s NAMKA ZA SATURNUS — umetniška slika Vietnamke Le-vSxe***0m našemu kolektivu. Spredaj: tov. Rupenova in s osek Luka ob izročitvi darila in nagovoru. Solidarnost naših mater in žena s trpečimi ženami in otroki v Vietnamu V začetku leta smo se na prošnjo jugoslovanskega in slovenskega koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam imperialistične agresije v Vietnamu brez pomišljanja odzvali. Potrebno količino iitografiranih konzervnih doz smo izdelali brezplačno v željenem roku z zavestjo, da pomagamo ljudstvu, ki trpi strahote vojne, kakršne smo občutili že tudi sami. 19. julija je biila v novem delu obrata Zalog skromna slovesnost, kjer je članica jugoslovansltega koordinacijskega odlbora Mara Rupena izročila našemu kolektivu umetniško sliko vietnamske partizanke kot zahvalno darilo za našo pomoč od vietnamskega ljudstva. »Zelo sem ponosna, da sem predstavnica jugoslovanskega koordinacijskega odlbora za pomoč vietnamskemu ljudstvu pred meseci na zasedanju Mednarodnega komiteja solidarnosti z bojem vietnamskega ljudstva, med drugim prisotnim lahko sporočila, da ste vi, delavke in delavci, v Saturnusu brezplačno izdelali pločevinasto embalažo za poslano hrano kot pomoč. Povedala sem tudi, da je vaš delovni kolektiv nosilec predvojnih revolucionarnih tradicij, ki so zlasti med NOB in tudi v povojni izgradnji prišle do izraza. To, da se je Saturnus, v katerem je zaposlenih dve tretjini žena, prvi pri nas odločil za to humano akcijo pomoči, dokazuje, posebno simboliko: solidarnost naših mater in žena s trpečimi ženami in otroki v Vietnamu. Zastopnici DR Vietnama in južnovietnamske osvobodilne fronte sta mi takrat s solzami v očeh izrazili svojo zahtevo in izročili umetniško sliko vietnamske partizanke s prošnjo, naj jo ponesem vašemu delovnemu kolektivu. Nanjo so napisale posebno posvetilo za vas,« je dejala tov. Mara Rupena na tej skromni slovesnosti v Zalogu. Prisostvovala sla tudi predsednik slovenskega koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam imperializma Franc Leskovšeik-Luka in član predsedstva ZZB NOV Slovenije Stane Runfco. To variš Leskovšek je v kratkem govoru prisotnim orisal herojski boj vietnamskega ljudstva v teh dolgih letih vojne in ostro obsodil ameriško zavlačevanje pogajanj v Parizu, Sliko je sprejel in se v imenu kolektiva zahvalil predsednik sindikata tov. Miloš Mikolič, nato pa prebral protestno resolucijo ameriški delegaciji in pozdravno brzojavko z izrazi občudovanja in spoštovanja za herojstvo iv neenakem ‘boju delegaciji DR Vietnama (Pariš, 8. Ave-nue Du General Lederc, 94. Choisy — Le Roi). Zahvalno pismo vietnamskima predstavnicama pa smo poslali neposredno. Slika je teden dni visela v jedilnici obrata Zalog, sedaj pa je nameščena v konferenčni sobi. kjer je varno shranjena in obenem na ogled gostom kot ponos kolektiva na sklenjeno vez z vietnamskimi borkami in borca. odlomki iz GOVORA tovariša tita na 6- KONGRESU zsj Zakaj trpi samo delavec? Eden izmed razlogov, ki Povzročajo nezadovoljstvo, Oe tudi velik razpon v plato. V mnogih tovarnah je imela recimo administracija stalne plače ne glede na °!i tovarna posluje ren-tabUno ali ne. Ce je neren- tabilna, trpi samo delavec, ker dobiva manj, dobi 80 ali 70 odstotkov od svoje plače. Potemtakem je odgovoren za rentabilnost ali nercntabilnost samo delavski razred, samo proizvajalci. Želel bi, da se tudi administracija vključi v to. Pa so se ušteli... Vzemimo nadalje neupravičeno bogatenje. Tovariši in tovarišice, tega je v naši državi toliko, da se človek kratko malo vpraša: mar smo se zato borili vse življenje, da morajo eni stiskati z denarjem, da bi se mogli preživeti, medtem ko sl drugi na razne nepoštene načine kopičijo sredstva, kupujejo hiše, nekateri so celo nameravali graditi tovarno. Pa so se ušteli. O honorarnem delu Prepovedati moramo tudi honorarno delo. Poslušajte, tovariši in tovarišice, to se je tako -razširilo pri nas, da so ljudje, ki imajo zagotovljena delovna mesta, niso slabo plačani, vendar delajo honorarno in zaslužijo honorarno več kot na svojem delovnem mestu. Vendar takšni ljudje na svojem delovnem mestu ne delajo toliko, kolikor bi lahko, če ne bi honorarno delali. Bolje je, da se jim povečajo plače, kot pa to da odvzamejo delo drugim. Tisoči in tisoči naših mladih intelektualcev, ki so končali šolanje, se lahko zaposli na ta način. Naši rezultati Za nami je prvo polletje in običaj je, da ob takšnih trenutkih naredimo pregled našega dela, naših rezultatov in naših slabosti ter na podlagi tega naredimo zaključke, kako moramo poslovati v bodoče, da si bomo rezali večji in boljši kos kruha kot do sedaj. Morda bo res ta članek vseboval gledanja in razlago posameznih poslovnih dogodkov v prvem polletju s stališča komercialne službe oziroma tako »kakor prija komercialni službi, da pretekla dogajanja prikaže«, vsekakor pa bo njegov osnovni motiv boljše delo nas vseh v bodoče. Vsi smo pač samo ljudje in zato vsaka razlaga ali poročilo vsebuje tudi nekaj subjektivnega pa morda celo nekaj olepševanja. Mar je od nas kdo drugačen in se lahko pohvali, da je povsem objektiven in da nikdar noče morda celo nehote olepšati svojega dela? Zato se v naprej opravičujem, kolikor subjektivni elementi ne bodo odpadli, skušal pa bom biti čimbolj objektiven, kar mi bo še predvsem omogočilo dejstvo, da bo pričujoči članek povzetek poslovnega poročila komercialnega sektorja za prvo polletje, kot rezultat skupnih stališč vseh referatov komercialne službe. leto — prvo polletje 1965 1966 1967 1968 Indeks 1965 = 100 100,0 85.0 95.1 119,0 Kljub zelo zaostrenim pogojem pri prodaji v pogledu kakovosti, količine, dobavnih rakoiv in prodajnih cen ter ob relativno zmanjšanem povpraševanju po kovinski embalaži, je prodaja v prvem polletju potekala še vedno zadovoljivo, tako da bi ji lahko dali oceno »dobro«. V nadaljevanju bodo vsi rezultati navedeni le v indeksih, torej tako da nam bodo neki rezultati v določenem preteklem obdobju predstavljali 100, dosežene v letošnjem letu pa bomo primerjali z njimi, tako da bodo takrat, kadar so boljši, prikazani s številko nad 100 oziroma pod 100, kadar so slabši. Takšna poenostavitev je potrebna zaradi zunanjih faktorjev je pa tudi za preglednost bolj enostavna. Da bi nam bili rezultati prodaje bolj razumljivi bomo za primerjavo uporabili leto 1967 in nato leto 1966 vedno seveda samo podatke prvega polletja. Primerjava fakturirane realizacije v posameznih letih nam daje za celotno podjetje na- slednjo sliko: || Vrsta prodaje || Avloelektrika 125,2 140,0 Konzervne doze 99,7 140,7 Ostala embalaža od tega: 81,0 74,3 široka potrošnja 81,5 25,1 ostala embalaža 89,9 98,2 pokrovi 70,5 101,8 ploščice 53,1 48,1 Izvoz 76,1 53,5 SKUPAJ podjetje 98,5 108,3 Gledano kot celota je prodaja torej za 1,5% manjša kot leta 1967 vendar še vedno za 8,3 % večja kot leta 1966. Glede na to, da so naše zmogljivosti v letošnjem letu v bistvu še neizpremen j ene oziroma se niso povečale, bi bili z rezultatom kot poprečjem še lahko zadovoljni, kljub temu pa smatramo, da bi lahko bila prodaja letos vsaj nekoliko višja tudi v odnosu na leto 1967. žal pa pregled posameznih vej proizvodnje ni tako zadovoljiv in bo nadaljevanje pokazalo vsaj glavne momente, ki so na to vplivali, dasiravno vseh komponent, ki vplivajo na naše rezultate zaradi pomanjkanja prostora ne bomo mogli v tem članku analizirati. Vedeti pa moramo, da na vsak rezultat vpliva nešteto vzrokov in prav zato tudi zaradi njihove relativnosti ne moremo vseh spoznati, še manj pa v takšnem članku obdelati. Prodaja izdelkov obrata tehničnih predmetov je v primerjavi z letom 1967 in 1966 potekala izredno dobro. Vsekakor je treba delo obrata in prodaje v tem pogledu pohvaliti, vendar moramo istočasno tudi skušati ugotoviti ali je takšen rezultat samo posledica našega dobrega dela ali pa morda tudi nekaterih drugih činiteljev. Zaradi tega bomo prodajo izdelkov obrata tehničnih predmetov primerjali v zadnjih štirih letih oziroma od leta 1965 dalje, ko je začela veljati gospodarska reforma. Ti podatki nam kažejo naslednje: Podatki kažejo, da smo pri prodaji izdelkov obrata tehničnih predmetov pravzaprav šele v letošnjem letu dosegli oziroma presegli višino prodaje, kot je bila pred gospodarsko reformo. Na takšno gibanje prodaje so vsekakor vplivali v posameznih letih uvozni režimi, saj velja za te artikle v letošnjem letu približno enak uvozni režim, kot je bil pred gospodarsko reformo, med tem časom pa je bil uvoz teh izdelkov popolnoma sproščen in so zunanji dobavitelji prosto osvajali naše tržišče pod vsakim pogojem in po vsakih cenah. Zato porast 19 % napram letu 1965 dejansko odraža v glavnem le normalen porast potreb po teh izdelkih v tem obdobju, morda je celo prodaja nekoliko pod tem povečanjem potreb, saj avtomobilizem pri pose|)nost nove linije v Zalogu je magnetni trak, na katerega nas raste hitreje kot 5 /o let- se konscrve »prilepijo«. Pri traku je Titan Vera. no. Prodaja za industrijo je po tem pa po možnosti dosega-pogodbah potekala dokaj ti čimvečji poslovni rezultat, normalno m ni bulo večjih urgenc. Znatno pa je pora- Glede na sedanje stanje s tla prodaja trgovini, saj zna- -smatramo, da naši prodajni ša delež trgovine v skupni P08°ii odgovarjajo in da jih prodaji kar 50,9%. Seveda pa n* treba spreminjati, razen je tako povečana prodaja dopolniti s stimulacijo za trgovini s tem, da se trgo- enkratno naročilo, kar pa bi vina veže pogodbeno .aimo Prišlo v poštev v letu 1969. na skupno vrednost odvzema, ^ato bo moralo tehnično otežkočala redno dobavo tr- vodstvo obrata pripraviti po-govini, tako da simo bili v trebne materiale, ki bodo dobavah dokaj nesolidni. In- om°SOČah določitev etlemen-dustrija kot trgovina si v tov stmulacye na takšne današnjih časih ne delata osnove, ki bodo potem do večjih zalog, zato naročata J.ansko ™cle ^ rezultat zm-le tiste količine, ki jih tre- zanje Proizvodnih stroškov, nutno potrebujeta. Poleg to Prodaja konzervnih doz je ga pa ni pričakovati, da bi v pnvem polletju (potekala se trgovina s pogodbami tu- glede na v bistvu nepoveča-di kakorkoli bolj zavezala za ne zmogljivosti obrata Zalog odvzem po specifikacijah, saj — tiskarna zadovoljivo, ven-se še celo na znesek odvze- dar pa ne moremo biti zado-ma zelo nerada veže voljni s potekom dobav. Prijel j ub večjim ugodnostim pri merjava fakturirane realiza-rabatih, ki jih ima v teh cije oziroma prodaje v od- mo morali napraviti zaloge dovolj ili potrebe tržišča in povečali tovrstno prodajo predvsem trgovini, kar je za našo poslovno uspešnost še kako odlučujoče. Kljub omejenemu uvozu nosu na prejšnja leta nam pokaže naslednje: mesec Indeks Indeks prodaje 1968:1967 1968:1966 januar 157,9 129,1 februar 110,1 183,6 marec 50,6 97,7 april 73,0 98,4 maj 133,6 200,0 junij 120,1 142,4 SKUPAJ 99,7 140,7 no pojavlja znaten uvoz predvsem na področjih, kjer ima- Iz navedenih podatkov . SJSriST^STSS eftggf’4 stva. Razumljivo je, da uvoz ? ga cna^° z izredno nizkimi cenami tu- 0%0/ ... c u Ozarama za di vpliva na našo prodajo, £££ p° neto vredno naša nepravočasna dobava pa .'P J ' .Ce upoštevamo povzroča vedno nove želje ** JV °b™LU Za" 1 ,7 i. . , • . h>g od skupnih nežnih pro- po uvozu Zaradi tega bo nuj- izvodnih ^ v p^em ^et. no, da dokončno prekinemo ju Mo fcoriščeno le 74,8% s staro miselnostjo in se vsi oziroma da ni bilo iakorišče-sprijaznimo z dejstvom, da no 25,2% ur, od tega pa za-proizvodnja dela