Št. 612. ¥ Ljubljani, četrtek dne 9. novembra 1911. Leto II. : PoMmezM številka 6 vinarjev i JUTRO* Mn}« VMk daa — tudi ob naMtah ia — •bi ajutraj, ok panMMJUh ob W. to-- NaraCataa znala: v Ljubljani v npmvniStvu K190, a dottavljaajeai na d«n K 1*80; a poita K polletno K 10—. četrtletno K 8'—, K 110. Za Inoaaaiftvo celoletno K 80*—. Telefon Številka 308. i . 'c A'v. ■ , i§ - NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ; Posamezna številka 6 vinarjev i Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 1 Dopiai se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se n« vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne® oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti namko. : Telefon številka 303. : Politična kronika. V avstrijskem parlamentu se vrši proračunska razprava, in sicer na ta način, da razni govorniki hvalijo ali pa grajajo grofa Sttirgkha in druge člane njegovega uradniškega kabineta, v katerem se nahaja tudi zaupnik nemškega »Nationalverbanda", Hochen-burger, katerega naloga je napraviti iz avstrijskih sodišč ekspoziture njegove stranke. Radi Hochenburgerja so nekateri slovanski poslanci tudi razburjeni, samo slovenski klerikalci se nič" ne razburjajo oni, oni »čakajo', ker hočejo videti, kako se razvijejo razmere . . . Hochenburger jih čisto nič ne razbuja, oni sploh ne verujejo, da bi bil on tako hudoben, kakor ga je razkričala ona slovanska javnost, ki ji ni vseeno, kako se reže v Avstriji Slovanom kruh pravice. V hrvatsko-slovenskem klubu, katerega načelnik je dr. Šušteršič, se je baje vršila zelo burna debata, ker so boljši, bolj narodni elementi, zahtevali, da stopi klub proti Sttlrgkhovi vladi v najodročnejšo opozicijo, ali do končnega skleDa ni prišlo — najbrže zato, ker dr. Šušteršiču taka politika ne bi kon-venirala . . . Hrvatski sabor — je bil razpuščen, ker ban Tomašič nima večine, pri nas se pač še vedno misli, da so narodi na svetu radi vlad in ne vlade radi narodov. Pa pravijo, da se v av-stro-ogrski monarhiji vlada — ustavno! Kaka je ta ustavnost, ko se ljudska volja tako bagatelizira? In motil bi se, kdor bi mislil, da je tako samo na Hrvatskem. Ne, »hrvatske" razmere vladajo tudi pri nas in na Ogrskem, oz. avstrijske razmere vladajo tudi na Ogrskem in Hrvatskem, a ogrske razmere v Avstriji in na Hrvatskem! Povsod, v celi dvojni monarhiji, imamo ustavo samo na papirju, v praksi se pa ustavnost izigrava na vseh koncih in krajih, ako vlade niso zadovoljne z zbornicami, jih razpuščajo in poskušajo potem s presijo in raznimi drugimi sredstvi doseči pri novih volitvah tako parlamentarno konstelacijo, ki bivodgovarjala njihovim namenom. Cez tri mesece bodo na Hrvatskem nove volitve, pri katerih zmaga gotovo hrvatsko-srbska koalicija, za katero stoji ljudstvo. Sicer bo poskušal ban Tomašič z nasiljem falzifici-rati narodno voljo, ali mi dvomimo, da bi se mu to posrečilo, ker hrvatsko in srbsko ljudstvo na Hrvatskem je že dostikrat dokazalo, da se ne boji niti največjega nasilja, kadar mu je braniti svoje pravice in naglašati svojo voljo, do česar ima po zakonu popolno pravico. Volilni boj bo hud in težak, zato bo pa tem lepša zmaga. V Sofiji je te dni zboroval odbor za gospodarsko zbllžanje Srbije in Bolgarske, sestavljen iz zelo uglednih srbskih in bolgarskih politikov iri narodnih ekonomov. Politično zbliža-nje Srbije in Bolgarske je za sedaj težko doseči, ker ovira delo na tem tuia, nemška dinastija, ki vlada na Bolgarskem in upravlja vso bolgarsko politiko tako, da so zasiguraui njeni t. j. te tuje dinastije interesi in deloma tudi pangermanski interesi, v kolikor oni morda ne tangirajo interesov tuje dinastije na Bolgarskem. To se je pokazalo že večkrat in tako se bo delalo toliko časa, dokler Bolgari ne sprevidijo, da jih smatra njihov kralj-tuj nec samo za orodje, ki naj mu služi za dosego osebnih ciljev. Gospodarsko zbližanje med obema jugoslovanskima državama je pa mogoče tudi sedaj in bo morda služilo za podlago političnemu zbližanju, ki bi bilo v velikem interesu obeh držav in vsega Južnega Slovanstva. Ne podajamo se nobenim iluzijam in ne pričakujemo, da se to zgodi v kratkem času, ali ako se je mogla pridobiti za jugoslovansko idejo vsa srbska javnost, je opravičeno upanje, da se pridobi s časom za jugoslovansko idejo tudi vsa bolgarska javnost. Zato lahko z veseljem pozdravljamo delo na gospodarskem zbližanju med Srbijo in Bolgarsko. * Kitajski revolucionarji vodijo boj za reforme, oziroma za osvoboditev Kitajske izpod mandžurskega suženjstva, v katerem se sedaj nahaja, zelo uspešno. V njihovih rokah se nahaja že skoraj vsa južna Kitajska, njihove čete segajo menda že do glavnega mesta Pekinga in poročila pravijo, da je dinastija celo zbežala že iz Pekinga proti severu. Sicer se cela stvar morda še obrne v korist dinastije, ali verojetno to ni. ker je dinastija silno osovražena. Z vpeljavo republikanske oblike vladanja, oziroma z zmago revolucionarjev sploh, se Kitajska osvobodi tudi tutoistva evropskih velikih sil in postane druga Japonska. Dobro to ni za Evropo, ali vsi narodi napredujejo in zakaj bi ravno Kitajska zaostala za njimi? Pravico do razvoja in obstanka imajo gotovo tudi Kitajci kot vsi drugi narodi. __________ Spomini in slike izza občinskih volitev v Kamniku. V sobotnem »Lažislovencu" piše neki že znani lažipisec, da so imeli klerikalci za agitacijo najbolj pošteno orožje v rokah. Ah ti revče ti lažnjivo, povej nam no, kedaj je še zamorec postal bel akoravno bi pbrabil nanj cent mila. Ravno taka je s klerikalnimi lažnjivci in hujskači; da bi ti ljudje pošteno delalj, to ni niti misliti. »Slovenčev" lažipisec naj nam pove kdo je letal za pooblastili in lovil nevedne volilce in kdo se je posluževal bolj podlih sredstev, laži in hinavščine kakor ravno klerikalci. Komu se je žugalo z odpovedjo službe in komu se je odtegnila občinska podpora ? To nam naj pove hinavski lažipisec. Seveda poštene može blatiti, to znajo pač klerikalci jako dobro in spretno, saj so v ti stroki izurjeni in pravi mojstri. Da