Ko se je minulo poletje pripravljal v po= verjeništvu naš samoizobraževalni tečaj, ni nedostajalo skeptičnih glasov proti njemu. Konservativni duhovi so se dvignili, češ, tako počenjanje skriva v sdbi nevarne, sko= roda prevratne namene; ekstremisti v naših vrstah pa so dejali, da je vse prizadevanje prazno 'in smešno, v svojem bistvu v resnici skrajno reakcionarno. Tako so stvar 'Opre* delili načelni duhovi. Manj nacionalni so pa našli svoje ugovore. Nekateri so trdili, da je znanost nekaj tako vzvišenega, da se ji uči* telj ne sme bližati obutih nog, drugi so hoteli vedeti, da bi učitelj rad učitelja^ poučeval. Prav vsi najglasnejši govorrriki proti novo= sti pa so izjavljali, da je početje odveč in nepotrebno. Ko bi bili ugovori obveljali, se samoizs obraževalni tečaj ne bi nikdar vršil, pravza« prav se ne bi niti smel vršiti. Toda tečaj se je vršil in udeležba je bila nepričakovano velika. Ne le to! Kakor je imel samoizobras ževalni tečaj svoje napake, vendar ni nihče odšel ž njega s prepričanjem, da je bil ne* potreben. Tudi skeptiki in pesimisti so pri= spevali, da je tečaj uspel in da se je doka= zala potreba samoizobraževalnega dela med naml Tako so se z dejanjem podrli prvi, najnevarnejši predsodki. predsodki, ki izvi= rajaiz prirojene človekove konservativnosti. Z uvedbo samoizobraževalnega dela po* verjeništvo prav gotovo ni hotelo uvajati nekakega učenjaštva med nami. Povdariti je hotelo le, da je »uradna« izobrazba učiteljs stva absolutno nezadostna, ako hoče stan stati kolikortoliko na višku pri svojem učnem delu v šoli 'in v ospredju s svojim de= lom v javnosti. Kdor sam ne zna dovolj, v javnem življenju ne bo mogel določati prav= ca. Drugo, kar je poverjeništvo hotelo, je, da postani učiteljevo znanje praktično. Le to, kar poznanro do dna, ima resnično vred= nost, le to torej. kar se more v življenju neposredno uporabiti. To resriico jc pokazal že Baoon Verulamski, pa jo je pri nas poko* pala nemška vseznalostna duševnost. Podti'kanje je, ako se je poverjeništvu ugovarjalo, da se ž njegovo metodo samoizs obraževalnega dela ne bo nikdar dosegla kakršnakoli izobrazba učiteljstva. Poverje* ništvo ni nikdar hotelo svojim organiziran* cem vlivati učenosti v glavo. Tako neresno vodstvo slovenske učiteljske organizacije ni. Doibro ve, da je znanje najprej sad lastnega truda, lastnega dela. Izvrstni učitelji morejo vplivafi na znanje nekoga, toda odločilna je vedno lastna delavnost. Tudi v našem na« rodu je mnogo 'osebnosti, ki so samo kot autodidakti pridobili, kar znajo in vedo. Ako je, poverjeništvo pričelo samoiz* obraževalno akcijo, je s tem hotelo dati le pobudo za podrobno zasebno delo. Ne dela si nikakih iluzij, da bo ta pobuda zajela sled* njega organiziranega člana. Prav gotovo pa je organizacija oni činitelj. ki more razma« jarJi najširje kolobarje v naših vrstah. Včasi je ves uradni aparat, z nadzorniki na čelu, s knjižnicami, s konferencami, z anketami, s tečaji itd. pritiskal na to, da se učiteljstvo čim najbolj in vsestransko izobrazi. Danes vsega tega ni več. Danes nima nihče več in^ teresa na tem, da zna učiteljstvo kaj več. Prav zato pa mora imeti sedaj učiteljstvo vsaj toliko smisla za napredek z duhom