za tržišče in radi pomanjkanja naročil le da je njena prvenstvena na- 4,4%, potem lahko trdimo, loga zadovoljitev trga, prida bi se prodaja v prvem Spretne roke dijakinj, ki so zaposlene čez počitnice prav pridejo pri novi liniji, kjer je z zavijanjem dovolj dela. polletju, če bi odpravili vsaj polovico neizkoriščenih ur povečala tudi za 15%, saj so naročila bila in smo z njimi kasniili ali pa smo jih morali odklanjati. Ta izpad proizvodnje pa se ne odraža samo v manjšem prometu, marveč v večini primerov v zamudil dobavnih rokov, odklanjanju naročil, kar bo po vsej verjetnosti imelo dale-kosežne posledice, kot pa je samo izračun izpada proizvodnje. Zaradi zamujenih dobavnih rokov smo mnogokrat reševali situacijo v izogib še večjim stroškom, s kamionskimi prevozi, tii pa so 100% dražji od železniških ter so tako močno zviševali našo proizvodne stroške, kar ima svoj odraz v zmanjšanem dohodku podjetja. Prav zaradi teh momentov v drugo polletje stopamo najmanj z zaostankom polovico mesečne proizvodnje na vseh linijah. Prodaja konzervnih doz se je v prvem polletju vršila v glavnem na podlagi splošnih pogodb in le v parih primerih so bila realizirana tako-zvana enkratna naročila. Na vso prodajo po pogodbah smo v računih priznavali rabat določen po skali z ozirom na vrednost sklenjene pogodbe. Poprečni rabat ie bil za 100% večji glede na promet kot isti rabat v lanskem letu, dočim je bil rfr bat na količino enak lanskemu letu. Ker je realizacija izražena v neto cenah, povečani rabati v letu 1968 pa vplivajo tudi. na nižjo vrednost prodaje. Količinska prodaja je bila letos v prvem polletju znatno večja od lanske, vendar pa se je bistveno spremenil asortiment, kat prav tako vpliva na znižanj6 prometa. V prvem polletju tega leta smo dosegli rekordno število reklamacij na račun kvalite-(nadalj. na 3. str.) (nadalj. z 2. str.) te. Rrj. tem ne želimo ome-njaiti reklamacij na račun 5 kg doz iz leta 1967, marveč samo proizvodnjo ileta 1968. Reklamacije so se nanašale na slabo izdelavo doz, ‘“tjcenje litografije, nehenme-tičnost, pokanje po vzdolžnem šivu itd. Sprašujemo se jn to delajo tuidi naši kupci, kje so vzroki za tako številne prepuste ob do, sedaj znani kakovosti izdelkov Saturnusa. Praiv gotovo je zato nešteto vzrokov, želeti pa bi tlo, da v drugem polletju etošnjega leta te pomanj-‘Jivosti odpravimo, ker bomo, edino tako lahko ohrani-Prextnost, ki nam jo je do S0daj dajaila naiša kakovost. Prehod na pogodbe, ki da-J^jo kupcem možnost, da v ^ u *968 nabavijo konzervne «ze takrat, kadar jih potre-Ujejo, dočlm so v letu 1967 torali 30% količin nabaviti Predsezoni, vpliva na pro-aj° v posameznih mesecih se zmanjšanje pnvenstve-rl,>i °^ra^a v mesecu marcu, rftef tudi v aprilu. No, če ava meseca primerjamo z 7 m 1966 in če upoštevamo ^ toje, pa vidimo, da sta a dva meseca normalna v Pmdaji, dočim se je vse osta-e mesece povečala, (kar ka-e Znatno intenzifikacijo ko-1 enia zmogljivosti tudi v Januarju in februarju kot ‘Plčno nesezonskih mesecih, matramo, da je takšno gibajo Pozitivno in da je se-an,ja prodajna politika pra-Una ter nam bo v letu 1969, ° “»do vse zmogljivosti v ^a-logu normalno obratovale, ‘ jala v odnosu na koniku-nco vsekakor določene Prednosti. Ne glede na vsa navedena a ne skn,? • ““Ocenjevati in i Ser ,rr»»" Premncfi tQ lko zadovol gowStlla ta prepreka. 1 datti Pa to Potrjujejo n-v ° proizvedenih kc z komadih : tih - Ooz v posamezni! letu jg ^tnemo, «n Proizvedi' I PrVem P°U mdcks1‘ onzervnih d« tih n ,100, le Kihanje pc t‘h naslednje: ze. Odklonjena naročila oziroma neizvršene količine samo treh skupin izdelkov bi namreč lahko povečale prodajo za 15%, kar bi predstavljalo tudi naipram letu 1967 v celoti povečanje prodaje. Na drugi strani pa je naročil za štirioglate izdelke vedno manj, ker so se kupci v mnogih primerih preusmerili na 'plastično embalažo, poleg tega pa smo s 4-oglati-mi izdelki občutno nekonkurenčni v cenah, tako da bi eventualno znižanje cen moralo biti izredno veliko ter bi moralo povzročiti večkratno povečanje prodaje. To pa smatramo za nemogoče, če ocenimo kakšne so potrebe po teh izdelkih v Jugoslaviji. Glede na obstoječa dejstva je hitro prilagajanje novim potrebam po asortimentu nujno in bi tako izpade pri 4-oglatem oddelku lahko na- ugotavljamo, da prodaja novih izdelkov poteka bolje kot starih in bo treba predvsem poživitvi izdelkov in litografije v bodoče posvetiti posebno skrb. Slaba stran prodaje je pomanjkanje enostavnega kataloga izdelkov široke potrošnje, kar bi vsekakor morali reševati hitreje kot smo do sedaj navajeni. Prodajna služba bo na tem področju morala poglobiti svoje delo,, ker v nasprotnem enostavno ne bo opravičila svojega obstoja. Prodaja alupo pokrovov poteka normalno in lahko pričakujemo celo nekoliko večjo prodajo, kot je bila v letu 1967. Prodaja sapo pokrovov pa je bolj problematična, ker zaradi ozkega grla v proizvodnji tiskarne ne moremo zagotoviti kupcem teh pokrovov z njihovo firmo, ampak samo z univerzalno v glavnem lahko v določenem času rešili. Glavni vzroki zaostajanja te prodaje so: a) kupci zahtevajo vse krajše dobavne roke in sicer celo 3—7 dni, ki jih po sedanjih pogojih skorajda ne moremo sprejeti in smo zato morali takšna naročila odklanjati; b) mnogo naročnikov se je preusmerilo na cenejšo izvedbo in sicer na samolep-Ijive ploščice na aiu-foliji, 'kar pa mi še nismo rešili, kljub temu, da smo si to nalogo postavili. Prehod na tovrstne ploščice je opaziti predvsem tam, kjer so ploščice obvezne in niso okrasnega značaja. V tej proizvodnji je postal močan proizvajalec »Novi dani« Beograd poleg nekaterih zasebnikov. c) predvsem glede na sa-molepljive ploščice na alu- Naši izdelki področju začeti voditi sistematsko dolgoročno politiko, ki bi nam v bodoče omogočila tudi večjo osamosvojitev v pogledu uvoza. Izvozno — uvozni odelok naj bi zato v prihodiyih mesecih sestavil program osvajanja zunanjih trgov in ga predložil delavskemu svetu v razpravo in odobritev. Kot lahko ugotavljamo, je danes sama nabava kot fizični akt dokaj lažja, kot je bila pred leti in prav zato je opaziti neke vrste razvrednotenja te službe, ker pač ob stoja mnenje, da je nabava sedaj zelo enostavna in nezahtevna naloga. Res, da je pri nabavi bilo tudi nekaj spodrsljajev, vendar lahko večino •pripišemo izredno težki finančni situaciji predvsem s (nadalj. na 4. str.) (nadalj. s 3. str.) stalliSča likvidnosti, kar je sicer siplošno jugoslovanski problem. Smatramo, da je to službo oziroma funkcijo nabave modificirati glede na novo situacijo, saj nam ta služba laihko prihrani znatna sredstva. Če vemo, da vrednost materiala v celotnem dohodku predstavlja 53 % do 55 %, bruto osebni dohodki pa v letošnjem letu 21 %, potem nam postane jasno, da bi s 3 % prihrankom pri nabavi materiala zagotovili celotnemu kolektivu enomesečne poprečne dohodke. To dejstvo pa je vsekakor zelo odločujoče in nas mora voditi za tem, da nabavna služba preide iz fizične nabave na ekonomsko racionalno nabavo. Seveda pa je za takšno poslovanje potrebno poenotenje nabave oziroma nabavne funkcije, ki bo sposobna slediti vsem nabavnim akcijam od zbiranja ponudb do plačila računov za dobavljeno blago. Z oziram na novo komercialno politiko, ki jo je delavski svet podjetja odobril koncem lanskega leta smatramo za potrebno, da opozorimo vse zaposlene v podjet ju, predvsem pa strokovne službe in organe samoupravljanja na sprejete obveznosti napram našim kupcem in s tem seveda tudi dolžnosti, ki sledijo iz tega. Predvsem se moramo zavedati, da nas ta politika vedno bolj zavezuje na plansko disciplino, na pravočasne dobave, na kvaliteto izdelkov kakor tudi eks-peditivnost pri dobavnih rokih in količinah, žal moramo ugotoviti, da smo se prav v tem pogledu v odnosu na prejšnja leta poslabšali, a ta padec naše poslovne solidnosti, da ne rečemo nesoldi-nositi, lahko bistveno vpliva na naše poslovanje v letu 1969 in pozneje, kolikor teh slabosti ne bomo v drugem polletju odpraviti. Zavedati se maramo namreč, da bo v letu 1969 imel obrat Zalog znatno povečane zmogljivosti, ki bodo dnevno omogočale skorajda proizvodnjo enega milijona konzervnih doz dnevno. Te količine bomo seveda marali skušati tudi prodati. Piri tako povečani ponudbi pa nam bo poslovna nesolidnost resna ovira. Neuspeh, v tem pogledu bi nas vsekakor postavil pred vprašanje družbene upravičenosti naših investicij v letošnjem letu, za katere smatramo vsi, da so bile nujne in perspektivno neizbežne. Zato smatramo, da morajo strokovne službe in nato or- gani samoupravljanja v drugem polletju dokončno razčistiti, kakšni naj bodo v bodoče naši odnosi do konkurence v kovinski embalaži, kakšni do konkurence v proizvodnji pokrovčkov (kronski, aluvi) in kakšni na podlagi tega do naših kupcev. Prav tako smatramo, da bi strokovne službe morale obdelati oziroma dopolniti stroškovni sistem za leto 1969, sistem direktne stimulacije proizvodnih enot po doseženi ekonomičnosti kot masi njihovega dela ter stimulacijo Skupnih služb na rentabilnost podjetja in obseg poslovanja. S tem v zvezi bi morali tudi izpolniti sistem planiranja proizvodnje, materiala, racionalnosti posameznih ukrepov oziroma poslovnih postopkov in stroškov, določiti sistem predračunov za neproizvodne enote, na podlagi katerih bi se lahko delavski svet odločil za takšne ukrepe, ki bodo naše poslovanje izboljšali in za daljšo dobo perspektivno stabilizirali. Razprava nekaterih članov na delavskem svetu in kratka notica v novem »Biltenu Saturnusa« sta me spodbuditi, da sem se odločil, ta del povzetka po poročilu komercialnega sektorja nekoliko dopolniti z nekaterimi temeljnimi ugotovitvami, za katere smatram, da jih kolektiv mora spoznati predvsem zaradi tega, da se ne bi po nepotrebnem razburjal ob nekaterih obvestilih o »vedno slabšem poslovanju« in s tem podcenjevanje neštetih naporov, ki jih je kolektiv v svojem dosedanjem razvoju in vzponu vložil za dobrobit podjetja. Vsekakor se mi zdi korak naprej izdaja »Biltena«, vendar smatram, da morajo talko tudi v operativnem informacijskem sredstvu pisati o strokovnih stvareh dejansko stanje, ne pa napačne informacije. Tako na primer na drugi strani beremo: »Do leta 1965 smo beležiti izredno hitro rast proizvodnje. Od leta 1965 naprej pa rast proizvodnje ostaja skorajda na isti ravni,« in tako dalje. Da to niso stvarni podatki nam kaže rast fakturirane realizacije, ki je v posameznih letih izražena v indeksih naslednja: Mar to ni dezinformacija kolektiva? Ali res lahko trdimo, da poslujemo enostavno vedno slabše? Mar nas podatki ne prepričajo prav o nasprotnem? Kadar hočemo ocenjevati svoje delo, se moramo nujno pogledati, kako stojimo v družini proizvajalcev kovinske embalaže, ker za vse veljajo isti pogoji poslovanja so razlike vsekakor rezultat dela posameznega kolektiva. Pri tem pa mora- mo tudi vedeti, da smo do reforme cene v glavnem le zviševali, po reformi v letu 1965 pa v glavnem zniževali. V naslednjih podatkih bom prikazal posamezne kategorije poslovnih rezultatov, tako da bomo posamezna podjetja naše grupacije primerjali s poprečjem cele grupacije, ki bo označena s 100 ter bodo vsi najboljši rezultati večji od 100, vsi slabši pa manjši od 100. TUBEFICIO LIGURE V novem obratu TOP-a v Zagrebu, za proizvodnjo aluminijastih pločevink in aerosola, ki se uporablja v kozmetiki, mediicni in v prehrambeni industriji, bo na novo zaposlil 1300 delavcev. V investiciji 5088.000 