Naročnina iiitvnu Izdaja ;a državo SHS ne.ečno 20 Din ollelno 120 Din elolelno 240 Din ;a Inozemstvo »e v najkrajšem času vstopil v vlado Boža Maksimovič in prevzel ministrstvo prosvete. Demokrati, ki se temu še vedno upirajo, bodo na to morali pristali, četudi so demokratski poslanci radi tega ogorčeni in dobiva glavni odbor demokraske stranke iz notranjosti Srbije proteste proti odstopu od tožbe proti Boži Maksimoviču. Še lx>lj se pre'i demokratom, če bi oni sprejeli v vlado Božo Maksimoviča. Vendar se gre preko vseh teh protestov in sedanji predstavniki demokratske stranke v vladi so za to, da Boža Maksimovič vstopi v vlado. Seia ministrskega sveta. REŠEVANJE GOSPODARSKE KRIZE NA PODLAGI POOBLASTIL PREJŠNJE • VLADE. Belgrad, 29. aprila. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta, ki je trajala do 9 zvečer, se je razpravljalo predvsem o pooblastilih, ki jih je vlada dobila v finančnem zakonu in ki se tičejo zdravljenja gospodarske krize. Posebno se je razpravljalo o čl. 314. finančnega zakona in o njegovi izvršitvi. Minister za finance dr. Bogdan Markovič je razložil svoje nazore o rešitvi gospodarsko krize. Njegov načrt je bil sprejet, nakar je bil izvoljen poseben odbor ministrov za zdravljenje gospodarske krize. V ta odbor so izvoljeni vsi ministri gospodarskih resorov. Ta odbor ima nalogo, da prouči sestavo načrta, po katerem se bo kriza reševala, nakar bodo pri končnem reševanju poklicani na sodelovanje zastopniki gospodarskih organizacij in institucij. Nadalje je ministrski svet razdelil kredite, in sicer se je razdelitev izvršila tako-le: 400 milijonov za železnice, 100 milijonov finančnemu ministru za investicije, 50 milijonov za reguliranje letečih dolgov, 50 milijonov za povečanje rezervnih kreditov in 50 milijonov za invalide. Vprašanje direktnih pogajanj г Staliso. Pariz, 29. aprila. Iz Londona so došla poročila, ki končnoveljavno razčiščujejo vprašanje angleške intervencije v Rimu. Po teh poročilih se je britanska diplomacija v Rimu omejila na to, da je nasvetovala pot direkt nih pogajanj z Jugoslavijo; nikakor pa ni posredovala v tem smislu, da bi Mussolini ugodil željam jugoslovanske vlade, glede interpretacije tiranskega pakta. V diplomatičnih krogih trdijo, da se je na lanskem sestanku Chamberlaina in Mussolinija sklenil konkreten sporazum v obliki pogodbe. Ta pogodba obsega dogovor glede delitve interesov v Abesiniji in na bližnjem Vzhodu. Pogodba izrecno priznava italijanske aspiracije na Balkanu in malo prej sklenjeni tiranski pakt. Nadaljnji sporazum se nanaša na Sredozemsko morje in je podoben onemu, ki je veljal pred vojno med Anglijo in Francijo. London, 29. aprila. V tekli tega tedna je novi italijanski poslanik Bordonaro dva- krat obiskal zunanjega ministra Chamberlaina. Chamberlain je ob tej priliki izjavil, da ue želi igrati vloge neželjenega posredovalca med Italijo in Jugoslavijo. Bordonaro jo ponovno pojasnil stališče italijanske vlade glede tiranskega pakta, to je, da Italija ne smatra za potrebno, da bi kakorkoli razpravljala o toni predmetu z jugoslovansko vlado. O drugih vprašanjih pa se morejo vsak čas vršiti pogajanja. Rim, 29. aprila. »Tribuna označuje vse vesti o intervenciji angleškega zunanjega tajnika Tyrrela v albanskem konfliktu kot popolnoma neosnovane. Glede tiranskega pakta samega piše »Tribuna«, da bi bilo treba vedeti, če naj bi interpelacija o albanski neodvisnosti in nevmešavanju v albanske notranje razmere značila svobodo za Jugoslavijo, da tamkaj vprizarja ustaje z namenom, da si končno z Grčijo razdelita Albanijo. O tem naj razmišljata Društvo narodov in Anglija. Glasovalna mašina. Belgrad, 29. aprila. (Izv.) Ko so včeraj zastopniki Jugoslovanskega kluba in precej radikalov iz protesta nad postopanjem predsednika zakonodajnega odbora Ljube Zivko-viča zapustili sejo, se je razprava z neobičajno brzino nadaljevala. Načrt kazenskega zakonika je bil sprejet do § 163.; bila je to prava vaja za čitanje. Sprejemalo se je brez debate, le v nekaterih točkah je zakonodajni odbor še ono malo dobrega, kar je svojčas napravila sekcija, izbrisal. Tako je zopet vpo-stavil § 76., ki vsebuje napade na imuniteto poslancev. Na današnji seji se je razpravljalo z isto brzino; sprejet je bil načrt kazenskega zakonika do § 284, tako da je dosedaj že sprejetih skupaj 23 poglavij in jih ostane samo še 14. Razen zastopnika Jugoslovanskega kluba, posl. dr. Hodžarja, se sploh nihče ni udeležil debate. Ostro je kritiziral v marsikaterem oziru neprimerne in nezadostne do- ločbe o detomoru in še posebej o splavu telesnega ploda. Svoja izvajanja je podprl z dokazi iz zakonodaje drugih držav in podal kratek zgodovinski pregled razvoja tega deli-katnega vprašanja. Najtežje posledice bo gotovo imela določba, da sme vsak zdravnik odpraviti noseči ženski plod, če smatra to za njeno zdravje potrebno in to brez kontrole. Do kakih zlorab in umazanih kupčij lahko to dovede, ni treba posebej navajati. Klub vsem stvarnim razlogom jo večina mehanično glasovala in je vsé spreminjevalne predloge odklonila. Ravno tako je poslanec dr. Ilodžar nastopil s stvarnimi razlogi proti nekaterim določbam glede javne morale. Tako glavni poverjenik, kakor pravosodni minister sta se izjavila proti predlogu dr. Hodžarja. Vendar pa so nekateri radikali zahtevali, da se to poglavje ponovno vzame v pretres, Tako so bili tozadevni predlogi dr. Hodžarja sprejeti v celoti in je s tem postala zaščita žensko y pogledu javne morale mnogo boljša. V ostalem se bistvene spremembe niso sprejele. Vladna večina očividno smatra, da je zakonodajni odbor samo glasovalni stroj. Pod takimi okoliščinami je o parlamentarizmu težko govoriti. Prihodnja seja zakonodajnega odbora se vrši v pondeljek 2 maja ob 9 dopoldne. Na tej seji bo cel načrt kazenskega zakonika sprejet. ANKETNI ODBOR. Belgrad, 29. aprila. (Izv.) Jutri ima sejo anketni odbor. Na dnevnem redu je sestava poročila o znani bencinski aferi. Zbližanje med Nemčijo in Jugoslavijo. v Beri in, 29. aprila. (Izv.) Več listov se danes bavi z uvodnikom v belgrajski »Pravdi«, kjer je izražena želja za sklenitev prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Nemčijo. Tako piše »Germania , da pozdravlja ta predlog s tem večjim zadoščenjem, ker je list žo prej večkrat izrazil željo, da se sklene razsodiščna pogodba med obema državama. To misel pozdravlja tembolj, ker je izražena v oficioznem jugoslovanskem listu. Nikdo no more videti v tem kakega poseganja v razmerje s sosednjimi državami in to tem manj, ker je Nemčija sama pred nedavnim sklenila podobno pogodbo z Italijo. Burov o balkanskih vprašanjih. Bukarest, 29. aprila. O velikonočnih praznikih je skupina romunskih časnikarjev obiskala Sofijo, kjer jo je sprejel zunanji minister Burov. Glede italijansko-jugoslovan-skega spora je izjavil Burov, da bolgarski narod ni špekuliral z neprilikanii svojega soseda, ker dobro ve, da bi poinenjal požur pri sosedu nevarnost za njegovo lastno hišo. Kar se tiče balkanskega Locarna, se more ta misel pač uresničiti, toda kasneje. Z Rusijo nima Bolgarija nobenih zvez, ker je to sedanji režim s svojo rovarsko akcijo v Bolgariji onemogočil. italijanska delavnost v Albaniji. Včeraj smo priobčili kratko poročilo o občnem zboru Albanske banke iu Družbe za gospodarski razvoj Albanije v Rimu. Agenzia di Roma objavlja sedaj podrobnejše podatke o delu družbe. Družba je razpolagala s 50 milijoni zlatih frankov, dovoljenih albanski vladi kot posojilo. S. tem denarjem je zgradila doslej : Železen most pri Šjaku; most v Dragot-Lekli; pripravljalna dela za most na Mati; betonski most Drač—Tirana; betonski most Verra—Piloti; cesto na Puko; cesto Elbasan —Korica; cesto Bert—Fieri—Baleš; cesto Lušnja—Hagocine. V delu je pomol odnosno most v draški Inki, ki je dolg 140 m in tvori začetek velikopoteznih modernih pristaniških zgradb, za katere je izdelal načrte prof. L. Luiggi. Grade se veličastna javna poslopja v Tirani in Draču, popravljajo in grade se nove ceste, proučujejo načrti za uravnavo rek in osušenje skadrskega in drugih močvirij. Graditi se je začela' železniška proga Drač—Tirana, prva železnica Albanije. Vsa ta in druga dela izvršuje Italija v Albaniji iz gole bratske skrbi za dobrobit Albanije — trdijo italijanska poročila. Sardinija, Kalabrija, Sicilija, ki vsaj mestoma niso nič manj zapuščene nego Albanija, morajo pač z zavistjo gledati na albansko provinco, ki vživa tako posebno ljubezen in skrb fašistovske vlade. Jugoslavija in Ogrska. Belgrad, 29. aprila. Poučeni krogi potrjujejo, da se je jugoslovanska vlada obrnila v Budimpešto za pojaanila gicde italijansko-ogrske pogodbe. Obenem je vprašala, če je Ogrska še pripravljena, da na podlagi že sklonjenih dogovorov sklene z. Jugoslavijo prijateljsko in arbitražno pogodi». konfereca Male antante. Bukarest, 29. aprila. Konferenca Malo antante se snide dne 15. maja v enem izmed čeških kopališč. »Аигога« piše, da se Mussoliniju iii posrečilo omajali Malo antante. Ru-munija ostane zvesta tej zvezi in Franciji, kar se bo pokazalo o priliki prihodnje konferenco v Praga, 29. aprila. (Izv.) Konferenca Male antante se bo vršila od 12. do 14. maja na Češkem. Istočasno se bo vršila tudi konferenca časnikarske Male anttuile. Zasedanje ljubljanske oblastne skupščine Nadaljevanje poročila o četrtkovi sej?. Soglasno se je sprejel predlog poslanca Širole-Brnea, da se pošlje narodni skupščini resolucija glede carine prostega uvoza življenjskih potrebščin iz Keke v okraj K&stav. — K predlogu o IZPOPOLNITVI ZAVAROVANJA je govoril poslanec Gostinčar. Po sedanjem zakonu o zavarovanju delavcev bi morali imeti zavarovanje za starost in onemoglost urejeno že pred tremi leti (1925), pa ga žal še danes nimamo. Samo rudarsko zavarovanje je na papirju, toda tako nepopolno in pomanjkljivo, da vzbuja splošno nezadovoljnost. Ta položaj terja reformo zavarovanja v celoti. V Avstriji je bil že 1. 1914. izdelan tozadeven načrt, ki pa ž/al ni prišel v veljavo. Načrt je po naročilu parlamenta izdelal naš dr. Krek. Ta načrt je vseboval zavarovanje, ne le za delavstvo, ampak tudi za tisto navidez samostojno prebivalstvo, ki zapade takoj v največjo bedo, kakor hitro ne more zaslužiti dnevnega kruha, ki torej, kakor delavec živi iz rok v usta. Tako zavarovanje .potrebujemo tudi pri nas in SLS bo vsako stremljenje, da se tako zavarovanje čimprej uveljavi, z vso svojo močjo podpirala. