KNJIŽNICA IVANA POTRČA Prešernova ulica 33
2250 PTUJ

^¡H\ f POŠTA SLO
28.12.04
o 5 6„e
TALUM, d
2325
tIČIV® \
Aluminij
Časopis družbe Talum,d.d.,Kidričevo
^FiPiurT'rii^ii11 v 'Vv\f,W}
Lahkotnost je življenjska Sledite ji. Srečno 2005!
Uprava Taluma
		■ .»
		
\ 1		
u\wm > IT,, _ ,		
• % • ** v n - iMirt* ~ j H	
k 1 * ^ 'V	
	
	
	L •'V'
Utrinki s praznovanja
Čeprav je bilo napovedano, da letošnji »praznik«,- praznovali smo 50. let odkar je 21. novembra 1954 v Kidričevem pritekel prvi aluminij - ne bo nič posebnega in ga bomo praznovali kot vsa leta doslej, temu ni bilo tako. Letošnji praznik je bil res nekaj posebnega. Pa ne zato, ker je vse zaposlene v petek zjutraj pri prihodu ali odhodu z delovnega mesta spremljala glasba godbenikov, ali zato, ker nas je na delovnih mestih pričakala kuverta z 10 tisočakom za vsako Talumovo desetletje, steklenici vina in Almanah. V zraku je bilo čutiti, da se v Talumu praznuje.
Srečanje upokojencev
Kot vsako leto se je praznovanje začelo v četrtek, 18. novembra, ko smo v restavracijo Pan na že tradicionalno srečanje povabili naše upokojence. Vabilu se jih je odzvalo veliko. Povedali so, da jih na Talum vežejo lepi spomini, na tiste slabe pa raje pozabijo. Ponosni so, da je Talum danes takšen kot je in da so ga vsak po svoje pomagali razvijati. «Da se je lepo srečati s prijatelji«, »da Talumovega Abrahama res ne gre zamuditi«,...so še povedali.
Petek, 19.novembra, je bil poln dogodkov. Začelo se je s strokovnim svetom, nadaljevalo s srečanjem z novinarji, nato so se z vodstvom sestali člani sveta delavcev in sindikata. Popoldan je bil namenjen druženju zaposlenih Taluma in njegovih hčerinskih družb in, še posebej za dobitnike, najprijetnejšemu delu -podelitvi zlatih metuljev.
Strokovni svet
Predsednik uprave, Danilo Toplek, je že na strokovnem svetu poudaril pomen sodelovanja vodilnih in vseh sodelavcev Taluma. V Talumu se je vedno delalo enovito z zavedanjem, da bomo samo, če bomo držali skupaj, lahko obstali. Predsednik uprave je kljub nič kaj optimističnim napovedim, kaj Talum čaka v prihodnjih letih, zaključil, da bomo tudi v prihodnje svoje cilje dosegali samo z lastnim znanjem in trdno voljo vase.
Srečanje z novinarji
Da predstavimo naše podjetje širši javnosti, smo na kratko srečanje medse povabili novinarje. Predsednik in člani uprave so jih sprejeli v Multimedijskem centru, kjer so jim predstavili zgodovino Taluma, rast proizvodnje, modernizacijo proizvodnje, projekte MMPAL, kako je potekalo prestrukturiranje podjetja, sisteme vodenja in pridobljene certifikate, kako v našem podjetju skrbimo za varnost in zdravje pri delu, izobraževanje zaposlenih, program Zdravo Talum, varovanje okolja. Predstavljene so bile tudi smernice delovanja Taluma v prihodnje. Zapiranje hale B, nadomeščanje elektroliznega aluminija z odpadnim, kontinuirano izboljševanje kakovosti proizvodnje, stroškov in produktivnosti, skrb za okolje, skrb za varno delo zaposlenih, vlaganje v razvoj znanj in sposobnosti ter graditev dobrih medsebojnih odnosov, ki predstavljajo temelj za spoštljiv odnos do naših partnerjev. Navedeni so nekateri elementi, ki bodo oblikovali našo prihodnost. Predsednik uprave je tudi povedal, da smo se odločili za praznovanje v družinskem krogu, s svojimi upokojenci in zaposlenimi. Denar, ki bi ga zapravili za velike proslave z mnogimi gosti, smo namenili ptujski bolnišnici. Podarili smo ji 50.000 evrov, ki jih bodo zagotovo koristno uporabili.
Kako so nas novinarji predstavili javnosti ste lahko slišali in brali sami.
Strokovni svet
Svet delavcev
Svet delavcev
Slavnostna seja sveta delavcev verjetno že dolgo ni potekala v tako prijetnem vzdušju, čeprav je ravno v tem času zunaj divjalo pravo neurje.
»V človeški naravi je, da se spominjamo lepših stvari«, je začel predsednik uprave in se na kratko spomnil na prehojeno pot Taluma. Opozoril je, da se nikoli nismo pustili brezskrbju in čakali, da bi se stvari same razvijale, že v 80. letih smo se organizirali tako, da nas razpad jugoslovanskega trga ni prizadel. Nismo dovolili, da bi nas samoupravljanje s tozdi, kjer se je govorilo le o tem, kdo bo dobil več denarja, pokopalo. Talum je kljub slabim časom danes v dobri kondiciji.
Predsednik uprave je spomnil tudi na nove izzive, ki so pred našimi strokovnimi sodelavci - osrednji projekt pretapljanja odpadnega aluminija, ki že teče, ter še več alternativnih programov, med njimi tudi izgradnja plinsko parne elektrarne in sežigalnica.
»Razmere nas silijo, da se spreminjamo in ob naslednji okrogli obletnici, Talum niti približno ne bo takšen, kot je danes. Zagotovo ne bo več Elektrolize B in vsega kar je povezano z njo,« je še povedal.
Praznovanje zaposlenih, podelitev zlatih metuljev
Popoldan smo se v zelo velikem številu zbrali v restavraciji Pan. »Že dvajset let imam čast in dolžnost, da spregovorim nekaj besed in že dvajsetič imam tremo,« je začel nagovor predsednik uprave in če je res Imel tremo, ga je ta ob pogledu na polno dvorano sodelavcev zagotovo minila. Nadaljeval je z besedami, da se še na nobenem Abrahamu ni zbralo toliko ljudi in to samih sodelavcev. »Praznujemo v najboljši družbi, sami s seboj. Ponosni smo na pot, ki smo jo prehodili. Razvili smo se v podjetje z moderno tehnologijo, ki jo obvladujemo in s katero ustvarjamo novo vrednost. O tem govorijo številke same zase. Vsega, kar imamo, ne bi bilo, če se ne bi obnašali, kot smo se. Delamo in čutimo kot enovito podjetje. Čeprav nosimo različno odgovornost, se vsi zavedamo, da delamo za Isto tono aluminija.