dolarjev, potrebni za ta obrat sodeluje italijanski partner s 30 % kapitala, celotno tehnologijo in organizacijo za kar je že sklenjena pogodba. Ta moderni obrat v Karestincu Podjetje Neto produkt in amortizacija na delavca Neto osebni dohodki na delavca Skladi na delavca Celotni dohodek na delavca bo začel s proizvodnjo 1. septembra 1969. vrednost proizvodnje bo približno 250 milijonov N din. Sodelovanje z italijansko firmo omogoča še razširitev asortimenta in boljši plasma proizvodov v tri države. Saturnus Ljubljana 131 120 168 107 DODATNI UKREPI ZA Lim Zagreb 74 83 58 77 POVEČANJE MGK Rijeka 74 86 39 93 VARNOSTI VOZNIKOV Proleter Beograd 66 60 81 75 Ameriški nacionalni urad Limprodukt Novi Sad 84 86 40 101 za varnost na cesti je spo- Povprečje grupacije 100 100 100 100 ročil, da ima že pripravlja- •S a .HI 'v E O 3 ^ M a lil i = g E S E E D.'S O g g ž “o « =5 -3-g « o c Saturnus 129 126 139 LIM Zagreb 117 78 116 MGK Rijeka 118 78 72 Proleter Beograd 70 67 82 Limprodukt Novi Sad 50 76 28 terimi naj ibi se povečala varnost v prometu, nekatere druge pa še pripravlja. Izdelali so norme za premične luči na avtomobilih, za si-sitem zapiranja sprednjega Standard, ki se nanaša na nika) in za alarmne naprave, pokrova (motorja ali prtljaž-premične luči, je že postal obvezen, ostala dva pa bosta obvezovala proizvajalce od leta 1970 dalje. Morda bodo ti podatki iz zaključnih računov za leto 1967 prepričati tudi »neverne« in jim pokazali, da se nimamo česa sramovati, da-siraivno vsi smatramo, da lahko dosežemo še več in realna ocena našega sedanjega stanja naj nam bo samo absolutna spodbuda, da bomo na tej poti stopali še z večjimi hotenji in boljšim rezultatom nasproti. Daljša razlaga teh člankov je v tem članku nemogoča, zato naj si 'komentar postavi vsak po svoje. Je da osnovnih pokazateljev ne moremo spremeniti. Prepričani smo, da je treba dosedanje sodelovanje med posameznimi sJužbami nadaljevati in s povečanjem zaupanja še poglobiti. Rezultati in uspehi ne bodo izostali, prav ti pa so in morajo biti vedno naš skupen Cilj in interes. Vse naše delo mora biti v to usmerjeno. Bernard Potočnik j Kaj so stroški poslovanja? Leto prodaje Indeks 1963 polletje = 100 leto Indeks 1965 polletje - 100 leto 1963 100 100 — — 1964 125 136 — — 1965 158 164 100 100 1966 198 215 112 130 1967 218 220 138 138 1968 polletje 215 — 136 — K stroškom poslovanja prištevamo: materialne stroške, amortizacijo, obresti na poslovni sklad, razne prispevke zbornicam, strokovnim združenjem in socialnemu zavarovanju, izdatke za izobraževanje strokovnih kadrov in za financiranje šol, kot tudi druge stroške, ki so predvideni s predpisi in pogoji poslovanja. Med materialne stroške spadajo izdatki za material, režijo, prevozni stroški, to je stroški transporta, usluge drugih podjetij im oseb, obresti na kredite za obratna sredstva, zavarovalne premije, stroški reklame in reprezentance, stroški udeležbe na sejmih, nato stroški investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev, nagrade za delo vajencev itd. V skupino materialnih stroškov spadajo tudi potni stroški im dnevnice za službena potovanja in nadomestila za selitvene stroške zaradi službenih potreb, oziroma za stroške preselitve upokojenih delavcev ali Članov ožje rodbine umrlega delavca, terenski dodatki in nadomestila za ločeno življenje, izdatki za zaščitno obleko in obutev ter izdatki za službene obleke. Nadalje spadajo v to skupino tudi izdatki za močnejšo hrano potapljačev, osebja na ladjah im osebja, ki je zaposleno pri čiščenju komunikacij po vremenskih katastrofah. Tudi izdatki za prevoz delavcev na delo, če presegajo 6 novih dinarjev mesečno, nato nadomestila osebnega dohodka za prvih 30 dni bolezenskega dopusta in avtorski honorarji stalnih in občasnih sodelavcev spadajo med materialne stroške. Poleg navedenih izdatkov spadajo med materialne stroške tudi stroški za električno energijo, plin in vodo. Prav tako tudi odpisane terjatve, nadomestila za škodo, ki je nastala zaradi višje sile (poplava, potres itd.), nato nadomestila nastale škode, ki je ni mogoče pokriti iz rezervnega Sklada, primanjkljaji pri popisu, naknadno ugotovljeni stroški iz prejšnjih let, izgubljene are, kazni za gospodarske prekrške in prestopke, penah, zamudne obresti in podobni izdatki. Predpisi točno določajo, kateri stroški — poleg navedenih — tudi spadajo med materialne izdatke. (Preš servis) V zadnji številki glasila smo pisali o veliki porabi plina v Zalogu. Na sliki sc vidijo plinski rezervoarji, kjer bo vtekočlnjen plin in prizidek, kjer so zgrajene komore za vpllnjanje vtekočinjenega plina, kakršnega v tehnologiji potrebujemo. Konferenca ZK SATURNUSA * V petek, 5. julija je bila v dvorani Titovega doma v 4 Pokopališki ulici letna konferenca Zveze komunistov J Saturnusa. Na konferenci je bilo kljub poznemu letne- * mu datumu in dopustom prisotnih 67 članov ZK od + skupno 108, kolikor jih šteje organizacija. Poleg osnov- * nega namena — ocene enoletnega dela in začrtanja * smernic za naprej — je bila konferenca še posebno po-J membna zaradi sprejetja novih 9 članov v ZK. J V poročilih in razpravah so komunisti obravnavali v * Prv' vrsti vprašanja dosedanjega dela sekretariata in J oddelkov ZK, o oblikah dela, povezovanju ZK z dru- * Simi organizacijami, razvijanju samoupravljanja, re-J formnim problemom, integracijskih procesih in ostalih I dogajanjih znotraj podjetja in v družbi. »Sprejem 9 novih članov v . > ® novih članov, pri,pravilnih izgrajevati partijo in oružbo je za našo organiza-pJO ZK pomemben dogodek, otnemben še posebno zaito, er že vrsto let nismo spre-Joli nobenega člana in se to v organizaciji močno občuti. “Poznali smo resnico, da je organizem, ki ga moramo enehno pomlajevati z novi-1 kadri, če hočemo, da ostaj a vitalen in kos nato-Ssrn, ki se pred njega neneh-0 Postavljajo. Potrebni so 3ai kadri, ki bodo polni ° je za delo, za bojevanje 2 "^alkami in nasprotniki, ki vedno prežijo na slabosti amoupravnega sistema in turt Tcsa se je zavedala i či m^a zadovoljni se mora-Pri i r,.f>reurejanjem sami spo-deini j s*lCcr k° nekdo vedno jo n drugač-e kot to oni želi-li" azurneR so nas in izrazi-Pnpravijenost za delo v začeti11 «> Mjo, da bi v bi »■ svoj aktiv, kjer L .Pridobili potrebno pra-lažiem teorii° in se tako čevaii samostojne je vklju-v delo organizacije. nov '^>mo do teh novih čla-ddbre<rbni’ bomo Pridobili kom1,n,;Zia'V’ZCto 111 sposobne o*^6 in če bomo partijo ri ihl1. negativnih stva-kadrov*050 vstoPanje novih dneven V 11356 vrB,te vsako-Z Uvod •P0^av!”' J6 zaključil četto, v™ nagovorom v za-i«nom nlerence Pred spre-sekreUlrno,Viil ČUmov v ZK, v r Slavko Gerlica. ^jotp^"!^0 80 bili SALKitA RESNIK Sirečo, Vili rn,rMustafe. ŠKRLJ BojanGpf^ Vfctor, ANŽUR TmcVU^lC Anica' MAR-Gpr Jr. ¥vard’ ROZMAN p Zd ‘n SMEJC Jože. ZK° je sekretar Arnuša tov. Slavko Gerlica podal poročilo o delu organizacije, o ugotovitvah pri tem delu ter spremembah, ki so hujne za nadaljnje še uspešnejše delo. Povzetek poročila: DELO SEKRETARIATA IN ODDELKOV ZK Lanska konferenca naše organizacije, ki je bila izhodišče za naše delo, nas je opozorila na vrsto problemov v našem gospodarjenju, odnosih med komunisti, disciplini in izpolnjevanju načel, največ pa o samoupravljanju, pomlajevanju ZK, njeni učinkovitosti in ugledu pri nečlanih. Sekretariat se je odločil, da sprejme za svoj program dela uresničitev načel resolucije VII. seje CK ZKS, ki je bila storjena ravno tedaj i:n je bila še širša in še bolj konkretna kot sami zaključki konference. Uresničevanja tega programa smo se lotili z veliko zavzetostjo in prišli do konkretnih zaključkov — točk, ki so zajemale probleme v naši organizaciji. Dokončno uresničiti nam je uspelo le nekaj teh točk, s čimer nismo mogli biti zadovoljni. Od določenega kroga komunistov smo bili deležni hude kritike, da ne delamo prav. Po njihovo nismo delali prav, ker smo že večkrat v zapisnike zapisane besede komunistov zbrali, združili v točke in jih hoteli uresničiti, namesto, da bi jih pustili ležati v arhivu kot pozabljene besede komunistov. Vendar mi nismo marali biti le registratorji, kronisti, ki bomo probleme le ugotavljali in beležili, hoteli smo biti resnični, aktivni kreatorji politike, ki bomo ugotovljene probleme tekoče odstranjevali. Nasprotja med sekretariatom in določenim krogom komunistov, predvsem z vodilnih delovnih mest so se od tu dalje vedno bolj povečevala. Vsi člani ZK niso pokazali zavzetosti za reševanje problemov, zato smo se odločili, da tesneje delamo s tistimi, ki so delati pripravljeni. Tako se je ustvarilo jedro aktivnih članov in naša naloga je bila, da to jedro nenehno povečujemo, seveda tudi s kadrovanjem novih članov. Z delom kljub kritiki nismo odnehali, zavedali smo se, da ugled ZK pri nečlanih utrjujemo lahko le z aktivnim ustvarjalnim delom. Večina članstva pa se je z našim delom strinjala. Spoznali smo, da tako širokemu programu kot so bili zaključki na resolucijo nismo kos, zato smo se lotili posa- meznih vprašanj bolj konkretno z večjo poglobljenostjo. Tako smo obravnavali reelekcij o, kadrovsko politiko podjetja, volitve v samoupravne organe, sprejemanje v ZK in še vrsto drugih konkretnih vprašanj, kjer smo v večini primerov svoj cilj, ki smo si ga pred tem zadali, dosegli, vendar z velikimi napori. Ker smo ugotavljali, da je naša organizacija dela slaba, da je odgovornost le pri neposrednem proizvajalcu, da če hočemo do odgovornosti, moramo najprej vedeti kaj kdo dela, za katero delo dobiva osebni dohodek. Zahtevali smo opis delovnih mest in analitično oceno, da čimbolj približamo nagrajevanje po delu in uspehu. Zahtevali smo načrtno spreminjanje kadrovske strukture, razpise za delovna mesta, kadrovsko komisijo pri DSP in koncept kadrovske politike. Dokazovali smo nujnost, da gremo v načrtno racionalizacijo proizvodnje, v zmanjšanje stroškov na vseh področjih in tudi pri neproduktivnih kadrih, da honorarno zaposlene in upokojence zamenjajo ja pa naj zavzuteje z večjo odgovornostjo In razumevanjem do političnega dela pomaga uresničevati sklepe družbenopolitičnih organizacij. To izkušnjo predlaga novemu sekretariatu, da jo pri svojem delu upošteva. Kljub razprtijam pa je zaupanje v naše delo pri članih kolektiva rasti o, tako tudi pri članih mladinske organizacije. Prebito je bilo nezaupanje v delo partije, v njeno sposobnost, aktivnost in akcijsko učinkovitost in tako smo dobili tudi prve člane, ki so izrazili pripravljenost, da se borijo v naših vrstah, kar je za organizacijo vsekakor uspeh, STALIŠČA komunistov DO NEKATERIH PROBLEMOV IN NJIHOVE NALOGE Osnovno izhodišče, na katerem je potrebno vztrajati v pogledu orientacije za razreševanje problemov v SATURNUSU, je okvir ukrepov in politike družbene in gospodarske reforme ter njenem najbolj doslednem in brezkompromisnem izvaja- nih organizacij ter tak razvoj samoupravljanja oziroma samoupravnih odnosov, ki omogočajo delavcem smotrno reševanje vseh navedenih problemov. Komunisti smo dolžni o njih izoblikovati ustrezna stališča v cilju enotnosti akcije in najširšega angažiranja vseh sil, ki težijo k njihovemu pozitivnemu razreševanju. REORGANIZACIJA ZK IN MI Razvoj samoupravljanja je sprožil globoko demokratično preobrazbo vsega političnega življenja, temu primemo pa se je morala spremeniti vloga družbenopolitičnih organizacij, predvsem ZK, ki je v okoliščinah, ko je bil državni organ glavni instrument spreminjanja družbenih