirano spaj-kanje, ultrazvočno varjenje in vrsto namenskih funkcionalnih testov. Prednost je predvsem v tem, da smo sposobni razviti posamez- delodajalec v Tržiču in da zaposlenim omogočamo urejeno delovno okolje in primemo vzdušje ter ostale pogoje, da bomo dosegli naše poslovne cilje in hkrati zavidljivo lojalnost zaposlenih." ]av m vrste razprav v nim kupcem primerne re-zadnjem obdobju, cena delovne sile v Sloveniji iz znanih razlogov ni primerljivo konkurenčna. Vendar smo šitve. Zelo veliko strojnega parka temelji na strojih, ki Načrti za prihodnost? "Postopna širitev podjetja zajemajo mehansko ali elek» gre v smeri prehoda v pove- prepričani, da s slovensko delovno silo lahko delamo bolje. Će izvzamemo razvoj proizvodov in večanje dodane vrednosti z vertikalno integracijo, vidimo ustrezen trično kontrolo, sile kovanja Čanje tehnološke globine na in statistično procesno kontrolo." sinergijskih področjih, kot je brizganje plastike in orod-jarstvo ter vertikalna inte-Kako imate urejeno podro* gracija v lastno proizvodnjo Č)e logistike in elektronske- ga poslovanja? določenih do sedaj še vhodnih polizdelkov. Letos smo odgovor ravno v večji kako- "Osnova je tudi dober in na- na lokaciji Semič ustanovili vosti, prilagodljivosti in za- šim potrebam prilagojen in nesljivosti, kar je v Sloveniji formacijski sistem, Id je lo-lažje doseči. S proizvodnjo gično nadgrajen s povezava- novo partnersko podjetje za področje predelave plastič-nih mas, in sicer 2 osnov- Kako vzdržujete visoko raven kakovosti? "Že od začetka poslovanja je in postavljanjem proizvod- mi z dobavitelji in kupci. Si- nim namenom dopolnitve vodna enota na Poljskem, ki z več svojimi enotami. Po- Cablex spričo zahtevnega n)e v tujini pa imamo tudi že kar nekaj izkušenj. Če povzamem, naša usmeritev na ciljnih trgih je, da omo- stem razvijamo v smen m-temega in v večji meri tudi Že eksternega poslovanja brez papirja, torej preko in- naše osnovne dejavnosti kabelske konfekcije. Konkretizacija omenjene vertikalne integracije je v zaključnem gočimo kupcem iz sloven- formacijskega sistema od delu priprav. Nekoliko dol- skih enot zadovoljevanje viš- sprejema in vhodne kontro- jih kakovostnih zahtev ob le vhodnih materialov» pro- goročnejši cilj pa nam je razviti tržno zanimiv končni Poslovna enota podjetja zahtevnih logističnih pričakovanjih. Tako učinkovito vpeljujemo npr. dnevne dobave po J IT principu s fiksnimi odpoklici samo en dan vnaprej, pri čemer gre skoraj za proizvodnjo brez napak. Sočasno v Sloveniji povečujemo stopnjo avtomatizacije proizvodnega procesa kot tudi prodajnih in nabavnih postopkov, medtem ko z enoto s primerljivo nižjo ceno delovne sile delujemo zgolj dopolnilno za celovito zadovoljitev pričakovanja kupcev na delu proizvodnega programa, kjer prevladujejo cenovni kriteriji nad kakovostnimi in kjer so sočasno izpolnjeni osnovni pogoji za izvajanje proizvodnje in izvodnih nalogov, planira- izdelek, s katerim bomo lah- nja proizvodnje, pa do priprave za samo odpremo. Z večjimi kupci in dobavitelji ko tudi v tej smeri močneje razvijati blagovno znamko Cablex." Cablex d. o. o. Cesta Ste Marie Aux Mines 9, Tržič Tel.: 04 59 69 100 Fax: 04 59 69 no http: //www.cablex.si »4 Tržiški glas, petek. 