PO SLEDEH VAŠIH PISEM Vzor dogovarjanja med prevozniki in krajani Iz predela Polhovega Gradca in Črnega vrha je bilo v zadnjem času slišati vse več pripomb na račun avtobusnih zvez in prevoza do Ljubljane. Krajani so vedno bolj negodovali in v začetku marca je prišlo s strani KS jezno in odločno pismo, da je treba razmere urediti. Pismo je romalo na občinski izvršni svet, SZDL in še kam, kjer so o njemu razpravljali in tudi začeli iskati rešitev. Kmalu zatem se je skupina kraja-nov s tega predela obrnila na uredništvo našega časopisa in pojasnila svoje nezadovoljstvo. Na objavljeno, v članek oblikovano nezado-voljstvo, smo želeli dobiti odgovof od SOZD SAP - Viator, ki vzdržuje zveze na tem področ-ju. V takšnih primerih je običajno tišina in le poredko pride odgovor, vendar vedno vzvišen. Očitno pa v SAP pri raedkrajevnem potniškem prometu razmišljajo drugače kot »običajno«. Namesto molka, ali vzvišenega odgovora, so v delovni organizaciji SAP TOZD Medkrajevni potniški promet predlagali sestanek vseh priza-detih na razgovor. Enkratno preseoečenje in enkratna poteza, ki bo, videti je vsaj tako, pri-nesla konkretne rezultate, ki bodo rešili pro-blem v obojestransko korist. Na urednišfvu Naše kotnune so se zbrali pred-stavniki KS Polhov Gradec: Pavle Setničar, Jan-ko Dolinar, Rajko Kozjek, Tončka Trnovec in predstavniki KS Črni vrh: Jože Setnikar, Alojz Jereb, Simona Maček ter predstavnika SAP-Viator: Borut Lipovec in Anton Pavlič in pred-stavnik IS SOb Marjan Kermavner. Ugotovitve krajanov so predvsem v tem, da je avtobusov premalo, da so obstoječi zato prepol-ni, da je pogostokrat vožnja preredka in da so avtobusi slabi. Zaradi vsega tega ostajajo potni-ki na postajah, zamujajo službo, postajajo po Ljubljani čakajoč na začetek službe, ali odhod avtobusa tudi po več ur, itd. Krajevna skupnost Polhov Gradec je v svojem dopisu predlagala tudi povsem konkretne spremembe voznega reda. \ ¦ Mišljenje krajanov Jože Setnikar: S Črnega vrha imamo avtobus trikrat dnevno: pet pred peto zjutraj, ob pol petih popoldne in okoli pol devetih zvečer. Ju-tranji avtobus je izredno poln, za dijake povsem neustrezen. Dijaki morajo od doma pred četrto zjutraj, šolo pa imajo ob osmih. Kako naj potem obdržimo mlade doma, kar je z vseh strani potrjen družbeni interes. Tu je treba nekaj na-rediti! Ne pozna se to le pri uspehu v šoli, ampak tudi pri tem, da ljudje bežijo. V zadnjih letih se je število dijakov, ki se vozijo, izredno povečalo (takšnih je menda 174), sedežev v avtobusih pa ni nič več, kot pred leti. OpoJdan-ski avtobus iz Ljubljane bi lahko vozil do Črne-ga vrha, saj je osem kilometrov pešačenja za marsikoga veliko, za starejše pa sploh nemogoč napor.« Pavle Setničar: »Iz Polhovega Gradca dalje se pelješ kot živina. Razporeditev avtobusov ni ustrezna. Trije peljejo naenkrat, potem pa od sedme zjutraj do 12. ure ni nobenega. Avtobus, ki prihaja iz Šentjošta, sploh ne vzame naših potnikov. Tudi naš avtobus je prepoln, vendar ima voznik srce in le ustavi. Tu gre že za usmi-ljenje do ljudi, ne pa več za prevoz. To ni sprejemljivo! Za naš nerazvit predel bi moralo biti več posluha!« Tončka Tmovec: »Verjamem, da so avtobusi registrirani za 110 ljudi, vendar je v njih le 50 sedežev. Mislim, da se večkrat pelje precej več kot 110 ljudi in iz lastnih izkušenj vem, da je prevoz grozen. Pozimi je na začetnih postajah ledeno mrzlo, ker gretje ne deluje.« Rajko Kozjek: »Od sredine leta 1975 nas ni nihče vprašal kakšen naj bi bil vozni red. Kaj mislijo v SAP-Viator!« Simona Maček: »Urediti bi bilo treba tudi vprašanje čakalnic« Janko Doiinar: »Vozni redi so bili, pa jih ni več. Vse temelji sedaj na ustnem izročilu.