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki naroča oblastnemu odbora, da napravi statistiko kmetijskega in industrijskega delavstva ter skliče v svrho razprave o starostnem zavarovanju anketo mariborske in ljubljanske oblasti. K predlogu o splošnem zboljšanju zdravstvenih razmer je dr. Brecelj ugotovil, da je zdravljenje ubogih že urejeno tako, da je vsak okrožni zdravnik dolžan vse uboge zdraviti brezplačno, zdravila zanje pa mora plačati dotiino zdravstveno okrožje. Tozadeven predlog posl. Uroka se odstopi okrajnemu glavarju v Brežicah. Predlog posl. Tratnika in tov. glede preskrbe živil p« deželi, kakor tudi predlog poslanca Lovrača glede preskrbo s semen-ena delavnost zaostala. Po vojni se ni dvignila radi nerentabilnoeti zgradb in radi zaščite najemnikov. Stavbna renta je bala in je še danes napram trgovski in industri^ki naravnost minimalna. Razmer, ki jih je ustvaril svetovni dogodek, kakršen je zadnja vojna, pa preko noči ni mogoče spremeniti. Možno je le postopno zboljšanje. Če danes v Ljubljani manjka 1200 stanovanj, jih ne moremo pričarati v enem dnevu, čeprav bi vsi mi od prvega do zadnjega to še tako silno želeli. Velika ovira stavbenemu gibanju in napredku je tudi naš zastareli in okoreli stavbni red. Odločitev je pretežka, enostranska rešitev nemogoča. Stanovanjski problem je dalje prometni problem. Čisto drugače bi se reševala stanovanjska akcija n. pr. v Ljubljani, če bi imeli električno železnico v vso okolico, ali če bi razpolagali z avtomobilnimi zvezami, kakor ]>a danes, ko vsega tega nimamo. Dalje je stanovanjski problem zemljiški problem in problem rentabilnosti. Znižajte obrestno mero na 3—4 odstotke, poskrbite za stavbni kredit, pa bodo hiše rastle kot gobe po dežju. Stanovanjski problem je odvisen od cen stavbnega materiala. Monopoli in karteli so tu silno nevarni. Iz teh grobih potez vidimo vso obsežnost tega problema in moremo razbrati odgovor na vprašanje, v kateri smeri naj se tu udejstvuje samouprava. Najprej so to naloge občine. Njej pripada zidanje stanovanjskih hiš, zgradba cest, železnic, napeljava kanalizacije, elektrike, plina in vode. Ona bi morala graditi hiše z.a samce, skrbeti za delavske kuhinje, z.a vajeniške domove itd. Naloga oblastne samouprave obstoji predvsem v indiroktni podpori gradbenega in stanovanjskega gibanja. Na to mora obračati svojo pozornost oblastna samouprava zlasti v svoji davčni politiki. Oblast bi nadalje lahko veliko pbinaghia'pri iskanju cenenih kreditov za /gradlie in dajala jamstva v ta namen. Mogoče bi bilo dobro ustanoviti stanovanjski fond. Za vse to pa je predvsem potreben smo-tren načrt. Na slepo ne gre. Lahko bi zabili milijone brezplodno. Seveda je stvar nujna. Zato predlagam, da naj oblastni odbor v ta namen čimprejo skliče stanovanjsko anketo, nakar naj stavi konkretne predlogo. V dveh mesecih se zopet zberemo in tedaj upam. da bomo Jaliko razpravljali o konkretnem načrtu. Poročilo je skupščina odobrila in poročevalčev predlog soglasno sprejela. POROČILO OBRTNEGA IN TRGOVSKEGA ODSEKA. Končno sledi še poročilo obrtnega in trgovskega odseka o predlogih, Ivi so bili odseku odkazani in ki je odsek o njih obravnaval v svoji seji dne 23. t. m. Po utemeljevanju odsekovuega poročevalca g. Lebingerja je sprejela skupščina soglasno naslednje predloge omenjenega odseka: 1. Predlog glede pospeševanja obrti in domače industrije in predlog glede podpore strokovnim nadaljevalnim šolam, naj se upošteva. v kolikor je to z ozirom na postavke v proračunu možno. 3. Predlog glede zgradile poslopja za trg. akademijo v Ljubljani naj se odkloni. Odsek je v principu proti podpori, ker se v danem slučaju z malim zneskom ne doseže cilj. Odsek pa sklene soglasno, da se pozove društvo z.a trgovsko akademijo, naj skliče vse me-rodajne faktorje: oblastni odbor, mestni magistrat, trgovsko zbornico, zvezo trgovskih gremijev in gremij trgovcev v Ljubljani na skupen razgovor, kako dobiti potrebne vire /.a zgradbo omenjenega poslopja. Oblastnemu odboru se naroča, da se teh razgovorov udeleži in stori vse za to primerne ukrepe. 4. Z ozirom na predlog glede letne podpore velesejmu — obrtno kmetijskim razsta-vam naj se velesejmeka uprava pozove, da predloži načrt letošnjih razstav, nakar bo odsek iz danih proračunskih sredstev predlagal za posamezne razstave podpore najvišje mogoče izmere. Po soglasnem sprejetju omenjenih štirih odsekovih predlogov je bil dnevni red izčrpan in je oblastni predsednik dr. Natlačen naznanil, da se vrši prihodnja seja 29. t. m. ob devetih dopoldne z. naslednjim dnevnim redom: poročilo predsedstva, volitev šefa finančne oblastne uprave v smislu čl. 78 zakona o oblastnih in okrajnih samoupravah, volitev dveh članov in petih namestnikov oblastne kontrole, poročilo odseka za kmetijstvo ter poročilo odseka vn prošnje in pritožbe. Nato je bila seja po 21. uri zaključena. Včerajšnja seja. Včeraj je oblastna skupščina ljubljanska zborovala samo dopoldne. Predsednik dr. M. Natlačen je otvoril sejo ob četrt na deset in najprej poročal o novih predlogih. Druga točka dnevnega reda je bila VOLITEV ŠEFA FINANČNE OBLASTNE UPRAVE. Poslanec Mazovee je predlagal pooblastilo oblastnemu odboru, da na podlagi službene pragmatike nastavi šefa oblastne finančne uprave. Predlog je bil soglasno sprejet. Sledila je VOLITEV DVEH ČLANOV OBLASTNE KONTROLE. Predsednik je odredil poimensko glasovanje z listki tako, da vsada se vzdržuje red in tišče k !om protidržavni elementi :. Tako je uteme-evala SDS svoje postopanje. Proti imenu in isti prestolice Slovenije ter proti ponosu jubljančanov bi se pregrešila SLS, če bi v vari »bčiiiiskih volitev v Ljubljani hotela na-opali skupno s tisto stranko, ki je avtono-lijo ljubljanskega mesta S'est let z brezvest-iin cinizmom teptala. Zato je SDS na svoj predlog dobila v odgovor protest SLS. PODPORE. Poslanec Umnik je utemeljeval predlog za podporo Frančiški Umbi, posestnici v Po-točah, občina Preddvor. Imenovana je vsled p> vodnji prišla v ogromno stisko, tako da ji je ogroženo vse gospodarstvo. Poslanec Jan priporoča prošnjo Simona Janša iz Koritnega, kateremu je pogorela hiša in gospodarsko poslopje. L'Union catholique d'Etudes internationales. (Katoliška zveza za študij mednarodnih vprašanj.) L. 1917. se je v prijaznem švicarskem mestu Fribourg ustanovila katoliška organizacija za proučevanje mednarodnih vprašanj. Pobudo zanjo je dal in bil tud.i do svoje smrti predsednik švicarski zvezni poslanec baron G. de Montenach. U videl je važnost vprašanj mednarodnega prava, želel je da Se ustvari v proučevanju teh vprašanj med katoličani, ki so ali hočejo poslati strokovnjaki v teh vprašanjih ali pa hočejo sodelovati pri praktičnem reševanju, močna vez. •N'a ta način bi jim bila tudi omogočena vez, i Društvom narodov v Ženevi, ki bi mu mogli dajati mnogo važnih pojasnil, obenem pa pri njem tudi zastopati načela in upravičene le/nje" katoličanov. Sedanji predsednik Zveze je profesor za francosko literaturo na bern-ski univerzi, Reynold. Od prvih skromnih začetkov do danes se je organizacija lepo razvila. V 11 državah ima svoje skupine, v drugih pa dopisnike. Vsako lelo ima svoj kongres, lansko leto je bil na Dunaju, lotos pa bo najbrže v Varšavi. Odseki zveze pa imajo tudi v'sako leto enkrat ali večkrat svoje seje. Letos so odseki zborovali od 4. do 7. ni rila v Fribourgu. Bili so navzoči delegati ikoro vseh skupin, tudi Jugoslavija je bila Poslanec Nemanič se zavzema za podporo Jožefu Matjašiču iz Rakovca, kateremu je poginilo več komadov goveje živine. Vsi ti predlogi so se odstopili oblastnemu odboru, da jih bo uvaževal, če bo imel v ta namen kaj sredstev na razpolago. Končno je skupščina sprejela še predlog poslanoev Arneža in Lavtižarja glede podpore po poplavi oškodovanim v občini Koroška Bela v tem zmislu, da naj se posreduje Medtem ko daje rimska vlada po svojih listih objavljati bajke o »preganjanju« maloštevilnih Italijanov v Dalmaciji in na Krku (preganjanje obstoja v tem, da imajo ti po večini priseljeni neavtohtoni elementi svoje lastne šole, na katerih poučujejo od italijanske vlade plačani in od njenih organov nadzorovani učitelji!), se v Istri, koje prebivalstvo je po veliki večini slovansko, dogajajo stvari, ki se ne bi zdele v XX. stoletju nikomur mogoče. V celi Evropi in najbržeje tudi drugod po svetu ni narodne manjšine, s katero bi se tako divjaško ravnalo kakor ravna Italija pod diktaturo g. Mussolinija s Slovani. V Istri pa se je ustoličil režim, kateremu se da primerjati samo svoječasno delovanje »Čeke« v boljševiški Rusiji. Fašizem v Istri ima dvojno lice, eno legalno in uradno, drugo skrito in zahrbtno. Legalni fašizem predstavlja puljski prefekt Ca-valieri, drugega pa fašistovska organizacija kot taka. Ta izvršuje po raznih temnih elementih, ki spadajo po velikem delu v kader navadnih zločincev, grozovlado in teroristične akte, predstavniki zakona pa si potem v javnosti perejo roke, češ, to ni naše delo. Je pa oblast s fašisti dogovorjena, in ko so n. pr. lanskega leta izvršili »neznani« lopotfi napad na nekega duhovnika, ki so ga izvabili pod pretvezo, da je treba obhajati bolnika, ter ga vsega ranili, so pa karabinijeri dobili od svojega poveljstva nalog, da znanih zločincev ne smejo ovaditi. Istočasno je prišla od glavnega tajnika fašistovske stranke v Rimu v Trst na-redba, da se. proti fašistom ne sme postopati. Sploh se obrača glavni srd fašistov na slovansko duhovščino, ki so jo vso vpi- sali v register »politično osumljenih«, da jo v slučaju pošljejo na liparske otoke v več ali manj gotovo smrt, dasi nima na sebi drugega greha, kakor da uči narod v domačem jeziku molili Boga in poslušati posvetno oblast ter se pokorjevati državi in čedno živeti. Zato visi nad njo noč in dan Damoklcjev meč fa-šisjovske Čeke. Da so italijanski vladi cclo na poti knjige Mohorjeve družbe, ki uči ljudstvo samo dobrega, spoštovati vladarja, izpolnjevati zakone in biti državi z lepim življenjem in pridnim delom v korist, bi nihče ne verjel, pa je tako. Saj je mržnja do Slovanov in slovanskega jezika glaVho, kar vodi faši-stovsko vlado v njeni politiki do nesrečne Istre, koder naši ljudje, ki imajo količkaj vidno mesto in službo, niso več varni svojega življenja. y Najnovejši slučaj imamo zopet poročati iz Krkavcev. Komaj se je v ta kraj vrnil po zadnjih dogodkih zaželjeni mir, že so se fašisti vrgli zopet na »delo«. Župnik Silvani, ki so mu fašisti stregli po življenju, stori vse, samo da bi ohranil mir v svoji fari. Nedeljsko pridigo ponovi tudi v italijanskem jeziku, čeravno stanujejo v vasi samo tri italijanske družine; vsi drugi fašisti so renegati, ki italijanskega niti ne znajo. Č. g. Silvani poučuje v šoli krščanski nauk v italijanščini, kakor zahtevajo šolska oblastva, v cerkvi pa razlaga otrokom Kristusovo besedo v slovenskem jeziku. V cerkvi je tudi otrokom razdelil slovenski katekizem. Zadosti je bilo. Kolovodjo fašistov, slovenskega renegata učitelja Deluc- pri uradu za zgradbo hudournikov, da se ta hudournik čimprej regulira. Ob eni popoldne jo predsednik sejo zaključil ter javil, da popoldne zborujejo odseki za javna dela, za kmetijstvo in za prošnje ter pritožbe. Prihodnja seja se bo vršila danes ob 9 dopoldne. Na dnevnem redu je poročilo predsednika ter poročili odsekov za javna dola ter za zdravstvene, humanitarne in socialne zadeve. co (Deluk!) in drugega italijanskega učitelja v duhovski obleki je to zbodlo. Šli so in ovadili Silvanija karabinerjem. Ti so seveda »zločinca« naznanili dalje na prefekturo. Na posredovanje višjega cerkvenega oblastva je pre-fektura uvidela, da ne gre za »nevarne propagandne knjige. Upamo, da je č. g. Silvaniju vsaj za nekaj dni zagotovljen mir. V Krkavcu ne pride niti eden slovenski časopis! Vse reklamacije so zaman. Listi se iz Trsta redno odpošljejo in menda tudi v Buje srečno prispejo, a tu skrivnostno izginejo. Iz Buj v Kr-kavce nosi sedaj pošto brat znanega nasilneža Derina, ki je bil ubit; ta bi vedel gotovo marsikaj povedati o skrivnostnih manipulacijah na pošti. Sicer ni bilo niti prej nič boljše. Proti tem poštnim »skrivnostim« ni mogoče nastopiti. Fašisti bi se krvavo maščevali; na drugi strani pa tudi oblastva ne gredo nikdar do dna. Tudi v Pomjanščini je slovenski ali hrvatski list bela vrana. Ljudstvo si ne more pomagati, dasi ve za občinskega uradnika v Šmarjah, ki slovanske liste cenzurira in uničuje! Cenzura v Trstu ne zadostuje, istrski »rcvolucijonarji« imajo še lastno. Pravijo, da ima g. Mussolini časih tudi kako blago misel do ubogega istrskega ljudstva. Ne vemo, če je to res, to pa vemo, da oblastniki v Istri Mussolinijevih naredb in želja ne izpolnjujejo, ako jim niso po volji. Vlada dovoli knjige in časopise, oziroma jih ne prepove, istrska fašistovska postranska vlada pa jih pleni in sežiga. Podobno je drugod, kajti v Istri ne vlada g. Mussolini, ampak lokalni tirani, oziroma vlada g. Mussolini le, v kolikor je to prav lc-tem, sicer pa vladajo oni. Ker jim pa nihče ne stopi na prste, se opravičeno sodi, da je to tudi rimski vladi končno prav. Mi bomo slejkoprej povečali temu vso pažnjo in poskrbeli, da te stvari ne ostanejo skrite. To bo vse kaj drugega kakor infamne laži rimskega časopisja o »preganjanju« Italijanov v Dalmaciji. Doji na Kitajskem. Čangkajšek na umiku šanghaj, 29. aprilu. S fronte prihajajo poročila, da so severne čete prekoračile Zangtse in zasedife predmestja Nankingt. Čtungkajn šekove čete se v redu umikajo; za seboj so razdrle železniško progo Nanking—Šanghaj. Čete,ki so ostale zveste kantonski vladi, so v