29. septembra 2006 Razvedrilo hrib brez sape Na jubilejnem 10. Hrastovem memorial u je najhitrejši starodobnik ljubeljsko strmino premagal v manj kot treh minutah. jubilejni Hrastov memorial • dirko starodobnih motoci- in avtomobilov na stari starodobnikov okoli tri tisoč gledalcev, ki so uživali v izjemni predstavi so strmi- Matjaž Gregorič Ljubelj • Prizadevni organizatorji iz AMD Tržič so pA'o septembrsko nedeljo uspešno spravili pod streho že 10. makadamsko cesto privabilo Organizatorji tradicionalne- ljubeljski prelaz. Sončno nedeljsko popoldne je ob staro no zmogli brez pretirane Gledalce ob progi so tudi letos najbolj navdušili vedno atraktivni prikoličarji, med njimj je bilo tudi nekaj domačinov. ga Hrastovega memoriala so tudi letos ob jubileju privabili na preizkušnjo kar 86 voznikov iz Slovenije, Avstrije» Italije in Češke. S svojimi dvokolesniki in maloštevilnimi avtomobili so ie v soboto dopoldne opravili tehnični pregled m se popoldne za trening zapodili na progo, medtem ko je šlo v nedeljo zares. Ljubeljska proga je bila po gorskih dirkah znana med leti 1926 in 1961, dolga ie 2300 metrov in jc s 530 metri ena najzahtevnejših» saj na nekaterih delih doseže celo 35-odstotni vzpon. Posebnost je tudi makadamska cesta, ki jo organizatorji vsako ieto pied dirko na novo utrdijo. Skoraj vsi starodobni motocikli in peščica avtomobilov )o premagajo orez sape, tos najhitrejši voznik Valentin Novak iz Avstrije je s svojim Piichom iz leta 1953 od štarta do vrha prelaza rabil dve sekundi manj kot tii minute in najbližjega zasledovalca ugnal za pet se-kund, Dirko s prvo dopoldansko in finalno popoldan- Največ je bilo motociklov znamke Puch, ki so zato tudi Imeli svojo kategorijo, medtem ko bi si organizatorji verjetno želeli več avtomobilov. sko vožnjo je končalo 76 voznikov, le redki so morali strmino pognal z 72 leti, najstarejše vozilo je bil con- priznati, da je ljubeljska str- dor grand sport iz leta 1929. mina močnejša od starodob- ki ga je na Ljubelj pripeljal ne tehnike. Ker na dirkah Anton Zaplotnik, priznanj starodobnikov ni običajno, pa so bile deležne tudi tri da bi štel samo čas. so .si motocikli in vozniki prislužili tudi dodatne točke za neoriginalne dele in opremo, vse skupaj je štelo v končni izkupiček, organizatorji pa so veliko število gledalcev podelili tiidi posebna priznanja. Med drugimi si ga (e prislužil tudi najstarejši voznik Albin Šturm, ki se ie v Organizatorji iz AMD Tržič so se tudi tokrat izkazali z dobro izvedbo tekmovanja, ki jo je nenazadnje kronalo hki ati pa je to ttidi lep obet. da se bo tradicija le atrakdv- Nagradna križanka Gorenjski Glas sestavil: f. kalah ornoiKo paevozho srewtvo 1 osem, k zvina pooäeuuj lavo ćerm&lj veuka a2uska reka grška ćiwa največje icstov dalhackji i t sszom visok vrh valmh 10 m oakeu 0k2ava vsr€dkji amemo 11 evropska piovna aeka ätuhtm vojaik! pa»ft vrsta prepro« ozek mcrsn wuv b 1 zvočna kapftava kiozhakia alaftm mfosed. nikpzs (franc) 6 7 pianct bertch. csj malo. poklon stnjpema ie Dolina Otvoritev Cankarjeve ceste, Tržič Koncert ansambla Gašperji z Ano Lizo Dvorana triiikih oMmprjcev Nedelja, 15. oktobra os 10. URI os \7. URI Blagoslov obnovljenega zvonika cerkve »v. Ketarine v Lomu pod Storžičem Otvoritev investictj v Lomu pod Storžičem Sreda, 1 S. oktobra OD 18. DO 20.30 Srečanje podeželskih žena Gorenjske. Ljubelj Četrtek, 19. oktobra os 15. URI os 17. URI Petek» 20. oktobra os 17. URI OB 18.30 Srečanje članov dfu§tva slepih in slabovidnih Knjižnica dr. Toneta Pretnaiia Ura pravljic. Kniünica dr. Toneta Pretnarja Otvoritev investicij na Ravnah, BaPlniSče Ravne Otvoritev pločnika Bistrica priTržiču. Bistrica pri Tržiču Sobota, 21. oktobra os 19. UR Pianinski izlet za čtane PD Križe na Pristoviki Storžtč Srečanje malih vokalnih skupin Trtiča, Dvorana v Knž^ Nedelja, 22. oktobra os TO. URI Gorenjski pokal v kickboxingu, dvorana Tržič Ponedeljek, 23. oktobra os 17- URI Mladinski film, Mladinski center Tržič Četrtek, 26. oktobra OD 14. DO 16. URE Ustvarjalna delavnica na temo Koč čarovnic Mladinski center TritČ Sobota. 