Vsem hvala za vaš prispevek in praznujte tako, da se bo slišalo,« je končal nagovor predsednik uprave.
Popoldan je minil v prijetnem vzdušju ob zvokih ansambla Dvanajsto nasprotje. Za popestritev je poskrbela tudi pihalna godba. Prisotne je tako razživela, da ji kar niso dovolili zapustiti odra.
Kot se za vsako praznovanje spodobi, tudi torta ni manjkala.
Dan odprtih vrat
Zaključek praznovanja je bil v soboto, 20. novembra, ko smo v Talum ponovno povabili vse, ki nas želijo spoznati, želijo videti, kje in kako nastaja aluminij in kakšno je naše delovno okolje. Z zvoki godbe smo jih pričakali v šotoru pred upravno zgradbo. Po pozdravnih besedah predsednika uprave sta čestitke Talumu z lepimi željami in uspešnim delovanjem v prihodnosti izrazila tudi župana občin Kidričevo in Ptuj, g. Zvonimir Holc in g. Štefan Čelan. Čestitke in zahvalo za vse kar je Talum »dal« njemu in vsem nam je izrazil tudi bivši sodelavec g. Markovič.
Po kratkem predstavitvenem filmu so se obiskovalci, našteli smo jih blizu 1000, v organiziranih skupinah podali na ogled Taluma.
Lahko samo še rečemo, srečno na poti do naslednjih petdeset!
■ Vera Peklar in Darja Vodušek
Predsednik uprave prejema šopek ob dvajseti obletnici vodenja Taluma
Pihalni orkester Talum
Jubilejna torta
Dan odprtih vrat
			P	
	• r il», mil1 T			.j i
Zlati metulj je nekaj posebnega
Dobiti zlatega metulja je veselje, čast, zadovoljstvo, tudi odgovornost? Našo letošnjo dobitnico in dobitnike najvišjega Talumovega priznanja sem vprašala, ali jih je presenetila novica, da so med izbranimi, kaj jim to priznanje pomeni in kako so se počutili na slovesni podelitvi. So v spominu preleteli vsa svoja službena leta in poskušali ugotoviti, kaj je bilo tisto, kar so dali Talumu.
Slavica Mlakar
Seveda je bilo presenečenje. Sprva se ga niti nisem zavedala. Ko so me obvestili, da sem bila predlagana za priznanje, sem to sprejela brez posebnih občutkov. Šele kasneje sem začela razmišljati, kaj sem v teh mnogih letih pravzaprav dala skozi, kaj vse se je zgodilo v času moje zaposlitve v petindvajsetih letih. V mislih sem prešla vse večje objekte, manjših pa se več vseh ne spomnim, kar precej jih je bilo. Lahko rečem vsi, ki so se v preteklih letih gradili, razen anod, a najbolj zahtevna je bila obnova upravne stavbe z okolico.
Posebej mi je ostal v spominu trenutek, ko so me po devetih letih vodenja Stanaluma povabili še k sodelovanju na projektu MPPAL II. faze, ali bolj točno rečeno, za nadzor gradnje elektrolize in spremljajočih objektov. Z Andrejo sva rek-
li: »V čast nama je, da lahko sodelujeva.« Imela sem to srečo, da so se v času moje zaposlitve gradili mnogi objekti in da sem bila zraven. Sodelovati je bilo potrebno s sodelavci Iz različnih delovnih enot In se nenehno prilagajati novim ljudem, pa mi to ni delalo težav. Vedno smo dobro sodelovali. Upam, da tudi oni tako mislijo.
Do podelitve sploh nisem dosti razmišljala o zlatem priznanju. Šele po podelitvi, me je obšlo nekaj prijetnega, lepega, posebnega, ne vem kako sploh naj to opišem, skratka postala sem globoko ganjena. Tako lep občutek je bil, ko so mi sodelavci izrekali čestitke. Nekdo mi je prišepnil na uho, vedno bom z vami rad delal, zelo dosti mi je pomenilo. Počaščeno sem se počutila, ker so bili na podelitvi vsi moji sodelavci, za kar se jim zahvaljujem. Rada sem v njihovi sredini, lepo je delati z njimi.
Na vprašanje, kaj sem dala Talumu, bi rekla, da sem se vedno maksimalno trudila. Lahko rečem, da so bila obdobja, ko sem predvsem živela za delo v Talumu. Vedno sem rada prihajala v službo in z zadovoljstvom spremljala, kako objekti rastejo.
Rado Rodošek
Zlati metulj ml pomeni veliko. Tudi v kolektivu je cenjen kot neko prestižno priznanje, ki se ga ljudje veselijo. Tudi mene je prijetno presenetilo In človek se nehote vpraša, kaj pa sem naredil. Odgovor je le eden. Vsa ta leta sem odgovorno in vestno opravljal svoje delo. Vsak dan je dan za sebe. V energetiki spremljamo električno energijo, ki prihaja v Talum In se porazdeli med njegove uporabnike. To je sklop drobnih stvari, ki druga z drugo delujejo
kot zaokrožena celota, a potrebujejo nadzor. Tam sem prisoten z vsemi svojimi čutili: sluh, vid in tudi voh, da kontroliram in pravočasno reagiram. Vedno moram biti dosegljiv.
Ponosen sem, da delam v Talumu. To je sistem, ki odlično deluje po tehnološki in organizacijski plati. Vpliv Taluma se pozna v razvoju širšega okolja, na gospodarskem in kulturnem področju.
Všeč mi je, da se ljudje Iz različnih delovnih področij, ne glede na leta, pogosto udeležujemo Izobraževanj, ki nam dajejo nova znanja za delo in nam hkrati bogatijo tudi naše privatno življenje.
Na podelitvi je bilo prijetno, čeprav sem imel malo treme. Kadar dobiš priznanje javno, še bolj pridobi svojo veljavo. Ob takšnih dogodkih ne moreš biti Indiferenten.