provinci Honan znova doživele poraz in v neredu beže proti Hankovu. Enotna mednarodna fronta na Kitajskem razbita. Pariz, 29. aprila. United Press poroča iz zanesljivih pekinških virov, da se je enotna fronta pogodbenih velesil končnoveljavno izjalovila. Poleg Združenih držav je sedaj tudi Japonska nedvomno izjavila, da odklanja ulti-mativne odredbe proti Kitajski. Ako bo hotela Anglija kljub temu nastopiti proti južni vladi, bo morala to storiti sama, brez sodelovanja ostalih velesil. v Washington, 29. aprila. (Izv.) Iz političnih krogov se doznava, da Združene države ne bedo podpirale kazenske ekspedicije proti Kitajski. Amerika tudi ne bo pristopila k mešani komisiji za preiskavo, da se dože-nejo krivci dogodkov v Nankingu. Ameriška vlada se nikakor no strinja z Anglijo, ki hoče izvesti blokado na ozemlju Jangcekiang— Nanking, ako Kitajska no da zadoščenja. v London, 29. aprila. (Izv.) Poročevalec »Morningposta« poroča iz Nankinga, da je 2000 Rusov in 7000 šantunških vojakov v provinciji Foukau prodrlo obrambno črto in zasedlo del mesta. v London, 29. aprila. (Izv.) Iz Šanghaja poročajo, da se v provinciji Honan pripravljajo resni napadi proti komunistom. Južno od Jangcekianga se pojavlja močno gibanje proti Rusom. Ruski generalni konzul v Ho-nanu je zbežal v mednarodni hospital. v 1'oking, 29. aprila. (Izv.) Posebno sodišče je obsodilo štiri komuniste, katere so aretirali ob priliki preiskave v sovjetskem poslaništvu, vsakega na 12 let ječe. Šest oseb je bilo obsojenih na 2 leti ječe. Med obsojenci ni nobenega K usa. RUSIJA NA SVETOVNI GOSPODARSKI KONFERENCI. Ženeva, 20. aprila. Tajništvo Društva narodov je izdalo včeraj komunike glede ponovnega povabila Rusije na gospodarsko konfe-renco. Komunike pravi, du je dano Rusiji na voljo, da se udeleži konference. Ako se udeleži, bo njena delegacija prav tako sprejeta kakor delegacije vseh drugih držav. v Berlin, 21). aprila. (Izv.) Listi Javljajo iz Rige, da je ljudski komisariat sklenil, da jo obvestilo glavnega tajništva Društva narodov, kakor so ga objavili evropski časopisi, nezadostno, da bi se sovjetska delegacija na podlagi tega mogla udeležiti svetovne gospodarske konference. Če do sobote ne prispe novo povabilo, potem se Rusija te konference ne bo udeležila. v Moskva, 29. aprila. (Izv.) Sovjetska vlada je danes določila člane ruskega zastopstva za mednarodno gospodarsko konferenco. Predsednik delegacije bo Osinski, člani pa Sokol-nikov, čiučusk in Lepše. Tem je prideljeno šo šest izvedencev. Tajnik delegacije bo Stein. PRED ORJAŠKIMI DEMONSTRACIJAMI V BERLINU. Berlin, 29. aprila. Mladinska bojna organizacija »Stahlhelm« priredi dne 8. maja v Berlinu svojo smotro. Napovedana je udeležba 70.000 članov. Njihov poveljnik major Seldte jo te dni v Dresdenu v javnem govoru izjavil, da hoče Stahlhelm 8. maja Berlin v naskoku osvojiti. Proti Stahlhelmu so napovedali svoj nastop komunisti, ki jih istotako pride v Berlin do 70.000. Lastniki javnih lokalov so že sklenjene pogodbe s Stahlhelmom odpovedali, ker se boje, da ne bi jim komunisti demolirali lo-kalov. Berlinska policija šteje 20.000 mož; položaj se smatra kot nevaren. ZITA SE PRESELI NA OGRSKO. Milan, 29. aprila. Včerajšnji »Ambrosi. ano« poroča z Dunaja, da se bivša avstrijska cesarica Zita s svojimi otroci preseli ua Ogrsko, kjer že pripravljajo zanjo bivši cesar, ski dvorec na otoku Csepel pri Budimpešti. 0 tem da sta se v Rimu dogovorila Mussolini in Bethlen. Anglija in Francija da sta že izjavili, da nimata nič proti temu. Mala antanta pa se najodločneje upira. DONAVSKA KONFERENCA. Bukarcšt, 29. aprila. Dne 15 maja se snide tukaj na svoje letno zborovanje Evropska donavska komisija. To pot bo predsedoval italijanski delegat. Ob tej priliki priplujeta v Kon-stanco odnosno v Bukarest dve manjši italijanski vojni ladji, ki se oficielyo udeležita ru-munske vojaške parade. STRESEMANNOVE ČESTITKE BRIANDU. Pariz, 29. aprila. Dr. Stresemann je poslal Briandu za njegov politični jubilej častit- Knjige in revije DOM IN SVET Izšla je 3. številka Doma in sveta, ki prinaša na uvodnem inesiu Pregljevo meditacijo z. naslovom »Nikodem«, bogat, utrinek, pri njem nas osvajata loža misli in blesk besede. Leposlovni del obsega poleg tega nadaljevanje Malešičeve povesti »Tam zn goro , pisano z nezmanjšano sve-žostjo in živahnostjo, Janez J a 1 e n pa priobčuje jezikovno kleno in čuvstveno poglobljeno sliko V višavah«. Priznajmo, Ua si od njega želimo obširneje zasnovanega del? v prozi, kjer naj nam poda življenje našega človeka v okviru zemlje, .lalen bi to znali Pesniški tlel se nam zdi revnejši, kajti le S e 1 i š k a r j e v o »Pričakovanje« pomeni pozitiven prinos, zrej plod, dočim pesmi Jožeta Pogačnik a topot ne zadovolje. Leposlovni del zaključuje Anion Leskovec z drugim dejanjem svojo dramo - Jurij Plevnar«. Premočno stiliziran dialog, ki je dajal delu v začetku književni značaj, postaja tu enostavnejši in lažji, zato je tudi ue-posrednejši in dramatičnejšl. Prosvetni del prinaša študijo F r. Stole ta o takoimcnovnnem štuku, panogi dekorativne umetnosti, obsegajočo kratek zgodovinski pregled z razlago te umetnostne stroke in pa pregled slovenskih spomenikov. Franjo Cibe.j nadaljuje »Problem slovenske izobrazbe: in razpravlja v tem oddelku o politično-socialnih problemih. Kr. Stole pričenja pregled slovenske umetnosti v lanskem letu v naslovom Leto 102ti v razvoju slo-veuske umetnosti«. Zapiski prinašajo ocene in poročila iz slovenskega slovstva in tujih literatur. France V o il n i k priobčuje oris duhovnega obraza in oceno pesniškega 'lela Alojzija Gradnika ob njegovi zadnji zbirki >De profundis«; isti ocenjuje E. Oangla »Hrani slave-. C. S pin lier poroča o maturantskem almanahu Rosna jutra . Ocene nemških knjig priobčuje urednik Fr Štele In sicer poroča o knjigi H. W'endla Ans der VVelt dur Siidsla>veui, ilalje o кдјцџ »Sttdstelemark« zastopana Čisto mirno, brez zunanje manifestacije so se zborovanja vršila, v najlepšem soglasju so potekala in tudi v raznih kočljivih vprašanjih je bilo vedno vodilno načelo krščanskega miru in spravljivosti. Zveza je od lanskega leta napredovala v organizacijskem oziru. V Belgiji se je ustanovila nova skupina. Pokazala se je potreba, da se osnuje nov odsek: Commision des études juridiques et doctrinales. Ta odsek ima nalogo, da po svojih članih strokovnjakih teoretično, juridično in teološko razjasnjuje razna v mednarodnem oziru važna vprašanja, s katerimi se bavi DN, in tako pripravlja načelno jasen material tudi za druge odseke. Ze pri prvi seji je bdi podan temeljit referat o pravicah narodnih manjšin. Poleg tega se je priporočilo za študij vprašanje o obsegu kompelence Društva narodov. Lanski tozadevni predlog R. Cecila pri D. N. je namreč zbudil precej veliko debato. Predsednik novoustanovljenega odseka je poljski vseučiliški profesor Rostvvorovvski. Odsek za intelektualno sodelovanje (commission de coopération intellectuelle) je v zvezj z enako komisijo pri Društvu narodov in z institutom v Parizu 1er se peča z istimi vprašanji in podpira pri teh tudi posebne zadeve katoliških duševnih delavcev ali ustanov, daje pa tudi iniciative za mednarodne stike intelektualcev in zavodov. Naštejem nekatera vžana in zanimiva vprašanja: pouk o mednarodnem pravu nn višjih šolah, kino kot sredstvo v pouku, mednarodni stiki med uni-! verzami, mednarodne ugodnosti za univerzi- j tetne profesorje in dijake, vprašanje znanstvene lastnine, zveza katoliških časnikarjev. — Sedaj je predsednik tega odseka rnsgr. E. Beaupin. K zborovanju odseka za humanitarne zadeve (Commission des Causes humanitaires) je Zveza povabila zastopnike mnogih ! katoliških mednarodnih organizacij, ki se pečajo s kardtativnim delom ali z zaščito mladine, deklet, delavcev. Vodil je to zborovanje dr. K. Joerger, predsednik nemškega Caritas-verband. Razpravljalo se je o modernem kinu in njegovem vplivu, o radiju, boju zoper pornografijo, zaščiti otroka iu tozadevnem delu Mednarodnega urada dola v Ženevi, o boju proti trgovini z opijem in drugimi omamili, proti preostankom in novim obli kani suženjstva. Odsek za narodne in katoliške manjšine je podal porečilo o katoliških manjšinah v Mezopotamiji, kjer more zaznamovati nekaj uspehov. Pravtako sta nemška in poljska skupina prišle do zadovoljivih praktičnih rezultatov za poljsko manjšine v Nemčiji in nemške na Poljskem. Nekatera druga manjšinska vprašanja so se pa načela. Pri nas Društvo narodov premalo poznamo. Ni sicer popolno, a vendar je zelo važna ustanova za ureditev mednarodnih in meddržavnih vprašanj. UCEI ima tudi ta namen, da med katoličani budi zanimanje za delo in za vprašanja, s katerimi sc peča Društvo uarodov. Na ta način vrši tudi važno nalogo za ohranitev in poglobitev miru. —n. Grozovlada fašizma v Istri. Д Po ceni se skuša »Jutro« vedno temo-tavati, kadar ga kdo razkrinka. Tako na naša izvajanja o njegovi framasonski taktiki in odvisnosti SDS od lože kakor ponavadi ne ve nobenega stvarnega odgovora, pač pa nas skuša ugnati v kozji rog z nacionalno ošem-ljeno frazo, češ: »Slovenčeva« izvajanja o fra-masonstvu v SHS so presenetljivo podobna pisavi italijanskih fašističnih glasil o tej isti temi. Na svojo sramoto moramo priznati, da laških fašističnih žurnalov sploh ne beremo in zato naša pisava od njih ne more biti odvisna. Nam sc sploh ni treba od fašistov ničesar učiti, kakor so se učili od njih Pribi-čevičevi oboževalci terorističnih metod in ma-likovanja »nacije« ter zatiranja manjšin. Resnica pa ostane resnica, naj jo pišemo mi ali pa fašisti ali pa boljševiki. Nas more le veseliti, če so o framasonstvu vsi enega mnenja. A Kvalifikacija za ministrskega predsednika. To je določil g. Svetozar Pričičevič na nekem svojem shodu takole- »Po odstra-nitviPašiča z vlade je degradiran položaj mini- strskega predsednika v naši državi. Ko eo bili predsedniki vlade Pašić, Protić, Vesnić, Da-vidović, ni mogel nihče spodbijati kvalifikacijo teh osebnosti za mesto na čelu državne uprave. Ampak ko je prišel na čelo vlade Uzunovič in sedaj Vukičevič, potem je to najboljši zuak dekadence našega političnega življenja in rušenja vrhovnih institucij v naši državi. Uzunovič in v še večji meri Vukičevič nisita nikaki politični avtoriteti, ampak sta kot predsednika vlade navadna uradnika, samo brez potrebne uradniške sposobnosti in rutine v državni upravi. Vendar Uzunoviča se je še nekako dalo prenašati, ker je imel vsaj gotovf. mesto in glas v stranki; ampak Vukičevič nima prav nikogar za seboj (Kdo ga je neki potem postavil za šefa vlade?). On je med našimi politiki prvi od zadaj. To sigurno ni kvalifikacija za prvo mesto v državi.« — Potemtakem in s posebnim ozirom na to, kakšno mnenje je imel Pribičevič svoj čas o Protiču in Davidoviču kot min. predsednikih in tudi v Pašiču, ko ga je (Pribičeviča) pustil na cedilu, je seveda jasno, da ima kvalifikacijo za bodočega ministrskega predsednika v naši državi samo še tisti, ki je izrekel tako sodbo o kvalifikaciji dosedanjih ministrskih predsednikov. Kaj se godi đoma ko. Briand se je zahvalil z brzojavko, v kateri naglaša, da smatra zadnje dve leti, ko Je v interesu obeh dežela in svetovnega mini v sporazum u s Stresemannom delal za skupne cilje, za najplodnejše svojega življenja. PROTI KORl PCIJI NA POLJSKEM. Varšava, 29. aprila. Državni predsednik . izda naredbo o nstunovitvi posebne petčlanske komisije za pobijanje korupcije v uradih in državnih podjetjih. Kot člani se imenujejo 2 civilna sodnika, 1 vojaški sodnik in 1 drž. pravdnik, kot predsednik pa eden ravnateljev vrhovne kontrole. 1. MAJ NA MAŽARSKEM. v Budimpešta. 