Gospodarske stvari. Zračna drenaža dober pomoček zoper hišno gobo. Subo, zračno stanovanje je neizre.ena dobrota za vsakega. Pa žalibog da mora premnogo ruanj premožnib. Ijudi po zimi v tesnib, pritličnih in vlažnib stanicah, dostikrat po več rodovin skupaj natlačenih in, ker ni zadosti potrebnih drv za nečo, pri zaprtib oknih in durih živeti. Kdor je kdaj v tako stanovanje, v kterem se se vrh tega večidel tudi kuba in pere, posteljna oprava in perilo ne pievetruje in ne spreminja, o zimskih mesecih stopil, ta ve, kolikega omilovanja da so taki Ijudje vredni. Hišni oča, ki po dne večidel pod milim nebom ali v visokib in toraj bolj zračnib prostorib kake fabrike dela, vse to še nekoliko ložje prenaša in boljše izhaja, ali pomilovanja vredna je mati z otročiči vred, ki morajo noč in dan v takih prostorih prestati. Taka stanovaoja so viri innogib, celo kužnib bolezni. Bilo bi mi toraj veliko veselje, če bi s sledečim razglašenjem svoje dejanske, več let že potrjene skusnje v zboljšanje stanovanjskih razmer manj premožaih nekoliko pripomogel. Pred več leti sem si dal napraviti pisarnico v pritlični sobi z okui na ulico in z vhodom po treh stopnjicah iz veže. Ker sem hotel višo in bolj zračno imeti, dal sem jo do jednake ravnine z ulicami ponižati. Drugo jesen, kosemmoral netiti začeti, sem brž občutil zadubel, trobnel dub. Vleglo se mi je na prsi in dokler sem bival v pisarnici, moial sem vedno kašljati. Vse še tako močno netenje in vse odpiranje oken je le za kratek čas pomagalo. Nekega jutra zagledam na podu ob steni za pest veliko hišno gobo, ki je bila čez no_ vzrastla. Ko dam pod potrgati, so bile pred dvema letoma položene dilje skoro čisto sprhnele in vsa spodnja plat je bila prek in prek s bišno gobo prevlečena. Tako je bilo tudi v neki vzidani omari, v kterej sem bukve in pisma branjeval. Po nasvetu zvedencev sem dal prst pod sobinim podom blizo za 2 čevlja izkopati in vzdigniti, zid, v kterega goba rada korenine globoko poganja, okoli in okoli dobro obsekati, z lesnim ogljem natlačiti in zopet zazidati. Tla so bila s prodcem, v kterem se baj6 goba ne zareja, posuta in čez to je bil nov pod položen. Dal sein si tndi peč tako prenarediti, da se je od znotraj kurilo, kar odganja vlažni zrak. Prvo leto je šlo vse po volji. Drugo jesen pa je bilo vse v moje ne malo začudenje pri starem kakor sem prej opisal. Tu mi pride slednjič na misel zračna dren a ž a. Dal sem pred vsem drugim zid s cementnim apnom okoli in okoli podzidati, potem vso jamo pod zidom s subim premogovim drobirjem, kakoršnega iz lokomotivov dobivamo, nasuti, okoli in okoli zida iz zidarske opeke na suho brez morta narediti ozek jarek ali kanal in pod podom še dva poprečna kanala, tako da sta vso dolgost sobinega poda v tri jednake dele razdelila. V kotu, kjer je stala peč a), sem ukazal kanal toliko vzdigniti in v peč odpreti, da ni tnoglo netivo v njega padati. Da bi se prepuh se pospešil, sem dal na nasprotni strani od peči za širino pol strešnega cegla na dveb mestib b in c jarek odpreti, pod pa na teh mestih za 6 palcev na štirijaško izrezati in luknje z železno mrežo prepreči, vrh pa, da bi kaj v jarek pasti ne moglo, deskico tako vrezati, da je trdno te luknje zavezovala. Sred teh deskic sena dal železne rinkice zabiti, da bi se tako prepuhu pot lahko odpirala ali zapirala, kakor bi pač potreba nanesla. Kakor drenažne cevi, ki ee prosto staknejo iu 3—5 čevljev globoko v zemlji leže, podzemeljsko vodo na vlažnih njivali in tiavnikih odpeljavajo, ravno tako sprejema omenjeni jaiek v šiiokosti in visokosti zidarskih opek, kterib robovi se do trdnega ne stikajo, mokrotni zrak v se. Mrzli zrak se steka proti topleinu, kakor to vsako ne trdao zaprto okno po zimi jasno kaže. Že s tem, da se jarek v peč in odtod v dimnik izteka, je odtok vlažnega zraka mogoč. Ce se pa še v peč zaneti, se vlažDi zvak natavno proti plamenu steka in z dimom vred skozi dimnik gre. Preteklo je zdaj že 10 let, odkar sem si dal toto zračno drenažo napraviti in še danas je moja pisarnica suha in zdrava. *) J. M. Wokaun, v Celju. Zastran trsne uši. Mariborska kmetijska podružnica z vinorejekim društvom je poslala ministru poljedelstva spomenico, v kterej se poudarja velika nevarnost *) Ce bi komu ta spis ne bil dosti umcven, sein pripravljen, vsakemu na razna prašanja z veseljem odgovoriti. — te uime tudi za štajerske viDOgrade. Gotovo je namreč, čeravno se na tanko kraji povedati ne dajo, da se je od časa, ko so v Klosterneuburgu trsno us zasledili, mnogo vkoreninjenih trsnih rozeg (Wurzelrebe) od ondot v razne kraje na Štajerskem spravilo. V Spielfeld se je še tekoče leto iz Francoskega naročilo vkoreninjenih rozeg. Vinorejska šola v Mariboru ni od leta 1872 nobene trte več iz Klosterneuburga naročila, toraj bi nevarnost tukaj ne bila, ker je uima ravno od treh let sem na omenjenem kraju se prikazala. Spomenica trdi, da dozdaj trsne uši še nikjer v deželi zapazili niso, jioudarja pa nujno potrebo postave, dabi preiskovalni organi krepko, kakor ob živinski kugi, postopati zamogli. O a b c II II