odnosov in ko je bilo politično odločanje nujno osredotočeno v vrhovih hierarhično izoblikovane strukture oblasti, uveljavljala vodilno družbenopolitično vlogo, tako da je koncentrirala svoje sile na upravljanje države. Z uveljavljanjem samoupravnih odnosov se mora spremeniti SPREJEMANJE V ZK — Sekretar ZK Slavko Gerlica med nagovorom. Kandidati: Fumič Anica, Salkič Mustafa, Anžur Bojan, Grad Viktor, Škerlj Vili kadri, ki so brez zaposlitve itd. Zaradi tega smo bili deležni hudega obsojanja, da smo nergači, nestrpneži, da smo frakcija, da sektašimo itd. Postali so taki nevzdržni odnosi, da je prišlo do odstopa sekretarja oddelka in sekretarja organizacije. Ker smo hoteli ta nesoglasja rešiti še pred konferenco, se je ta zavlekla do julija. Ko sta sekretariat in vodstvo podjetja na političnem aktivu analizirala delo sekretariata, sta skupno ugotovila, da delo organizacije ne more napredovati pod takimi pogoji, Zaito je potrebno, da sekretariat v bodoče uporablja drugačne oblike dela. Predvsem naj bo: tesneje povezan s samoupravnimi organi, vodstvom podjetja, sindikatom in mladinsko organizacija Z večjo strpnostjo do problemov, načrtnostjo in ustvarjanjem dobrega delovnega in političnega vzdušja v kolektivu. Vodstvo pedjet- nju. Takšno izhodišče terja od komunistov jasna stališča o vseh temeljnih problemih in jasno politiko, na vseh področjih, ki so vezana na ustvaritev reformnih ciljev. V izvajanju ciljev reforme vidijo naši ljudje temeljni pogoj za napredek in razvoj, za ustvarjanje boljših življenjskih razmer in za bogatejše življenje v najširšem pomenu besede. Zato moramo biti nosilci vseh aktivnosti, ki zagotavljajo tak razvoj. Najvažnejše naloge komunistov in organizacije ZK pri uresničevanju ciljev družbene in gospodarske reforme na področju razvoja SATURNUSA zadevajo področje gospodarjenja, razvoj in modernizacijo proizvodnje, kadrovsko politiko in zboljšanje kvalifikacijske strukture, organizacijo proizvodnje in sistematizacijo delovnih mest, nagrajevanje in delitev dohodka, delo družbcnopol itič- tudi način uveljavljanja vodilne vloge ZK. ZK ni od zunaj vsiljeni razsodnik, ali osamosvojena politična sila, marveč je notranja ustvarjalna in kritična sila sistema samoupravljanja, ki bistveno prispeva, da ta sistem učinkovito služi interesom socialističnega družbenega razvoja, zato mora biti v središču samoupravnega dogajanja, kot dejavnik v notranjem življenju in funkcioniranju samoupravnih odnosov in demokratičnih institucij. To se uresničuje z neposrednim delovanjem komunistov. Vodilno vlogo v razvoju samoupravljanja uveljavlja ZK predvsem s svojimi pobudami in zavzemanjem družbenoekonomskega in političnega sistema na liniji krepitve položaja in satno-upravlja-lne Vloge združenih pro.zvajalcev kot odgovornih subjektov, razširjene družbene -reprodukcije z javnim iz-(nadalj. na 6. str.) (nadalj. s 5. str.) ražanjem političnih stališč o poteh za odpravo družbenih protislovij in problemov, ki zadevajo življenjske interese delavnih ljudi in njihovih združenj. Z razvijanjem konkretne družbene akcije komunistov za socialistični značaj samoupravnih sklepov in za čim naprednejše rešitve v skladu z načeli politike in idejnimi gledišči ZK. Z odkritim in doslednim bojem proti birokratizmu na vseh področjih družbenega življenja, proti vsem oblikam prilaščanja delovnega človeka in kršitvam njegovih življenjskih interesov, proti vsem poizkusom in težnjam, da se delo organov samoupravljanja formalizira in podredi pritisku ozkih skupin. Z reorganizacijo smo mi ostali pri istih organizacijskih Oblikah, le da smo se aktivneje vključili v delo na terenu. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se je pri nas začel predvsem drugi del reorganizacije — t. j. idejna preobrazba in zboljšanje strulkture članstva — Ustvarilo se je jedro zavzetih borcev, ki ne dovolijo, da bi bila ZK komurkoli v posesti; to jedro moramo z dobrim doslednim delom venomer povečevati, Vsem tistim večnim sopotnikom v ZK, ki merijo aktivnost organizacije in sebe po številu sestankov, bo treba dopovedati, da ZK ni organizacija številk, ne mrtvakov, temveč živih — stalno gibajočih ljudi, ki vedno iščejo nekaj boljšega — naprednejšega. Z'K združuje ljudi po tistem, kar nosijo v sebi in ne na sebi. Nekaterim tovarišem v naši tovarni moramo povedati, da za članstvo danes ni dovolj dolgoletni staž in službeni položaj; odstraniti bomo morali, vise, ki v organizaciji trosijo malodušje in demaigošfce parole o delovnem ljudstvu, delajo pa povsem drugače. Le na tak način bo ZK avantgarda in le tako bo imela v množicah trdno zaupanje in bo njen član biti ponos. Predlagam, da za naše nadaljnje delo, ki naj bi bilo boljše, izvolimo poleg sekretariata še 2 komisiji, ki bi delali vsaka na svojem področju. Osnovni nosilec kreativne politike bi naj bila konferenca ZK, ki bo sprejemala dolgoročni program dela. Funkcijo izvršnega organa, organizatorja in koordinatorja konference nosi kot do sedaj izvoljeni organ konference — sekretariat pod vodstvom sekretarja. V sklopu sekretariata bi bili dve komisiji, ki bi delovali kreativno v oblikovanju stališč in bili v neposredno pomoč sekretariatu. Komisiji naj bi bili: — komisija za kadrovanje v ZK in delo z mladino — ideološka komisija Komisiji bi izvolil sekretariat na svoji prvi seji, takrat bi sekretariat izvolil tudi mentorja za aktiv mladih. Celotna organizacija naj bi bila še naprej razdeljena na tri oddelke, posluževati pa se bomo morali raznih sestankov s skupinami komunistov posameznih DE. Komisiji sta potrebni zato, ker je področje dela preširoko, da bi ga Učinkovito obvladal sam sekretariat. Sami moramo ugotavljati slabosti in jih tudi odpravljati — nenehno moramo iskati novih oblik dela, zato so za posamezna področja potrebne komisije, ki bi bile v pomoč sekretariatu. Na primer z mladino je potrebno nenehno sodelovati, delati, organizirati, prav itako kadrovanje v ZK, to je nenehno delo in sekretariat vsega tega dela ne more dovolj učinkovito opravljati'. RAZPRAVA Po referatu sekretarja se je razvila široka diskusija v kateri so se člani ZK dotaknili posameznih delov referata ali tudi celote. Slo je za oceno dela sekretariata in celotne organizacije. Mnenja so bila različna, vendar so prevladovala tista, ki so delo sekretariata in organizacije ocenjevala kot pozitivno. Diskusija je dokazala, da smo vsi za iste cilje, lc načinov kako jih uresničiti je več in zato tudi nasprotja — konfrontacija med komunisti. Doseči moramo čim večjo enotnost in tako združiti moči, ki jih sedaj drobimo, Sekretar ZK Saturnusa med čitanjem referata in člani delovnega predsedstva: Drnovšek Vlado, Gostinčar inž. Marjan, Demšar Malči da bomo lahko v kolektivu odstranjevali nevšečnosti, ki ovirajo večje proizvodne in poslovne ter višje samoupravne odnose, da bomo lahko združeni nastopali proti raznim birokratskim pritiskom od zunaj, ki v določenih primerih povzročajo veliko gospodarsko škodo (Posamezne diskusije bomo opisali v naslednji številki). V NOV SEKRETARIAT SO IZVOLJENI: Gogala inž. Zvone, Gostinčar inž. Marjan, Tisovski Janko, Alič Janez, Osterman Franc, Prošek Franc, Prinčič Ksenija, Demšar Janez, Ger-lica Slavko. Za sekretarja ZK Saturnusa je ponovno izvoljen tov. Slarvko Gerbca. Vsem članom sekretariata ob izvolitvi iskreno čestitamo! SG ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■e■■■■■■■• Tovarišem in tovarišici, ki so se odločili da z članstvom v Zvezi komunistov z vso svojo spodbud-nostjo in močjo pripomorejo k hitrejši graditvi socializma — ČESTITAMO sindikat, ZM, ZK, in organi samoupravljanja »■■■■■■■■■■■■e■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■! Dimnika ni več Z izgradnjo TOPLARNE v Mostah in naši odločitvi da sc nanjo priključimo, je našim kotlom in tudi dimniku odzvonilo. Zida se od »spodaj gor«, podira pa od »zgoraj dol« — tako je bilo tudi z našim — ponosom in statistom na prvomajskih čestitkah v prvih petletkah — dimnikom, ki ne bo več sipal saj po Mostah. n V pogodbi, sklenjeni 6 Toplarno, smo si zagotovili zadostno količino pare za ogrevanje in tehnologijo. Parni cevovod od Toplarne do nas prenese pretok 81 pare na uro, kar je za naše potrebe dovolj. Prod priključkom na Toplarno smo sami »kurili« za peno samo pozimi — za ogrevanje, za tehnologijo pa smo dobivali paro od kemične. Lansko leto v jeseni, ko je začela Toplarna redno obratovati, smo ugotovili, da imamo njene pare dovolj, zato smo opustili kurjenje v lastnih kotlih in začeli razmišljati kaj sedaj z našo kotlar-no. Odločili smo sc, da kotlar čez zimo še ostane za vsak sluča j, če bi odpovedala Toplarna — istočasno pa smo na tern mestu načrtovali nov remontni obrat, (ki je nujno potreben za razvoj remonit-niih-servisnih služb. Po programu gradbenih del, ■ki ga je sprejeli DSP 27. decembra 1967, je predvidena izgradnja novega obrata v vrednosti 709,76 N-tiitn v letu 1970, podiranje pa že leta 1969. Zaradi nemogočih razmer j v remontni delavnici, smo se odločili, da bomo mesto, kjer bi kotlarno takoj vsaj provizorično uredili za razstavlja- j nje, čiščenje in nastavljanje sibrojev. Zato smo morali že sedaj odstraniti kotle, tol bi jih radi prodali, pa jih niso10 moigld drugam kot na odpad za staro železo. Tako tudi dimnik, ki smo ga dali p°~ dreti privatnemu obrtniku za 6.800 N din. S tem je končan prvi del priprav za1 ureditev, drugi del — ureditev notranjega prostora — pa b° konec avgusta letos. Janez Deisinger .: £ s --•--S ..* 'J mmm i i jnH 7Jm H mm HH1 Borci in borke Saturnusa so praznovali Okoli 40 borcev, bivših in sedanjih članov našega delovnega kolektiva, je 19. julija proslavilo dan borca. Za kraj proslavljanja so si — kot lansko leto — zopet izbrali opuščeno nekdanjo gostilno »Pri Lenki« v ozki dolinici med gozdnatimi hribi na desni strani Save in nekaj deset metrov stran od proge Ljubljana—Zidani most blizu Gostince. Taiko kot lansko leto jih je dež tuidi letos kmalu zmotil Pri kramljanju za dolgo mizo sredi vrta im jih pregnal v notranje prostore. So »e Pa zaito v nekdanjem gostih ^6u še bolj stisnili okrog miz v ne preveč veliki sobi. Vreme jih cd proslavljanja ui moglo odvrnilti, vise je teklo tako kot je treba, ugasnilo pa ni tako kot lani. Včasih Plod vojno se ni dalo takole Proslavljati, povsod je predla le nevarnost in smrt. Sedaj, sedaij je drugače, sedaj je povsod veselje, smeh, kot da -bi proslavljal vsak dan. Vendar prav je, da se VSa:j enkrat v letu Zberejo tisti, k sojnik — Razor — Kriški podi — Sovatna — Vrata. Vrh Storžiča z označeno višino na skali in nekaj Saturnužanov se je pot enakomerno vZP6"" ^udovit razgled na mesto Tr-njala, nato pa strmo dvignila Žič, okoliške gore in na go-in nas pripeljala na travnat renjsko ravain. Niže dol gre Naša prva postaja je bila na Vršiču, kjer smo si v Poštarski koči zagotovili pre-ncč.šča, nato pa, zavedajoč se napora jutrišjega dne, globoko segli v nahrbtnike. Naslednji dan smo turo začeli že ob 4. uri zjutraj s čistim alpinizmom in smo prvo »Prisojnikcvo okino« preplezali na Vršiču. Temu je pripomogla oskrbnica, ki nikakor ni mogla najti 'ključa cd vhodnih vrat. rob. Na njem se je odprl P°" glad na prostrane pašnik® Zaloške gore, kakor imenujejo vso južno strain Tolstega vrha. Pat nas; je peljala h®' prej čez Mali vrh in kma!