29. aprila. (Izv.) Budim-pestanska policija je prejela povelje, da je v zmislu neke vladne naredbe I. maja prepovedano vsako javno zborovanje in vsi obhodi. Delavstvo naj zboruje v prostorih svojih strokovnih organizacij. Policija je ukrenila, da se bo ta naredba izvršila. DIPLOMATIČNA PRIZADEVANJA V ANGORI. Carigrad, 29. aprila. (Izv.) Italijanski in angleški poslanik sta se skupno informirala pri angorski vladi, iz kakšnega namena so mude v Angori trije jugoslovanski generali. BOLGARSKO VOJNO ODPLAČILO. Sofija, 29. aprila. (Izv.) Listi poročajo, da bo vlada 1. maja izplačala Jugoslaviji na račun vojne odškodnine za rekvizicijo dva milijona zlatih frankov. S tem bo ves bolgarski dolg naši državi poravnan. KONEC VOJAŠKE KONTROLE V BOLGARIJI. Sofija, 29. aprila. (Izv.) Zunanji minister Burov je izjavil časnikarjem, da vojaška kontrolna komisija dovrši svoje delo in zapusti Bolgarijo najkasneje do 15. maja t. 1. SPORT V ITALIJI. v Rini. 29. aprila. (Izv.) Fašistovski dopisni urad javlja, da so katoliške športne organizacije naznanile razpust, ker je organizacijo vseh športnih prireditev v Italiji prevzela fašistovska stranka. Poplave ob Mississipiju. v Newyork, 29. aprila. (Izv.) Po poplavah povzročena škoda znaša na železnicah nad 7 milijonov dolarjev. Mesto Nevv-Orlean leži 3 metre pod nivojem Mississippija. Upajo, da bo z odstranitvijo nasipov nevarnost poplave od mesta odstranjena. v London, 29. aprila. (Izv.) Iz Washing-tona poročajo listi, da so padli na čoln, v katerem je vladni zastopnik Hower ogledoval poplavo, trije streli in sicer na kraju, kjer bodo razstrelili nasip. v New Orléans. 29. aprila. (Izv.) Danes »o razstrelili pri Todyras nasip ob Misissip-piju, da se tako prepreči še večja katastrofa, ki bi zadela nekatera mesta. Vsled tega je >000 ljudi moralo zapustiti svoja posestva. Dogajali so se pretresljivi prizori. Radi raz-drelitve nasipa je nanovo poplavljenih 450 akrov zemlje, vsled česar se je škoda povedala za 2 milijona dolarjev. Howerja je predsednik Coolidge imenoval za diktatorja z neomejenim pooblastilom v poplavljenem ozemlju. Fond 5 milijonov dolarjev, ki je bil namenjen v podporo ponesrečencem, ne bo zadostoval za najnujnejše. v New Orléans, 29. aprila. (Izv.) Danes zjutraj je prispelo veliko oboroženega vojaštva v poplavljene kraje in v ozemlje, kjer se je izvršila izpraznitev pred poplavo. V bližini mesta Jazeo se je zopet podrl nasip in voda je zalila 150 akrov zemlje. Poplavljena so mesta Seydell in Montrose z bližnjim ozemljem. (herausgegeben von Franz Hausmann) in pa o knjigi: Dr. Johannes Ledroit: »Friihschein (1er Kultur". Dr. Iv. Pregelj pove svojo misel o treh Herderjevih izdanjih: Ferd. Emmerich: a) Unter den Indianern in Mato Grosso b) Hliter der Wild-nis; Marie Eugenio della Grazie: Unsichtbare Strasse. A. D e b e 1 j a k poroča o kaj-kaja, francoski slovstveni obliki. Sledi članek: Slovenska glasbena produkcija v letu 1926. Zanimive so tudi Platnice, zlasti se lam poučiš o g. A. Podbev-šku in pa o famoznem poročanju zagrebškega >Vienca«. List krase tudi številne ilustracije, ki spremljajo Steletovo razpravo. F. V * * * Vrtec ln Angelček. Izšla je št. 9. letnika 19*26-27 Z lepimi pesmimi, slikami in sestavki je Ia številka posebno posvečena mesecu maju. — Uprava listov je v Ljubljani, Sv. Petra cesta 80. Dobe se še vse številke tekočega letnika. Vrtec in Angelček (10 številk) staneta Din 22. Angelček sam Din 8. »Dinamit In antidinamit«. Dinamit — alkohol in antidinamit — abstinenca, ali ugovori proti abstinenci in odgovori nanje. Spisal Anton Mrk un. Stane 10 Din (po pošti 50 par več) ter se dobi p i »Naši Slogi« in „-Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. — Dhuunitu primerja pisatelj al-- kohol. Po vsej pravici! 0 abstinenci pa vlada to-1 i ko predsodkov, ugovorov, pojmi o njej so mnogokrat zelo zmešani, da moramo biti pisatelju hvaležni za lo delo. Vsi predsodki se razblinijo tu v nič! Na 58 ugovorov nam poda pisatelj odgovore, dokaze, kratke, jedrnate in stvarne, tako prepričevalne, dn nasprotnika užene m ga — kar je glavno — tudi pridobi. Vzemi knjižico in čitaj jo sam. pa glej, da bo prišla v roke tudi tistim, k( se potapljajo! Posamezniki, društva, korpora-cije. oblasti t Storite svojo doHbiovt, da ne bo iu» narod izkrvuveL predoo se bomo tega zevediil Krščanski socialisti! Prvi inaj je naš praznik, praznik dela. Manifestirati bomo ta dan za naša načela, pregledali bomo moč svojih organizacij, precenili naše vrste po njih številu in njih notranji moči. Pogledali bomo nazaj na nase delo in polagali nove temelje za bodočnost. Organizacija je naša moč, naše orožje, je izobraževalna sil« tudi za naše lastne vrste. Njej bo predvsem posvečen Ia praznik. V vseh večjih delavskih krajih se bomo zbrali. Krajevne organizacije JSZ bodo na 25 krajih po Slovenije priredile slovesne proslave prvega maja. V Ljubljani bo ob 9. uri sv. maša v' cerkvi sv. Jožefa, kjer poje pevski zbor »Zvezda« z Most. Ob 10 bo zborovanje v veliki dvorani »Ljudskega doma«, govorita dr. Gosar in dr. Stanovnik. Po-ik)ldne je izlet na Vič, kjer bo prosta zabava pri g. Kušarju (Pod smreko). Drugo predavanje dr. Kugyja. Snoči ob 8. uri se je vršilo v veliki unionski dvorani drugo predavanje dr. Kugyja. Tudi tokrat je bila dvorana polnoštevilno zasedena. Med odlični. n občinstvom smo opazili mnogo zastopnikov raznih oblasti in korporacij. Predavanje so počastili s svojim obiskom: knezoškof dr. A. B. Jeglič, veliki župan dr. Vodopivee, rektor univerze dr. Lukman, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Babnik, narodni poslanec Smodej, dvorna1 dama ga. Tavčarjeva, mestno občino je zastopal dr. Zarnik. Navzoči so bili tudi številni mladostni prijatelji dr. Kugyja, med njimi tudi dr. Turna. Predavanje je otvoril ter pozdravil odlične goste, občinstvo, posebno pa predavatelja predsednik Slov. planinskega društva dr. Tominšek. Dr. Kugy je poleg opisov raznih planinskih lepot, ki jih je navajal že pri svojem prvem predavanju, o čemer smo že poročali, z lepimi, čutečimi besedami pripovedoval o mnogih razodetjih, ki jih doživj turist v Planinah, kakor o globoki poeziji svidenja, o tesnem in prisrčnem prijateljstvu, ki se da skleniti samo visoko gori v nedotakljivem kraljestvu gorskih lepot, navajal je mnogo spominov na svoje nekdanje gorske vodnike itd. Poleg Antona Tožbarja, ki je bit čudovit plezalec, lahek kot veverica, vitek kot smreka in spreten kot maček. Opisal je dalje čudovit lik Matije Kra-vanje, ki je presedel devet let v koperskih zaporih radi ponarejanja denarja in ki ga je neutešno hrepenenje vedno znova gnalo v Trento in v planine. Kravanja je slovel kot drzen divji lovec. — Predavatelj nam je predočil tudi poštenega, mol- Alice Wright: Tetka ie jezna. 'Moj ljubi nečak! S tem Te prosim, da mi oprostiš, ker ti nisem dalj časa pisala. Nisem bila prav pri zdravju in pa raznovrstno šaro sem prodajala. Veselilo me bo, ako me konec tedna obiščeta z ženo ter ostaneta par dni pri meni. Moj ubogi Toto je vedno bolan, ne vem, če bo kaj z njim. Ker veš, kako mi je ta kužek pri srcu, pridi in poskusi, morda se ti posreči, da ga ozdraviš. Ne vem, kaj mi je storiti, ako mi Toto pogine. Tvoja teta Jemina.« To je bilo v četrtek. Pismo moje edine in bogate tete pa ni kar nič zveselilo moje ženke Angelike. »Kako nerodno,« je nevoljno zaren-tačila, »ali ne veš. dn morava v klubu igrati tenis, kakor sva obljubila? Sedaj pa naj opustiva ter se dolgočasiva v hiši tvoje stare, puste tete I« »Saj vem, da je tako. Prav imaš. Vendar pa na noben način ne smeva tote razžaliti. Sama veš, kako je teta Jemina natančna. Ona je moje edino upanje, da pridem nekoč do denarja. Pravil sem ti že, da mi je nekoč povedala, da ima oporoko že narejeno in da je naju označila kot glavna dediča. Par tisoč funtov ni kar tako.« Angelika je pritrdila. »Seveda je ne smeva razžaliti. Pa odpovejva najino udeležilo pri tenisu v Muddlebanku. S katerim vlakom pojdeva?« čečega gorjanca v osebi starega Pečarja, človeka, ki se je zdel predavatelju zelo zanimiv in naravnost nepojmljiv, ki pa nam ga je opisal tako točno, da je v njegovih besedah vsakdo uzrl kakega znanega nam našega očaka iz vrst onih, ki sedaj polagoma odmirajo. Še in še je govoril o čudesili narave, o lepoti ognja na vrhu gora, o nevarnostih, ki prete turistu v gorskih višavah itd. Občinstvo, ki je zvesto sledilo predavatelju in doživljalo z njim krasne prizore z naših planin, je priredilo dr. Kugyju tople in prisrčne ovacije. Predavanje so spremljale krasne skioptične slike. Za tovorni kolodvor v Hočah. Že pred vojno je nameravala južna železnica odpreti za Hoče pri Mariboru tovorni kolodvor. Zemljišče za zgradbo skladišča je bilo že kupljeno iu tudi stavbena dela že oddana, a vojna je preprečila vse. Potreba tovornega kolodvora v Hočah se je po vojni pot roji la in lo radi izvažanja polen-skega lesa, poljskih pridelkov in močno narasle industrije. V celem se je izreklo 22 občin in tri velike tovarne: čokoladna, Pfeiferjéva in tovarna za impregniranje brzojavnih drogov in železniških pragov za zgraditev tovornega kolodvora v Hočah. Občine in tovarne bi zgradile iz lastnega skladišče, rampo in cesto do skladišča. Država naj bi prispevala tir do rampe, nasiip pri rampi in naj bi spregledala komisijonelne stroške. Za nedeljo, dne 1. majnika, ob 8 zjutraj je sklicano v Hoče v prostorih gostilne Vernik zborovanje vseh interesentov za zgraditev tega kolodvora in je upati, da bo prišlo do popolnega soglasja, ker so se izrekli tudi posamezni posestniki, obrtniki in tovarnarji, da bodo prispevali k postavitvi skladišča bodisi v denarju, ali pa tudi z materialom. Takoj po nedeljskem zborovanju se bo odposlala prošnja na železniško ministrstvo, ki bo gotovo sprejelo od interesentov ponujene predloge in izpolnilo dolgoletno željo Hočanov in sosednih občin. Žalosten konec filmske igralke. Pred kakimi tremi tedni je dospela v Ljubljano Marija Vajda, stara 82 let in doma od nekod v bližini Kamnika ter pristojna v Kamnik. Svoja najlepša mlada leta, ko je bila še v cvetu svoje dekliške lepote, je preživela v tujini, po raznih francoskih mestih: v Parizu. Marsseillu,, v Italiji v Firenzi, Rimu in končno v Neapolju, kjer je živela celih osem let kot filmska umetnica. Mnogo je doživela in dosegla: čast, ugled, slavo, oboževanje širokih krogov — dokler je ni pograbila za prsi tuberkuloza. Vzel sem vozni red v roke. »Edini vlak, ki ima zvezo, je oni, ki odhaja ob pol desetih z Liverpolske ceste. Tega se morava držati.« Teta Jemina je še zelo po stari modi, zato se je Angelika- takoj spravila nad krilo 1er ga v neverjetno kratkem času za precejšnjo mero podaljšala. Ko sem v petek zvečer prišel domov, mi je Angelika smeje prišla naproti. »Izvrstno,« je zaklicala, »ono ščene je že poginilo in zato naju ne potrebuje več. Tu imaš, pa beri.« Podala mi je brzojavko, na kateri je stalo: »Ne hodita. Prepozno. Teta Jemina.« Zaplesal sem po sobi od veselja, kajti tudi meni ni nič kaj dišala tetina družba »Tako, sedaj pa greva vseeno lahko k tenisu.« V soboto je bilo krasno vreme in vesela sva bila, ko sva skakala po tenis igrišču sem in tja. Zadovoljna sva bila, da ni bilo treba biti v čemerni hiši tete Jemine. Toda najinemu veselju je bilo v ponedeljek že konec. Ta dan je namreč dospelo pismo tete Jemine. »Moj dragi nečak,« je pisala, »zelo sein užaljena, ker si tako brezbrižen do mene in do mojega Totota. Ubogi kužek. Gotovo si moje pismo prejel, a če tudi se je zgubilo, brzojavke mi pa vendar ne boš mogel utajiti, katero sem ti poslala v petek. Silno sem užaljena in v četrtek grem v mesto, da oporoko pred rogači m. Teta Jemina.« »Kaj zlomka pa stara baba vendar čveka,« sem se opravičeno razjezilč »Ali je znorela?