Vinko Planec
Že pred leti sem nekje izjavil, da si vsak, ki zdrži v nekem podjetju več kot trideset let, zasluži priznanje. Nisem mislil na zlatega metulja. Ta pa je več kot to, zato sem bil res prijetno presenečen. Ob vsaki proslavi ali kakšnem jubileju v tovarni, se vedno spomnim prvega dne v Kidričevem, 26. junija 1973. leta. Bil je četrtek in delal sem dopoldne. V petek sem šel v drugo izmeno, sobota, nedelja in ponedeljek so bili prosti dnevi. Če to ni luštno, da komaj prideš in si že tri dni doma, sem bil ves srečen takrat, posebno, ker sem prišel s terenskega dela. Šoštanj, Alžirija, Brnik, tu pa elektroliza tako blizu doma. Na leto mojih začetkov me spominja tudi redukcija, ko smo elektrolizerji opravljali različna dela po vsej tovarni. Bil sem v skupini, ki
je polnila glinico v vreče in cisterne in tisto zimo je bilo precej hladno. Čeprav je bilo delo v elektrolizi težko, se najraje spominjam prav hale A. Z veseljem sem hodil v službo. Med nami je bilo več tovarištva, kot ga je sedaj, bolj smo bili povezani. Spominjam se Silvestrovega, trikrat sem pričakal novo leto v hali A. Delilno mesto je bilo takrat še sredi hale, na mizi pa prt In slavnostni pogrinjek s toplim čajem. Peli smo si in voščili. Lušno je bilo. Ko smo zapirali halo A, sem rekel: »Dečki, nikoli več ne bo tako, kot je bilo.«
Po priznanje na oder sem stopil že nekajkrat, na primer po Red dela s srebrnim vencem za delo v krajevni skupnosti, ampak pred svojimi sodelavci In v Talumu prvič, zato sem imel tremo. Malo te stisne, je pa prijetno
Sprašujete po odgovornosti? Prav gotovo je, jaz pa še dodajam, da ti daje takšno priznanje še več pripadnosti.
Marjan Avbel
Enostavno nisem mogel verjeti, da je to res, ko me je vodja poklical in mi izročil belo kuverto s povabilom na slavnostno podelitev. Šokantno presenečenje in prva misel, s čim pa sem si to zaslužil? Potem se človek umiri In začel sem brskati po spominu nazaj vse do leta 1971, ko sem prišel v tovarno in se mimogrede spomnil, da sem šel takoj v dežurstvo. Bil sem poleg pri vseh montažah, na primer že v livarni ena, ko sem bil še vzdrževalec. Kmalu za tem sem končal šolanje In zopet so me povabili naprej. Nikoli nisem bil komolčar, vedno me je nekdo opazil in me povabil k
sodelovanju. Tako sem prišel tudi k zagonu livarne II, nato livarne lil in tako dalje. Kaj naj rečem, zlatega metulja bi si zaslužil marsikdo, ampak nekdo me je opazil.
Moja velika življenjska izkušnja je bila tudi sodelovanje v nadzornem svetu Taluma. Tudi to povabilo je prišlo nepričakovano. Nikoli v tovarni nisem rekel ne, zato sem pristal, čeprav nisem vedel, kaj me čaka in ni ml žal. Veliko sem se naučil in komaj tam spoznal, kaj pomeni voditi firmo, odločati, odgovarjati... To je delo za več kot 24 ur na dan.
Na podelitvi sem se počutil nelagodno, vsaj tja do odra, potem pa je bilo bolje. Zlati metulj je prestižna nagrada, ki mi veliko pomeni, kar pravijo tudi vsi, ki so jo že dobili, in je motivacija za vse v Talumu.
Pogovarjala se je Vera Peklar
Znanje, edina neodtujljiva vrednota
Tako, kot do sedaj, smo tudi letos zaprosili nosilce proizvodnje in nekaterih služb za kratki komentar o rezultatih preteklega leta in za njihove praznične želje za leto 2005.
Avgust Šibila, vodja DE Anode:
Čas neusmiljeno teče. Naša delovna enota je, po izvedbi druge faze modernizacije proizvodnje, postala tehnološko sodobno, produktivno, varno in okolju prijazno delovno okolje. V središče naših prizadevanj smo si postavili kakovost, produktivnost in stroškovno učinkovitost. Količinska proizvodnja zelenih anod bo letos znašala 72867 ton. Primerjava podatkov z letom 2001 (pred MPPAL2) kaže na znižanje tehnološkega izmeta v proizvodnji anod iz 1,63% na 1,2% in znižanje kakovostnega izmeta iz 0,75% na 0,25%. Tako z zadnjimi investicijami nismo povečali le proizvodne količine temveč tudi kakovost procesov. V elektrolizah se je drastično znižalo število predčasno zamenjanih anod. Priložnosti za nadaljnje izboljšave tičijo v znižanju deviacij lastnosti med posameznimi anodami, izboljšanju reaktivnostnih lastnosti in homogenosti anod.
V letu 2004 smo, s postopki ločevanja in recikliranja, znatno znižali količine odpadkov (cca 30%). Iz proizvodnje smo, iz tehnološki razlogov, izločili cca 3800 ton ogljikovih materialov, ter jih predelali za zunanje kupce v obliko naogljičevalcev, penil in goriva za cementarne. Pomemben dosežek je sanacija deponije katodnih materialov (2200 ton) in znane rešitve za reševanje te problematike v prihodnjem letu.
Cilji v letu 2005 bodo povezani z maksimiranjem količin zelo čistega primarnega aluminija v elektrolizah, na kar imajo anode pomemben neposredni In posredni vpliv. Na področju vzdrževanja naprav smo identificirali nekatere priložnosti, katerih realizacija v letu 2005 bo pripomogla tako k stabilnosti procesov kot znižanju stroškov.
Avgust Šibila
Čas velikih zgodb je zaenkrat mimo. Zadovoljiti se bo potrebno z manjšimi dosežki, ki ne temeljijo izključno na investicijah temveč izhajajo iz ambicije in znanja ljudi.
Vsem Talumovcem, v podjetju in izven podjetja, naj se v letu 2005 izpolnijo vse želje, posebej tiste povezane z zdravjem, srečo in uspešnostjo našega podjetja.
Dr. Zlatko Čuš vodja DE Elektrolize: Leto 2004 je za Talum še posebej pomembno zaradi 50 obletnice prve proizvodnje primarnega aluminija. Že zaradi tega dejstva sem malo pobrskal po statistiki našega dela. Ker je naslednje prestopno leto 2008 je zelo verjetno, da bo leto 2004 rekordno leto proizvodnje primarnega aluminija v zgodovini Taluma. Številka bo okrog 120.600 ton. V vsem 50 letnem delovanju Elektroliz smo letos dosegli rekordne vrednosti v obeh elektrolizah. Seveda bi si mi, ki delamo v Elektrolizah želeli podobno stopnjo rasti tudi v prihodnje, vendar nas zaostrene razmere na evropskem energetskem trgu postavljajo na realna tla. V elektrolizi C smo uspeli povečati tok na 188,5 kA in znižati specifično porabo enosmerne energije na 13,100 kWh/t primarnega aluminija. Ta korak smo uspeli narediti z dobrim sodelovanjem z DE Anode ob hitri in uspešni uporabi anod z zarezami.