« Kaj mislijo v SAP Anton Pavlič iz SAP-Viator: »Najprej mo-ram pojasniti, da smo mi pri organiziranju pre-voza povsem vezani na ekonomski račun, tako kot npr. Tobačna tovarna. Nas ne dotirajo, kot mestni potniški promet, ali železnico. Pri tem, ko moramo živeti sami od sebe, pod lastno ceno 15 din po kilometm ne moremo. To ni le naš problem in ne le pri vas. Mislim, da je interes družbe kot celote, da Ijudje ostanejo tudi na podeželju, vendar mi z izgubo ne moremo po-slovati. Težnja v naši družbi je celo ukinjati linije in smo tako mi med dvema ognjema. V Šiški so ocenili, da je avtobus do Katarine nuj-nost in mi vozimo, vendar ražliko, ki je do naše cene, krije občinska skupščina Šiška. Tu igramo z odprtimi kartami. Zaslužimo nič, le vzdržuje- mo zvezo na ravni pokrivanja stroškov. To smo pripravljeni narediti tudi na Viču. Če je za področje Polhograjskih Dolomitov interes obči-ne, potem bomo naredili izračun in če bo kdo pokrival razliko, bomo vozili. Ponekod nam potniki ponujajo višjo ceno vozovnice, le da bi vozili, pa ne smemo. V Šiški je za avtobus razlika okoli 40 tisočakov mesečno.« Bonit Lipovec iz SAP-Viator: »Vozni red lahko spremenimo v skladu z željami krajanov. Krajani naj sami naredijo razpored za sedanje štiri avtobuse intista dva, ki peljeta do Žirovni-ka. Glavni problem je sedaj ob torkih in četrt-kih. Za te dni bi na našem področju rabili 15 dodatnih avtobusov, ki bi vozili tedensko 200 km. Tega si finančno jasno ne moremo privošči-ti, saj je vozilo rentabilno šele pri 250 km na dan. Rešitev bi bil stopničast delovni čas. Sedaj ima že nekaj ljudi drugačen začetek delovnega časa in to povzroča njim velike težave. Če bi to uredili vsesplošno, bi bila to rešitev. Sedaj rabi-mo ob konicah ogromno vozil, ki sicer stojijo. Z vašega področja je 456 mesečnih vozovnic, koli-ko pa je še drugih potnikov, bi morali pregledati statistiko, ki jo imamo.« Pišite nam, če niste zadovoljni Anton Pavlič: »Čakalnice trenutno ne načr-tujemo. Vozne rede bomo postavili. Izredno težko jih je dobiti in dragi so. Vozni red je že bil v Polhovem Gradcu, vendar so ga razbili. Ver-jetno je imel avtobus zamudo in potnik je bil besen, pa je razbil tablo.« Borut Lipovec: »Če imajo potniki kakšne pritožbe, naj jih nam takoj pošljejo, da bomo lahko ukrepali. Avtobusi niso stari. So pa takš-ni, kot so, torej kakršne lahko dobimo. Mi sami vemo, da niso dobri. Ogrevanje je slabo že zaradi tovarniške hibe. Zadovoljni moramo biti, da jih sploh dobimo, saj nam jih je dobavitelj TAM odpovedal polovico naročenih.« Na sestanku so se dogovorili, da bodo v kra-jevnih skupnostih naredili pregled števila potni-kov in zbrali želje. To bodo formulirano v pred-log voznega reda dostavili SAP-Viatorju in v dveh tednih po tem, se bodo z izračuni rentabil-nosti in drugimi podatki ponovno vsedli za mizo predstavniki krajevnih skupnosti in prevoznika ter občinske skupščine. Predstavnik izvršnega sveta Marjan Kermavner je obljubil pomoč ob-činske skupščine pri reševanju tega vprašanja. " Če bo dosežen sporazum, bo mogoče novi vozni red uveljaviti z novim šolskim letom. Hi-treje to ne gre, ker mora prevoznik dobiti po zakonu soglasje za vozni red od vseh slovenskih prevoznikov, tudi npr. od ptujskega prometa, čeprav njihov avtobus sploh ne vozi niti v Ljub-ljano, kaj šele na Črni vrh. Medkrajevni promet je pastorek Ob tem problemu so odprli udeleženci še širši problem: vprašanje statusa medkrajevnega pot-niškega prometa. Mestna skupščina Ljubljana se ni še nikoli pozanimala za medkrajevni potni-ški promet. Rešuje le ves čas mestni promet in zato se povsod potegujejo za mestne linije. Mestna vozovnica namreč velja pol manj kot medkrajevna vozovnica. Mestni promet je doti-ran, medkrajevni ne. Enako kot z medkrajev-nim pa se z mestnim avtobusom vozijo ljudje na delovno mesto. Še lažje se bo pripeljal tisti z Viča s kolesom do Ježice, kot pa s Črnega vrha v Ljubljano.' Kljub temn pa je raestni promet deležen vse pozornosti in družbene skrbi, med-krajevni pa nič. Ljudje iz okolice Ljubljane delajo in ustvarjajo v mestu in tudi iz svojega žepa preko dotacij plačujejo cenejši prevoz me-ščanom, sami pa sebi dražjega. Vsekakor pa se je takšen način razreševanja problemov za kakršnega so se odločili s sestan-kom SAP-Viator in KS Polhov Gradec in Črni vrh na pobudo našega uredništva izkazal kot zelo uspešen in je lahko vzorec za drugod. Po-sluh prevoznika SAP-Viator za potrebe kraja-nov je takšen kot naj bi bil v vsaketn primeru, pa žal ni, saj je doslej SAP-Viator TOZD Med-krajevni potniški promet le pozitivna izjeraa. MILOVAN DIMITRIČ