|U smo dosegli želj eni cilj naše »ekspedicije«. Tolsti vrh 1U metrov visok, se dviga iz P0-dolgovale Kokovnice ali Kr*' ške gore in je njena najiviti3 vzpetina. Nudi. sc nam ziop0* lep razgled. Kot na dlani ie pred nami j_r^rLLL ________________ ,________ _ _ greben Storžič3' _________________________ „„ sprejel pod svojo streho, nas Dobro se vidijo melišča, smo bili razpoloženi kljub okrepčal s suho in tekočo pod Storžičem in bivak ®°lgi poti. Sonce je celo pol Domska dolina. Vsi smo reki žga,lo gole dele naSilh v on glas 4e dol sc vsedinb teles, tako da smo imeli pra-zdaj je čas«. Malo prigrizk* v<> gorsko — planinsko barvo malo mokrote, še pogled n3 kože, katera prehojeno pot in zopet 113 s hrano. Lep je bil večer ob zatonu sonca in še lepše so bile sanje na skupnem ležišču. V tihi dolini pod ostenjem Storžiča je zapihal rahel vetrič, iz daljave pa se je zaslišalo : barve Najboljše zdravilo proti, revmi je švic, nahrbtnik na ramo in h ajdi na grič. Saj s hojo v gore si telo okrepiš, čeprav si med potjo goštel oznojiš. Na skupno ležišče kosti položiš se v defco zaviješ in glasno smrčiš. Te sonce planinsko iz sanj prebudi in brinjevčefc priima ti kri poživi ODLOČI SE — PRIDI še vedno je čas, planinci te vabijo pridi med nas. Naslednji dan je sonce stalo že na nebu, rahle meglice so sc podile v dolini in zakrivale pogled na skale sive. Poslovili smo se od Doma in urnih korakov odšli novi nalogi, novemu osvajanju nasproti. Pred nami je bil že prej določen cilj — Tolsti vrh. Pot nais je vodila skozi gozdove preko obronkov in jarkov, kjer se menjavajo apnen iška tla z rdečerjovimi peščenjaki in Skrilavci.. Po enourni hoji smo dospeli do pastirske koče, kjer smo se zopet odpočili ter nabrali novih moči. Po zgornji poti, preko pobočja s skupinami smrek in skozi redek gozd kovnice. Tako imenujejo goro v Tržiču im Lomu, h1®", tam ko ji v vaseh južno °° nje pravijo Kriška gora P° vasi Križe. Pot se znižuje med ruše'*’' jem, grmovjem in senožet®1' Ves čas lahko opazujemo, ®3 klanov kolektiva, je flora med ruševjem, Se enkrat prisluhnite glasu katerega prodira steza ih V' Planinske sekcije, poslužite senožetih, ki pokrivajo stri® se ugodnosti in stopite kdaj pobočja, zelo pestra in buj 3: namij da na. Po enoinpolurni h«, 'ahko sami “»ate .'Aki dospemo do koče na KrijT, gori 1582 m, kjer je el6®1 zopet daljši počitek. Ko v dom planinski prideš se naješ in špricar spij®& položiš kostii na travo občuduješ le naravo. Od koče na Kriški gori J kalovje in očnice, pot najprej zložna, poltem P Kafe sive — čudovite prehaja vedno bolj v stri® wisko cvetje in planike, no. Cez poseke z malinov"] i(, Sc kraisi — te vaibi — kliče sc pot obrne v sev. po^, roarnl P°j,di na te griče. Kokovnice in se strmo fP . Toči se — pridi šča skozi, gozd proti Trži vedno je čais, Ustavili smo se na Vel' ®la'ninci te vabijo Pr>di med nas. smo se mizici, ki štrli s pobočja .j višini 763 m in je od tu Marjan Bajc voščili po krepak požirek »kačje sline«, ki smo jo imeli za srečno hojo in obrambo pred kačjimi piki, prav iz tovarne. Do studenca pod Ra-zoirjem, ons.ran Mlinarice, pa se je pol kar malo vlekla, krajišali smo jo poleg razgledovanja še malo s preganjanjem žeje in pedobn mi težavami zemljanov. Pri studencu pa smo z enournim počitkom zadostili vsem notranjim in zunanjim polre- Pot skozi krasen smrekov gozd in izstopa na nižjo po-boo. Od tu naprej je le kratka pot do stopnic, ki so nas Privedle na cesto JLA tik Pred vstopom na Glavni trg (Trg Svolbode). Poiskaili smo senco pod pisanim dežnikom, kamor vle-žeja vsakega človeka, sedlli za mizo in ob stekleni-ci hladnega piva počakali na °dhod avtobusa, da nas odbije nazaj proti domu. Do- - mi p#**- : iShl Štefan opazuje kozoroge Kozoroga v gorah skoraj tako redko srečaš, kot Sa-turnužana. Zato se ga le splača ogledati. se razlikuje od *-----j— ,— — — - - e, ki jo človelk dobi, ko prej po dolgem slemenu ^ Se preteguje ob obali našega 'borja. Tako smo zaključili dvo-dnevni izlet na Storžič, Tol-s*j vrh in Kriško goro. Ostal jbrni bo dolgo v spominu, ka-k&r tudj obžalovanje, da ni bilo večjega odziva s strani boste videli in občudovali,, da spoznali, 'kako lepa je ^ša slovenska dežela! Pri-htžite se nam! Malo volje, ^alo potrpljenja in znoja in b° končanem izletu vais bo 2Ppet vleklo srce nazaj pod °blalke, med meglice, med Izredno lep in udoben P vrhom Storžiča dom na Kališču pod Ker je bila že na vse zgodaj opravljena taka plezati ja, smo se odločiti', da na Prisojnik pristopimo po južnem pobočju. Od tu se nam je lepo pokazal impozanten Razor s svojo severno steno. Ta veličastnost in razbrzdanost Razorjevega ostenja je preplašila našega Vilija, da mu je korale zastal v pomišljanju. Kljub našim prepričevanjem se je Vili odločil, da začne turo »na svoje« in to kar tisto, ki jo že pozna — to je — nazaj na Vršič in K ran jsko goro, kij er bo mirno nadaljeval dopust. Do vrha Prisojnika je vodstvo prevzel Urajnar Polde in sem in tja še Anča, ki smo jo lansko leto krstili za Markacijo, pa se je kljub temu v zadregi ozirala po belo-rdečih znamenjih. Do vrha smo še enkrat posedli po travnati polici im se »podprli«, na vrhu pa smo se razgledovali daleč naokrog. Polde je imel daljnogled in ta nam je zelo prav prišel. Sem in tja smo pogledali, večkrat pa tudi dol pod nos v Kranjsko goro in takrat je vedno padla kakšna krepka na Vilijev račun. Z vrha Prisojnika polt nadaljujemo po jubilejni skozi drugo okno. Ta pot je naj-lopša v naših gorah. Vseskozi se vije tik pod vrhom dolgega škrbinastega grebena visoko nad globokimi prepadi. Prav gotovo čez tisoč metrov globoko pod nami je dolina Krnica, ki je zalita z modrino zraka. Pot je dobro varovana in taka, da človeku tu, čeprav bi bil sam, ne more biti niti za trenutek dolgčas. Ko smo prilezli v drugo mogočno okno, v katerem je večno sneg in tudi prijetno hladno, smo si pri- bam, kar se je v nahrbtnikih krepko poznalo. Pot do Razorja in spust na Kriške pode do Pogačarjevega doma je bil le še priboljšek po že premaganem Prisojniku. Med potjo smo opazovali še trop gamsov, ki so se mirno pasli nedaleč od nas. V Pogačarjevem domu, ki je najlepši, in lahko bi rekli najbolj urejen s pravimi planinskimi navadami in redom, smo dobro, mirno prenočevali. Naslednji dan smo v soncu nadaljevali, pot do Emil Ščurk, Lavriša Štefan, Urajnar Polde, Veselič Anica in Romana vrh Prisojnika, katerega »navadni zemljani« navadno gledate iz Kranjske gore ali z Vršiča kot nekaj nemogočega za obisk z avtom. Sovaltne, kjer smo se šli »turiste« in se dalj časa nastavljali soncu, poleg pa čistili nahrbtnike še zadnjih dobrot.■ Malo pod nami se je paslo 6 kozorogov, ki jih v gorah ne vidiš za vsako skalo. Zalezovali smo jih kot volkovi,, najbolj pa Rene Krnc, ki jih je na vsak način hotel spraviti v fotoaparat; to mu je tudi uspelo. Od tu naprej v dolino Vrat se je pot vila po melišču, kjer se je še posebno izkazal — in naš dal v koš vse — Emil) Sčunk, ki se je pognal kar naravnost kolt kozorogi malo prej. V Aljaževem domu v Vratih smo se lotili kosila. Anča pa je častila s cvičkom — po resnici povedano je naredila le uvod. saj smo žejo gasili prav do Ljubljane. Tura ni bila tako hudo težka, lepa je pa bila in Vili bi jo z malo več korajže prav lahko zmogel. Čeprav smo turo začeli skozi okno, smo jo končali skozi Vrata, kar je dokaz, da smo bili z goro gostoljubni in tudi ona z nami. Štefan Lavriša Do »okna« se na Prisojniku takole pride :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: Kriški podi, Pogačarjev dom in Razor v ozadju Drugo Prisojnikovo okno eno najlepših del velike narave. 8 GLAS SATURNUSA Naši prostovoljni gasilci so uspešno nastopili v Leobnu - Avstrija Tudi naši v delovnih brigadah Po treh letošnjih uspehih doma, o katerih smo že poročali v Glasu Saturnusa, je naša prostovoljna gasilska četa dosegla ponoven uspeh v Avstriji dne 13. in 14. julija, ko je nastopila v Leobnu ob proslavi 100-letnice tamkajšnje gasilske organizacije. Slovenska gasilska zveza, ki je organizirala udeležbo naših gasilskih društev na tej proslavi, združeni seveda s tekmovanjem, je med devetimi povabljenimi društvi izbrala tudi naše društvo. Koncem meseca maja 1.1. smo torej prejeli od Slovenske gasilske zveze povabilo, da se prijavimo k tekmovanju v Leobnu. Prijavo smo oddali s prepričanjem, da se glede na dosedanje izkušnje lahko pomerimo tudi izven naših meja. Naša gasilska četa ni torej prav nič oklevala in je z veseljem sprejela vabilo. Po oddani prijavi so se začele gasilske vaje z vso resnostjo _dn to v dveh disciplinah, ki so bile določene za tekmovanje: trodelni napad in štafeta. Obe disciplini, sta bili našim gasilcem poznani iz dosedanjih tekmovanj, z izjemo avstrijske variante trOdelnoga napada. Vendar omenjena varianta naišiim ga-silcem_na vajah ni delala težav, čeprav so vadili v času najhujše vročine. Intenzivne vaje pred vsakim tekmovanjem so nujne. Preciznost in uibranost gibov ter hitrost njihove izvedbe je moč doseči samo z vajo. Teiga se je zavedala tudi naša gasilska četa in nj popustila v vajah prav do odhoda v Avstrijo. »Ce že gremo zastopat slo- kih zapletljajev. Skoro opazili nismo, kdaj smo prekoračili mejo. Organizacija je Ibila v resnici na višku, enako pa morala in solidnost tekmovalcev, ki so se med potjo vzpodbujali k tekmovalnemu nastopu. Ta je namreč bil še isti dan popoldne med 16. in 19. uro na lepo urejenem športnem prostoru v Leobnu. Naša ekipa je bila pozvana prav zgodaj in je nastopila žal med prvimi. Prav takrat je namreč močno deževalo, zato nismo mogli doseči najboljšega časa pri izvedbi trodelinega napada, vendar smo vajo opravili dovršeno in brez vsake kazenske točke. Sledila je štafeta, v kateri pa smo dosegli v resnici odličen uispeh in se delitev diplom in priznanj. Slovenske ekipe so bile, kot že rečeno, na čelu parade. Parada je vodila do glavnega trga Leobna. Pred magistralno hišo je ibila tribuna. Trg, ki je preeejj večji od našega Trga revolucije, je bil ves zaseden s tekmovalnimi ekipami, ki jih je bilo nad 360. Ekipe so v vrstnem redu in v pdlnl opremi čakale na tekmovalne rezultate. Sledili so pozdravni nagovori, nato pa razdelitev odlikovanj, diplom lin nagrad. Nestrpno smo čakali, kdaj bo poklican Saturnus. Zavedali smo se sicer, da smo tekmovalne naloge dobro opravili, vendar o rezultatih komisij nismo vedeli ničesar. In res, prav kmalu smo bili, na vnstii. Saturnus je bil poklican in pred tribuno je stopil desetar tov. Kokalj Dušan. Ob splošnem aplavzu je v naše veliko zadovoljstvo prejel diplomo, vsak od naših gasilcev pa je prejel bronast znak. S tekmovanjem smo v celoti uspeli, prejeli smo bronasto medaljo, ker smo se prijavili za tekmovanje. Razen tega pa nam je župan mesita Ni-laisdorf Juliius Sagowec poklonil častno plaketo z lovor-jevim vencem v priznanje in spomin na 4. deželno tekmovanje Avstrije v Leobnu. Bilanca našega prostovoljnega gasilskega društva za I. polletje 1968 je torej zelo uspešna: naša gasilska ekipa si je priborila v tem kratkem Tekmovalna ekipa s spremljevalci v Avstriji. 1 UehunOc 4. Cattftttitiftttnerttmtfc $988 ?nm!9tlit'ttinun6696>elditii le Stom« tai&A-.