Vsem sodelavkam in sodelavcem se zahvaljujem za njihov prispevek k uresničitvi ciljev DE Elektrolize in Taluma. Doseženi rezultati v 2004 so nam vzpodbuda in obveza za 2005. Zato želim vsem sodelavcem zdravo, veselo in srečno Novo Leto 2005.
Pa nikar se ne pustite speljati na tanki led preproste resnice o sreči (R. Ringbauer).» Na svetu že zaradi tega ne more vladati sreča, ker so eni nesrečni zgolj za to, ker so drugi srečni.«
Dr. Zlatko Čuš
Krošl Marjan vodja DE Livarske zlitine: Če so bile v preteklih letih glavne aktivnosti povezane z izgradnjo livarne in zagonom novih naprav, smo se v letu 2004 v celoti posvetili optlmiranju proizvodnega procesa. Povečanje proizvodnje, nova organiziranost kot samostojna delovna enota, prenos prodajnih aktivnosti na Hydro Aluminium, pridobitev certifikata IS0/TS 16949, pretapljanje odpadnega aluminija in iskanje alternativnega proizvodnega programa so bile glavne značilnosti iztekajočega se leta. Pa izboljšave informacijskega sistema, izgradnja sistema preventivnega vzdrževanja naprav, nadzor (spoznavanje) stroškov, izboljšave na področju sistema varnosti pri delu,...Številne aktivnosti, ki so zahtevale visoko stopnjo aktiviranja vseh zaposlenih. In bili smo uspešni. Proizvedli smo okoli 70.000 ton zlitin, kar je za 10.000 ton več kot lani, pretopili 3.000 ton odpadnega aluminija, uporabili enako količino taline Iz S6 peči. Tudi vsi drugi kazalniki so ugodni. Spodletelo pa nam je na področju poškodb pri delu, zato tej problematiki posvečamo posebno pozornost.
V letu 2005 bomo nadaljevali začrtane aktivnosti: nadaljnje povečanje proizvodnje, uporaba odpadnega aluminija v primarnim podobnih zlitinah, predvsem pa določitev in izbor ustrezne tehnologije za pretapljanje odpada.
Želim vam izpolnitev osebnih želja v novem letu. Drobne pozornosti osrečujejo ljudi. Zato osrečujmo!
TomažGodicelj vodja DE Rondellce: Za leto 2004 je bila značilna enakomerna mesečna rast proizvodnje ronde-llc, ki je ob koncu leta presegla 1.500 ton mesečno. Dosežena proizvodnja rondelic v letu 2004 znaša 14.500 ton in presega plan za 20%.
Krošl Marjan
Večina aktivnosti v DE Rondelice je bila v letošnjem letu povezana s povečevanjem kapacitete linije za ozek trak, saj le ta predstavlja največje ozko grlo v proizvodnem procesu. Dosežen napredek pri povečevanju kapacitete linije še vedno ne zagotavlja potreb ozkega traku za max. proizvodnjo 18.000 ton rondelic, zato so za leto 2005 na tem področju predvidene dodatne aktivnosti. Leto 2004 je v praksi potrdilo vpliv povečevanja proizvodnje na zniževanje stroškov in s tem na lastno ceno rondelic, kar nas dodatno motivira glede povečevanja proizvodnje v naslednjih letih.
Ostra konkurenca na trgu rondelic in vedno višje zahteve kupcev po kvaliteti (nič napak), kratkih dobavnih rokih in nižjih cenah so stalnica med proizvajalci rondelic. Tudi leto 2005 ne bo izjema, zato bomo cilje v letu 2005 podredili dodatnemu dvigu proizvodnje na 16.000 ton, obvladovanju stroškov, potrebnim investicijam in usposabljanju zaposlenih.
Novoletne želje TALUM-u in zaposlenim v njem?
Ostati zdrav in v dobri kondiciji!
Miran Purg vodja DE Gnetne zlitine: Leto 2004 v DE Gnetne zlitine sicer niso zaznamovali veliki projekti, je pa bilo zelo pestro v smislu optlmiranja pretapljanja odpadnega aluminija. V začetku leta smo pretopili cca 10001 mesečno, z vrsto težav. Tekom leta smo te težave postopoma odpravljali, Izoblikovali so se tudi jasni cilji in koncept dela s pečjo S6. Količina pretopljenega odpadnega aluminija se je sedaj povzpela na cca 2.0001 mesečno.
Kot že rečeno je bila večina projektov vezana na peč S6:
-	v aprilu je bila Izvedena predelava metalne črpalke z namenom možnosti šaržiranja drobno kosovnega materiala direktno v črpalko in pa z namenom skrajšanja časa prelivanja Al iz peči S6.
-	v juliju smo prešli na mokro čiščenje keramičnih kroglic, ki so del gorilnlškega sistema, kar je skrajšalo ciklus čiščenja regeneratorja, del gorilniškega sistema, za polovico
-	v septembru je sledila težko pričakovana predelava šaržirne naprave za S6. Ciklus šaržiranja se je skrajšal z 10 na 3 minute, kar pa je še pomembneje je to, da ni več

Tomaž Godicelj
uhajanja dima v delovno okolje, s čimer so se pogoji dela bistveno izboljšali
- prav tako v septembru, so bili nabavljeni novi obtočni ventilatorji za dim. pline, ki obratujejo pri 800°C, katerih življenjska doba je dvakrat daljša od predhodnih. Precej aluminija Iz S6 smo prepeljali v Livarno zlitin, s črpalnimi lonci. Frekvenca prevozov se je toliko povečala, da so se morali “llvarnarjl” usposobit za vožnjo transportnih loncev, kar je bila prej domena “elektrolizerjev”. Pa ni bilo nobenih težav. Običajno so kar vodje izmen tisti, ki zapeljejo aluminij, pri tem pa se radi pohvalijo, da manj polijejo, kot kolegi?!
Dokončno smo ustavili tudi proizvodnjo bram. Zadnje brame za prodajo smo ulili v septembru. Sedaj tečejo dogovori o prodaji opreme.
Z mislimi smo že v letu 2005, ko bomo začeli uresničevati naloge, s ciljem optimiranja in povečanja pretapljanja odpadnega aluminija, ki so sedaj v projektni fazi. Med temi je zagotovo največja skladišče odpadnega aluminija, ki bo zraslo spomladi, na travniku med Halo C in Livarnama in bo zasedalo 6.300 m2.
V imenu sodelavcev DE Gnetne zlitine želim SREČNO IN USPEŠNO 2005!