« Anaelika pa ni dosti rekla, šla je po brzo- In tujina, nehvaležna kakor je, jo je izpij nila. Izgubila je službo. Odslovili so jo s prija nimi besedami in s pismenim priporočilom, {< poišči ai kje drugje mesta, za nas nisi več. Mari je spoznala, da je postala brezposelna. Do enn bolna in utrujena se je napotila v domovino. N stanila se je v nekem ljubljanskem hotelu in I porabila poslednji denar, prihranke iz prejšnji srečnejših let. Včeraj popoldne pa je zapazila « barica, da je njena soba še vedno zaklenjena, ц telsko osobje je sobo odprlo in našlo Marijo mrtvo na postelji, poleg nje pa prazno stekleni) za lizol. Marija je vsebino steklenice izpila. — p klicana je bila rešilna postaja, vendar pa je ni naložili na rešilni avto, ker je bila Marija mrtva. Došla policijska komisija je pregledala nj ne dokumente. V njenem kovčeku so našli vi polno fotografij, ki kažejo Marijo v njenih umeto ških vlogah. Truplo samomorilke so prepeljali mrtvašnico k Sv. Krištofu. Veliki letalski miting v Ljubljar Oblastni odbor Aero-kluba »Naša krila Ljubljani je na svoji zadnji seji sklenil, prired 26. junija t. 1. v Ljubljani velik letalski dan, ( vse prijatelje letalstva spozna z modernim napre kom in praktično pokaže sposobnosti in zdi-žno naših aviatikov. Prireditev bo obsegala poleg dr gih zanimivosti tudi skakam je s padobranom a e rop lan a in najrazličnejše akrobacije, kakršn doslej pri nas še ni nihče izvajal. Opozarjamo sedaj na to posebnost s pristavkom, da bodo čla Aero-kluba (ki se lahko še vedno priglašajo Kazini. II. nadstr., pri tajniku kluba) imeli pi liko posetiti to prireditev za naravnost smeši nizko ceno Din 5. Kdor želi tedaj za to ceno u vati, naj se čimpreje prijavi. Podroben progra kasneje. K večnemu Sodniku. V Ljubljani je v bolnici umrl Matevž Led rer, ki bi iimel priti pred zadnjo poroto radi um ra finančnega pripravnika Bninška na Golici. Vsi bolezni pa je bilo postopanje proti njemu na pi toženo na poznejši čas. Svoječasno je bil nasta ljen v tovarni »Kr. industr. družbe« in je kot ti tudi optiral za jugoslovansko državljanstvo. Roj je bil v Št. Jakobu v Rožu ter bil 80 odstot. voj invalid. Mesto pred poroto je prišel sedaj pn Večnega sodnika. Bodi mu milosti ji v Sodnik! Smola cerkvenega tatu. V noči od sobote nn nedeljo se je dosed še neznan cerkveni ropar dal zapreti v jeseniš župno cerkev z nameno, da bi .jo okradel. Ker | so od zadnjega cerkvenega ropa pred sedmimi le pri katerem je ropar ukradel monštranco, cibo in kelihe, dragocenosti dobro shranjene, tat prišel na svoj račun. Tudi je za to najbrže ved ker niti poskušal ni, da bi tabernakelj odprl. Spi vrl pa se je nad nabiralnik ob glavnem oltirj kjeir pa tudi ni ničesar dobil. Ko je videl, da nikakega uspeha, je pri stranskih vratih razi ključavnico ter odšel. Požar. V noči od ponedeljka na torek 36. t. m izbruhnil nenadoma ogenj pri posestniku Jakol Uršniku v župniji Trbonje nad Mirto. Požar je p polnoma uničil hišo ter skedenj, ker v temni no je bilo zelo težavno gasiti. Živino in svinje se posrečilo rešiti z največjo težavo. Sumi se, da podtaknila ogenj zlobna roka. Uršnik, ki je Iu ključar cerkve sv. Danijela, je bil na srečo zav rovan precej visoko. Iszpred sodišča »Ranbsrhiitz«. Včeraj so bile na deželnem s dišču same vzklicne tožbe. Anton Novak je bil o sojen na 4 dni strogega zapora, ker je bil pr navdušen »raubschutz«. Streljal je in nastavlj tudi ptičem, zanjko mu. je pa pokvaril lovsl čuvaj. Obdolženec je kljub temu trdil, da je n dolžen in da je samo ti te rezal. Kaznovan je bil kaj je hotel? Moral je priznati prvotno kazen, gl sečo' se na 4 dni zapora. javko ter jo temeljito ogledovala. Kar naei krat pa zavpije: »Jo že imam, jo že imam »Kaj imaš?« sem radovedno vpraševal p tem, ko sem ji gledal čez rame. »Ali ne vidiš? Poštni uradnik, ld je br» javko pisal, je napravil usodno napako. Brz< javka bi se morala glasiti: »Ne hodita pre pozno. Teta Jemina.« Zaškrtal sem z zobmi. In tudi opravičen* kajti ona pika v brzojavki me je stala пајтш dva tisoč funtov. Nassnanila Predprodaja vstopnir za nedeljsko pređsla' »Uničeno življenje« na Glinrah je v Ljubljani petek in soboto ves dan v Jugoslovanski strokovi zvezi, Stari trg 2, I., a v nedeljo od 6. ure dal v Društvenem domu na Gllncah. Vstopnice se le M rezervirajo tudi v prodajalni Konsumnega d ruši v na Glinoah. NEURJA NA OTOKU REUNION, v Pariz, 29. aprila. (Izv.) Ministrstvo i kolonije sporoča, da je 25. in 26. aprila n vzhodni obali otoka Reuniona neprestano d« ževje napravilo veliko škodo na javnih k" munikacijah. Agencia Havas poroča iz Sain Denisa (Reunion), da so zopet začeli delo vati vulkani in na večih krajih zasuli tud ceste. Istočasno so se čuli tudi potresni sun ki. Velik vodni steber je v bližini Saint De niša povzročil velike poplave in odplavil cel tovarno in nekaj mostov. Ponekod se je ulr gala zemlja in so plazovi zasuli veliko crin hiš. Sterv. 96. ■ У11 H • [ >SLQVENE(kv dga 30. gprOa Dnevne novice - '--ЗАг Križanski redovni kapitelj je izvolil včeraj v navzočnosti vrhovnega predstojnika fcferittkega reda, prevzv. g. velikega mojstra, Šjtigjla dr. Norberta Kleina, za priorja in pro-vincijalnega predstojnika (kom tur ja) dosedanje^'-priorja g. p. Valerijana Učaka. G. veliki, mojster si bo v prihodnjih dneh ogle-djijfedovne naprave, posebno bolnišnico in Zgvod -redovnih sester v Ormožu in nanovo tfirtaftovljeno hiralnico v Muretincih. T!" ^ Otvoritev postajališča Devica Marija v Pe0e_Jt>9 jako slovesna, Otvori se v nedeljo, L maja, ob pol 15. uri, ko se ustavi prvi vlak nsf'novem postajališču. Takoj nato se postajališče slovesno blagoslovi po domačem župniku g. Ivanu Mullerju. Po slovesni otvoritvi pc^priredi pripravljalni odsek za gradbo postajališča veliko ljudsko veselico na prostem. K£r je tega dne ravno 1. maj, praznik našega dfefcvstva, zato naj naše organizacije prirede t^—dan po možnosti izlet k Devici Mariji v Ptfiju, kjer je tudi sedež močne delavske organizacije. Jibolfr Izprememba pri okr. zastopu v Št. Le-nàl'tu v Slov. goricah. V četrtek, dne 5. maja, d6pÔldne bo dosedanji gerent okr. zastopa g. Matija Vračič oddal posle novoimenovanemu gerentu g. Ivanu Roškarju, bivšemu ministru in poslancu. "k Duhovniške vesti. Za provizorja v žup-ад^ Ruše je imenovan g. Jožef Kavčič. Župnija Ruše je razpisana do 7. junija. — Za deli»!dekanije Marenberg je imenovan s jÉ^majèm g. Julij Vajda. ic Osebne vesti z okrožnega sodišča. Za podpredsednika okrožnega sodišča v Mari-bdrtfjč imenovan g. višji deželnosodni svetnik dr. Pihlcr. — Za avskultanta na istem sodišču je imenovan absolvirani pravnik gosp. Mifis.Ašič. Prevzem Rogaške Slatine. Danes v ■tp. je prevzel mariborski obiastni odbor kopališče Rogaška Slatina, -v V pojasnilo. Kakor znano, so v Bel-odstopili oblastni skupščini bivšo last šjajejr-eke dežele, in sicer kopališči: Rogaška Slatina in.Dobrna. Nekateri radovedno i/.pra-štjfej^ zakaj ni prešlo zdravilišče Topolšica v mjnvino oblastne skupščine. Topolšica, zdravilišče za jetične, ni bilo nikdar last Štajerske, апфак pred vojno lastnina dveh zasebnikov. Topolšico je kupila 1. 1919. deželna vlada za StevŽnijo za 330.000 Din in je bila vzeta ia vglpta. iz izkupička za demobiiizacijsko blago. Ia^tetvnokar omenjenega vzroka si lasti država Iaat-Topolšice. f^it Podružnicam SPD! Vprašanje polovič-He--xqznjc je končno urejeno. Člani, ki žc ima-jajpolcdilo, naj ga nemudoma obenem z dru-Sîvën<5 "legitimacijo izročijo tajniku svoje organizacije, člani pa, ki želijo polovično vožnje), naj oddajo tamkaj tekom osmih dni svoje legitimacije, da podružnica poskrbi dovoljenje pri železniškem ravnateljstvu. Geometrski diplomski izpit je položil naj4jùbljanski univerzi 28. t. m. g. Mate Lozar iŽ^martria pri Litiji. + Spomenik neodrešenemu ozemlju se odkrije v nedeljo, 29. maja, ob lOletnici majske deklaracije v Ljubljani. Na spomeniku bo gWTèl večni ogenj, ki naj bo simbol naše nc-egàçljive narodne težnje in volje, da se zasužnjeni brati osvobode izpod neznosnega tujega: jarma. ^ 3(f Umrla je 29. aprila ob pol dveh ponoči V~Braslovčah gdčna. Anica Medvedova, učiteljica v Št. Andražu pri Velenju. Vzrok pre-пшс smrti je zastrupljenje krvi. Pogreb sc vrši dne 1. maja t. 1. ob treh popoldne v Bra- slovčah. R. i- p ! •k Železniškim vpokojencem in invalidom! Društvo železniških vpokojencev si od vsega početka neumorno prizadeva za izboljšanje in ureditev pokojnin in nezgodnih rent starim žfe&zniŠkim vpokojencem in invalidom ter za •vse ugodnosti, katere so uživali vpokojenci. V zadevi železniških legitimacij za režijsko vožnjo za vpokojene provizijoniste, milošči-narje, nezgodtie rentnikc in njih družine vodi društvo borbo žc od početka leta 1926. in je tozadevna deputacija v Belgradu dobila dne 25; februarja L 1. od g. ministra zagotovilo, da bo zadeva ugodno rešena. (Zato smo bili izne-oadeni, ko je te dni izšel pravilnik o voznih olajšavah, v katerem so pa imenovani popolnoma prezrti. Da pa do danes niso šc urejene pokojnine in nezgodne rente starim železniškim vpokojencem in invalidom, ter še ne vr-ttjefte odvzete železniške legitimacije, ne za-đfenc društva nobena krivda. Zato je nesmiselno, če nekateri društvo napadajo, namesto da, bi mu z rednim plačevanjem članarine in moralno solidarnostjo pomagali! — Društvo železniških vpokojencev. * Zavarujte se proti požarom! K ljubljanskemu oblastnemu odboru Rdečega križa prihajajo v zadnjem času številne prošnje raznih pogorelcev za podpore. Vse prošnje se pa seveda rešujejo negativno predvsem radi tega, ker organizacija Rdečega križa ni poklicana dajati podpore pogorelcem in ker v to svrho tudi nima na razpolago nikakih sredstev. Podpore Rdečega križa so deležni le oni, ki so vsled neodvrnljivih elementarnih katastrof ali pft epidemičnih bolezni trpeli škodo. Škoda nastala vsled požara pa nikakor ni neodvrn-Ijiva, ker vsakdo lahko svoje imetje zavaruje proti požaru. Zavarovalne pristojbine so pri- meroma tako neznatne, da je tozadevno vsak izgovor odveč. Zavarujte tedaj pravočasno svoje imetje. Od organizacije Rdečega križa pa naj pogorclci ne pričakujejo nikake podpore, — Oblastni o,dbor Rdečega križa v Ljubljani. к Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa opozarja, da je ukii)i! oskrbo brezplačnih transportov gradbenega materijala za po-plavljence. — Oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani. k Delna izplačila nakazanih zneskov. Poštno ravnateljstvo je ugotovilo, da imajo nekatere pošte, kadar ni v blagajni zadosti gotovine, navado, da izplačajo stranki, ki pride z nakaznico po denar, samo nekaj na račun, naslednji dan ali pa, kadar se nabere dovolj denarja, oziroma ko dobe zalog, pa še ostanek. Ta- uslužnost sega predaleč in ni dovoljena. V takih primerih mora naslovnik počakati, dokler ne dobi pošta potrebne vsote od svoje založne pošte. ■k »Slovenska, pisarnam v Buenos Airefen. Pod tem naslovom je odprl v Buenos Aires-u g. Rudolf l^ebau urad, kateri se bavi v prvi vrsti z iskanjem službe za nove slovenske priseljence, izvršuje denarna nakazila, posreduje pri do ha vi zemljišča, prodaja pozivne, pfekomorske karte iu daje vsakovrstno informacije sploh. Ker je začetno stališče slovenskega emigranta v Argentini radi nepoznavanja jezika in razmer zelo težko, posebno še zato, ker preži na neizkušene priseljence mnogo raznih agentov, kateri obljubljajo lahko delo in bogato plačo ter skušajo pridobiti novince za najraznoVrstnejše, fantastične kombinacijo, pri čemer jih končno prav po ainerikansko ogoljufajo, je otvoritev navedene-pisarne velike važnosti za Slovence-priseljen-oe. Odslej se lahko v vsakem vprašanju z zaupanjem obrnejo na »Slovensko pisarno«, katera jim bo z nasveti in pojasnili vedno na razpolago. »Slovenska pisarna« sestavlja seznam vseh naših rojakov v Argentini, kateri vsebuje vse potrebne podatke, ki lahko koristijo v gospodarskem oziru čeli naselbini in vsakemu poedincu posebej. Vpis v seznam je brezplačen in daje prednost pri podeljevanju služb. Prva stvar vsakega našega rojaka, ki prispe v Argentino, je ta, da se prijavi takoj v »Slovenski pisarni«, katera se nahaja v prostorih uredništva slovenskega oddelka lista Gospodarstvo« v ulici Donato Alvarez 2518 (blizu postaje La PaterUal), Buenos Aires. ■k Ponovno carinjenje poštnih paketov. Generalno ravnateljstvo carin v Belgradu javlja: Pri nadzorovanju poslovanja carinjalnih pošt se je. ugotovilo, da predlagajo prejemniki ocarinjenih paketov te pakete pogostoma v ponovno carinjenje s kratko opazko: «Prosim, da se deklaracija prctâksira.