čOMKn 15« smeint :»**y tx «*w lt^iiw«,vwwwiW/. O v / \\ Ne, skupaj s šefom pa nikoli več na morje! AY-241 žarometi za osebni avto Citroen »Diana« Znano je, da Tomos — tovarna motornih vozil Koper in delniška družba Citroen iz Pariza že več let sodelujeta. Tomos pri tem sodelovanju kupuje dele avtomobilov in jih v svoji tovarni sestavi. Plačilo teh delov je izvedeno na dva načina — z gotovino in s kompenzacijo — kar pomeni, da Tomos izdeluje določene dele avtomobilov, ki jih dobavlja tovarni Citroen. (Navidezno je to vseeno — vendar je tu prisotna razlika med konvertibilnimi in ostalimi področji.) Na ta način ustvarjena kooperacijska možnost je omejena z možnostjo gotovinskih plačil in pa zahtevami tovarne Citroen ali pa možnostmi tovarne Tomos glede dobave sestavnih delov. Verjetno obstaja želja po povečanju tega sodelovanja na oibeh straneh. Pri nas je osnova za to željo v dejstvu, da avlomobiile proizvodnje Citroen — Tomos ni mogoče kupiti v kratkem dobavnem roku. Večino drugih avtomobilov je možno dobiti že v nekaj dneh po plačilu. Da dolgi dobavni roki ne bi odvračali kupcev, skuša tovarna Tomos povečati dobave avtomobilskih sestavnih delov tovarne Citroen in povečati svojo kupno moč pri omenjeni tovarni in na ta način direktno povečati1 prodajo avtomobilov: SPAČEK, AMI in ŽABA na našem tržišču. Ker tovarna Tomos sama ne more bistveno povečati izvoza v Francijo, je v to delo vključila še nekatere svoje kooperante. Ta koncept je star že več let in smo na osnovi takih stališč tudi v tovarni Saturnus že pred leti pripravljali izdelavo žarometa za SPACKA. Podrobnosti o delu v naši tovarnj niti niso tako 'bistvene — važen je rezultat. Žarometi, ki smo jih poslali na preizkus v tovarno Citroen, niso bili kos vsem zahtevam, ki so jih za ta žaromet predpisali konstruktorji v tej tovarni. Bili so neizprosni in do sodelovanja ni prišlo. Največja nasprotja so bila Pri svetlobnih karakteristikah in nekaterih dimenzijah. Vozilo SPAČEK počasi opuščajo, zamenjuje pa ga vozilo DIANA. Svetlobna oprema je povsem zamenjana. V tovarno so prispele nove zahteve — za žaromet novega avtomobila. Po pogledu teh zahtev smo kmalu ugotovili, da so razmeroma ostre in težko dosegljive. Ko so bile dodane še izkušnje iz Prejšnjega dela se je vodstvo tovarne odločilo, da za začetek sodelovanja — pravzaprav nekakšen uvod — kupi načrte žarometa od tovarne CIBIE, ki izdeluje ta žaromet za tovarno Citroen. Na ta način smo prišli do zelo solidne osnove za naše delo. Vedeli smo, da je tak žaro-met, izdelan po teh načrtih, odobren od tovarne Citroen v vseh pogledih. Primarne težave so bile torej enostavno premeščene z denarjem. Za prvo akcijo je to veliko olajšanje, ki pa nam je pripravilo tudi precej sitnosti. Pted nami je bila naloga izdelati žaromet točno po fram-°oskih načrtih v vseh podrobnostih in posebnostih, pa so te za nas običajne ali Posebne — razumljive ali pa nerazumljive n. pr, neobičajni vijaki z metričnim profilom in nestandardnim dvigom. Za tovarno CIBIE seveda to ni nobena nelogična izivedba, kajti na tem žarometu so uporabili vse možne dele, ki jih daljšo dobo uporabljajo pri drugih žarometih. Ta izdelek je torej v vseh možnih podrobnostih prilagojen in vslklajen z vsemi internimi pogoji. Pri tem je potrebno tudi vedeti, da je dnevna potrošnja žarometov v svetu približno nekaj nad 200.000 kompletov. Od tega izdela tovarna CIBIE nekaj nad 20.000 kompletov dnevno, naša tovarna pa približno 800. To niso povsem točni podatki, vendar v grobem dajejo pregled, na osnovi katerega si lahko ustvarimo neka mnenja. Konstrukcijsko so naši izdelki razmeroma zelo enostavni in so bili ustvarjenj pred 10 do 20 ali 30 leti. Jasno je, da ne ustrezajo nobenim novejšim predpisom — saj so medna-rodni predpisi za svetlobno opremo stari le nekaj let. Ni pa -skladnost s predpisi le stvar številk in datumov, temveč predvsem kvalitete, ki jo predpisujejo. Znano je, da današnji industrijski izdelki dosegajo neverjetne rezultate v pogledu in proizvodnih stroških. Da se to doseže, je potrebno nekaj osnovnih pogojev, ki jih ločimo v dva dela: prodajne možnosti in tehnološke sposobnosti. Vsaka novejša konstrukcija žarometa ima za našo tovarno vsebovana oba dela — prodajnega in tehnološkega. Kaj torej storiti? 800 žarometov dnevno je komaj letošnja številka in tudi ta ne predstavlja posebne vrednosti v tehnološkem pomenu! Minimalna serija za evropske pogoje je približno 5000 kom. v eni izmeni (za izenačenje produkcijskih časovnih normativov). Cimveč-krat je to število ponovljeno — 10.000 — 15.000 — 20.000 itd., toliko bolj smo v pogojih izenačeni s proizvajalci zahodne Evrope, kajti raziskovalni stroški so pri 800 — 5.000 ali 20.000 kom. dnevno razmeroma podobni in tvorijo neko režijo, ki se pri nas porazdeli na 800, v CIBIE-ju pa na 20.000 kom. dnevno. Povsem točno to ni, ker so za vzdrževanje 20.000 kom. dnevne proizvodnje tudi drugi režijski stroški, ki jih mi še ne poznamo, vendar je pr edinost proizvajalca večjih serij ogromna. Ta prednost ni sama po sebi nastala — morda zaradi zemljepisnega položaja ali ne vem kakšnega vzroka, temveč so njihovi uspehi plod dela in nekih spremljevalnih pojavov ali pogojev, ki jih na različnih koncih sveta različno imenu- jemo. Vsiljuje se množica raznih vprašanj, o katerih bi bile razprave verjetno preveč strokovne. Verjetno, da so bile naše začetne odločitve dobre. Posledica teh je obvezen dvig kvalitete in znižanje stroškov — oboje se doseže z delom — torej smo na pravi poti. Sprejeli smo program dela: od 1. 1. 1968 — Izdelava domače dokumentacije za izdelek v Vseh podrobnostih — predpisi, norme, materiali itd. 14 koledarskih dni. Kontrolni predpisi 14 kol. dni. Izdelava dokumentacije za Visa orodja — 30 kol. dni (približno 50 orodij + opiz-kusna orodja). Izdelava orodij in preizkus1 orodij — 45 dni. Izdelava manjše poskusne serije in montaža prvih vzorcev za domačo kontrolo — 14 dni. Kontrola v domačem laboratoriju — 14 dni. Eventualna popravila do zadovoljive kvalitete in izdelave vzorcev za meritve v tovarni CIBIE in Citroen ter dostava na kontrolo do 31/5-1968. Skupno torej od 1/1-1968 do 31/54968 — 5 mesecev! Za naše dosedanje izkušnje že za povprečni žaromet zelo kratek čas. Ni bil ravno osamljen, kdor je predvideval, da to ni mogoče — še posebno, če je poznal ostrino zahtev in naše dosedanje izdelke. Gbičajho potrebujemo za podobno manj zahtevno delo — mnogo več časa. Moje osebno mnenje, da smo pri tem delu, ki. smo ga smatrali za posebno, dosegli le nekaj boljši rezultat in smo se približali običajnim časom za malo težav in smo pri nekaterih delih predvidevali tudi rezervne postopke — posebno zaradi kratkih rokov. V nekaj primerih smo jih tudi uporabili. V že iitak težavno nalogo je posegla še JNA, ki je prav tedaj potrebovala nekaj naših sodelavcev. Kljub vsem mogočim težavam so bili v tem programu doseženi vsi roki, tako da so bili vzorci za kontrolo pri CIBIE-ju in Citroen-u v Parizu že 10 dni pred določenim rokom. Domača kontrola je ugotovila, da so izdelki sicer dobri, vendar brez vsakih presežkov. Prišli smo do take ostrine, da smo pri svetlobnih meritvah morali upoštevati tudi napake merilnih naprav. Postopoma so začela prihajati_ obvestila od tovarne CIBIE. Najpreje je prišlo sporočilo, da izdelki ustrezajo optičnim zahtevam — zadnje pa je bilo presenetljivo kratko: Žarometi za vozilo »DIANA«, ki ste nam jih poslali v kontrolo so uspešno prestali vse preizkuse! Od tovarne Citroen do sedaj še nismo dobili sporočila, vendar to dopušča mnenje, da ne more biti bistveno drugačno. Med delom smo spoznali nekatere »posebnosti«, ki jih ustvarja resno delo ali pa v končni fazi kupec. Vsestransko garantirani izdelek je na kratko škupnost vseh malih »posebnosti«. Verjetno imamo priliko dvigniti naših 800 žarometov dnevno na višjo številko. Z nižjimi stroški (pri še vedno manjših serijah) in kvalitetno enako ali celo boljše, lahko to dosežemo — z garancijo. To so naše naloge — obvozne naloge, ki se ocenjujejo samo z »da« ali »ne«, kar pomeni uspeti ali neuspeli. Po naših običajih, ki bodo morali v marsičem kloniti, je to že Stvar nadaljnjega dela — proizvodnje. O tem pa morda ob drugi priliki. Engelbert Stopar Visoka gosta iz Tunisa in Konga sta prejšnji mesec obiskala naš kolektiv, ga ogledala in se zanimala za samoupravljanje in delo ter vlogo družbenopolitičnih organizacij v kolektivu. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllll Povzetek 8. tedne seje izvršnega odbora sindikata Saturnusa (9. 7. 1968) Sejo je vodil vršilec dolžnosti predsednika sindikata tov. Miloš Mikolič. • Vprašanje predsednika sindikalne podružnice je ostalo še odprto in nerešeno. • Sprejet je bil sklep, da se pripravi program dela. • Sklep, da se proda televizor, magnetofon in še druge predmete, še vedno ni uresničen. Zato 10 sindikata zadolžuje tov. Ocvirk Petra, da to opravi. • Sklep, da se obišče vse člane kolektiva, ki so dalj časa v bolniški, je bil uresničen in bomo tudi v prihodnje to opravljali. 0 Tov. dr. Dagmar Benčan-Hočevar je v kratkih besedah seznanila člane IO o težavah glede krvi, ki jih ima Zavod za transfuzijo v zvezi z vsakodnevnimi nesrečami, ki nenehno rastejo. Sklenjeno je bilo, da bodo sestanki po DE, na katerih bodo predstavniki zdravstvene službe seznanili zaposlene o krvodajalski akciji in njenem humanem pomenu za pomoč človeku. Krvodajalska akcija bo 23. julija. • Vrzel Slavko je kot delegat VI. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije poročal o pomenu tega kongresa. IO je bil mnenja, da bi se moral glede tega kongresa vršiti širši sestanek ZK, sindikata in mladine, na katerem bi tov. Vrzel podrobneje poročal. Ha, kakšno morje neki, le v nočni Izmeni delam. A Preberi in zamisli se (nadaljevanje) V puberteti se tako starši kot vzgojitelji velikokrat srečujejo s problemi kljubovanja. V razvoju človeka poznamo sicer že pred puberteto to je med 3. in 4. letom prvo obdobje kljubovanja — po domače mu pravimo trma. Kljubovanje v puberteti torej predstavlja takoimenovano drugo kljubovalno dobo, čeprav razlike med prvo in drugo pravzaprav ni, saj imata obe skupno osnovo — težnjo po samostojnosti, ki pomeni v prvi dobi izbojevanje svobode v gibanju — igranju, hotenju itd. Kljubovanje prinaša odraslim neprijetno doživetje s svojimi ljubljenci in iče ne znajo z njimi pravilno postopati si jih velikokrat odtujijo. Običajno starši in vzgojitelji ocenjujejo kljubovanje kot mladostnikovo napako, kot nekaj kar ne bi smelo pri mladem človeku obstojati. V vsakdanjem življenju z mladostnikom se ne da vedno izogniti postopkom, ki. izzovejo njegovo kljubovalnost. Ni pa vedno in izključno ie njegova napaka, pač pa imajo tu svoj delež tudi starši oziroma odrasli s katerimi mladostnik živi- manj povoda mu dajejo za kljubovanje. Vživeti se v mladostnika pa ne pomeni, da mu je potrebno vse dovoliti in mu dati neomejeno svobodo. Gre ie za dovoljevanje tistega, kar je še možno brez škode zanj iin za starše. Velikokrat starti ali vzgojitelji iz prevelike bojazni — strahu, da ne bo njihov varovanec iztiril postavljajo premočne omejitve, kar izzove pri mladostnikih še Okrepljeno kljubovanje, iz preprostega razloga, ker jim ničesar ne zaupamo. trajno olajšanje, hkrati pa še tistim, ki ga »nimajo« radi. Seveda niso navedena doživljanja enako močna pri vseh mladostnikih. Običajno so močnejša pri onih, katerih dom in družba ni znala vključevati v življenje z vsemi, njegovimi vrednosti-mi- Ce se niso znali vključevati v ustvarjalno življenje in delo, obstaja nevarnost, da si. bodo Skušali najti nadomestilo v neodgovornem in na koncu morda nesocialnem življenju. Istočasno z razvojem odgovornosti se pričenja tudi razvijati mladostnikova kritičnost. Čeprav opažamo že v ••••••••••••••••••«< predpulberteti določeno kritičnost, postaja ta sedaj zrelejša. Doslej je mladostnik ocenjeval ljudi