Mag. Albert Korošec vodja Službe za informatiko: Kaj reči ob koncu leta, sredi katerega smo postali člani evropske skupnosti In ga zaključujemo s številnimi stečaji slovenskih podjetij? Izgubljene iluzije? Upam, da ne! Vsekakor pa je napočil čas streznitve in nepreklicen vstop Slovenije v globalno družbo, kjer je kapital edini vladar.
Nekritično sprejemanje svetovnih pravil vodi do tega, da Zemlja resnično postaja planet strahu (Z. Železnikar). Vsak dan beremo zgodbe o združevanju velikih in o mega dimenzijah prihajajočih iz daljnega vzhoda, ki s sabo prinašajo tesnobo In negotovost.
Pa vendar so nesporni zmagovalci tega trenutka - hitri. Najdemo jih v najrazličnejših panogah (od visokih tehnologij, biotehnologije do oblačilne in obutvene industrije (!?)), prihajajo iz različnih dežel ter ponujajo izdelke kot so LCD televizije, sončna očala z vgrajenim MP3 ali „pametne“ čevlje.

Miran Purg
Na prvi pogled imajo kaj malo skupnega, pa vendar imajo še vsaj eno skupno lastnost, to je znanje! Informacijska družba temelji na znanju, ki je edina neodtujljiva vrednota vsakega posameznika in popotnica za bitke na planetu strahu.
Talum je že vstopil v Informacijsko družbo in ima znanje ter vse pogoje, da je lahko zelo hiter. Od nas je odvisno ali ga bomo uvrstili med „velike“ ali - hitre. Čim hitreje v 2005.
Herman Škrinjar vodja DE Energetika: V DE Energetika si bomo leto 2004 , poleg rednih dejavnosti - prevzem in transformacija električne energije in ZP, razdelitev teh energentov, toplotne energije, črpanja in razdelitev surove vode na celotnem območju TALUM ter dejavnostjo Laboratorija za meritve, zapomnili po naslednjih aktivnostih:
pravočasno in uspešno smo vklopili v obratovanje novo, dodatno usmerniško skupino 66 kA za elektrolizo C. “Pravočasno” smemo zapisati zato, ker smo - zaradi administrativnih ovir - sorazmerno pozno sklenili pogodbe o nabavi opreme, pridobili projekte za gradnjo in z gradnjo tudi začeli. Zlasti pa smo bili prisiljeni slediti časovnim rokom razširitve in rekonstrukcije stikal išča 110 kV v RTP Kidričevo, ki gaje izvajal ELES. “Uspešno” smemo trditi zato, ker je šlo za novo tehnologijo (novi usmernik je tiristorski, dosedanji štirje so diodni), bilo pa je potrebno tudi mnogo usklajevanja, saj je na tem projektu prišlo do uspešnega sodelovanja med domačo industrijo in ABB iz Švice (transformator je izdelal domači proizvajalec ETRA33 Iz Ljubljane, usmernik in vsi ostali sklopi je dobava ABB). uspelo nam je stabilizirati delovanje zaprtega kroga hladilne vode za potrebe livarn. Osnovni cilj -zmanjšanje načrpanih količin surove vode v naši vodarni za cca 50 % ali 2.000.000 nf/leto - je bil dosežen klub pomanjkljivostim v projektih in neurejeni kadrovski problematiki posluževalcev. Pomanjkljivost projektov je posledica dejstva, da tako velikega oz. zmogljivega zaprtega sistema hladilne vode v Sloveniji ni projektiral še nihče, torej pravih Izkušenj še ni bilo.
Albert Korošec
Kadrovsko problematiko pa poudarjamo zato, ker tako obsežen ¡n medsebojno odvisen sistem (kemična priprava vode v ozkih tolerančnih mejah, spreminjajoča se poraba zaradi različnih začetkov vlivanja in količin potrebne hladilne vode, dopolnjevanje zaradi Izgub Izhlapevanja in kaluženja,...), kljub računalniški podpori oz. avtomatizaciji v vseh delih procesa, zahteva trajno prisotnost naših upravljalcev in posluževalcev. Le-ta sedaj ni zagotovljena. Zagotavljamo jo sicer z nadurnim delom, kar pa ne more biti trajna rešitev.
Uresničili smo prvo fazo poskusa zmanjšanja hrupa usmerniških transformatorjev. Po zahtevah standardov za okolje ISO 14001 smo namreč dolžni, da hrup usmerniških transformatorjev (izdelanih leta 1986), ki po današnjih merilih presega dovoljene meje za Industrijsko okolje, zmanjšamo. Za letos smo izvedli obzida-vo betonskih sten dveh transformatorjev in dosegli zmanjšanje hrupa za 4 dB pri enem transformatorju, kar je po mnenju neodvisne institucije za meritve - odličen rezultat. Meritve za drugi transformator bodo Izvršene do konca leta, s sanacijo preostalih dveh transformatorjev diodnih usmernikov pa bomo nadaljevali v letu 2005.
Delavci DE Energetika se zahvaljujemo za uspešno sodelovanje vsem, s katerimi smo v letošnjem letu uresničevali naše in skupne cilje, vsem v TALUM pa želimo zdravja in uspešno delo v letu 2005.
Dr. Marko Homšak vodja DE Kontrola kakovosti: V letu 2004 je na sistemih ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu potekalo precej aktivnosti. Aktivnosti, zastavljene za leto 2004 in planirane v Programu za ravnanje z okoljem ter varnost in zdravje pri delu št. 5/02, so bile izvedene večinoma v okviru MPPAI2. Za naslednje triletno obdobje od 2005 do 2007 je bil izdelan nov Program za ravnanje z okoljem ter varnost in zdravje pri delu št. 6/04. Največ aktivnosti na področju okolja smo namenili urejanju statusa in dokumentacije za obe odlagališči, pripravi podjetja na integralno okoljsko dovoljenje v okviru smernice IPPC, Izvajanju monitoringov (odpadki, zrak, odpadne vode)
Herman Škrinjar
In pripravi podjetja na trgovanje s CO2, ki bo zaživelo s 1.1.2005.
V letu 2004 je bila uspešno Izvedena ponovna glavna presoja sistema za ravnanje z okoljem, ki ju je opravil BVQI ter uspešno Izvedena akreditacija postopkov pri Slovenski akreditaciji za laboratorijsko preskušanje v skladu s standardom ISO/IEC 17025. V letu 2004 smo v DE Kontrola kakovosti skupno analizirali približno
160.000	vzorcev aluminija in elektrolita na spektroskopiji in 38.000 procesnih in drugih parametrov. Kakovost rezultatov preskušanja je bila dokazana z vrsto uspešnih medlaboratorljsklh primerjalnih analiz (aluminij in zlitine v livarnah, elektrolit v elektrolizah, odpadne vode, emisije v zrak, trdota).