28. oktobra OB UR> Planinski izlet na Slemenovo Špico {1911 m), izpred OŠ Tržič Tržič Letos je planinsko pašo "motila" suša Na petnajstih planinskih rn skupnih pašnikih na območju tržiške občine se je letos poleti paslo čez sedemsto govedi, 37 konj in 375 ovc in koz, od tega največ na največjih planinah • Kofce, Pungrat, Šija in TegošČe. Kot je povedal kmetijski svetovalec v tržiški občini Matjaž Meglič, je paža večinoma trajala od sredine junija do sredine septembra. Živina se zaradi suše ni vrnila s paše tako lepa, kot bt se v normalni sezoni» nekaj veČ dela pa so imeli tudi pastirji, ki so morah goniti živino na višje ležeče ali bolj oddaljene predele. Marija in jurij Sajovec iz Tržiča, ki sta pasla na Pungratu, sta povedala, da bi živino morala prignati v dolino že sred poletja, Če bi suŠa trajala samo Še en teden. Ko so v soboto, 16. septembra, prignali okrog 130 govedi s Pungrata in s Šije v dolino, sta Agrarna skupnost Pungrat in Združenje ekoloških kmetov Gorenjske pripravila na Brezjah (v radovljiški občini) kmečki praznik. Med udeleženci je bito tudi petdeset Štajerskih ekoloških kmetov iz združenja Deteljica» ki so v Čadovljah spremljali živino na poti v dolino si ogledal) še Šlibarjevo ekološko kmetijo v Kovorju ter m srednjo biotehniško Šolo v Strahinju. C. Z. V podjetju Imos se ukvarjajo s projektiranjem, inženiringom, tehničnim svetovanjem in gradnjo. Njihova osnovna dejavnost je kompleksni inženiring pri vodenju investicij. Poc||«tle Imos ]• zgradilo tudi Spar v TVilću. Celovita ponudba s področja graditve ob- Osnovna dejavnost podjetja je kompleks- jektov - od svetovanja, inženiringa, investh ni inženinng pri vodenju investicij in obsega torstva in vodenja gradnje, do predaje ob- izvajanje del in naJog v vseh lazah investicij- jeklov. Vse to ie podjetje (mos, d. d., Iz Ljub- skih procesov. Pri tem lahko inženiring eva- Ijarie, ki je v svoji dolgoletni zgodovini posta- jajo za naročnika, vedno pogosteje pa za vilo veliko objektov, iz katerih danes črpajo trg, kar pomeni, da sami investirajo v prv zr^anje in izkušnje za prihodnost. Sodelovali meftio zemljiške, ga ustrezno pripravijo, na ^ so pri gradnji nekaterih največjih stanovanj- njem načrtujejo ustrezen objekt, ga zgradl- I skih sosesk, poslovnih in industrijskih jo in prodajo. Njihova vizija je odličnost 9 objektov, ter turističniti objektov, tako v I Sloveniji kot tudi v tujini. V preteklem deset- J M 7 a C i/l 0 2 pri uresničitvi naložbene ideje. Tega se drzjjo tako pri izvedbi njihovih naložb, kot letiu so zgradili In predali kupcem soseske, tudi pri Izvajanju storftev za naročnika, ki jim kot so Novi Tabor. Koroški partizani, Beži- zaupa izvedbo celotne Investicije na ključ grajski dvor, stanovanjske objekte na Novih ali pa le posamezne faze investicije. Po-Polianahinsoseskovzelenju-Mostec. Pri- slovni partnerji podjetja Imos vedo, da šotni so tudi na Gorenjskem, izvajajo obno- bodo njihova postavljena pričakovanja ob vitvena dela na OŠ Bistrica. koncu projekta tudi izpolnjena. Kmetijska trgovina v Križah je dobro založena z ''blagom'* za kmete in vrtičkaije« Kmetijska zadruga Križe se ukvaija predvsem vse potrebno za delo na vrtu (fitofarmacevt- z odkupom in s prodajo kmetijskih pridelkov ska sredstva, zemljo za presajanje itd.), po- ter s prodajajo kmetijskega reprodukcijskega hvali se lahko z veliko izbiro opreme in hrane materiala. Kmetijske pridelke odkupuje od za male živali, ob zaćetku'jesem pa je vse kmetov iz trziške obane in tudi od druaod. TRGOVINA V KRIZAH (tel. št. 04/6951-505) je odprta vsak delovni dan od 7. do 19. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. še zlasti se je uveljavila z odkupom zelenjave, k) jo kmetje večinoma pridelujejo na kriškem polju. Na tem polju pridelujejo največ solato pa tudi radič, por, zeleno, peteršilj, špinačo, blitvo, zeleno, o/etačo in deloma krompir. Vse te pridelke zadruga uspešno prodaja ve^'im in tudi manjšim boljjesenska tudi njena ponudba. V ponudbi trgovinam. ima krompir za ozimnico, jabolka in čebulo-Poleg odkupa in prodaje zelenjave je izključno od domačih pridelovalcev, posode pomembna zadružna dejavnost tudi prodaja za kisanje zelja in namakanje sadja, kozarce reprodukcijskega materiala. Njihova trgovi- za vlaganje in steklenice, čebulice za jesen* na v Krizah je poznanaštevilnim kupcem, še sko sajenje, pester izbor sveč in rož za zlastt vrtičkaijem od blizu in daleč. Nudi jim grobove, pesek za grobove, olja in maziva... i s i C 6 N C a z a s «> 6 Tržiški glas, petek, 29. septembra 2006 v v Otroci ob Igri in delu V vrtcu Deteljica je bila tudi letos tradicionalna prireditev Ciciban, dober dan. Po igrici in plesnih nastopih so otroci preživeli prijeten popoldan z odraslimi v delavnicah. Stoian Saie Bistrica pri Tržiču • Nedelj- i popoldan 17. septembra ni bil naklonjen prireditvi, ki naj bi potekala na dvorišču vrtca Deteljica. Dež je pregnal otroke, vzgojiteljice in Številne obiskovalce v stavbo, kjer sta vzgojiteljici Ana Pehare in Tjaša Gubane 1 za vearo vzausje z domiselno igrico Strahca pr» vič v vrtcu. V programu, ki ga je povezovala Miia Lause- ger, so najprej nastopili mla» i plesalci tržiške folklorne skupine Karavanke. Matic raztegnil meh svoje diato-niČne harmonike. Od drugačnih ritmih pa so se zavrteli člani Plesnega kluba M Tržič. Potem ko so zaplesali sami, so medse povabili §e otroke. Vzgojno varstveni zavod Tržič je predstavila ravnateljica Ana jerman. V vrtcih De- teljica, Palček, Križe in Lom imajo v 2: oddelkih 366 otrok» kar je nekaj več kot vrtcev so povsem zapolnjene. Za dobro počutje otrok skrbi 64 zaposlenih- Vodstvo zavoda si prizadeva, da s pomočjo občine zagotavlja Čim boljše pogoje za delo. V vrtcu Dete- jica so letos dokončali obnovo strehe, zamenjali okna, namestili novo peč za centralno kurjavo, izdelali novo teraso za malčke in uredili peskovnik. Veseli so tudi denarja iz Lions duba Tržič, s katerim bodo kupili materiale za razne dejavno* sti. Del tega, kar počnejo vsak dan v vrtcih, vgradijo v tradicionalne prireditve Ci» ciban, dober dan. Namenjene so tudi tistim otrokom, ki ne obiskujejo vrtcev, pa Palček Igravček in Palček DelavČek - vaniu sta se oble- kli vzgojiteljici Tatjana in Marija • sta popeljala obiskovalce v igralnice in delavnice. Tam so izdelovali rožice. zmaje, gosenice, nakit, vrtavke in druge predmete iz papirja, lesa, gline in še Česa. Otroke so povabili v frizerski kotiček, vsi pa so bili dobrodošli pri stojni- ci z raznimi dobrotami. Naj-I so šle v slast sladke palačinke. Otroci so bili veseli rudi malih žogic, ki jih je podaril tržiški župan Pavel Ru-par. Vsem staršem to ni bilo saj so njegovo mie na igračah razumeU kot predvolilno potezo pred uradriim začetkom kampanje. i?» f* t • Strahca sta pregnala vse dvome o strahu otrok v vrtcih. Župan je z žogicami razveselil