in njihova razpoloženja po zunanjih znakih in se ni spraševal po vzrokih. Opazoval in presojal je ljudi po izrazih njihovih čustev, izrazu obraza, gibih in govorjenju, sedaj pa se je mladostnik začel zanimati za vzroke, zakaj ravno nekdo tako in ne drugače. Nova in zrelejša kritičnost ga postavlja pred vprašanje kakšni so cilji, ki jih nekdo s svojim ravnanjem zasleduje in se zaradi, tega ne pusti premotiti po zunanjem videzu. Kritičen postaja do vseh, *MnilPBlVlllNiB Kaj moramo vedeti o vodenju Verjetno vsakega zanima odgovor na vprašanje, zakaj pride tako rado do kljubovanja v puberteti in kje so vzroki? Odgovor bomo skušali poiskati tako v mladostnikovem duševnem življenju kot v ravnanju z njim. Kadar hočemo spoznati vzroke človekovega ravnanja, se moramo spoznati z njegovimi težnjami. In katere težnje pubertetnika najpogosteje privedejo do kljubovanja. Predvsem težnja, da bi o svojih dejanjih in ciljih sam odločal, torej se osamosvojil od vpliva staršev ali vzgojiteljev. Dosedanja odvisnost od staršev mu postane težka in neprijetna kot še nikoli. Neprestano poslušanje in podrejanje odraslim mu postane nadležno — zoprno, zato želi delati1 po svoje, to kar sam želi, kar mu je všeč oziroma kar mu prinaša saj trenutno zadovoljstvo. Ta močna želja združena z nezrelim prizadevanjem za samostojnostjo je vzrok kljubovanja. Biološka osnova druge kljubovalne dobe j e spolno dozorevanje, nagon za osnovanje lastne družine s psihološkimi težnjami po odcepitvi in osamosvojitvi od staršev, kar daje obilo povodov za nasprotovanja in spore. V družini ali delavnici se mladostniki vedejo kot, da niso njihovi člani, ne veselijo ec skupnih uspehov, pridobitev, izletov itd. Uprejo se vsakemu, ki jih želi ponovno navezati na starše ali predpostavljene, kor čutijo to težnjo kot vmešavanje v njihove zadeve. Kljubovalnost je veliko bolj izrazita pri fantih, medtem ko dekleta postanejo posebno občutljiva in dobijo občutek, da jih nihče ne mara in ne razume. Kljubovanje je tem bolj izrazito, čimbolj starši ali vzgojitelji omejujejo in nasprotujejo mladostnikovim težnjam v tem obdobju. Čimbolj so se starši sposobni vživeti v mladostnika, tem Urejene družinske razmere, brez napetosti in sporov med člani, imajo za dorašča-jočo osebnost pozitiven vpliv in že samo po sebi vzgojno vplivajo na mladostnikovo notrajno urejenost, da se zna v določenih trenutkih tudi premagati in čemu odreči na željo ali pa v priznanje starejšim. Napetost in nesporazume v družini pa mladostniki izrabljajo, ker še niso toliko razsodni, da hi se zavedali, da s tem škodujejo sami sebi. Do pubertete mladostnik doživlja svoje življenje kot nekaj, za kar so odgovorni starši. Z nastopom pubertete pa sc to doživljanje spremeni in dosedanjo brezskrbnost začne izpodrivati občutek, da mora sam začeti dajati svojemu življenju smisel ali z drugimi besedami: prične sc pojavljati občutek, da je odgovoren za lastno življenje. Ker so v puberteti vsi, občutki močno pretirani, postane tudi zavest lastne odgovornosti močno, močno pretirana. Pojav tega občutka pa ne pomeni, da je pubertetnik dejansko še sposoben prevzeti vso odgovornost za svoje življenje, ker mu še manjka izkušenj. Tokrat rabi pomoč in razumevanje starejših, ne pa brezbrižnost, posmehovanje ali celo kaznovanje. Razvoj odgovornosti je za mladostnikovo moralo zelo pomemben. Novi odnos do življenja, do lastne dejavnosti in izrabe časa privede pubertetnika do premišljanja o minljivosti in nestalnosti v življenju in če mladostnik takrat ne čuti v domu opore, zgubi občutek sigurnosti. Vtepe si v glavo, da se tako ničesar ne izplača, postaja pobit, brezbrižen, nedelaven, zaide lahko v kriminal ali pod vpliv slabe družbe, ki mu nudi vse kaj drugega kot tistega česar je potreben. V tem obdobju si kot posledica doživetij notranje praznote in nepomembnosti življenja izberejo često mladi ljudje samomor, kot nekaj kar jim bo prineslo sestanka (nadaljevanje) Morda ne bo odveč, če naredimo iz doslej objavljenih člankov povzetek, da bomo dobili neko celotno znanje, katerega moramo imeti, alko želimo uspešno voditi sejo oziroma sestanek. Kdaj bo torej sestanek uspešen? — kadar je vsebinska in tehnična priprava sestanka skrbno izdelana — kadar je material za sestanek skrbno pripravljen in pravočasno razdeljen udeležencem sestanka (najmanj 3 dni pred sestankom) — kadar udeleženci sestanka aktivno sodelulejo v diskusiji — kadar zna vodja sestanka pravilno usmerjati in voditi diskusijo ter obvladati Cjjudi (njih želje, zahteve, pričakovanja). — kadar se s končnimi zaključki strinja pretežna večina udeležencev sestanka — kadar ni dnevni red preobsežen Pretežni del uspeha, ki ga želimo doseči s sestankom, je odvisen torej od vodje sestanka. Zanj veljajo naslednja priporočila: — biti mora jasen in razumljiv v podajanju snovi, zlasti še v vodenju diskusije — pozoren in talkten do udeležencev (zlasti v razpravi!) — široko seznanjen s problemom — potrpežljiv in nepristranski v razpravi — objektiven pri presojanju predlogov — dober analizator in hiter mislec — obvladati mora sebe (svoj temperament) Dejali smo, da pretežni del uspeha zavisi od dobrega vodje, medtem Iko prispevka in važnosti, ki jo na sestanku igrajo udeleženci, nismo nič obravnavali. Tudi udeleženci sestanka imajo svoje obveznosti, katere bi zaradi predstavljivosti razdelili v tri faze. Naloge udeležencev pred sestankom. Najprej morajo vsekakor dobro in natančno prebrati dnevni red in gradivo, katerega so prejeli pred sestankom. Ko gradivo dobro obvladajo, ga morajo tolmačiti sodelavcem, ki sestanku ne bodo prisostvovali. V takih priložnostih diskusijah ob priliki odmora, na poti v službo ali iz nje itd., ljudje veliko bolj sproščeno iznašajo svoje mnenje. Povedo običajno to kar mislijo in čutijo, meditem ko v drugačnem okolju že delujejo zavore, ki so posledica bojazni za vsakdanji kruh. Vsi ljudje niso sposobni javno govoriti in nastopati, zato običajno zberejo ob priliki kakršnih koli volitev take, ki to morajo. Njim pozneje zaupajo svoje želje in pričakovanja z namenom, da jih prenese na odgovarjajoče mesto. Te obveznosti bi se morali »izvoljeni« vedno zavedati, čeprav v praksi opažamo, da lc posamezniki upajo voditi politiko odprtih kart, zato izpadajo nasproti ostalim kot nergači, nezadovoljneži, sektaši itd. Vse dobljene pripombe in stališča ljudi, da zabeležimo sicer jih bomo do sestanka pozabili oziroma čisto nevede obrnili njihov vrstni red in že bo prišlo ven nekaj prostovoljnega in le malo podobnega tistemu, kar ljudje želijo. Udeleženci sestanka imajo tudi pravico zahtevati od pripravljalnega odbora ali pa od vodje sestanka že pred sestankom dodatna pojasnila, v kolikor material ni bil dobro (razumljivo) pripravljen. Naloge udeležencev (med sestankom: Vsekakor je najvažnejša naloga udeležencev pa sestanku, da aktivno sodelujejo v diskusiji. Povedati morajo svoje mnenje, kakor tu- startev in vzgojiteljev in pri tem ni ravno strpen, ne zna počakati, vse bi rad takoj kakor 'hitro si zamisli. Ako naleti s svojimi kritičnimi pripombami na nerazumevanje ali. se ga celo surovo zavrne in kaznuje, se odvrne od njih in njihovega vpliva. Kot ne uidejo pubertetnikovi kritičnosti odrasli, ji ne uidejo tudi njegovi prijatelji. Prijateljev si ne izbira več po zunanjem izglediu, telesni moči ali športnih uspehih, ampak jih začne izbirati po podobnosti značaja in notranji sorodnosti, ki jo imajo z njegovim duševnim življenjem. eeeee»eee#eeeeee59»ee di mnenje in stališče ljudi, katere zastopajo. Na sestanku ima torej vsak udeleženec pravico in dolžnost vprašanja, dajati predloge, zahtevati dodatna pojasnila —• obrazložitve iro glasovati za sklepe oziroma jih zavrniti.. Ponavjimo pa naj, da so jim pravice po delili ljudje, zato opravljajo te dolžnosti s polno odgovornostjo do sodelavcev — ljudi in ne le v svojem imenu. Naloge udeležencev po sestanku: S sklepi in dogovori, ki so jih sprejeli na sestanku morajo seznaniti sodelavce. Njihova naloga je celo večja, saj morajo razlagati in pojasnjevati ljudem zakaj in kako je prišlo do teh sklepov, zlasti še v premerili, ko ljudje pričakujejo nekaj povsem drugega. Najbolje je, da informirajo ljudi o poteku celega sestanka, ob tem pa si beležijo dodatne pripombe in predloge v kolikor so vredni upoštevanja. Udeleženci sestanka imajo pravico nadzirati izvajanje sklepov v praksi in o morebitnih spremembah obveščati odgovarjajoče organe. Že v prvem članku smo dejali, da so sestanki še vedno najučinkovitejša metoda obveščanja in zbiranja podatkov od ljudi. Dobro pri pravljen sestanek pa vidimo, da terja veliko dela in časa tako od tistega, ki ga pripravi, kakor tudi od udeležencev samih. Marsikdo bo mnenja, da so vsi napotki odveč, saj tudi po »Mitri« metodi (brez vsakih priprav), dlosfežemo to kar želimo. To je tudi na žalost največkrat res. Ljudje glasujejo, ne da bi vedeli zakaj. Materiala pred sestankom ne dobijo, na sestanku pa ni časa za pojasnjevanje ali pa si vprašati ne upajo. Tako čisto mehanično dvigajo in spuščajo roko, kot bi se nahajali v telovadnici in ne na sestanku. Naj nas ne zavede dejstvo, če se diskusija ni razvila, da je potem vse razumljivo in prav. Največkrat je to znak, da je nekaj narobe in če s tem odlašamo, bo bilanca žalostna. Nerešena vprašanja ustvarjajo nazadoval jat Mo, ki jse širi kot virus v človekovem telesu. TBC ne dobiš preko noči, pot do infekcije so bolezni, je včasih zelo dolga, zato je tudi zdravljenje marsikdaj neuspešno, ker smo z njim predolgo odlašali. ] Po naših obratih DE — EMBALAŽA — Operativni plan za mesec junij smo dosegli s 83 %. Planske obveze nista v celoti izvršila štirioglati oddelek in oddelek samostojnih pokrovov, v glavnem zaradi prepozno tiskane pločevine. — Izvršenih je bilo 820 produktivnih in 340 neproduktivnih nadur. Na okrevanje so bili poslani: Kocman Kristina, Smrajc Lenčka, Hribar Olga, Skrij Karla, Križe Ana, Goršič Ivanka, Braz Anica, Hribar Rozi, Perger Ana, Globokar Pepca in Bosančič Veseljko. — Za mesec julij imamo postavljen plan v višini 359,015.000.