Ob prihajajočem novem letu želim vsem sodelavcem srečno, zdravo in uspešno novo leto.
Mag. Vinko Fištravec vodja Marketinga je predstavil nekatere značilnosti prodajnih aktivnosti v letu 2004: Tržna scena aluminijske industrije je poskrbeli za dokaj pestra dogajanja tudi v iztekajočem se letu. Lahko bi rekli, da so bile zvezde v tem letu naklonjene proizvajalcem in prodajalcem, ki vse svoje nakupe in prodaje vršijo v dolarski valuti. Povprečna mesečna borzna cena se je skozi vse leto dvigala od USD 1.607/t v januarju do USD 1.813/t v novembru. Za poslovni svet na območju EUR-a tak položaj ni bil ugoden brez zavarovanja valutnih rizikov, kar pa predstavlja dodatne poslovne operacije, ki predstavljajo dodatne stroške. Borzne zaloge aluminija so se dejansko razpolovile od 1,4 mio ton v januarju do 710.000 1 v decembru, kar je sicer le eden od razlogov za omenjeni cenovni scenarij. Še bolj pomembna sta: dokaj visoka konjunktura gospodarstva ZDA In gospodarske težave, ki so nekoliko zavrle napovedane rasti kitajske aluminijske industrije.
Z našimi prodajnimi rezultati v celoti ne moremo biti nezadovoljni. Količinska prodaja bo po naši oceni namreč znašala ca 157.000 1 v primerjavi s 138.662 1 v lanskem letu. Nekaj podatkov za 11 mesecev:
Dr. Marko Homšak
-	Al drogovi: prodaja je bila za 5.245 t večja od planirane, s čimer smo nadoknadili manjšo realizacijo Iz leta 2003, ki smo jo bili dolžni nadomestiti Hydru. Prodali smo sicer 62.082 1.
-	Al livarske zlitine: po nekoliko slabšem začetku v prvi polovici leta je prodajna realizacija dosegla 64.2021, kar je celo malenkost več od plana, vendar pa bo zato december zaradi praznikov že tradicionalno nekoliko slabši.
-Al rondice/rondele: po katastrofalnem lanskoletnem izpadu zaradi recesije na zunanjih tržiščih je prodaja letos dosegla že 13.679 t kar je 24% nad planom (2.6791) oz. kar 57% več, kot v enakem obdobju lani.
-	Al izparllnikl: potem, ko smo v drugi polovici lanskega leta konsolidirali kakovost proizvoda, smo pričeli z intenzivnimi tržnimi aktivnostmi za povečanje prodaje. Nenadejano zmanjšanje naročil Gorenja bo povzročilo celo manjšo realizacijo od lanske ali ca.1.300 t, s čemer bomo zelo oddaljeni od načrtovane prodaje 2.000 t. Potrjuje se vsa kompleksnost trga za ta proizvod z vsemi značilnostmi tradicionalnih povezav med kupci in obstoječimi dobavitelji in dokajšnjimi odpori do sprememb, ki jih spremljajo stroški in tveganja v zvezi s kakovostjo za kupce. Procesi uvajanja našega proizvoda trajajo že približno 3 leta, če omenimo le Electrolux. Vseeno pa smo se približali začetku rednih dobav v začetku naslednjega leta, tako kot tudi v primeru Whirlpoola, medtem ko smo sicer z manjšimi količinami startali v 4. kvartalu letos poljskemu Fagorju. Verjamemo, da se bodo rezultati vseh tržnih naporov tudi dejansko odrazili v prodaji naslednje leto.
Čeprav koledarskega leta še ni konec, pa že nekaj časa potekajo živahne prodajne aktivnost za naslednje leto. Menim, da lahko tudi v tega zremo z veliko mero optimizma. Zato v svojem imenu in v imenu sodelavcev, srečno 2005.
Pripravil: Ivi Ercegovlč
Mag. Vinko Fištravec
TALUM in začetek delovanja Evropske direktive o trgovanju z emisijami
S 1. januarjem 2005 bo vstopila v veljavo Evropska direktiva o trgovanju z emisijami ogljikovega dioksida in bo v veljavi do 31. decembra 2007. S 1. januarjem 2008 se bo pričel izvajati Kjotski protokol, ki začne veljati 16. februarja 2005, ko poteče 90-dnevni rok od dne, ko je Rusija ratificirala Protokol (18. novembra 2004). V obdobju 2005-2007 bodo vključene samo emisije ogljikovega dioksida. V Kjotskem obdobju 2008-2012 pa bodo vključeni vsi ostali toplogredni plini, med njimi tudi PFC-ji, ki nastanejo v aluminijski industriji (elektroliza). Predvideva se, da bodo vključeni tudi drugi sektorji, kajti v obdobju 2005-2007 bodo sodelovali le energetski sektor (proizvajalci električne energije in upravljavci naprav z najmanj 20 MW vhodne toplotne moči), proizvajalci železa in jekla, cementa, apna, stekla in keramike ter papirja in kartona.
TALUM je vključen v evropsko trgovanje z emisijami ogljikovega dioksida (CO2) z 20 napravami, ki povzročajo emisije CO2 zaradi porabe zemeljskega plina. Te naprave so peč za kalcinacijo anodnih blokov v DE Anode, talilne - livne peči v DE Gnetne zlitine, DE Livarske zlitine in DE Rondelice, homogenizacijska peč v DE Gnetne zlitine, žarilne peči v DE Rondelice in DE Izparilnikl, predgrevna in rekristal-izacijska peč v DE Izparilniki ter talilna peč locirana v bivši DE Platišč. Elektroliza naj bi bila vključena v trgovanje z emisijami v naslednjem obdobju 2008-2012. Izhodiščno leto, na osnovi katerega je TALUM prejel emisijske kupone za obdobje 2005-2007, je leto 2002. Emisije CO2 v Izhodiščnem letu 2002, zaradi porabe zemeljskega plina, znašajo 25.992 ton. S upoštevanjem preteklih emisij in energetske učinkovitosti vključenih naprav, je TALUM prejel določeno količino emisijskih kuponov, ki je prikazana v naslednji tabeli.
