K R t) N I K A ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO JANKO JARC - SESTDEStLEtNTK Ob zatonu minulega leta — 25. decembra 1963 — je v Novem mestu praznoval šest- desetletnico rojstva ravnatelj Dolenjskega muzeja Janko Jarc. Življenjskega jubileja tega razgledanega proučevalca domače pre- teklosti vse je spomnilo naše časopisje, pa je prav, da o njem spregovorimo tudi v Kroni- ki, saj šteje ta Jarca med svoje sodelavce, hkrati pa je bil sam kot zastopnik Dolenj- ske tudi član uredniškega odbora predvojne Kronike slovenskih mest. V tista leta pa se- gajo tudi začetki Jarčevega raziskovanja zgodovinske podobe njegove ožje domovine — Dolenjske in Bele krajine. Jubilant se je namreč rodil v Črnomlju, obiskoval osnovno šolo v Beli krajini (Gra- dac in Črnomelj) in na Dolenjskem (Žužem- berk in Kostanjevica), dovršil gimnazijo v Novem mestu in nato študiral zgodovino na univerzi v Ljubljani in Pragi. Široka raz- gledanost in hkrati navezanost na ožjo do- movino sta ga spremljala tudi na njegovih službenih mestih v Murski Soboti, Novem mestu in Ptuju, kjer ga je aprila 1941 za- tekla druga svetovna vojna. V desetletje pred to vojno segajo tudi prve Jarčeve zgodovinske razprave; po prouče-^ vanju arhivov, zapiskov in takratnega ča- sopisja je objavil leta 1935 in 1936 v pred- vojni Kroniki zajetni razpravi o narodnem prebujenju Novega mesta ob njegovi pet- stoletnici (1865). V naslednjem letniku Kro- nike je pisal o novomeškem arhivu, leta 1938 pa je objavil in podrobno komentiral zani- miv rokopis Franca Antona pl. Brecker- felda, ki je proti koncu XVIII. stoletja živel na Starem gradu pri Novem mestu. Ko je leta 1936 novomeško gasilsko društvo praz- novalo šestdesetletnico svojega obstoja, se je Jarcu ponudila priložnost, da je segel preko ozkega jubilejnega okvira in v prikupni knjižici poleg historiata društva podal zgo- ščeno zgodovinsko podobo dolenjske metro- pole (Novo mesto in njegova prostovoljna gasilska četa, 1936). Čeprav odmaknjen iz Novega mesta je Jarc s tankim posluhom spremljal vsa kul- turna prizadevanja mesta ob Krki; ko je tu vznikla misel o osnovanju muzejskega dru- štva, ki naj pripravi vse potrebno za usita- novitev lokalnega muzeja, najdemo Jarca med pobudniki te lepe zamisli in leta 1940 med ustanovitelji muzejskega društva v No- vem mestu. Na ustanovnem občnem zboru, ki so se ga udeležili tudi vodilni predstav- niki slovenske zgodovinske znanosti in mu- zejstva — dr. Milko Kos, dr. Josip Mal in drugi — je predaval o podobi Novega mesta v XIX. stoletju. Predavanje bi moralo iziiti leta 1941 v 2. številki Kronike slovenskih mest, pa so vojni dogodki natis preprečili. Že postavljeni stavek je bil kasneje v tiskar- ni uničen, rokopis sam pa izgubljen. Druga .gvetovna vojna je započeto delo za novi muzej pretrgala, profesor Jarc pa je bil v juliju 1942 aretiran in po dvomeseč- nem zaporu prepeljan v koncentracijsko ta- borišče v Monigo in nato v Gonars. Po zlomu Italije je odšel v partizane, kjer mu je bila prva skrb, da je v sodelovanju z Ivom Pir- kovičem, ki je že takrat opozarjal najvišje politične forume in glavni štab, da je po^ trebno zbirati sovražno arhivsko gradivo, zbral in spravil na varno številne italijanske arhive, ki so potem, dasiravno jih je dokaj propadlo v oktobrski nemški ofenzivi, po- stali temelj za podrobno proučevanje oku- patorjeve dejavnosti pri nas. Ko je Jarc ka- sneje prišel na osvobojeno ozemlje v Belo krajino, je svoje delo pri zbiranju in ureje- vanju okupatorskih in partizanskih arliivalij nadaljeval v okviru Znanstvenega inštituta pri predsedstvu SNOS, nato pa kot arhivar inštituta na Bazi 80. Arhivarsko delo je opravljal tudi po osvoboditvi v ljubljanskem 76 ČASOPIS ZA SLOVENSKO K 1! A J E V .\ O ZGODOVINO KRONIKA Inštitutu narodne osvobotlitve vse do maju 1951, ko je bil imenovan za ravnatelja novo ustanovljenega Dolenjskega muzeja v No- vem mestu. Ob zbiranju in urejevanju partizanskili in okupatorskih arhivov pa je Jarc pričel objavljati v dnevnem in revialnem časopisju ter zbornikih številne zapiske, članke in razprave o sovražni in partizanski dejav- nosti. Teh objav je samo v Škerlovi knjigi Petnajst let bibliografije o narodnoosvobo- dilnem boju Slovencev, ki zajema obdobje od 1945. do 1959. leta, navedenih 58 (všteti moramo tudi deli, ki sta objavljeni pod Jar- čevim psevdonimom Janez Hudnik!), pri- družil pa jim je v zadnjih letih še nove. Čeprav v svojih delih ponekod posega v vso Slovenijo, je vendar Jarčevo glavno zani- manje tega časa usmerjeno na partizansko Dolenjsko in Belo krajino. Naj tu omenimo samo tehtno razpravo Bela krajina v uporu, ki je izšla v prvem letniku povojne Kronike, v zadnjem času pa odlomek iz obširnega, temeljito zasnovanega dela Partizanski Rog, ki bo v kratkem izšlo kot samostojna pu- blikacija. Ce je Jarc v povojnih letih znova uspeš- no zastavil pero kot historik, se je prav tako j z Tispchoiu uveljavil na področju, ki ga je i pričel obdelovati že leta 1940, to je v muzej- ^ ski in spomeniškovarstveni dejavnosti. Ko j se je leta 1951 vrnil v Novo mesto in pre- ■ vzel vodstvo Dolenjskega muzeja, je nova ; ustanova v nekaj letih polno zaživela. Hkra- ; ti je z razgledanostjo, znanjem in prefinje- : nim okusom sodeloval pri reševanju števil- : uili spomeniškovarstvenih problemov, ki so ] se odpirali pri obnovi bombardiranega No- I vega mesta, porušenih dolenjskih gradov,' pri ureditvi naselij, zaščiti arheoloških, et- j nografskih in prirodnih spomenikov in pod- [ ročij, pri izdelavi urbanističnih načrtov, re- ; sevanju in ureditvi lokalnih arhivov, pri ] postavljanju partizanskih spominskih obe- ležij itd. Poleg tega je bil urednik Dolenj- ske muzejske knjižnice, v kateri je z uvo- dom in podrobnim komentarjem objavil; Westrove Novomeške spomine, bil je član j raznih svetov, komisij, upravnih odborov ; itd. Skratka: juliilantovo vsestransko delo, : za katerega sta značilna temeljita strokovna : razgledanost in izbrušen estetski okus, se je 1 v novem okolju bogato razmahnilo in dalo ] vrsto lepih sadov. Zato želimo Janku Jarcu,' da bi svojim dosedanjim uspehom v prihod- j njih letih pridružil Se nove! jože Dular I 77