so postali pa že tako nesramni, da niti narodno-naprednih dam ne puste pri miru, katere jim niso storile ničesar druzega kakor da so naprednega mišljenja, to presega pa že vse meje klerikalne dostojnosti. Lažnjivi dopisnik se zaletava s svojo nesramno surovostjo v obče spoštovano gospo dr. Krautovo in gospico Ivanko Trpin-čevo, katera je v vseh krogih jako priljubljena. Ne vemo, zakaj hodijo ljudje z maslom na glavi na solnce; ali zasto-pite g. dekane, Majer in Jerič. To nam raje povejte, od kedaj je napravil naš lepi Ivan menežarijo v Krištofovem hotelu, da je imel od četrtka na petek zaprtega dvonožnega Medveda iz Ra-venj, občina Košiše; kar na to nam naj odgovorijo ti prijatelji resnice in bogaboječnosti in kdo je volilcem plačeval glasove po 5 K., koliko je dobil mežnar od farne cerkve za agitacijo in koliko časa so bili ti dekanovi izvoljenci od nedelje na ponde-ljek zjutraj v tehantovem hotelu brez vsakega dovoljenja. Li mar misli naš dični lepi Ivan, da je njemu vse dovoljeno, da lahko uganja neumnosti kakor se njemu zljubi? Drugim gostilničarjem ni bilo dovoljeno niti proti plačilu imeti gostilno črez uro odprto, v tehantovem hotelu so pa celo noč pili ter zabavljali črez naprednjake brez vsacega dovoljenja; ali je to pravica? Kaj pa vi pravite na to g. gerent. Nadalje se zaletava lažipisec v narodno-napredne gospode: dr. Karbo, dr. Krauta, Koschierja in Logarja, sploh v može, kateri so res kaj storili za občino in korporacijo, katerim gre vsa čast in hvala. Obregnili so se tudi v gospoda Ponikvarja, naprednega gostilničarja. Ali mar mislijo Majer, poso-jilnična jetika Jčrič in Morinetova mevža, da j^Ribnica kje v tehantovem hotelu ali kuhinji pri golažu ali pri vinu Ja le bolj počasi tehantovi ljubljenčki; ako boste preveč hodili na solnce, se vam bode maslo stajalo, tako da bode Majer v potu masla utonil, saj že sedaj izgleda kakor bi bil tri dni z Lazarjem skupaj v grobu. Pisec omenja tudi nekaj o alkoholu, to se vidi, da še sedaj ne more pozabiti pijače, katera je tekla na dan volitve po mizah pri dekanu in klerikalnih gostilnah. Nekaj izza kulis klerikalnih poštenjakov pri občinskih volitvah : Ker Slovenec hvali in poje neven-Ijivo slavo dekanu in njegovim privržencem, moramo tudi mi navesti nekaj dejstev kako je dekan napravil menežarijo z dvonožnim Medvedom v Krištofovi hiši. Bilo je namreč dan pred volitvijo, ko pošlje res hvalevredni dekan Lavrenčič svojega oprodo kaplana v vas Ravne občina Košiše pri Kamniku. Ker je tamošnji posestnik Medved ravno kuhal žganje, mu je kaplan plačal druzega delavca za poldrugi dan, Medveda je pa tiral s svojimi pomagači k Krištofu, akoravno je doma pustil bolno ženo brez vse oskrbe, Tamkaj so ga napajali in silili s pijačo pozno v noč ter ga tako vpijanili, da so ga morali nesti v gornje prostore v posteljo. Ker so se pa bali, da bi jim ta ponoči ne ušel, so mu postavili vso noč stražo v osebi Možinetovega popča ter še obadva dobro zaprli. Ker je pa Medvedov želodec ponoči zahteval od svoje žrtve davek, mu ga je ta radi preobilo zaužite pijače drage volje odstopil, seveda da je pri tem tudi postelja dobila svoj delež. Drugo jutro, ko se revež prebudi, ga že tehantova dekla čaka z golažem akoravno je bil tisti dan petek, najbolj značilno in dekana vredno je pa, da mu je sam prinesel žganja. Ko je bil Medved že zopet v rožah, ga tirata Majer in Jerič na stanovanje peka Možineta. Ta pobožni in pošteni klerikalec ga zopet napoji z žganjem, tako da je moral spiti celo devet kozarčkov žganja. Potem ga vsega pijanega tirajo vsi skupaj na volišče, kakor orožniki hudodelca. Tako je napravil naš dični dekan lepi Ivan s svojimi priganjači zverinjak za časa volitev v Krištofovem hotelu, hotel sam bi pa rad za drag denar obesil občini na vrat. Kako so klerikalci kupovali glasove za volitev: Da so klerikalci v tem pravi mojstri to se nam ne zdi potrebno poudarjati. Glavni kupčevalec z glasovi je gotovo naš dični dekan Lavrenčič, ta jih je kupoval po Kamniku s korpa-racijo, med kmeti s poljskim blagoslovom, pri tercijalkah s peklom in nebeškim zveličanjem, na Kratni z vodovodom, na Perovem je obetal nekemu volilcu v prvem razredu, da ga je ujel na svoje limance bogato nevesto, med delavci jih je pa plačeval po 5 K in z večnim zveličanjem. Klerikalni trgovci odborniki so kupovali glasove z moko kavo in sladkorjem in neki posestnik, ime zamolčimo, pa z ajdovo moko in kašo, mogoče tudi s kislim mlekom, kar nam pa ravno ni znano. Seveda da tudi Tomanov Tinček in Primož Šimenc olg. Trot iz Novega trga nista zaostala za njimi to je tako umevno. Torej, na tako lep krščanski način je zmagala stranka ljudskih sleparjev. In kako je urar Potočnik postal črez noč klerikalec: Za hudiča, klerikalec pa nikol ne postanem, tako je govoril in se rotil še pred kratkim urar Potočnik, bivši član in blagajnik Kamniškega Sokola katerega so takoj po volitvi izključili iz društva. Ne vemo ravno, koliko mu je obljubila stranka klerikalnih hujskačev, ali mu je mogoče sam g. dekan dal staro uro popravit, mogoče mu je pa tudi celo kaka marinarica prinesla popravit prstan od svojega ljubčka. Možina mu bode pa celo v znak hvaležnosti spekel veliko štruco, kaplan pa podelil popolni odpustek, ker se je spokoril in postal narodni izdajalec. Tudi Ulčar France, po poklicu slikar, bode sedaj lahko užival vse sladkosti koruznega zakona, akoravno ima še svojo prvo ženo živo. Temu podoben je tudi Schlilengar, konjač iz Perovega; tudi ta bode sedaj lahko brez vseh skrbi in zaprek živel v divjem zakonu. Saj sta obadva ptiča s skesanim srcem in v goreči ljubezni do našega dekana volila samo prave pristne klerikalne tehanlove kimovce. Toliko za danes, drugič zopet kaj več, saj gradiva je dosti. Iz slovenskih krajev. Gledališko društvo na Jesenicah vprizori v nedeljo dne 12. t. m. ob 3. uri popoldne kot prvo popoldansko predstavo E. Ganglovo rodbinsko dramo »Sin* z g. Slavcem v naslovni vlogi. Društvo ima tudi člane izven Jesenic, katere posebno opozarjamo na to predstavo. Igra