ča* sa, kot ga je imelo kdaj prej. Da, učiteljstvo je sedaj samo sebi dolžno vse ono, česar morda njegoVi varuhi niti ne žele. Ako učitelj zna to ali ono, res z n a , mu gotovo ne bo škodilo, zakaj znanje je moč. Zato je tudi med nami tovarišev, ki so radi* kalnejši od vodstva organizacije samega. Postavljajo programe, ki so daleko obšir* nejši od obstoječih, zahtevajo študij. ki ga niti zmagati ni mogoče. Pozabljajo pri tem, da ni dovolj, ako nekaj zagovarjajo. marvcč da odloči delo. Povedo svojo misel, pametna je, a za njo ni volje. Namesto da bi misel udejstvili, stoje ob strani mrki in čakajo, kdaj bo pognala cvet. Sami so, nikogar ni, ki bi zgrabil plug, in tako ostanejo njih lepe besede glas vpijočega v puščavi. Potem pa prihaja ljubosumje nevolja 'in — človek je v samoljubju včasi delavnejši! — prihaja sa= botaža! V samoizobraževalnem delu gre pover« jeništvo začrtano pot. Spodbuja. naj se uču teljstvo seznanja s problemi življenja. onega širokega življenja, ki je v nasprotju s plan? kami, s katertmi bi nas radi popolnoma ob* dali. Baš zato. ker se učiteljstvo ni dovoij zanimalo za taka vprašanja, so nam očitali »p o n s asin oru m«. Če bi gospodje tedaj poznali našo gmotno bedo in v»o grenko od= visnost, ne bi metaH na nas takih očitkov. Danes smo na tem, da za vselej 'onemogo čimo podobna počaščenja, toda od dela uči= teljstva je odvisno, ali bo klevetnikom be« seda zamrla v grlu. Samoiz^obraževalna akcija ni v interesu oseb, ni v interesu poverjeriištva, marveč v interesu vsega učiteljstva, ki si kot tako služi svoj kruh. Kdor lahko drugače živi, blagor mu! A tak naj ne nastopa proti namenom. ki s-o stanu samo v korist! Kdor je sam že kdaj proučil vprašanja. na katera poverjeni* štvc opozarja in jih priporoča v šiudij, naj s svojim znanjem pospešuje delo po krožkih. Koristil bo stanu in sebi. Njegovo stvarno delo bo mnogo več vredno kot najduhovis tejše kritike našega trdega, a potrebnega, nujno potrebnega prizadevanja. krožek sam gotovo >ne bo podal zadost= ne slike pcedincu o vsem, kar mora učitelj dobro poznati. Toda krožek irna posebno prcdnost: nikjer se misli tako ne 'krešejo kakor v diskusiji Kofiko dragocenih živs Ijenjskih izkušenj je mogoče zbrati v krož* kih, da so nam trdno vodilo pri vsem na= šem delu v šoli in v javrrosti! Vse to pa se vrši po zasnovi samoizobraževalne akcije s širokim pogledom v svet. Vzlic skepsi, vzlic kritičnosti 'in hiper« kritičnosti se naše delo vpeljuje. Imeli smo že vrsto sestankov in zdaj se razpošilja prva brošura, pisana stvarno in jedrnato, boljša kot marsikaj, kar se je pisalo o tem predmetu. Zganite se, kjer se še niste, in stopite v krog stanovskih delavcev! V krožs kih ni le razširjenje naših pogledov v ustroj družbe v njih je tudi zbližanje ljudi istega stanu istih interesov istih teženj, enega in istega boja za obstanek. Poedinec ne pome« nja n'ič, trdna organizacija je moč. Naše samoizobraževalno delo lrima sa* mo naloge, da bolje usposobi poedinca za javnost, ampak hoče tudi strniti vezi med učiteljstvom, poživiti hoče zavest skupnosti, ki so nam jo v zadnjih časih vse preveč raz« rahljali škodljivi vplivi, sovražni neodvis* nemu luveljavljanju našega stanu. I. S.