« Ponovno carinjenje sićer po navadi dokaže, da jc bilo prvotno ocarinjenje popolnoma pravilno, vendar pâ prizadene carinjalni pošti, šč bolj pa carinarnico veliko nepotrebnega posla, zlasti če prejemnik ne omeni, zakaj se mu zdi prvotno carinjenje pogrešno. Njegov namen je očividno ta, da si kolikor mogoče podaljša rok za plačilo carinskih pristojbin, ker pa ne more povedati pravega vzroka za ponovno carinjenje, napiše kar na kratko zgoraj omenjeno opazko. Ker se mora ta razvada odpraviti, odreja ministrstvo z odlokom štev. 11.229 z dne 22. marca 1927, da se smejo pošiljati paketi v ponovno ocarinjenje samo tedaj, kadar naslovnik napiše za to upravičen razlog. Ako pa stranka take izjâve noče dati, postane carinski paket nedostavljiv. k Pri higienskem zavodu SHS v Ljubljani se razpisuje služba zdravnika-pripravnika I/IX âli pomožnega zdravnika I/IX odnosno Ï/VIII. Pomožnemu zdravniku pripada poleg sistemi-ziranih prejemkov še epidemska doklada. -— tetotam sc odda tudi mesto uradnika-dnevni-čarja z nižjo srednješolsko ali tej enako izobrazbo. Prosilec mora biti izvežban v arhivski službi. Plača po dogovoru. Natančnejše informacije se dobe pri predstojništvu zavoda. *k Samomor. V sredo, 27. t. mes., se jc ustrelil v srce s službeno puško Srb Čcdomir Lukić v Jcnšterlovcm seniku na potu v Zgornje Darzjc. Prideljen jc bil finančni kontroli v Sorici. Doitia je bil iz Valjeva. Kaj ga jc gnalo v smrt, se ne ve. kr Iz krogov orožniških vpokojencev. V Članku pod tem naslovom v včerajšnjem »Slovencu« sc je pripetila pomota, ki jo tem potom popravljamo. Mesto »kot aktivni prejema sedaj 2500 Din«, se glasi pravilno »kot aktivni prejema sedaj 1500 Din«. k Starešine so postali črez noč v našem uradnem izrazoslovju predsedniki društev. Da moramo vse tako opičje posnemati, oziroma prevzemati! k Samo tri tedne je šc do 17. maja, ko se bo pod državnim nadzorstvom vršilo žrebanje dobitkov loterije kat. del. prosvetnega društva na Jesenicah. Ker dobitki predstavljajo vrednost 106.000 dinarjev in jc glavni dobitek popolna sobna oprava, zato sezite po srečkah, ki sc dobe po 10 dinarjev. Da nc bo marsikomu žal, naj to stori takoj ter piše po srečke na loterijski odbor za postavitev novega društvenega doma na Jesenicah. ■Jf Vozne olajšave za pridobitna, naitfnn, pa-triotskit, športna in druga društva, Člen 111: Za 50% znižano vozno ceno redne tarife uživajo poučna, strokovna, pridobitna, h um an n in Ostalo dru-sLva za potovanje na коацроае in letne skupščine teh, društev. Glavno ravnateljstva državnih železnic bo odobravalo takim društvom'za glavno skupščine in kongrese znižano vozno ceno, tako za železnice, kakor za ladje. — Člen 112: Sokolskn društva uživajo 50% mižimo vojuio ceno redne tarife, kadar potujejo radi tekem in proslav, največ trikrat na loto. Znižano vozno ceno za ta potovanja bo odobravalo glavno ravnateljstvo, tako za železnico, kakor tudi za ladje. Priznana pevska društvu uživajo znižano vozno ccno ra 50% redno tarifo trikrat na leto, kadaij potujejo v svrho dajanja koncertov, in sicer samo na priporočilo umetniškega oddelka ministrstva prosvete. Znižano' vozno ceno odobrava glavno ravnateljstvo železnic, lako za železnice, kakor tudi za ladje. Člani dijaško Perijalrae -zveze uživajo za 50% znižano vozno ceno redne tarife v času od 1. juuija do 30. septembra in kupujejo polovične karte neposredno pri potniških blagajnah na osnovi legitimacij, izdanih od Ferijalne zve«!. Legitimacije morajo biti opremljene s fotografijo, podpisom imetnika in potrjene s pečntom in podpisom predsednika zv&ze. Te legitimacije morajo biti overovljene po oblastnem železniškem ravnateljstvu. — Člani'Planinskega društva uživajo istotako U'ikrat na leto ziHŽano vozno ceno. Polovične karte kupujejo ue-posredne pri potniških blagajnah odnosno agencijah na osnovi legitimacij izdanih od Centralnega planinskega društva. Legitimacije morajo imeti obliko knjižic in bili opremljene s fotografijo, podpisom imetnika, s pečatom in podpisom predsednika Centralnega planinskega društva, da je dotič» na oseba član društva najmanj dve leti. Legitimacije morajo biti potrjeno «•.» oh'astnem železniškem ravnateljstvu. Vsa!. giUntninji mora biti dodan list, ki je trdno vezan z legitimacijo, ua katerem so U-i rubrike, razdeljene na, dva dela: za odhod in za povratek. O priliki potovanja pritisnejo potniške blagajne (agencije) vlažni datumski žig na odnosno mesto, vlakovni pregledniki — sprevodniki pu preščipnejo dotično rubriko. Natančnejša navodila za legitimacijo bo predpisalo trlavno ravnateljstvo železnic. -- Članom vseh ostalih društev ho dovoljeval za 50% znižano vozno ceno minister za promet za vsak posamezni »lu&ij, največ trikrat na leto. za kar se bodo izdajale predpisane izkaznice za posamezna potovanja. Clan društva, kateremu je odobrena za 50% znižana vozna cena redno tarife, mora imeti legitimacijo. izdano od dOtičnega društva, da je član društva najmanj dve leti. Legitimacijo mora potrditi predsednik društva s podpisom in pečatom. V legitimaciji pa se mora nahajati fotografija in podpis imetnika. Prošnje, ki se predlože ministrstvu za prortiet, morajo biti potrjene od društva, da" je prosilec član društva najmanj dvo leti in od pristojnega ministrstva, da društvo v resnici obstoja in od kdaj. k Vrhnika. Cenjenim izletnikom naznanjam, da bodem otvoril 1. maja točilnico v Močilniku, izvirek Ljubljanice, kjer nudi vsako nedeljo in praznik mnogo zabave z godbo na pihala. Priporočam se za obilni obisk Franc Brenčič, gostilničar. k Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenju h krvavenju v možganih in mrtvoudnih napadih zajamči naravna »Franz-Josef«-gren-čica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žil so . dognala, da »F r a n z - J o s e f« voda posebno starejšim osebam prav dobro služi. Do-bjya sc v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ■k Izjava. Podpisani izjavljam, da moje posestvo, trgovina in gostilna ni naprodaj. Proti lažnjivim razširjcvalcem bom sodnijsko postopal. — I. Vidali, Stob-Domžalc. SSrtno rriekai ča-тз? («rAC "T -ij> tli pobijemo vsako konkurenco glede kvalitete, okusa, kroja in een, v moški in damskl konfekciji Ogleitfe si naše izložbe! Gričar & Mejač Šelenburgova ulica 3 se prodaja IfSfil od t.maja naprej po mrein© gletalio znižati С35Шћ. iïlffi1 «UÎakJîirna irtJOElŠiea pri Zmajskem mostu, nasproti Jugoslovanske tiskarne. Ejufolfana •y* O Slo*- kat. akacl. starešinstvo priredi v nedeljo, dne 1. maja t. 1. izlet preko Sv. Katarine Št. Vid. Skupnega zbirališča ni. V Št. Vidu se sestaneino ob 4 popoldan pri g. Zebalu, kjer bo poročal tov. predsednik. Vsa naša akad. društva in vsi tovariši, predvsem tovariši iz Št. Vida iskreno vabljeni. — V slučaju slabega vremena se izlet preloži na poznejši čas. — Odbor. (b Zarjani! Drevi ob 8 je redni društveni sestanek. Referira bivši podpredsednik SLS g. prof. Remec o temi: dr. šušteršič v Slovenski ljudski stranki. Udeležba za vse člane strogo obvezna, ker bo na sestanku tudi poročal naš delegat v SSLU. Tovariši bratskih društev in g. starešine vljudno vabljeni. -— Odbor. © Otvoritev postajališča v D. M. v Polju. Gremij Irgovcev Ljubljana-okoliea v Ljubljani poživlja vse člane iz občin D. M. v Polju, Moste, Dobrunje, da se polnoštevilno udeležijo otvoritve uovega železniškega postajališča v D. M. v Polju v nedeljo, dne 1. maja, točno ob 3. uri popoldne. — Načelstvo. 0 Soja vodstva »Slovenske Stražo« se vrši danes v soboto 30. aprila ob 5. uri popoldne v Akademskem domu na Miklošičevi cesti 5. O Umrla je mi ljubljanskem gradu gna. Kristina Burja, poštna uradnica pri tukajšnji direkciji. Bolehala je že dalj časa na srčni nervozi iu lik pred smrtjo je še zbirala rože in se prijazno pogovarjala s sosedami. Bila je še mlada, stara komaj 31 let. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne z Grada; na poslednji poti jo spremjio vsi ujeui prijatelji in vsi, ki sočuvstvujejo z žalujočo rodbino. Naj v miru počiva! O O cepljenju xoper koie, ki je v prvem Letu starosti za vsakega otroka obvezno, ob- javlja magistrat poseben razglas, ki navaja; du se bo vršilo brezplačno cepljenje: 1. za liai je v torek .17. maja v oudotni šoli; 2, za Spodnjo Šiško v četrtek 5. maja in v petek t>. maja v ondotui šoli; 3. z.a KrakOvo in Trnovo j sredo 4. maja v mestnem otroškeni vrtcu »v Cerkveni ulici št. 21 ; 4. za vse ostalo mesto v pondeljek 2. maja, v torek 3, maja in v soboto 7. maja v Mestnem domu, vsakikraf ob 4. popoldue. Za Vod mat pa se bo cepljenje vršilo v pondeljek 2. maja v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici 2 ob pol ti. uri popoldne. Vsak otrok, star najmanj' tp mesece, se lahko cepi. Prinesite jih v čisti obleki! Teden dni po cepitvi se bo vršil pre£ gled cepljencev na istem kraju in ob istem času. Cepljenje izven omenjenih dni je. mo-" goče vsak dan med uradnimi urami na mestnem fizikatu, ni pa brezplačno. Otroke, ki Ц se iz tehtnega vzroka ne mogli cepiti, je treba opravičiti ob priliki javnega cepljenja ali med uradnimi urami pri mestnem fizikatu* Neizpolnitev določil, ki jih navaja razglas, se kaznuje z globo do 250 Din ali z zaporom do C tednov. O Telovadni nastop ljubljanske srednješolske mladine. V nedeljo 8. maju priredi ljubljanska srednješolska mladina pod vodstvom telovad. učiteljev javen telovadni nastop na telovadišču v Tivoliju. To je tretja prireditev te vrste po prevratu v Ljubljani. Nastopa se bo udeležilo okrog 3000 dijakov in dijakinj. O Strokovna zveza jnvnili namešfeneev v Ljubljani ima danes, dne 30. aprila ob 20 v kleti I. delavskega konsuninega društva (Kongresni trg 2) širšo odborovo sejo in sicer od nnčelstva, strokovnega odbora in nadzorstva. Ker so ua dnevnem redu važni predlogi, prosimo polnoštevilne udeležbe! — Tajništvo. O Poskusen vlom. Nočni čuvaj K. B. Strokovnega zavoda za straženje in zaklepanje, vpokojeni orožnik, je ponoči dne 29. t iu. ob pol 2. uri opazil v baraki prodajalke A. Smokavec na Gosposvetski cesti, da je viseča ključavnica od shrambe odstranjena. — Preden se je čuvaj zavedel situacije, je že smuknil vlomilec iz shrambe, preskočil ograjo na travnik proii Kolizeju in izginil v temi. Vlomilec, ki je v slabo zaprto shrambo lahko prišel, se je že pripravljal, da dospe v glav-" no zalogo jest vin, odtrgal je par tenkih desk iu že prišel do pomaranč, katerih si je par privoščil in jih takoj zavžil, kar znači, da je bil zelo lačen. Poželjenje po drugih predmetih mu je ostalo neutešeno. Ravno v isto barako je bil poskušen vlom na Veliko nedeljo ob 2. uri zjutraj, vlomilca je pa prepodil čuvaj I. P., tudi od Strokovnega zavoda. O Noče na rešilni avto. Tam nekje г Martinove ceste so telefonirali rešilni postaji, da se je nekdo pod železniškim predorom ponesrečil. Ko je dospel rešilni avto tja, šo reševalci našli na tleh ležečega krovskega mojstra Franca F., ki je padel s kolesa po klancu od Kolinske tovarne do predora. Bil je močno vinjen in je radi tega izgubil ravpo-težje. Pri padcu se je znatno poškodoval na glavi. Ko so ga reševalci dvignili, so.ga hoteli spraviti na rešilni avto. Mož pa se je pričel upirati ua vse kriplje. Dva organa rešilne postaje sta ga nato prijela pod pazduho, za to trojico je korakal stražnik z dvignjenim pendrekom in prav zadaj je vozil rešilni avto. Gledavci pa so napravili tej povorki prav lçp špalir. Tako so spravili Francelja v bolnis-; nico. Ko bo mož inalee okreval, se bo najbrže premislil v bodoče početi take neumnosti. O Ljubezniv brat. Čin, vreden svetopisemskega Kajna, bi bil včeraj kmalu zagrešil neki V. na Ilovici pri Ljubljani. Pj-j slučajnem prepiru je s tako silo udaril svo-" jega brata Jožeta po glavi, da je ta takoj omedlel. Le svoji trdi črepinji se ima Jože zahvaliti, da je še pri življenju. Težko poškodovanega so prepeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, ljubeznivega brata pa je aretirala policija. O Angleško sukno in razno manufakturno blago se dobi po zelo nizkih *enah pri Francu Pavlinu, Gradišče 3. RAVN0KAR "Š0"D0SPELA : 36,— Din 14,— Din 12.