se konča ob V26, uri zvečer, tako, da bodo zunanji udeleženci lahko odšli z večernimi vlaki. Kdor bi se pa želel odpeljati pozneje, naj obišče ples naprednih fantov, ki se vrši istega večera v hotelu »Triglav" na Jesenicah. Prireditelji tega plesa so po večini tudi člani in igralci »Gledališkega društva" in zaslužijo, da bi bila njihova prireditev dobro obiskana. Iz Trsta. (Žalostno ali resnično.) Apel za apelom čitamo v tukajšnjem listu »Edinost". Sedaj na vlado, sedaj na mestno upravo, sedaj na državne in deželne poslance, da naj se zavzamejo za naše delavce, ki so prezirani na vseh koncih in krajih. Toda jaz stojim na stališču, da moramo najprej pometati pred svojim pragom. Žalostna a čista resnica je, da se na te apele najmanj ozirajo ravno naše ugledne slovanske tvrdke, ki delajo celo narobe. Kaj nam pomagajo vsi naši protesti in apeli, ako se sami ne ravnamo po tem, kar zahtevamo od drugega. Jaz sem prepričan, da sam Menessini ni pričakoval, da bo šel njegov apel tako hitro v klasje. Najmanj je pa pričakoval, da bi mu šle v prvi vrsti na roko ravno slovanske tvrdke. Znana slovenska tvrdka Truden je kratko-malo odpustila vse domače delavce in najela same regnikole. Slovenskega delavca pa vidimo sprehajati se po mestnih ulicah z rokami v žepu in premišljevati, da ni delavec, ampak še nižji raja, ki ga še slovenski kapitalist tako nesramno prezira. Priti mora do prepričanja, da je kapitalist — kapitalist, delavec pa le delavec. Toda tudi tvrdka Truden mora priti do prepričanja, da tako ne more dalje. Delo« vodja renegat Vidmar ima priliko, odstraniti še tistih par naših ljudij, ki so še v službi. Menessini bo potem dosegel svoj cilj in lahko ponosno iz-, javil, da imajo tozadevno v prvi vrsti zasluge ravno slovanske tvrdke. Tu je lepo polje. Tu naj pomede najprej »Edinost" z veliko metlo. Seveda ona nima za take »malenkosti* prostora,' prostor ima le za Giordaea Brkoviča, da slavi prazne turške zmage in poroča o italijanskih izgubah na bojišču. — Slovenski delavec se je sedaj streznil. Prišel je tudi on do prepričanja, da v Trstu ni vse zlato kar se sveti in bo ob primernem času pokazal tud i LISTEK. tflCHEL ZEVACO: Ljubimca beneška. * — Če bi prinesel vsak mrtvec toliko, potem se ne branim nobenega, niti če jih začne deževati v mojo hišo. Nekoliko potolažen je Aretino zapustil mrličevo sobo. Pismo, ki mu ga je narekoval rajnki, in njegovo oporoko je skrbno zložil ter spravil v svoj jopič. Nato se je vrnil v svojo sobo, kjer je s kričanjem in ječanjem priklical Aretinke ter si ukazal napraviti čaj. Perina ga je vprašala, kaj mu je. — Eh, duša moja. mnogo mi je in malo, je odgovoril. Mislil sem, da imam osemsto tisoč liver, pa jih nimam 1 Ko je popil svoj čaj in si nekoliko pomiril živce, je Aretino poslal vse druge spat; z mnogimi vzdihljaji se je spravil v posteljo in začel preudarjati, kaj mu je storiti. Predvsem je bilo treba obvestiti gospo Altierijevo o nesreči, ki jo je zadela. Nato, pobrigati se za Dandolov pogreb, ako generalni kapitan ne prevzame sam te skrbi. Nato, popotovati v Milan in prinesti tisto skrinjo, iz katere si sme prisvojiti — gorje I — samo petsto cekinov* čeprav je to tudi že majhno premoženje. In naposled izročiti Rolandu pismo, ki ga je Dandolo narekoval.^ Ne zdi se nam nepotrebno, potrditi misel, ki sili bralcu morda nehote v glavo. Aretinu niti ni prišlo na ura, da bi obdržal Dandolovo premoženje zase. Brez ugovora se je uklonil mrtvečevi želji. Toliko v pohvalo pesnika, čigar ime je toliko opravljano in zasramovano. Z veseljem smo podčrtali to lepo potezo; dodati pa moramo takoj, da je tista doba, dasi tako silno skeptična, gnila, polna najgrših grehov in bogata vsakovrstnega nasilstva, izkazovala smrti čudno spoštovanje. Strah pred mrtvimi in vera, da se maščujejo nad živimi, sta igrala veliko vlogo v poštenosti mojstra Aretina. To potrjujejo besede, ki jih je zamrmral, preden je zaspal: — Vraga! Ubogal ga bom do pičice . . . nerad bi videl, da bi me hodil vleč za noge. XXIX. Soproga. Drugo jutro je Aretino zarana oblekel polužalno obleko in si pripravil obraz, kakršen je primeren za take prilike, kajti treba je bilo, da opravi prvi del svoje naloge. Pismo in oporoko je bil vtaknil za podložko svojega jopiča. — Ali naj omenim gospe vsebino tega papirja? je premišljaj sam pri sebi. Bog ve, kakšne zmešnjave bi nastale. In nazadnje bi bil nemara jaz vsega kriv. Edino, kar sem obljubil, je to, da izročim Rolandu Kandianu Dandolovo pismo. Odhajaje je stopil še enkrat v mrličevo sobo, kakor da bi se hotel prepričati, da ni sanjal in da so se vsi čudni dogodljaji zadnje noči v resnici zgodili v njegovi hiši. Dandolo je ležal v isti legi, roka mu je še vedno krčevito stiskala bodalo. Aretino je ukazal, naj slečejo in umijejo mrtveca, preden pridejo njegovi ljudje ponj, da ga oblečejo v praznično obleko. Nato se je napotil v palačo Altieri, kjer je z dolgotrajnim prigovarjanjem dosegel, da so ga pustili h gospe Leonori. Leonora je bila prestala strašno noč. Zadnje očetovo odkritje o vlogi, ki jo je igral Altieri pri Rolandovi aretaciji, je potlačilo njeno žalost ter jo izpremenilo v nekak zamolkel srd. — Altieri bo poginil od moje roke! je bila dejala Dan- dolu. Rekla je to odkritosrčno, mislila je tako in bila trdno odločena. izvršiti svoj načrt. Kljub temu pa je vedela, da jo mora ta umor ločiti na vekomaj od Rolanda. Če ji je svetil le še majhen žarek nade, je moral ugasniti takoj, kakor hitro dvigne roko proti Altieriju. Saj bi vse Benetke kričale, da je ubila moža, hoteča se približati ljubimcu, Leonora je smatrala torej nameravani umor za nepopravljivo ločitev od njega, ki ga je ljubila. Ali pomeni to, da je gojila še kako nado? Da, Leonora je obupavala in vendar še upala vzlic svoji nesreči, kljub svojemu obupu! Kaj je upala? Tega sama ni znala. Niti, da umre soprog, niti, da Roland izve nekega dne o njeni zvestobi, niti da zasijejo njeni stanovitni ljubezni enkrat še lepi nekdanji dnevi. Upala je pač, nič več in nič manj; brez upanja