Slovenija je med novimi članicami edina Leto 2005	2006	2007
Emisijski kuponi 26.106 24.750 23.395
Tabela: Emisijski kuponi dodeljeni TALUM-u (1 kupon = 1 t C02)
država, ki ne izpolnjuje Kjotskega protokola. Kar pomeni, da podjetja ne bodo prejela takšne količine emisijskih kuponov, ki bi pokrila njihove emisije CO2. Posledica je, da bodo podjetja, tudi TALUM, morala manjkajoče kupone kupovati na trgu emisij. Trgovanje bo potekalo neposredno med podjetji ali preko posrednikov. Posel se bo sklenil na osnovi standardnih pogodb, v katerih bodo navedeni vsi pomembni dejavniki za uspešno izvedbo nakupa/prodaje emisijskih kuponov. Najpomembnejša dejavnika sta prenos kuponov Iz računa prodajalca na račun kupca - količina in izvršitev plačila iz bančnega računa kupca na račun prodajalca - cena.
TALUM bo najkasneje do 28. februarja prejel ustrezno količino emisijskih kuponov (Uradni list RS 112/2004 - Odlok o državnem načrtu razdelitve emisijskih kuponov za obdobje 2005 do 2007). Kuponi se bodo prenesli iz državnega računa na račun upravljavca naprav. Računi države In vseh upravljavcev se nahajajo pri nacionalnem registru, ki bo skrbel samo za izvedbo transakcij in izpolnjevanje zahtev Evropske direktive trgovanja z emisijami. Posli z emisijskimi kuponi pa se bodo izvajali na trgu emisij, podobno kot borza.
TALUM bo zadolžen, da bo moral vsako leto do 31. marca (2006, 2007 in 2008) Izdelati poročilo o emisijah za predhodno koledarsko leto in verificirano poročilo posredovati pristojnemu organu (Agencija RS za okolje). Do 30. aprila pa bo moral zagotoviti na svojem računu pri nacionalnem registru ustrezno število emisijskih kuponov, ki bodo enaki količini emisij prikazani v verificiranem poročilu. Če TALUM-u ne bi uspelo pridobiti zahtevano število kuponov, bi moral plačati kazen v višini 40 EUR/t CO2 ter naslednje leto zagotoviti manjkajočo število kuponov.
Za uspešno in učinkovito Izvedbo trgovanja z emisijami v TALUM-u, bodo morali v tem procesu sodelovati predstavniki iz DE Energetike, Kontrole kakovosti, Strokovnih služb in Vodstva. Pri tem pa bo nujno potrebna koordinacija in usklajevanje zahtev vseh sodelujočih ter izvajanje aktivnosti znotraj in zunaj podjetja na področju trga emisij.
Trenutno se cena emisijskih kuponov giblje med 8,425 in 8,75 EUR/t CO2. Pričakuje se, da bodo cene narasle predvsem v obdobju od januarja do aprila, ko se bodo vsa podjetja aktivno pripravljala na izpolnjevanje zahtev Evropske direktive o trgovanju z emisijami v obliki zagotavljanja zadostne količine emisijskih kuponov na svojih računih. Trgovanje z emisijami
mag. Aleksandra Murks in Peter Vis, namestnik direktorja Oddelka za monitoring in trgovanje z industrijskimi emisijami, EVROPSKA KOMISIJA
bo imelo vpliv tudi na računovodske Izkaze (bilanca stanja in izkaz poslovnega izida), saj bodo emisijski kuponi obravnavani kot neopredmeteno osnovno sredstvo.
TALUM bo aktivno sodeloval na trgu emisij In sproti spremljal razmere na trgu emisij. Tržnim razmeram pa bo prilagajal aktivnosti znotraj podjetja In to na vseh ravneh vodenja.
mag. Aleksandra Murks
Načrtovanje elektrarne v Kidričevem se je začelo zares. Zato tudi v Aluminiju povzemamo sporočilo za javnost Holdinga slovenskih elektrarn d.o.o.
Podpisani pogodbi za načrtovanje elektrarne v Kidričevem
V petek 3. decembra je bila podpisana pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, Plinsko parna elektrarna d.0.0., Kidričevo, ki bo načrtovala gradnjo 800 MW plinsko-parne elektrarne v Kidričevem. Lastniki družbe so Holding Slovenske elektrarne d.0.0. - HSE (45 %), Verbund (40 %) In Talum d.d. (10 %),
direktor pa Brane Kožuh. Hkrati je bila podpisana tudi sindikatna pogodba, ki ureja odnose med partnerji v projektu.
Gradnja plinsko-parne elektrarne v Kidričevem je eden izmed projektov, ki je bil obravnavan že na prvi strateški konferenci skupine HSE novembra 2003 In za
katerega so partnerji aprila letos podpisali pismo o nameri. Gre za podobno elektrarno, kot jo namerava Verbund približno istočasno zgraditi v Mellachu na avstrijskem Štajerskem.
V elektrarno bo, v kolikor se bo njena gradnja izkazala za upravičeno, vgrajena
najmodernejša oprema, ki bo zagotavljala nizke emisije N0X, prav tako pa bodo zaradi uporabe zemeljskega plina kot goriva ustrezno nizke emisije CO2, kar ustreza tudi mednarodnim merilom okoljsko prijaznega obratovanja, h katerim Slovenijo zavezuje Kyotski protokol. Ocenjena Investicijska vrednost projekta je 400 milijonov EUR, partnerji pa ga bodo financirali sorazmerno glede na lastniške deleže.
V pripravljalni fazi, ki bo trajala do leta 2007, bo na osnovi ustreznih študij sprejeta odločitev o gradnji elektrarne oz. bo ta odločitev zavrnjena. Če bo odločitev sprejeta, bo gradnja elektrarne potekala od leta 2007 do 2009.
Kolesarjenje
12. novembra se nas je na letošnje zadnje kolesarjenje v okviru ZDRAVO TALUM, podala okrnjena skupina. Zaradi hladnega vremena smo se odločili za 25 km rekreacijsko kolesarjenje do in po pokrajinskem parku Šturmovec.
Če bi ocenjevali letošnje leto po udeležbi in aktivnostih skozi vse leto, bi lahko podali skupno oceno odlično. Vendar se nikoli ne smemo zadovoljiti prehitro. Za svoje zdravje in dobro počutje smo vedno zmožni narediti še več In s tem dodatno izboljšati svoje počutje.
Zimski čas za nas kolesarje pomeni čas mirovanja. Nikar pa ne pozabimo, da bo pomlad kaj hitro spet tukaj. Že sedaj se je
V soboto 11. decembra 2004 se je v športni dvorani CENTER na Ptuju odvijal tradicionalni nogometni turnir »SKEI Talum 2004«. Pomerilo se je sedem ekip iz Talum-a in hčera, ki so bile razdeljene v dve skupini. V finalno tekmovanje sta se uvrstili prvi dve uvrščeni ekipi v skupinah. Turnir je minil brez poškodb in podobnih neprijetnih dogodkov, ki tako radi spremljajo to športno zvrst.