— D« YOi Pravi kraëki teran, liter..... Mardcšičev vičan-črnina, liter . . » . Viški opolo, liter........r Ta in druga pristna vina toči restavracija »Ljubljanski dvor« Abonente na hrano po zelo nizkih ccnahl Maribor П Prav kratek odgovor »Taboru«. ^Tabor od četrtka se je po dolgem, dolgem časrt toliko izpozabil, da je zaupal javnosti članek pod naslovom »SLS in vlada«. Članek je pre-pLonkan iz ^Narodnega dinjvuika«. iu ium ob koncu tule samostojnih demokratov vredpi dostavek: »SDS noče ničesar 'drugega, nego braniti svoje Tjndi pred rWludtthti krvavim pjt^anjmijoiii'i>odivjinlh p^Uik^ ki sé ne •• " r, ... . . — *Л ■ ' - .. ч morejo dovolj zgražati nad balkanskim nasiljem, če se spozabi kak srbski policaj, ki pa sami po načrtu ubijajo slovenske ekzLstcnce, ubijajo cele slovenske družine.« — Med preganjane krvave žrtve prišteva »Tabor«; samo tri in sicer g. bivšega velikega župana da. Pirkmajerja, vodjo p Sto Maribor U. Novaka in vinarskega ravnatelja Puklavca. Ali je to preganjanje: ako se g. velikega župana Pirkmajerja pokliče iz Maribora v belgrajsko pre-v Belgradu še veliko bolj razvil v ministrstvu kjer bi še lahko več dobrega storil za Slovenijo nego je to mogel .storiti v službi velikega župana? Nadalje bi lahko g. Pirkmajer v Belgradu še veliko bolj lazvil v ministrstvu svojo upravne zmožnosti nego je to ni ogel kot šef uprave mariborske oblasti. Da pa g. dr. Pirkmajer noče v Belgrad, tega ni krivo balkansko nasilje SLS. ampak on sam. — Vodja pošte Jakob Novak in ravnatelj Puklavec sta bila upokojena, ker imata polna službena leta iu dobivata isttf plačo v .pokoju, kakor sta jo prej imela v aktivni službi. Zaslužena in polna pokojnina jé Tiagrada za delo in ne ubijanje življenjske eksistence. Zadeva Poljanca pa je razčiščena: če porečemo, da je že pred letom dni sam izjavil, da gre za pomlad 1927 v pokoj, kar je tudi zgodilo. □ Kdo je kriv, da mladi obrtniški vajenci izgubijo versko prepričanje in se odtujijo katoliški cerkvi? V Mariboru morajo obrtniški učenci, vajenci, ob nedeljah od 8 do 12 do-jroldne obiskovati šolski pouk. Radi tega začnejo zanemarjati nedeljsko službo božjo, '/lasti sv. mašo. Seveda, celi teden mora fu... delati, zato se mu v nedeljo zjutraj zdi težavno zgodaj vstati in se udeležiti sv. maše. Če pa je v predmestju doma, še niti ne more priti pravočasno v šolo, ako gre prej zjutraj k sv. maši. Ni čuda, da pozneje kot pomočnik ali mojster ne drži več dosti na sv. mašo. Udeleži se je morda komaj o največjih praznikih, o spovedi pa že sploh več dosti ne ve. Pred vojno so imeli v nekem mestu na jugu učenci, vajenci šolo čez teden popoldne. In je šlo prav v. lahkoto. Zakaj ne bi šlo to tudi v Mariboru. Vzgojitelji mladine prosimo koin-petentno svetno oblast, da se odpravi nedeljske šole dopoldne in se uvede čez teden popoldne. Nedeljske šole so v veliko škodo v verskem in moralnem oziru za mlade obrt-nike-učence. Ravnotako prosimo tudi cerkveno oblast, da zastavi vso svojo moč na kom-petentrih mestih v dosego zboljšanja verskega življenja učencev obrtniškega naraščaja. Rešimo jih verskega indifereirti'.ma! □ Pododbor Matice hrvatske vljudno vabi na mašo zadušnico, ki se bo čitala v spomin narodnih mučenikov Zrinjskega iu Franko-pana dne 30. aprila ob 7 zjutraj v tukajšnji stolnici. □ Kavarno >Union v Molju je prevzel g. Ivančič in jo moderno preuredil. Danes slovesna otvoritev. □ Novo kavarno smo dobili na Kralja Petra trgu. Otvori jo dne 1. maja gospod Ivan Slavec. □ Razprodaja mannlakture v trgovini g. Preaca nn Glavnem trgu. Opozarjamo na današnji oglas. □ Letošnji maturanti mariborske realke pripravljajo 14dnevni poučni izlet po naši državi, katerega priredijo pod vodstvom svojih profesorjev. V načrtu imajo sledečo progo: Maribor — Zagreb — Sibenik — Dubi^-nik — Sarajevo — Brod' — Zagreb — in nazaj v Maribor. П Izpromemba pri okrajnem zastopu v Mariboru. V ponedeljek 2. maja ob 10 dopoldne bo sedanji gerent g. Anton Lipovšek oddal posle novoimenovanemu gerentu g. dr. Andreju V e b 1 e t u. □ Izlet somišljenikov SLS. Iz tajništva SLS za mesto Maribor smo dobili ta-le dopis: Z ozirom na sklep od 4. aprila ostanemo pri tem. da se pridružijo somišljeniki SLS v nedeljo 1. maja izletu krščansko socialističnega delavstva' na Gorco pri Sv. Petru niže Maribora. Odhod ob 2 popoldne iz Melja. Prosimo vse zaupnike SLS in somišljenike, da agi tirajo za oblno udeležbo. □ Avtoomnibus promet Maribor—Ruše. Kakor nam poročajo, se otvori s 1. majem avtobus proga Maribor—Ruše z vmesnimi postajališči Studenci, Ljmbuš, Bistrica. . Vozni red za nedelje in praznike se je določil tako, da odhaja avtobus iz Maribora gl. kol. ob 8.50 in ob 1450. Odhod iz Ruš ob4<10 in 17. Ob delavnikih odhod iz Maribora ob 8 in 1430, odhod iz Ruš ob 9.40 in 1610. Vozni čas za to progo znaša 40 minut, cena 12 Din. Za nedeljo 1. maja se zopet podaljša proga Maril.oT—Selnica do Fale (gostilna Šturm). Odhod iz Maribora 6.45, 12.45, 18.45. Odhod iz Fale ob 7.47, 13.47, 20.17. Vozni čas eno liro, cena Din 20. □ »Krivoprisežnik« na odru v Zndruž.ni gospodarski banki. Danes zvečer ob 20 nam poda 7Ljudski oder »Krivoprisežni'ka«. Zadnje mesece se je delovanje »Ljudikega odra« zelo poživilo in zdaj se nam bo predstavil s svojim nastopom. Naša javnost bo gotovo upoštevala požrtvovalno delo našega Ljudskega odra 1er to pokazala z obilno udeležbo! Vstopnice se dobijo v predprodaji v Prc vetni zvezi, od 18 uro dalje pa pri blagajni. □ Proslava 1. maja. Strokovne organizacije in društva bodo napravile skupen izlet na Gorco pri Sv. Petru. Odhod ob pol 2 popoldne s trga pred frančiškansko cerkvijo. Ob 3 litanije v Marijini cerkvi na Gorci, nato pa malo družabne zabave. Izleta se udeležita ludi pevski zbor * Maribor« in nova »Krekova godba« iz Studencev. □ Nov društveni dom v Krčovini. Izobraževalno društvo v Krče vini se ni strašilo žrtev, pa je pod vodstvom g. p. Pav la postavilo društven dom, ki jc zahteval precej požrtvovalnega dela. V nedeljo 1. maja bo pri tem domu slovesna otvoritev. Sodeluje godba Katoliško omladine. □ Živahen promet s splavi. V četrtek se je ustavilo ob Pristanu v Mariboru deset velikih splavov iz Dravske doline. Le eden, ki je bil naložen s kol jem za vinograde, je ostal v Mariboru, ostalih devei ie pa nadaljevalo pol po Dravi v Slavonijo. П Pomanjkanje opeke v Mariboru in v okolici. Stavbno gibanje së je v zadnjem času po Mariboru in okolici tako razmahnilo, da so sedaj vsi mariborski stavbeniki brez opeke. V skrajni sili so se zatekli za započete stavbe po opeko v veliko opekarno v Križev-re pri Ljutomeru, če bo ta kos naročilom. □ Tretja velika dobrodelna tombola. Dne 12. jimija bo priredila podružnica Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev na Glavnem trgu veliko dobrodelno tombolo. Dobitki so: I. tombola spalna soba iz trdega lesa, II. tombola šivalni stroj, III. tombola zlata ura, IV. tombola moško kolo, V. tombola prašič, in še mnogo manjših, krasnih in dragooemih dobitkov. Vsaka • tablica stane 2.50 Din. Ker je čisti dobiček namenjen bolnim in podpore potrebnim članom, njih vdovam in sirotam, se usojajo poštarji obrniti nu cenjeno občinstvo in zaprositi za vsestransko naklonjenost in podporo. □ Stanovanjski najemniki! Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico priredi v soboto 30. aprila ob '20 v mali dvorani Narodnega doma javno odboro-vo .-ejo, na kateri bo podano kratko poročilo o l ongresu stanovanjskih najemnikov v Zagrebu 1er poročilo o stanju zadeve stanovanjskega zakona. Pridite polnoštevilnol □ Najden dežnik. V nedeljo je se po koncertu v frančiškanski cerkvi našel damski demik, kateri se nahaja pri vratarju navedene cerkve. BS1EZ KONKURENCE so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov! Jas. Rojina, Aleksandrova e. 3. Celje 1. maja se zjutraj ob sedmih zbere delavstvo iz Celja in okolice v opatijski cerkvi k sv. maši, ki je namenjena željam in potrebam krščanskega delavstva. Ob devetih naj pa nihče ne izostane od prvomajskega zborovanja, ki se vrši v vrtni dvorani hotela Beli vol. Ce bo lepo v reme, napravimo popoldne izlet na Blagovno. K proslavi delavskega praznika so iskreno vabljeni vsi, ki mislijo in čutijo krščansko. & Naš,} katoliško dijaštvo pričakuje, da v obilni udeležbi pri svoji pevski akademiji, ki jo priredi v nedeljo 1. maja ob 4 popoldne v celjskem Narodnem domu, vidi naklonjenost javnosti in priznanje svojemu idealizmu. Bogat spored, ki ga akademija nudi, bo pač obilno poplačal nizko vstopnino. Popoldanska ura prireditve omogoča zlasti tudi obisk celjskim okoličanom, da se prepričajo o idealnem delu našega katoliškega dijaštva. -©■ šmarnična pobožnoet v opatijski cerkvi se prične v nedeljo 1. maja ob pol osmih zvečer z govorom g. mestnega kaplana Lasba-chcrja. Celi Marijin mesec maj bodo vsak veter ob pol osmih cerkveni govori s splošnim tema; Marija — vzor krščanskega življenja. Po govoru litanije Matere božje. Cerkvene govore bodo imeli razni gospodje iz Celja in drugod, kar bomo javljali. •©■ Sveta birma v Celju bo letos na bin-koštni ponedeljek 6. junija. Podrobnosti radi sv. birme bomo še poročali. & Občni zbor hišnih posestnikov v Celju se vrši danes, v soboto ob pol 9. uri zvečer v restavracijskih prostorih Narodnega doma v Celju. Ker se bo na občnem zboru natančno pojasnilo, kako je hišnim posestnikom postopati od 1. maja dalje in ker je treba z vso odločnostjo nastopili proli nam ra-vanemu podaljšanju stanovanjskega zakona iu tozadevni akciji najemnikov, .je neobhodno potrebno, da se shoda udeležijo vsi celjski iu okoliški posestniki ne glede ali so člani društva ali ne. O stanovanjskem vprašanju in drugih stanovskih zadevah bo obširno poročal predsednik g. Ivan Frelih iz Ljubljane. Pevci in pevke! Nocoj ob osmih je v pevski sobi v opatiji redna pevska vaja. Bodimo vsi točni in naj nihče ne manjka! er Občekoristna uradniška stavbna zadruga ima redni občni zbor prihodnji petek, dne 6. maja ob pol osmih zvečer v gostilniških prostorih Narodnega doma v Celju. Jesenice 1. majnik. Kršč. socijalno delavstvo na Jesenicah bo proslavilo prvi majnik sledeče: Na predvečer, t. j. v soboto 30. aprila zvečer, ob osmi uri bo v kat. del. domu delavska akademija z izbra- Jesenin in Save. Ob |x>l S pa se zbere celokupno t kršč. soc. delavstvo pred društvenim domom, nato j pa z godbo na čelu odkoraka k sv. maši v cerkev ua Savo. Po cerkvenem opravilu pa bo v društvenih prostorih slavnostno majniško zborovanje. Po-jioldne ob tretji uri bo na dvorišču pred društvenim domom koncert godbo Kat. dol. društva, ob slabe.ni vremenu pa v dvorani. Občni zbor 1. del. konzumnega društva je bil nn Belo nedeljo v društveni dvorani ob obilni udeležbi članstva. Dr. Basaj se je udeležil zborovanja kot zastopnik Zadružne zveze. V nadzorstvo je prišlo par novih mladih moči. Poslavlja so to dni iz Jesenic dolgoletni ravnatelj tovarne na JaVorniku g. liano Luckmann. Gre kot generalni ravnatelj v Zenico v Besno. Trsžič Prvi maj bo praznovalo naše kršč.