bi bila morala umreti. Ko je torej sklenila umoriti Altierija, je to pomenilo obenem, da se je za vse veke odrekla svoji nadi ter se izročila popolnemu obupu. Bilo ji je jasno, da mora po možu, čigar ime je sprejela, umoriti tudi sebe. Ta misel o samomoru se je doslej le negotovo ponujala Leonorini duši. Od tega hipa pa je zagospodovala ta misel nad njenim življenjem. Vso noč, v kateri je bil Dandolo umorjen, je ona pripravljala namerjani čin obupa. Ko se je oče boril s smrtjo v Aretinovi palači, se je tudi hči gotovila na smrt. Tako je bila ta nesrečna rodbina podobna rodbini Atridov, ko je usoda oborožila roko Orestovo zoper najbližje sorodnike. Umoriti Altierija ni bila lahka reč. Ko je s tisto strašno mirnodušnostjo, ki jo dajejo človeku nepreklicni sklepi, preudarila in zavrgla več načrtov, je Leonora naposled sklenila izročiti se slučaju in čakati, da pride primerna prilika. Hotela je prežati noč in dan in zabosti Altierija, kakor hitro bo mogoče. Zdelo se ji je, da ga bo zabodla brez usmiljenja ih brez razburjenja. Saj se ji je že samo življenje generalnega kapitana dozdevalo nekakšna nepravilnost, zločin, ki se nadaljuje in traja iz dneva v dan. Toliko sreče uničene, toliko gorja nakopičenega, toliko trpljenja in žalosti edino zaradi tega, ker je ta človek zahlepel po ženski! ___________. (Dalje.) svojo moč. Tržaško Slovenstvo je delavsko in se gospoda lahko skrije pred njim. Tržaški delavec. Iz Celja. Dne 5. t. m. so igrali tukajšnji diletantje .Dramatičnega društva* prvo igro te sezije, Bleda žena skrb, spisal Hawel, poslovenil F. Kobal. Igra ima sama na sebi vse polno hib, je tehnično slabo jzvedena, zatoraj bi intendanci svetovali, da so pri izberi iger bolj previdni, kajti poznal bi se ta prvi kozel — že pri manjšem obisku druge predstave. Za tukajšnje razmere — igrati vsakih 14 dni j — to je heroična misel, posnemanja vredna. Naštudirana je bila jako dobro, ljudstvo je pazno sledilo. G. režiser Rajko Salmič se je potrudil, da bi ustvaril res pravega poštenjaka Vrhovca, kar se mu je tudi posrečilo. — Njegova ženka — gdč. Marta Hrašovec ni zaostajala za njim. Le malo treme je bilo — glas se je izgubljal. Jaz bi ji svetoval simpatetično kuro — pred vsako predstavo se naj gdč. zavrti po gumijevih petah, pogleda občinstvu drzno v obraz — in šlo bo še bolje. Naslovna vloga gdč. Jožice Gregorin — nas je iznenadila. Bila je naravnost izborna. Velikomestno lahkoživko je igrala gdč. Melanija Sernečeva — ki je v toaleli in igri jako ugajala. Ima res fin nastop. G. dr. Kalanova je vnovič pokazala, da je povsod vporabljiva. Kot dobrodušna starka je bila izborna. Gdč. Četina Gizela, dasi v mali vlogi — se je vrlo držala. Bi jo rad videl drugič v kakšni večji vlogi. Izmed gosp. so najbolj ugajali prof. Mravljak, ki utegne postati jako fina moč, dr. Pučnik, ki je eleganten, le premalo hitro govori, in dr. Kalan. G. dr. Pučniku bi svetoval, naj drugič opusti — toli-krat gledati na nek kos papirja, kjer je imel najbrže stenografirano vlogo. To jako moti, g. Pučnik. Istotako je zadel pseudo-gentelmena Praznika — g. dr. Koderman. Manjše vloge so bile v rokah gg. Zavrdnik, Prekoršek, Gobec, Brenčič — ki so se potrudili in tako pripomogli k lepemu uspehu. Malčki g. Rebeka in Salmiča zaslužijo pa posebno priznanje. Vbodoče bi želel, da se vloge razdele tako — kot so se to pot. G. prof. Mravljaku pristojajo karakterne vloge kaj dobro in dr. Pučnik bi bil izboren ljubimec — če bi se učil. In brez zamere g. doktor! Dvorana je bila polna — publika se je sicer zabavala, a marsikdo z igro ni bil zadovoljen. Bodite drugič pri izbiri igre previdnejši. Letošnja sezona obeta biti ena najlepših v Celju, zato pa le pridno in vztrajno naprej. V—k. DNEVNE VESTI. St&rgkhov program. V svojem programatičnem govoru se je izkazal sicer Sttirgkh velikega kavalirja in moža, ki hoče vse najboljše Zalibog so vse njegove besede le besede. Zastonj iščemo v vladnem programu kake ideje. Mož je sicer razložil poslancem svoje srčne želje, ker je dobro vedel, da svojega namena nikdar ne bo dosegel in ga tudi noče doseči. Zato tudi ni popolnoma nič čudno, ako so sprejele stranke njegov program tako hladno in rezervirano na znanje. Avstrija potrebuje pod današnjimi razmerami vlade, ki bo čuvala ljudske interese in stala na stališču narodne enakopravnosti. Sttirgkh se je sicer tudi postavil na stališče, samo s to razliko, da je pozabil povedati, kako namerava svoje ideale uresničiti in če bo sploh stremel po njih. Jasno je, da smatra ministrski predsednik posebno draginjsko vprašanje za malo preveč lahko. Vrh tega nimajo avstrijski narodi uobene garancije, da bo nova vlada čuvala svobodo šol in napravila konec samopašenju dr. Hochen- MALI LISTEK. Biblija, znanost in cerkve. Spisal Jaroslav Palllardi. (Ib 24. zvezka knjižnice češke »Svobodne Misli4). Znano je, da si nekatere človeku podobne opice, na pr. šimpansi, pavijani in gorile, za sebe in za rodbino grade na drevesih stanovališča in pri tem tudi rabijo orodja. Šimpansi v svobodi raztolčejo oreh s kamnom, pavijani mečejo na svoje preganjalce kamenje in tudi slon odlomi in prime s svojim rilcem vejo, s katero odganja nadležne muhe. Iz vsega tega je jasno, da živali kakor ljudje sprejemajo dojme iz zunanjega sveta, da se jih zavedajo, da si tvorijo predstave in jih ohranjajo v spominu, ustvarjajo si sodbe in z glasom ter z gibanjem izražajo svoje občutke in misli. Zelo važna so raziskovanja o sorodnosti človeške krvi in krvi višjih opic. Če vbrizgamo živo kri domačega zajca v žilo živega psa, opice ali človeka, nastanejo težke bolezni ali pa celo smrt, kajti ona kri, ki je prišla v tuje telo, ruši t. zv. rdeča telesca v burgerja in njegovi konfiskacijski praksi, katero občutimo posebno mi Slovenci. Rešitev brambne predloge je za sedaj postranska stvar. V prvi vrsti mora rešiti zbornica draginjsko in uradniško vprašanje. Sttirgkhov program oziroma lepo vezane besede smo torej že slišali, čakamo samo še dejanj, po katerih bomo tudi sodili novo vlado. Naša klerikalna