otroke, vseh staršev pa ne. Pri ustvarjanju v delavnicah so se družili otroci in odrasli. Zadovoljni pri petdesetih Dočakala je stoletnico Med Tržičani je navada, da vsaka generacija proslavi srečanje z Abrahamom. Frančiška Ahačič se je v sredo vpisala v Klub loo-letnikov v tržiskem Domu Letos se je zbralo pod Storžičem 78 od skupno 224 slavljencev. Stoian Saje Lom pod Storžičem • Prečkati me}0 petdesetih le I živ-enja je prav posebno doživetje v trtiški občini, kjer se vsako leto zberejo "abraha-movci" na tradicionalnem srečanju v Domu pod Storžičem. Letos so 9. septembra pripravili Že 24. srečanje Polajnar, mojster čevljarske obrti Pavel Jazbec, uslužbenec Policije in predsednik IPA Slovenije Stanislav Fic-ko, uslužbenec Policije, predsednik društva Sever Gorenjska in tržiški občinski svetnik Drago Zadnikar, odgovorni urednik Radia Gorenc MiJan Krsnik, kole» sar in Športni delavec Vlado in znan- Pečnik, predsednica GIZ gradil s simboličnimi darili in jim zaželel vsaj še toliko let, kot so jih že doživeli. Z modrimi nasveti se mu cev iste slarosti. Kot )e zapisal Drago Zadnikar iz organizacijskega odbora» je leta 2006 dočakalo 3o-!etnico jnekateri jo Sele bodo) kar 224 občanov, Vsi seveda niso prišli pod StoržiČ, na angelsko soboto pa se jih je tam zbralo 7S- Med njimi so bile tudi nekatere znane osebe v javnosti: podjetnik in navdušenec za tenis Alojz Mlekarstvo Slovenije, predsednica UO Združenja živilske industrije Slovenije in navdušena planinka Ivana Valjavec. Vse zbrane pred planinskim domom je tudi tokrat pozdravil Abraham. Njegovo vlogo je odlično odigral Vili Planine iz Zvirč. Slavljence je poučil o pomembnih življenjskih modrostih, jili na- pridružil organizacijski odbor lanskega srečanja, ki je predal ključ 50-letnikov letošnjemu odboru. V njem je bila predsednica Andreja Primožič, tajnica Vanja Kavčič. blagajnik Peter Rezar. člani pa Cvetka Porenta» Irena Lavrič, Helena Gaberc. Tadeja Dolžan, Aiojz Polajnar in Drago Zadnikar. Odbor je pripravil tudi srečelov 2 bc^atimi dobitki. Posebnih Čestitk in torte sponzorja je bila deležna lelka Colmajer, ki je imela rojstni dan le dva dni pred srečanjem. Za vedro razpoloženje so poskrbeli gostje Klemen Košir in pevski trio Sestre. l^i Petra Uzarja. Razrezala je torto velikanko. Stoian Sate Tržič • V sredo» 27. septembra, so v Domu Petra Uzarja Tržič pripravili svečanost, ki je bila namenjena eni sami stanovalki. Frančiška Ahačič je dočakala stoli rojstni dan. Za jubilej so ji voščili direktorica Zvonka Hočevar Šaja-tovič, župan Pavel Rupar. stanovalca Alojz Ž i be rt in Marija Faganel ter Ciril Markič iz Društva upoko- jencev Tržič. Na harmoniko je igrala Angela Vidmar, na citre Brigila Lupša, recitirala pa je Draga Koren. Slavljen-kd so podarili cvetje in sobno rožo. vezen prtiček in sladkarije. Seveda so razrezaii tudi torto velikanko in nazdravili s šampanjcem. Poseben dogodek je bil sprejem v Klub loo-letnikov; 102-letna Angela Bertoocelj je izročila kolajno. Frančiška se je rodila na Gornjem Zemonu pri Ilirski Bistrici v družim Roje. Živela je na Reki. v Trstu in Ljubljani. Tam je srečala rojaka in se preselila v Tržič- Nato je spoznala Ignaca Ahačiča in se 2 njim poročila. Imela sta štiri otroke» od katerih sta živi hčeri Breda in Nada ter sin Nace. Dobila sta tudi šest vnukov in sedem pravnu- kov. Od svojega 94. leta živi Frančiška v domu. Slavljenki sta pomagali razrezati torto hči Sreda (levo) in Nada (desno), zadaj je sin Nace, povsem desno pa direktorica doma Zvonka Hočevar Sajatovič.,