Kljub pozitivnemu tekmovalnemu vzdušju, so se med udeleženci znašli tudi takšni, ki bi radi zmagali za vsako ceno in so se temu primerno vedli na igrišču.
Za take in vse ostale, pa naj odslej naprej velja tista stara : »Važno je predvsem sodelovati...!«
potrebno pripraviti na naslednjo kolesarsko sezono. Preglejte svoje kolo, da bo popravljeno in »spočito« pričakalo prve spomladanske žarke, ki bodo kolesarje znova vabili v naravo.
Slavko Krajnc
turnir 2004«
Da je potekalo vse po pravilih nogometne igre, je poskrbel nogometni sodnik -naš sodelavec - Marinič Peter, za kar mu gre zahvala. Zahvala tudi Lubej Davorinu iz DE Elektrolize, ki je skrbel za organizacijo in nenazadnje Upravi družbe, ki je omogočila to prijetno druženje.
Predstavljamo prve štiri ekipe, ki so pri tekmovanju imele največ uspeha. Prve tri so za svoj trud prejele pokale:
1.	mesto:DE Anode
2.	mesto:Silkem
3.	mesto:DE Livarne
4.	mesto:DE Vzdrževanje-strojna
delavnica
Fajt Milan
Nogometni
»SKEI-Talum
Zahvala
Ob boleči izgubi očeta, tasta, in dedka Janeza Gregoreca iz Podgorc 41, se iskreno zahvaljujemo sodelavcem Revitala in elektro delavnice ter sindikatu Taluma Kidričevo za darovano cvetje in sveče, za zaigrano Tišino, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sinova Vlado in Alojz z družinama
Zahvala
Ob nenadni in boleči izgubi dragega sina in brata Alena Kesar, se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem za spremstvo na njegovi zadnji poti, izrečeno sožalje, darovano cvetje in vso ostalo pomoč.
Žalujoči: oče, mama in sestra.
ZDRAV
O
O
TALUM
Aktivnosti za zdravje
Kegljanje za »SKEI - Ta 2004«
eokal
um
V petek, 3.novembra 2004, se je odvijalo kegljaško posamično prvenstvo Talum-a. Ker tudi pri kegljanju veljajo določena pravila morajo biti zraven sodniki. Sodniško nalogo sta dobro opravila ga. Nada iz Kegljaškega kluba Drava Ptuj in naš sodelavec Haladeja Miran, Za dobro opravljano nalogo se jima zahvaljujem.
Čeprav udeleženci resno tekmujejo in upoštevajo pravila, cilj udeležbe ni bil samo tekmovanje temveč predvsem druženje. Pomembno je, da se delavci udeležujejo takih In podobnih srečanj tudi Izven delovnega okolja.
Nekoliko so razočarala dekleta. Niti ena sodelavka se ni ojunačila, da bi sodelovala v tem sicer garaškem športu. Upamo, da se bo v bodoče zgodil kakšen premik tudi na tem področju. Zahvala gre tudi Upravi družbe za pomoč in sodelavcu, Horvat Stanetu, za dobro organizacijo tekmovanja.
In nazadnje še prejemnik kolajn:
1.	mesto	Haladeja Miran
2.	mesto	Fajt Milan
3.	mesto	Peteršič Borut
DE Rondelice	410 podrtih kegljev
Službe	400 podrtih kegljev
Silkem	374 podrtih kegljev
	Fajt Milan
Od Litije do Čateža
Ob petih zjutraj je 13.novembra avtobus izpred Taluma odpeljal pohodnike, ki so se podali na pot od Litije do Čateža. Letos se je, že tradicionalnega pohoda, ki ga organizira Turistično rekreativni center Levstikova pot, udeležilo okoli 20.000 ljudi iz različnih koncev Slovenije in preko meja. Na 22 km dolgi pot, ki so jo predstavniki Taluma prehodili v petih urah, so jih na večih lokacijah čakala okrepčila. Ta so jim v deževnem in hladnem vremenu pomagala prehoditi zadano pot. Vzdušje je bilo, kljub slabemu vremenu, več kot dobro. Tiste zveste, ki so se pohoda udeležili že večkrat je na cilju čakalo tudi priznanje. Dobitniki le teh so bili tudi naši sodelavci.	nv
Nagradna križanka
Nagradni razpis
Med reševalce, ki nam bodo poslali pravilno rešeno križanko, bomo z žrebom razdelili Ime in priimek:
3 nagrade:
1. USB ključek 256MB	2. Optična miška 3. Aktivni zvočniki 100W pms Matična številka:
Rešitev pošljite najpozneje do 10. januarja 2005, na naslov Talum, Uredništvo Aluminija, ________
Tovarniška 10, 2325 Kidričevo ali pa jo oddajte v vratarnici pri izhodu Iz tovarne.	Naslov:
Na kuverto napišite Nagradna novoletna križanka. Izid žrebanja bomo objavili v naslednji številki Aluminija.	_______
Domoznanski oddelek 65
ALUMINIJ
2004

(085.3
Številka 12, stran
12, december 2004
Aluminij
Ob obletnici 50 let Taluma so potekali številni kulturni dogodki: otvoritev razstave slik iz zbirke Taluma, koncert Talumovega pevskega zbora, in koncert pihalnega orkestra Talum.
Koncert godalnega orkestra Amadeus
V sredo 22.decembra, pa ste vabljeni na koncert godalnega orkestra Amadeus. Orkester vodi prof. Stefan Garkov, ki vodi tudi naš pihalni orkester. Pričakujemo vas ob 19.uri v dvorani restavracije Pan.
Uspešni smo bili, ker smo bili složni, ker smo si zaupali, ker smo imeli skupen cilj in vero v svetlo prihodnost. Bodimo skupaj tudi v letu 2005!
Drage sodelavke in sodelavci, naj vam božični in novoletni prazniki ter vsak dan v letu 2005 prinesejo zdravje, srečo in novo upanje
SKEI - Konferenca sindikatov Kidričevo
Časopis družbe Talum. Naslov uredništva: Talum, d.d. 2325 Kidričevo, Tovarniška c. 10, telefon: 02 7995-112, telefaks: 02 7995-139.
Izhaja mesečno v nakladi 2300 izvodov. Glavna In odgovorna urednica: Vera Peklar. Sodelavci: Darja Vodušek, Darko Ferlinc in Ivo Ercegovič. Fotografija: Stojan Kerbler, Darko Ferlinc, Vera Peklar, Ivo Ercegovič. Prelom in priprava za tisk: Grafični studio OK, Maribor. Tisk: Tiskarna Bezjak, Maribor.