politika. »Slovenec4 nam je včeraj povedal nekaj čisto novega. Sttirgkh je prijatelj ljudskega parlamenta. Vsakemu, ki vsaj malo zasleduje razvoj našega parlamentarizma je znano, da je ravno grof Sttirgkh oni poslanec, ki je šel z vso silo v boj proti splošni in enaki volilni pravici za državni zbor. Tega prepričanja je mož še danes. Jasno je, da bi Avstrija še danes ne imela ljudske zbornice, ako bi v tem oziru odločeval bivši poslanec grof StUrgkh. Naši klerikalci se imajo zahvaliti le drugim bolj treznim elementom, da so prišli po slovenskih deželah na površje. Čudno se nam le zdi dejstvo, da isti klerikalni poslanci, ki v »Slovencu4 hvalijo Sttirgkha na vse mogoče pretege, ravno istemu Sttirgkhu na drugi strani napovedujejo najhujše opozicijo in boj do skrajnosti. Tu se vidi jasno, kako nedosledna je naša klerikalna politika. Brez vsakega cilja, brez vsakih idealov hodijo v zbornico. Gre jim pač samo za lastno korist, za dijete. Občinske volitve v Št. Vidu nad Ljubljano bodo v kratkem in volilni imeniki so že razpostavljeni v pogled. Opozarjamo one ljubljanske naprednjake, iti imajo v Št. Vidu volilno pravico, da se prepričajo, ako so vpisani v volilnem imeniku in da storijo na dan volitev svojo dolžnost, t. j. da pridejo volit. Državljan, ki se svoje volilne pravice ne poslužuje, ni vreden, da jo ima. Ševčfkov kvartet sestoji iz primarija Bohuslava Lhotskega, II. goslarja K. Prochšzke, bračista K- Moravca in cellista L. Zelenke. Ker so razen cellista vsi goslarji kvarteta učenci slavnega vijolinskega profesorja Ševčika (ta vodi sedaj mojstrsko šolo goslarjev na dunajski glasbeni akademiji), se imenujejo z njegovim dovoljenjem Ševčikov kvartet. Čehi so doslej poslali v širši svet Evrope 2 komorna kvarteta svetovne slave. Prvi je bil takozvani češki kvartet Hofmanov, ki je pred 20. leti jel sloveti po vsi Evropi kot najpopolnejši in naj-temperamentnejši. Drugi in sicer lahko rečemo, enako slavni kvartet češki, pa je Ševčikov kvartet, ki v nedeljo dne 12. novembra poseti Ljubljano, in sestoji iz samih mladih, najpopolnejših izvežbanih, temperamentnih umetnikov virtuozov. Kolikor je nam znano, igrajo imenovani gospodje sedaj peto leto po vseh mestih Evrope. Samo v eni sezoni 1909/10 so priredili 98 koncertov po mestih Avstrije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije, Španije, Italije in Rum unije. Priredili so v štirih letih nad 500 koncertov, povsod z največjim, najsijajnejšim uspehom. Koncerti tega kvarteta spadajo med najfinejše, med umetniško najpopolnejše priredbe komorne glasbe, ne lokalnega ali na-cijonalnega, temveč svetovnega merila. Na razpolago nam je nad 200 kritik iz svetovnih mest, posebno iz glasbeno-kulturnih centrov; iz Prage. Dunaja, Berlina, Pariza, Madrida, Rima, Petrograda, Varšave itd. Vse soglašajo v tem, da je teh umetnikov komorna igra v skupnem sviranju do skrajnos i virtuozna, tehnično v pravem pomenu besede naj popolnejša, tako da se igra teh štirih umetnikov zliva v eno enoto. Bajnolepo zvenijo instrumenti v klasičnem stavku takisto, kakor v moderni polifoniji. Neka specijaliteta kvarteta je njihov piano in pianissimo. Gospod telesu tuje vrste in zastruplja telo, v katero je bila vbiizgnjena. Če pa vbrizgnemo kri konja v telo osla, kri psa v telo volka ali lisice, kri domačega zajca v telo divjega zajca ali pa narobe, torej v telo živali, ki spada v isto vrsto, ne nastanejo nikake škodljive posledice, in to je znak sorodnosti živali. To dejstvo nam daje važen dokaz za sorodnost človeka z višjimi opicami, kajti dognalo se je, da človeška kri, če se spusti v žile opic, opicam nič ne škoduje. Iz tega pa sledi, da so višje opice s človekom v takem sorodstvu, kakor na pr. pes z lisico in volkom ali pa domači zajec z divjim zajcem. Iz vsega je jasno, da človek ne zavzema v naravi stališča, ki bi bilo popolnoma različno od stališča drugih živali, temveč da je z njimi soroden, skupnega izvira z njimi, in da je samo najbolj razviti in najpopolnejši članek one nepretrgane verige, ki jo tvorijo vsa bitja na zemlji. Z ozirom na telo je vretenčar, sesalec in tvori skupni rod s človeku podobnimi opicami (t. zv. anthropoidi), kakor so gorila, šimpans in orang. Te človeku podobne opice in človek so imeli skupnega živalskega pradeda, ki je v sredi L zv. tercijarne dobe pred približno 3 in pol milijona leti živel. Tega pradeda ljudi ne poznamo. Poznamo pa njegovega naj-bližjega potomca, ki ni bil niti človek, Lhotsky je goslar z zelo veliko tehniko in velikim temperamentom; njegov ton je velik in daleč noseč. (Spominjamo se ga, ko je pred leti kot mladenič sodeloval pri koncertu »Glasbene Matice4 v »Narodnem domu4 in takrat briljiral z Wieniawskega »Fau-stovo fantazijo4.) Drugi goslar, gosp. Prochšzka, skoro dosega svojega primarija in zdi se, kakor da bi ga s toploto v izvajanju kantilene prekašal. Gosp. Moravec spominja kot bračist na svojega velikega kolego Nedbala, kar mu je velika odlika; in cellist, g. Zelenka, krasno nadomešča prejšnjega člana tega kvarteta g. Vaška. Prekipevajoč temperament, potencirano individualiziranje in globoko umevanje skladb, ki ne pušča v skladbah nič prikritega, nič nerazumljivega, poda pošlušalcu nepozaben užitek. Ljubljanskemu občinstvu se nudi prilika, da se v nedeljo naužije glasbenih lepot, ki veljajo v svetovni glasbi za najpopolnejše. Kdor čuti le nekoliko zmisla za pravo glasbo, naj poseti ta koncert. Dosegel bo na svoji izobrazbi in užival bo. Iz pisarne slovenskega gledališča. Ker se je moral zaradi priprav za izvirno Jak. Špicarjevo narodno pravljico »Kralj Matjaž4 repertoire izpremeniti, se poje danes drugič za par-abonente opereta »Cigan baron4. (Zadnjič je igrala vlogo Czipre namesto obolele gospe Foedranspergove gospa A. Danilova). — V soboto se poje B. Smetane opera »Prodana nevesta4 za nepar-abonente. — V nedeljo popoldne se poje izven abon-nementa (za lože nepar) velezabavna opereta »Sramežljiva Suzana4 pri izredno znižanih cenah; — zvečer prvič na našem odru izvirna Jak. Špi-carja narodna