— S din. V mesecu juliju in avgustu bomo zaposlili po 30 študentov, kot nadomestilo za čas dopustov naših ljudi. — Sezonsko smo zaposlili 6 novih delavk. Za štancanje pokrovov norma doz je bila dokončno usposobljena avtomatska stiskalnica FMI ter bo avtomatska stiskalnica Blis lahko prestavljena v obraz Zalog. Komisiji za kaznovanje je bil dan v obravnavo tov. Du-gandič Mato. DE — ZALOG — Proizvodnja konzervnih doz je potekala pretežno v treh izmenah. V dveh izmenah je potekala proizvodnja konzervnih doz večjih dimenzij na novi avtomatski liniji. — Operativni plan proizvodnje za mesec junij je bil z ozirom na vrednost dosežen s 106 %, letni proizvodni plan pa je bil za šest mesecev dosežen 90 %. Zaostanek v izpolnjevanju letnega plana bomo nadoknadili v prihodnjih sezonskih mesecih z intenzivno proizvodnjo. — Delavski svet delovne enote je obravnaval podatke za prvo polletje letošnjega leta, in sicer količino proizvedenih konzervnih doz po posameznih proizvodnih linijah ter izkoristek proizvodnih kapacitet. Poudarjeno je bilo, da je potrebno zmanjšati zastoje, da bi bile kapacitete bolje izkoriščene. — Na proizvodnem sestanku je bila obravnavana kvaliteta proizvodnje konzervnih doz na osnovi reklamacij. Sprejeto je bilo več sklepov za izboljšanje kvalitete. — Na svečan način je bila izrečena zahvala in dano darilo kolektivu, ki je za vietnamsko ljudstvo izdelovalo pločevinke. Zahvalo so posredovali člani republiškega odbora za pomoč — podporo FLN. — Vse proste sobote je kolektiv obrata delal v nadurah zaradi sezone za tovrstne izdelke in zaradi izpolnjevanja sprejetih dobavnih rokov. DE — TISKARNA — Delovna enota TISKARNA je v mesecu juniju dosegla v proizvodnem programu zelo viden uspeh. Plan v tem obdobju je presegla po številu odtisov napram povprečju prvih 5 mesecev za 22,4 %, proti povprečju lanskega leta pa za 6,8 %, — Delali smo v 3 izmenah na I., III. in IV. liniji, v 2 izmenah na II., V. in VIII. tiskarskem stroju, na vseh ostalih strojih pa v eno izmeno. Smo v sezoni in ker je tiskarna še vedno ozko grlo smo morali delati v nadurnem času še v Prostih sobotah in na avtomatskih linijah tudi ob nedeljah. — V zadnjem času je bilo opaziti, da je kakovost v letnem času in to ravno takrat, ko je največja sezona po povpraševanju litografirane in vernirane pločevine nekoliko slabša. Vzroki k temu pa so največ slabe klimatske naprave. Saj temperatura, ki je bila zmerjena v tiskarni v prostoru med III, in IV. linijo je znašala kar 47° C. Jasno je, da je v takih pogojih normalno delo praktično nemogoče in skrajni čas, da bi odgovorne službe pirstopile k izboljšanju istih. — Na obvezni 14-dnevni praksi smo imeli 11 študentov oziroma študentk. Disciplinskih prekrškov ni bilo. Z odpovednim rokom sta odšla iz DE Tiskarna 2 kvalificirana litografska strojnika. Seje DS DE ni bilo zaradi odsotnosti večine članov, ki so bili na rednem letnem dopustu. DE — VZDRŽEVANJE — Kot je že v prejšnji številki »Glasa Saturnusa« poudarjeno, da je DE — vzdrževanje v večji meri angažirana za generalna popravila in izdelavo novih strojev za DE — Embalažo, je bilo v preteklem mesecu izgotovljeno sledeče: a) 3 kom novo izdelane naprave za brušenje krožnih Škarij, b) 1 kom izdelava kadi za DE — Tiskarna, c) 2 kom izdelava kadi za DE — Plastika d) 1 kom generalno popravilo stiskalnice WMW DE — Zalog, e) 1 kom delno popravilo krožnih Škarij DE — Zalog, f) 200 kom izdelava obešalcev za DE — Tiskarna, g) 1 kom delno popravilo preše za DE — Embalažo . h) v delu je izdelava 5 kom krožnih Škarij, transportni vo-z'ček, nadomestni deli ter generalna popravila: 2 kom preš »Blis«, 1 kom gumirni stroj, zapiralka za 4-ogl. doze. Pomembnejši predpisi 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur. Ust SFRJ št. 26—318/68) V temeljnem zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list SFRJ št. 43/66 in 52/66) so uveljavljene naslednje nove določbe: Ce sita glode strokovne izobrazbe kot pogoj za sprejem na delo določeni dive stopnji šolske izobraiztbe aili več, ima prednost pri izbiri, kadar so drugi pogoji izpolnjena, delavec z vilšjo stopnjo ustrezne šolske izobrazbe. Ce je izbira med kandidati po ustreznih določbah zakona izrečena za neveijaivno, zavrnjeni kandidati pa izpolnjujejo vse pogoje iz objave v razpisu, opravi delovna skupnost ponovno izbiro med prijavljenimi kandidati. Delavcu, Iki noče ravnati! po dokončni odločbi, s katero je razporejen, na drugo delovno mesto, preneha delo po preteku časa, kolikor ima po določbah statuta pravico ostati na delu. Delavcu lahko tudi proti njegovi volji preneha delo, če se po zakonu ali predpisu izvršnega sveta za njegovo delovno mesit o zah teva drugačna strokovna izobrazba ali višja stopnja strokovne izobrazbe iste stroke kot jo ima delavec, če ni možnosti, da bi bil razporejen na delovno mesto, ki 'ustreza njegovi strokovni oziroma drugi delovni sposobnosti, oziroma če ne sprejme razporeditve na drugo delovno mesto. 2. Zakon o dopolnitvah zakona o posebnem načinu poravnave nekaterih dolgov uporabnikov družbenih sredstev (Uradni list št. 26-317/68) Skladi družbenopolitičnih skupnosti, ustanovljeni po temeljnem’ zakonu o financiranju družbenopolitičnih skupnosti, skladi teh skupnosti, ustanovljeni za razvoj gospodarsko nezadostno razvitih republik in krajev in družbenopolitične skupnosti iz naslova obveznosti iz sredstev za gospodarske investicije morajo poravnati svoje zapadle dolgove, ki na dan 15. februarja 1968 niso bili. poravnani tako kot je predpisano zgoraj. 3. Splošni zakon o obveznem sprejemanju učencev v gospodarstvu na praktično delo (Uradni list SFRJ — št. 26—320/68) Da ,bi bilo omogočeno strokovno in praktično izobraževanje učencev v gospodarstvu in drugih dejavnostih, so delovne organizacije in imetniki obratov dolžni sprejemati v skladu z zakonom učence (vajence) na praktično delo. Z zakonom bo predpisano varstvo učencev na delu, zlasti pa preprečeno zaposlovanje učencev na delih, ki niso v zvezi z izobraževanjem in predpisano, ob kaiterih pogojih sprejemanje učencev ni obvezno. 4. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o minimalnem osebnem dohodku delavcev (Uradni list SFRJ, št. 26-321 68). V zakonu o minimalnem osebnem dohodku delavcev (Uradni Met SFRJ, št. 6/56) so uveljavljene tele spremembe oziroma dopolnitve: Republiški zakon določa, koliko sme znašati minimalni osebni dohodek, lahko pa je z njim pooblaščena tudi občinska skupščina, ki določi minimalni osebni dohodek. Le-ta ne more biti manjši kot 300 din na mesec. Minimalni osebni dohodek je sorazmeren čalsu, ki ga je delavec prebil na delu. Ce sredstva, iz katerih se po zakonu prvenstveno krijejo osebni dohodki, ne zadoščajo za kritje minimalnih osebnih dohodkov, se le-ti izplačajo iz republiških skupnih rezerv delovnih organizacij. Ce niti te rezerve ne zadoščajo za tako kritje, se minimalni! osebni dohodki -izplačajo te proračuna in drugih sredstev občine in republike v skladu s predpisi republike. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 22—165/68) Zdravstveni zavodi morajo uskladiti svojo organizacijo in delo z določbami tega zakona najpozneje do 30. septembra 1968. Zavodi, ki tega ne store v navedenem roku in ki po tem zakonu ne morejo obstajati, prenehajo. Odločbo o prenehanju izda skupščina občine, v kateri ima zdravstveni zavod svoj sedež. Prenehanje se opravi po predpisih o postopku za redno likvidacijo, ki veljajo za gospodarske organizacije. Ustanovitelj tistih zdravstvenih zavodov, ki prenehajo, in zdravstveni zavodi, ki prevzamejo njihove dejavnosti, uredijo medsebojna razmerja s pogodbo. V Zalogu bo kmalu asfaltni pas okoli obrata, dela so v polnem teku. Nič zanimivega za enkrat! Bo pa kmalu, saj bo iz tega ogrodja nastala naša najmodernejša tiskarska linija v Zalogu. Ob ogrodju naš monter Ložar Milan, ki bo pozneje skrbel, da bo njeno delovanje brezhibno. GLAS SATURNUSA, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus, Ljubljana, Ob železnici 16, tel. 313-666. — Ureja uredniški odbor: Marjan Bajc, Slavko Gerlica, Janez Herzog, Mira Tomec, Jože Švigelj, Peter Mam ln Vlado Drnovšek — Odgovorni urednik: Slavko Gerlica, tel. 313-666-78 — Tisk CP Gorenjski tisk, Kranj — Originalov ne vračamo. Naši nogometaši dosegajo vedno večje uspehe Na turnirju, ki ga je v počastitev Dneva borca priredil NK Slovan, so naši nogometaši osvojili prvo mesto in pokal, potem ko so celo dvakrat premagali moštvo Slovana. Tekmovalo je osem moštev iz naše občine. Tekmovali so po sistemu izpadanja. Za Saturnus sta nastopili dve moštvi, članska in mladinska. Naši mladinci niso imeli sreče, saj so že v prvi tekmi izgubili z nogometaši Kemične tovarne. Naše prvo moštvo pa je najprej premagalo Slovana, nato Kemično tovarno in v odločilni tekmi za prvo mesto še enkrat premagalo renomiranega nasprotnika s Kodeljevega. Situacija pred Bolničarjevimi vrati med tekmo mladi : člani SATURNUS : SLOVAN 4:3 (1:1, 0:0) Za Saturnus so igrati: Žnidaršič, Zorico, Sašo Kralj, Strniša, Švigelj, Gvardjančič, Selalič, Vdkal, Oblak, Pašič in Žabjek. Naši so bili skozi vso tekmo boljši nasprotnik. Napad je igral kot namazan in le neverjetni sredi se imajo zahvalita Sdovanovoi, da niso izgubili tekme z visokim rezultatom. Kljub naši premoči, pa je Slovan prvi povedel iz enajst metrovke. Naši so po prejetem golu še 'bolj pritisnili dn tokrat izredno razpoloženi Oblak je 10 min. pred koncem izenačil rezultat z lepim strelom z glavo. Do konca tekme so imeli naši fantje še nekaj lepih priložnosti, toda ostale so neizkoriščene. V podaljških ni prišlo do spremembe rezultata in moštvi sta se pripravili za streljanje enajstmetrovk. Najprej so streljali naši in od petih strelov zadeli samo dvakrat. Edino upanje nam je ostal Žabjek, ki igra sicer v moštvu krilo. Postavil se je v vrata iln kot za šalo ubranil tri žoge. Na vrsti za streljanje je bil spet Oblak, ki je z močnimi in preciznim udarcem zadel mrežo. Vodili smo s 4:3 in pri tem je tudi ostalo, saj je tudi zadnji strel Slovanovega golgeterja naš Tone lepo ubranil. To je Ibila zaslužena zmaga in spet velik uspeh naših nogometašev. Najboljši v ekipi so bili Žabjek, Selalič in Oblak. SATURNUS — mladinci : KEMIČNA TOVARNA 0:2 (0:2) Čeprav so se naši mladinci dobro borili in prikazali še kar dopadljivo igro, so tekmo izgubili. Žoga je namreč okrogla in je dvakrat priletela v nepravo mrežo. Lahko pa rečemo, da igrajo mladinci iz tekme v tekmo bolje, tako da lahko tudi od njih pričakujemo v bodoče uspehe. SATURNUS : KEMIČNA TOVARNA 3:1 (3:1) Igrali so: Gvardjančič, Zorko, Sašo Kralj, inž. Kralj,, Švigelj, Selalič, Vokal, Pa-šič, Pavlič in Jakič. Čeprav so naši nastopili oslabljeni, so z lahkoto premagali nogometaše iz sosednje tovarne in tako maščevali mladince. Gole sta dosegla Vokal enega in Pavlič, ki je tokrat debitiral v prvem moštvu, dva. Poleg strelcev moramo pohvaliti tudi inž. Kralja, ki je zaigral v velikem slogu in neumornega Selaliča, ki je pripravil dva gola. S to zmago so se naši nogometaši uvrstili v finale turnirja, kjer so se ponovno srečali s Slovanom. SATURNUS : SLOVAN 2:0 (0:0) Igrali so: Žabjek, Zorko, Sašo Kralj, Švigelj, Strniša, iinž. Kralj, Jakič, Gvardjančič, Pašič, Vokal, Pavlič (Tr-šan). Samo eno uro po tekmi s Kemično tovarno, je bilo na sporedu finalno srečanje. Z bojaznijo smo spremili naše fante do igrišča, saj so bili zelo utrujeni od prve tekme in nekateri tudi poškodovani. Prepričani smo bili, da ni nobenega upanja na ponoven uspeh proti ronomiranemu nasprotniku, ki se je hotel na vsak način oddolžiti za neuspeh v prvi tekmi. Zgodilo pa se je ravno tisto, če- sar nihče na stadionu ni pričakoval. Z neverjetno srčnostjo in borbenostjo so naši vrli fantje izvojevali še končno zmago. Slovanove! so sicer med tekmo več napadali, vendar je naša obramba delovala brezhibno. Žabjek je branil kot v svojih najboljših dneh in dokazal, da je še vedno vratar zveznega formata, hkrati pa je pošiljal dolge žoge prav do nasprotnikovega kazenska prostora, kjer sta jih skušala Vokal in Pašič, ki sta tokrat predstavljala glavni udarni sili, čim koristneje uporabiti. To jima je tudi uspelo, saj je Pašič dosegel v drugem polčasu dva zelo lepa gola in s tem zapečatil usodo Slovanovoev. Pri rezultatu 2:0 je v zadnji minuti sodnik dosodil enajstmetrovko v korist Slovana, vendar ifcvnstni Žabjek tudi tokrat ni bil premagan. Za bleščečo zmago gre zasluga prav vsem igralcem, posebej pa je treba poleg Žabjeka pohvaliti še Pašdča, strelca obeh golov, in Zorka, ki je dal od sebe eno najboljših partij. Po tekmi je predstavnik NK Slovan predal našim fantom lep pokal in povabil vse sodelujoče na zakusko, kjer smo zmago zalili kar iz pokala. Ali taki vidni uspehi ne predstavljajo že kar lepo reklamo za našo tovarno? Janez Gostinčar SESTAV/L -RISAL M. KASTEUC