pravljica v treh dejanjih s pred- in poigro »Kralj Matjaž4. Dejanje se vrši v slovenski vasi na koroško-kranjski meji ter je snov zajeta deloma iz realnega življenja koroških Slovencev deloma pa iz narodne pravljice o kralju Matjažu in o dečku, ki je šel iskat zdravilno zelišče. Predstava se vrši par-abonente. Za bolnega delavca na Poljanski cesti št 8 je poslal na naš naslov g. Kranjc v Ratečah na Gorenjskem 3 K, ki smo jih izročili dotičnemu revežu, ki leži bolan brez vsakega zaslužka, ima pa šest otrok, ki jih ne more preživljati. Zahvaljujemo se v imenu ubogega delavca plemenitemu darovalcu in apeliramo vnovič na usmiljena srca, da pomagajo ubogemu trpinu, ki stanuje — kakor že omenjeno — na Poljanski cesti št* 8. Nesreča. V Tlakah pri Smarji na Dolenjskem so zidali neko hišo. Prišli so že tako daleč, da so postavili streho. V torek popoldne pa se je zidovje podrlo in se je obenem seveda porušila tudi streha ter je pokopala pod seboj enega zidarja, ki so ga potem mrtvega izvlekli izpod razvalin. Nesreča v kamnolomu. 23 letnemu delavcu Antonu Pircu iz Goričice je pred sedmimi tedni v kamnolomu podjetnika Filipa Supančiča tako nesrečno padel neki kamen na glavo, da je bil težko ranjen. Pirca so odvedli v deželno bolnico, kjer je 5. t. m. umrl za poškodbami. Nedolžnega zadel. Ko se je vračal te dni posestnikov sin Mihael Ciuha iz Gaberja skozi Brezovico domov, so se mu iz neke gostilne pričeli fantje rogati. To ga je tako vje-zilo, da je skočil pred gostilno in tamkaj slučajno se nahajajočega 11 letnega gostilničarjevega sina nevarno ranil. Posledice prezaužitega alkohola. V gostilni Josipa Pigata v Maškovcu pri Litiji je popivalo več fantov. Ko so letošnjega mošta že malo preveč zaužili so se sprli in konečno stepli. Med pretepom je neki drvar skočil z odprtim nožem na mizo in prizadjal nekemu neprizadetemu fantu precej hudo rano v hrbet. Ko je hotel še nadalje kazati svoje junaštvo, so mu drugi fantje iztrgali nož iz rok in ga postavili pod kap. Dva gosta kot tatova. Pred enim tednom sta prišla h gostilničarki Mariji Drnovšek na Savi dva fanta, ki sta se predstavila kot agenta za podobe in si v gostilni dobro postregla. Fanta sta kmalu plačala pijačo, katere nista skoro nič popila in se odstranila iz gostilne rekoč, da morata oditi na postajo, kjer ju čakajo podobe. Toda fantov ni bilo več nazaj. Gostilničarki se je zdelo to sumljivo. Na svoje veliko začudenje je zapazila, da ji je zginilo iz omare 280 K denarja. Tatov še niso izsledili. Radi prepovedanega povratka aretirana. V soboto je stražnik na Dunajski cesti aretiral 40 letno Ivano Menart iz logaškega okraja in sicer radi prepovedanega povratka. Neumestna šala, ki se ni Izplačala. Plačilni natakar v kavarni »Pri slonu4 je včeraj ponudil nekemu gostu lepo uro iz tula srebra za 65 krajcarjev, češ, da jo je kupil za 60 krajcarjev, da pa ima že pet ur in da jo zato proda z dobičkom petih krajcarjev. Gost si ni dal dvakrat reči in je natakarju odštel 65 krajcarjev, uro pa je vzel. No, natakar, ki je pač mislil napraviti neumestno šalo, je pa onega gosta pred odhodom zadržal, nastopil proti njemu na precej nekvalificiran način in mu za 65 krajcarjev prodano uro nasilno vzel. Ali gost, ki je stal na stališču, da je uro kupil — čepraV skrajno poceni — ni hotel denarja vzeti in bo natakarja tožil. Natakarju se bo torej njegova neumestna šala slabo izplačala. Cene živini. Na mesečnem semnju v Novem mestu so se prodajali 6. t. m. prešiči 94 do 96 vin. kg, voli pa 80 do 82 vin. kg. Za teleta so plačevali mesarji 80 vin. kg. — Kaj pa mesne cene? Kakor vidimo, je letos živina nenavadno poceni, nenavadno pa je tudi meso drago. Neznosni draginji mesa se mora na vsak način napraviti konec. Mesarjem sicer iz srca {»rivoščimo primeren dobiček, toda kar e preveč, je pač preveč. Klub slovenskih farmacevtov akad. društva »Ilirije4 v Pragi se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsem gg. lekarnarjem in stanovskim tovarišem, ki so se odzvali prošnji za podporo ter se obrača še do ostalih gospodov, do katerih smo se drznili priti s prošnjo in jih še enkrat uljudno prosimo, da bi se spomnili prve stanovske organizacije slov. farmacevtov. Doslej so blagovolili poslati podporo sledeči gospodje: Mr. Ph. Koželj, le- karnar, Jesenice, 10 kron, Mr. Ph. La-vičko B., lekarnar, Tržič, 25 kron, Močnik Jos., lekarnar, Kamnik, 10 kron, Mr. Ph. Sušnik R., lekarnar, Ljubljana, 20 kron, asp. pharm. Pirkmajer Ant., Vrhnika, 5 kron. Skupaj 70 kron. — Ker si namerava klub nabaviti strokovno knjižnico, ki je neobhodno potrebna za vsestransko izobrazbo njegovih Članov, upamo, da ne bo nobenega slovenskega lekarnarja in asistenta, ki bi ne bil dobrotnik našega kluba. Vsak dar se hvaležno sprejme in objavi v časopisju. — Klub slovenskih farmacevtov akad. društva »Ilirije4 v Pragi. Klub slovenskih farmacevtov akademlčnega društva »Ilirije4 v Pragi prične ta teden z rednimi strokovnimi predavanji. Prvo predavanje se vrši v pondeljek, dne 6. t. m, v društvenih prostorih »Jugoslavije*, Taborska ulica 14./I. Predava tovariš HugoMužina: »O antikoncepci-jonalnih sredstvih4. Prihodnji pondeljek predava tovariš Fedor Gradišnik: »Iz spolnega življenja rastlin4. — V kratkem priredi klub tudi podučne izlete v češke tovarne. Na vse prireditve so vabljeni vsi prijatelji kluba. Tovarna klrurglčnih potrebščin in obvezll Bratfi Čižkovč nast. v Pragi je podelila »Klubu slov. farmacevtov4 v Pragi podporo v znesku 30 K, za katero svoto se isti najsrč-neje zahvaljuje, priporočajoč to solidno slovansko tvrdko vsem slovenskim gg-lekarnarjem. Moška podružnica Družbe sv. Cirila In Metoda v Ribnici priredi v soboto dne 11. novembra v Cenetov' dvorani »Martinov večer4 poddevizo: »dvesto kron mora priti skupaj4. Sodelovala bodo vsa ribniška narodna društva, v prvi vrsti glasbeno društvo, ki bo proizvajalo štiri krasne mešane zbore in opereto »Zaklad4. Med odmori bodo igrali tamburaši in šra-meljni. Po koncertu ples O polnoči licitacija žive »Martinove gosi4. V svrho pomanjšanja stroškov se posebna vabila ne bodo razpošiljala. Pridite vsil Slovenska Čitalnica v Mariboru vabi na prvi družinski večer, ki ga. priredi dne 11. novembra ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Udje so vstopnine prosti, tie- udje plačajo 1 K. Spored: 1. Vasilij Mirk: »Katrica4. Poje kvartet: Asic, Rajh, Hohnjec in Jarh. 2. H. Vogrič. ,Ančika4. Sopran solo (gospa dr.^Piv- Rajb, Hohnjec in Jarh. kova) s spremljevanjem kvarteta. Rožanc: »Roža4. Kvartet. 4. »Slovaške narodne pesmi.4 Poje gospa dr. Fiv-kova. 5. A. Foerster: »Razbita časa . Kvartet. 6. Prosta zabava in ples. Italijansko-turška vojna. Splošni položaj se ni čisto nič spremenil s progla-šenjem aneksije Tripolitanije in Ctre-najke, samo turška vlada je vložila proti aneksiji protest, kar pomeni, da nikakor ni# pri volji, da bi sklenila z Italijo mir in priznala aneksijo dežel, ki jih sovražnik niti zavzel ni in niti gotovo še ni, ako jih sploh zavzame. To se je — v ostalem — moglo tudi pričakovati in mi smo tudi izrazili takoj po proglašenju aneksije prepričanje, da Turčija aneksije ne bo priznala in da po proglašenju aneksije prava vojna šele začne. Prerokovati je sicer težko in nočemo se ]hva iti s tem, da smo v tem slučaju dobro predvidjali dogodke, ker položaj je bil tak, da bi bilo čudno, ako bi se stvari drugače razvile, kot so se. Turčija torej ne mara skleniti miru in Italiji ne preostaja nič drugega kot zavzeti po nji na papirju še anektirani deželi z orožjem v roki, kar pa tudi ne bo šlo niti lahko, niti gladko, ker deželi sta zelo veliki in v njej je tudi dosti — bojevitega ljudstva, katerega število se še vsak dan množi s prostovoljci, ki prihajajo iz sosednjih muslimanskih dežel in prinašajo sabo orožje, streljivo in — denar. Kako slabo se godi Italijanom, se vidi iz naslednjih poročil z bojišča, ki so prišla včeraj popoldan: Pariz, 8. novembra. »Agence Ha-vas4 poroča iz Tunisa, da je razmerje med Arabci in Italijani v mestu Tripolis vedno bolj napeto. Vrše se pouličf11 boji. Arabci so napadli Italijane, in policiji in moštvu se je komaj posre- y—rr niti opica, vendar pa človeku bolj podoben, nego sedanje opice, obenem pa je kazal tudi znake, ki ga zelo približujejo sedanjim višjim opicam. Ta je v znanosti dobro znani tri-nillski opičji človek, čegar ostanke (lobanjo, kost iz stegna in zobe) je našel holandski vojaški zdravnik Du-bois (beri Diboš) v najmlajših terci-jarnih naplaveninah pri Trinillu na otoku Java v Tihem oceanu. Iz najdene stegenske kosti je razvidno, da je ono bitje hodilo po konci kakor človek, česar ne delajo niti najvišje opice, med tem ko pa je cela lobanja po svoji obliki in posebno zaradi močno razvitih obočij bolj po-podobna opičji lobanji nego človeški. Pa tudi tu je razlika med to lobanjo in med lobanjo opic, podobnih človeku, velika, kajti iz razmerij loba-njine votline je mogoče spoznati, da so bili možgani po konci hodečega opičjega človeka mnogo večji, nego so možgani človeku podobnih opic, dasi niti od daleč niso dosezali velikosti človeških možgan. V tem tvoru imamo boljšo pričo za živalski izvir človeka, nego so vse znane človeku podobne opice. Rekli smo, da je trinillski opičji človek hodil po konci kakor človek. Nujni predpogoj za pokončno hojo in tako držanje telesa je noga, ki nudi telesu trden temelj in ki ima za po- končno hojo potrebne mišice. Taka noga se je pa mogla razviti samo v v tem slučaju, če je bil živalski prednik človeka od okoliščin prisiljen opustiti izključno plezanje po drevju in gibati se trajno po zemlji, da si preskrbi potrebne hrane. V dolgi dobi so izgubile noge sposobnost prijemati in so se prilagodile hoji. — Roke pa, ki so izgubile nalogo, ki so jo vršile v dobi plezanja po drevesih, so se oprostile, služile so le še za prijemanje in so se v tej smeri vedno bolj izpopolnjevale, dokler niso dosegle gibčnosti in popolnosti človeške roke. S pokončnim držanjem telesa je prišla tudi izprememba glave. Lobanja je dobila drugo obliko. Čelna kost se je uravnala, čeljusti, ki so našemu živalskemu predniku pogosto služile mesto rok, so stopile nazaj, mogočno mišičevje, ki je gibalo čeljusti, je oslabelo, in veliki zobje, posebno očnjaki, so se zmanjšali, kajti njih nalogo so deloma prevzele roke, V tako izpremenjeni lobanji se je razširila votlina za možgane, ki so se tudi obenem povečali. S tem pa je raslo tudi duševno delovanje in tazum, in tako je v neprestanem razvoju nastal človek. Za presojo razširjanja lobanjine votline za možgane in s tem tudi možgan naj služijo sledeče številke: Lobanja človeku podobne opice gorile obsega k večjemu 500, trinill-skega opičjega človeka iz Jave vsaj 850, sedanjega avstralskega divjaka 1234, t. zv. neandertalskega človeka, ki je pred stotisoči let živel v srednji Evropi 1230, sedanjega Evropejca pa približno 1500 kubičnih centimetrov. Že iz teh številk je jasno, da stoji opičji človek, katerega ostanki" so bili najdeni pri Trinillu na otoku Javi, v sredi med človeku podobnimi opicami in med človekom. Telo sedanjega človeka kaže še zdaj nekatere znake nižjega izvira. Samo par primer naj navedemo, Od ščetin so ostale le redke dlačice po telesu, gostejše pa na mestih, ki potrebujejo posebnega varstva, ter lasje na glavi. Pojavljajo se pa še zdaj ljudje, ki so po celem telesu poraščeni z dolgo dlako. Kost, ki jo na človeškem telesu opažamo kot zakrivljen podaljšek hrbtenice, je ostanek repa, ki se v redkih slučajih tudi pri sedanjih ljudeh pojavlja kot kratek mesnat izrastek. Prednik človeka je rep izgubil, ker ga ni več rabil in mu je bil pri sedenju celd v napotje. Zato repa nimajo niti šimpanzi, orangi in druge velike opice. Če si ne strižemo nohtov, se za-krive v kremplje, kakor pri kitajskih asketih, ki si nohtov ne strižejo. čilo napraviti mir. V teh pouličnih bojih je bilo mnogo ljudi ubitih. V bojih sodelujejo mestni arabski prebivalci, ki streljajo iz hiš na italijanske vojake. Dunaj, 8. novembra. Danes prihajajo iz Carigrada zopet poročila, da je situacija Italijanov v Tripolisu brezupna. Vsa ta poročila se ne dajo kontrolirati, ker stoje njim nasproti ■ugodna italijanska poročila. „Agenzia Stephani' namreč zanika vse te vesti, ter pravi tudi, da vlada v Derni mir. Nasprotno pa poročajo iz Carigrada, da so Turki v Derni vjeli cele tri italijanske polke. Enaka so poročila glede Tobruka. Turki pravijo, da so Italijane po dveurnem boju pregnali in 24 let. Premoženje postranska stvar — lepa vnanjost pogoj. Ponudbe s sliko do 15. novembra na .poste restante Ljubljana*, pod šifro G. P. 675/1—1 Kdor iSČe ali oddaja kako službo, kdor hoče kaj kupiti ali prodati, doseže to najložje, ako inserira ▼ Malih oglasih „ Jutra". Za besedo se plača samo 5 vinarjev. MlČftK Štampilje vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. Anton Čeme graver In izdelovatelj kavčukovih štamplllj. Ljubljana, stari trg it m. Ceniki franko. Preostale izvode romana „ŽENA“ ki je vzbujal toliko zanimanja, ko je izhajal v „Jutru", prodaja uprav-ništvo „Jutra" mesto po prvotni ceni (1 K) ; po 60 vin. izvod. Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar. (Repertoarna igra češkega .Nar. divadla* v Pragi.) Pet moških, dve ženski vlogi. Cena 60 vinarjev. Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani. Laška in dunajska KUHINJA nasproti glavne pošte Od danes naprej polenovke. Okusne morske ribe se oddajajo tudi ven po nizki ceni. Dobra kuhinja pod dobro znanim kuharjem Sonatto. Postrežba točna in solidna. Za obilen obisk se priporoča Marija Petrlgoj. Trgovec ali .obrtnik mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik, ki noče biti skrit samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele, bo inseriral v,Jutru4 ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem Za jesen in zimo Bluze, spodnja krila, hišne halje, pletene jopice, zimsko perilo, rokavice, kožuhovine, dežnike, moderce in vse moderne nakitne predmete. Damske klobuke in čepice kakor tudi za otroke. MBT** Vse športne predmete. :: 2£c:msi m. :: »Ljubimca beneška" bo kmalu končan in potem pričnemo takoj priobčevati nov, ravnotako zanimiv roman, na kar že sedaj opo zarjamo vse cenjene čitatelje „Jutra". V oddelku za gospode: Klobuki, cilindri, čepice, kravate, zimsko perilo, rokavice, dežniki, palice, pleteni telovniki, kakor tudi vedno najnovejše potrebščine za gospode. Modna in športna trgovina P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte. Pulte od 65 K naprej. Zastopstvo in zaloga Najbolj varno naložen denar! Največ ja slovenska hranilnica I Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov K. Pri nakupu sukna in manufakturnega blaga Ljubljana, Selenburgova ul. 7, Ceniki zastonj in franko. Mestna hranilnica ljubljanska Dobil sem pod polovično ceno veliko partijo dolgih krasnih raglanov za dame, katere tudi pod isto ceno oddam. Komad od K 4® stane samo K 20. O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg 5 Ogromna zaloga izgotovljenih oblek, raglanov, površnikov ter zimskih sukenj za gosp. in dečke. rnmm mmmm #1 <£» m mmm v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3. sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4V,,0/, brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Spre* jetna vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti. Za varnost naloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka spekulacija z vloženim denarjem. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa Kreditno društvo Posoja na zemljišča po 5#/o in proti poplačevanju dolga po najnjanj 7< ®/o. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, sko hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Del. glavnica K 8,000.000. Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela J. ZAMLJEN čevljarski mojster V LJUBLJANI Sodnijska ulica št. 3------- Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske in telov. čevlje. SODE ohranjene, stare m nove, velike in male, prodaja K VAJ* ItVGGKItG sodar na Rudolfovo želez.5. Zdravega novorojenčka želim dati v oskrbo pridni in pošteni ženski. Prednost imajo dojilke. Naslov v .Prvi anončni pisarni* Frančiškanska ulica št. 8. P 601 Sprejuna tavarovanja tlevaiMfa Siv-ljenja p« najraanevrstnejiih kombinacijah ped tako ■godnimi pogoji, ko noben« draga aavarevalntea. Vaa Hafl dobitek m rasdalM« mvm* vancem; dotedapte ga ja K 2,4®*?!«*- S L A V I J A vzajemno zavarovalna banka v Pragi Reserve ln fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapltalije K 109,856.860'M. Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše driave z vseskozi slovansko*naroda« spravo, i .1— i— Vaa pojasnila daje: 1 .. Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici It. 12. —..... —Pisarn* so v lastni baniai Uit. —■ ....... Zavarajc poslopja in pteniCninc pn4l požarnim ikodam pe aajnižjlh ewab Zavaruja proti tatvini, razbitja ogledal In okenskih plolč. Skoda cenjuje takoj in najkulaataai*. Uživa najbolj« ‘ ------ Dovoljuj* ki «SW(#i dobitka tadatne podpore v MMedna ta obinokertatoH natnana. Ustanovljena leta 1831. Ustanovljena leta 1881. Največja zavarovalnica, avatro-ognske države — .— .w.. C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu. Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje ii aa doto v v»e> mogočih sestavah. — Tekom leta 1910. zavarovalo se je 19.215 oseb za kapital nad 155 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 101* i- i n_—_ .X_• j 3L\__1 J OAfJ _ milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 392 milijonov kron. Telafen **: c- •• 3?=^- . , _ Liubliana. splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer Stritarjeva ulica tee/eltaJ. In. tezerva (53.000.000 Scroaa. tvii a v-. TT.f.n n 18S4. 23 T9©dxujfaa.le. Pel Til čtei ica.p3.taJ. In. rezerv« 852,000.000 5cxoaa_ t 8 kurziuh notic. Spravljanje in oskrbovanje (depots) ter zastavljanje vrednostnih papirjev. Ii lastnem zapiranju strank. Brezplačna revizija žrebamn vreanostnm papirjev, rromese k vsem — • Ustmena ln pismena pojasnfla in sveti o vseh v bančno atroko spadajočih transakcij vsak čas brezplačno.