-soc. delavstvo na ta način, da bo obhajalo svoj I. delavski kongres za Tržič in okolico. Ob pol deseti uri dopoldne bo odhod izpred -Našega doma« na griček sv. Jožefa, kjer bo cerkveni govor in sveta maša. Po sv. maši bo v »Našem domu« zborovanje, kjer govorijo tudi govorniki iz Ljubljane. Popoldne se vrši delavska veselica, podobno kot pri kongresu tovarniškega delavstva v pretekli jeseni. Pri celi prireditvi sodeluje železničarska godba iz Ljubljane. Akademija Vincencijeve konference nas jc preteklo nedeljo s .svojim pestrim programom iz-uc-nadila. Upravičeno so jo mnogi šteli med najlepše prireditve letošnje odrske sezone v Tržiču. Počastili so io tudi mnogoštevilni zunanji gostje. Kamničanov je prihitelo pod vodstvom p. Cipri-jnna kar 18 in v glavnem so bile zastopane vse delujoče konference Slovenije. Med mnogimi odličnimi gosti smo zapazili tudi vlč. g. priorja V. Učaka, c. predsednika konference J. Lavtižarja, g. ravnatelja Jegliča, g. župnika p. Teodorja iz Viča in druge. Obsežna dvorana Našega domač je bila v par minutah nabito polna. Konterenoi naj bo to znamenje, da njeno* vzorno delo uživa priznanje in pridobiva vedno več naklonjenosti. Prosvetni večeri Društva sv. Jožel'a so bili za to sezono v ponedeljek zaključeni. Bili so vsi izredno dobro obiskani, saj je bilo na dvanajstih večerih do 4000 obiskovalcev. Šmarnice bodo v naši župni cerkvi ob nedeljah ob dveh popoldne, ob delavnikih pa ob pni četrt na osem zvečer. Šmamičue govore bodo imeli menjaje se domači gg. duhovniki. Kranj Jugoslovanska matica je postavila na kolodvoru v Kranju osebno tehtnico, kakor so bile na kolodvorih običajne pred vojno. Ker funkcijonira tehtnica sedaj točno in so dohodki namenjeni v narodnoobrambne svrhe, naj se občinstvo pridno poslužuje te tehtnice! Novo mesto Dijaška Mnrijina kongregacija priredi pod vodstvom g. p. Eraesta v nedeljo, dne 1. maja, popoldne ob 4 veseloigro: „Čevlja«, trodejanko, v kongregacijski dvorani v frančiškanskem samostanu. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo, v'sc prijatelje vljudno vabi odbor. Trbovlje Slovemslc.a. Izrnjinot Kmečka hranilnica v Murski Soboti ima v nedeljo, dne 1. maju redni občui zbor. Na dnevnem redu so poročilo načelstva, nadzorstva, računski zaključek za 1. 1926 iu volitve novega odbora. V času, ko likvidirajo mnoge banke kaže denarni promet v posojilnici vedno večji raa-mah, kar ni čudno, ker ima narod v vodstvo, V katerem so sami ugledni domačini, popolno zaupanje. Oroueovci. Božične jaslice za cerkev, za katero je poslal Štefan Zelko iz Amerike 500 dolarjev, bo delal kipar Soje v Mariboru. Ker je g. Sojč kot klesai- znan daleč na okrog in ker se za lako veliko vsoto da kaj lepega ustvariti, se jaslic vsa župnija že vnaprej veseli. Jaslice b"4o najbrž narejene po vzorcu jaslic frančiškanske cerkve v Ljubljani. Zbolela je mati apolekarja g. Bolča v Murski Soboti. Ker je bolezen precej huda, so jo prepeljali v bolnico v Gradcu. Dobri gospe želimo sko-rašnjo ozdravljenje. • I Orlovski nastop v Murski Soboti. Kakor smo pred nedavnim že. poročali, priredi dijaška orlovska srenja v Mariboru izlet v Mursko Soboto,. Izlet se bo vršil v nedeljo dne 1. maja. V Murski Soboti priredi srenja javen telovadni nastop. Priprave so v polnem teku in z ozirom na to je upati, da bo imel nastop popoln uspeli. To bo prvi obisk diji'.kov-orlov, zato tudi želimo, da bi odnesli iz prekmurske prcstoiice čim lepše spomine. Nov orgunist v Murski Soboti. Po odhodu bivšega organ ista Čisarja je bila iiupnija dolgo časa brez kantorja. Kot njegov naslednik je sedaj postavljen za orgauista g. Jožef Kološa. tlim «poredom. Petje ?OV! eklaiQûCijâ, godba itd. Kršč. socijalno delavstvo in prijatelji iskreno vabljeni na ta izrazito delavski večer. Pokažite, da se zavedate važnosti praznovanja delavskega praznika. Ob zori prvega majnika bo godba Kat. dol. društva priredila budnico po ulicah in ccstah zjz Oskrbniki otrok, ki so dvojne sirole, to so taki, ki nimajo ne očeta ne matere in ki imajo po svojih stariših doklade rud.irskega pokojninskega sklada v Ljubljani, naj se javijo dne 3. maja ob 5 popoldne v tajništvu Strokovne zveze na Vodah št. 253, pri oblastnemu poslancu Križniku radi neke pomoči. Dinarski iond se zviša. Ko pred. leli in to največ takoj po vojni ni bilo dovolj drobiža na razpolago, se rudarjem izpod ene krone ni izplačevalo. Ves ta drobiž je pripadal tako iinenovnne-I mu vinarskemu fondu, ki se je ustanovil v namen, da se bolni in potrebni rudarji podpirajo. Dokler je bila krona še v veljavi in ko so se izplačevale rudarjem njihove mezde še na 14 dni, se je nabrala v fond lepa vsota. Ko je prišel pa dinar v veljavo in se je začelo izplačevali proti zakonitim potom na mesec, se tega vinarskega drobiža nabere tako malo, da ni vredno besed; prošnje za podpore se pa kupičijo in jih leži pri II. rudarski skupini že nad 200. Zalo sc je včeraj, v četrtek na javnem shodu II. rudarske skupine sklenilo, da bo odsihmal ostal ves drobiž izpod 1 Din. Ta dinarski odtegljaj je že vpeljan pri podjetju Dukič, kjer se izplačuje ludi na 14 dni in pride v dinarski fond na mesec od 1000 zaposlenih delavcev G50—700 Din. Pri rudniku, kjer jc zaposlenih okoli 4000 ljudi, je pa prišlo v fond do 250 Din. ф; Prvi shod II. rudarske skupine. Ta institucija obs'.oji že od 1. 1894. in akoravno so delavci volili vsaka tri leta svoje zaupnike, je v četrtek prvič sklical:' ta skupina javen shod, na katerem so podali nekateri zaupniki svoja poročila. Glavna točka je bila likvidacija skupine, ker se dela na to, da bi se izbirali obratni zaupniki, ki bi spadali pod oblastno Inšpekcijo dela in Delavsko zbornico. Pokojnina rndarjem. Pri Pokojninskem skladu bratovske skladnice je vsak mesec do 80 tisoč dinarjev deficita. Vpokojenci po Žerjavovem pravilniku so v nevarnosti da se jim znižajo izplačila, ako ne bodo delavci in rudniško podjetje pristali na povišanje prispevkov. Stari vpokcjenci dobijo pa še sedaj pokojnino v kronah. Ob tej priliki nam je dolžnost vprašati glavni upravni odbor bratovskib skladnic, katera točka v novem pravilniku govori o novih in staro vpokojencih in kdo je izglasoval te pokojnine in starovpokojence izpustil. To vprašanje je naslovljeno nn zastopnike delavstva, ki naj dajo odgovor na današnjem sobotnem javnem shodu, ki je sklican ob 4. uri popoldan v Rudarskem domu in kjer se bo govorilo o tej stvari. E&šteo Vprašanje premestitve glavarstva. Slovenski Narod« ima o oblastni seji dne 18. I. m. poročilo. da je bil sprejet predlog posl. Sitarja in tovarišev giede premestitve sedeža okrajnega glavarstva iz Laškega v Trbovlje. Го je netočno. Seriez okrajnega glavarstva ostane v Laškem, a državna oblast se naproša, da se v Trbovljah ustanovi ekspozitura. Ta predlog je stavila večina SLS v odseku za uredbe in je zanj glasoval tudi g. Sitar in poslanci SDS. V tej zadevi igrajo SDS-nrji čudno vlogo. Pred volitvami so v občinah okoli Laškega agilairali s parole ■ Ne volite klerikalcev, ker vini bodo prestavili glavarstvo v Trbovlje! V ' oblaslni skupščini pa so podpirali predlog po-; slanca Sitarja, da se sedež glavarstva premesti iz : Laškega v Trbovlje. Le uvidevnosti in previdnosti poslancev SLS se jo zahvaliti, da lie je stvar i 1 rešiia v splošno zadovoljnost. Sedaj smo rado- j vedni, s čimo bodo demokrati ngilirali pri prihodnjih volitvah. Kropa. V dopolnilo dopisa od 26. t. m. poročamo, da je !rosp. župnik Valentin Oblak odžel od nas z zavestjo, da ga je velika večina župljanov zelo spoštovala in ljubila. V nedeljo, 24. t. m., so pristopili vsi Orli in Orlice in drugi župljani k obhajiini mizi, popoldne pa so se mu prosvetne in druge organizacije ob veliki udeležbi zahvalile za njegovo izredno marljivo, neustrašeno in nesebično delo v odbi. ih ter so mu ob petju mešanega zbora izročili spominske darove. Zvečer pa so se društveni člani in prijatelji polnoštevilno zbrali v nalašč v ta namen izprešeni, okusno opremljeni, krasni Klinar.ievi dvorani, kjer so se vrstili resni in šegavi nagovori, godba in petje v slovo g. župniku. Razpoloženje je bilo prav praznično in težko mo se looili od belo pogrnjenih miz. V sredo, 27. t. m. popoldne, pa smo s solzami v očeh zadnjikrat stisnili roko g. župniku, in odpeljal se je ob slovesnem zvonenju, za katero ima on največje zasluge V slovo mu še kličemo: G. župnik, zvonovi niso peli le v Vaše slovo, temveč tudi zmagi vaših oseimiajstleinih težkih bojev za duševni in telesni blagor Krape, katere boljša moralna in materialna bodočnost je na vidiku, ker hočemo Vaše delo z božjo pomočjo nadaljevati I Cerlcvenî vesfnilc Cerkvena slavnost v čast Marijo, Matere do« brega svet», patrone in varhinje družbe 3v. Petra Klaverjn, se visi v nedeljo, 1. maja ob 4 popoldne v uršulinski cerkvi. Govori dr. llugo Bren. Po govoru in litanljah je darc îje za afriške, misijo-ne. Vabljeni so vsi prijatelji katoliških misijonov. Murijjiua kongregacija za gospode in Meščanska Marijina kongregacija pri sv. Jožefu imata v nedeljo, 1. maja ob pol sedmih zjutraj v kongregacijski kapelici skupno sv. mašo in sv. obhajilo. Bo/ i treznost XVII. DRUŠTVENI SESTANEK »SV. VOJSKB« dne 28. t. ni . V aktualnem predavanju Vinska kriza in brezalkoholna produkcija« je g. T.indič stvarno obrazložil sedanji ■ položaj produkcije iu konzuma alkoholnih vin 1er podaj smer za rešitev vinske krize s tem, da preidemo polagoma k brezalkoholni uporabi grozdja in sadja, kajti po teh pridelkih oz. izdelkih pri nas povpraševanje silno raste in mnoge države, 1ako n. pr. Nemčija, Švedska, Finska živahno povprašujejo po tem blagu ludi pri nas, medtem ko so uvozu alkoholnih vin vse države meje zaprle ali pa s posehnimi odredbami praktično onemogočile. — Istotako je bilo zanimivo predavanje g Kolel-ja. »Vizija na smrt obsojenega«, ki jo je recitirala gospodična Rovanovq, ie pretresljiva zgodba zločinca, ka ga je alkohol speljal v pogubo in smrt. Prijavilo se je zopet nekaj članov za vstop v društvo. ЕЈиШјапsfco gledišče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. 30. aprila, sobota: HLAPCI. Delavska predstava Izven. Znižane cene. 1. maja, nedelja ob 15: LUMPACIJ VAGABUND. Izven. Znižano cene Ponedeljek, 2. maja: VOJICEK.. Red E. OPERA. Zače'.ek ob pol 20. uri zvečer. 30. aprila, sobota: EROS IN PSYCHE. Red A. 1. maja, nedelja: GROFICA MARICA. Gostuje g. Vladiimr Skrbim Sek. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. 'Ponedeljek, 2. maja: Zaprto. Iz gledališke pisarne: Danes se poje vele« interesantna opera poljskega modernista L. Ro-žickega Eros in Psir.ha. V glavnih partijah so zaposlene gg. Čaletova, Thierryeva, Poličeva Potu« čkova. Ribičeva ter gg. Banovec .Bukšek, Kovač, Betetto, Milrovič, Zupan, .lanko itd. Dirigent g. A. Neflat, režiser g. Zd. Kniltl. — Jutri, v nedeljo zvečer se poje po daljši pavzi ponovno priljubljena opereta 'Grofica Marica z. gospo 1'oličevo v naslovni vlogi. V partiii kneza Populeecu nastopi prvič v Ljubljani g. Vladimir Skrbinšek, priljubljeni splitski komik in naš ožji rojak. М€игЉ®г&?.ш rjZe*tišče Sobota, 30. aprila ob 20: PERIFERIJA. Abonma C. Kuponi. Nedelja. 1. maja ob 20: LOGARJEVA KRISTA. Kuponi. Navadne operne cene. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo zvečer ob 20 se vprizori veleuspela opereta Logarjeva Krisla pri navadnih opernih cenah. Našla -«o јл kravata« igla. Dob! sc. na Rimski cesti 9, I. nadstr., vrata 7. Ves. rjav, z belimi in rmenimi lisami, se je izgubi) na velikonočni ponedeljek na peti od Sv. Katarine v Medvode. Kdor bi vedel, kje se nahaja, se prosi, da lo naznani proti nagradi na naslov: Franc Bernik. Glince oni Liubljani. Zanimivosti Kitajska sodba o boljševizmu, Znani Jules Sauervein objavlja v »Malimi« pogovor, ki ga j« imel s severnoki tajskim diktatorjem dne 16. t m. pod značilnim naslovom: »Kitajski nacionalisti več ne potrebujejo boljševikov. Zamorec je opravil in lahko gre.« Prinašamo zanimiv odlomek, v kolikor se tiče tega vprašanja: »Dozdaj mirni Čang-Co-Lin nenadoma vstane in besen tolče s pestjo po mizd ter prične kričati s tenkim rezkim glasom, potem ko je jezno pljunil v bakren, lepo cize-liran pljuvaluik: »■Seveda se bomo domenili s Kantonci, ker so tudi patrioti. Stavim samo en pogoj, da napodijo boljševike. Saj so podli zarotniki, v svetovni zgodovini nečuveni sovražniki vsega človeštva. Izrabiti hočejo našo nesrečo, da dosežejo, kar so izgubili v Evropi.« Čang je povesil glavo in jezno, globoko zajel zrak. »Kaj hočejo v Kitaju? Mar nima pri nas vsak kmet ljubljen in skrbno obdelan kos zemlje? Mar ne cvete naša trgovina? Naš narod ima veliko bodočnost, ker je pošten in se ne boji dela. Kakor neblagi krokarji so zleteli na Kitajsko, kjer ne pozna ljudstvo komunizma', kjer pobožno spoštuje vsak svoje prednike. Hočejo nam vsiliti brez-smiselne nauke, kateri so že potegnili ruski narod na zadnje, sramotno mesto med vsemi narodi. Ne mislite, da boste udomačili boljševike. Poznam jih in Vam rečem, da bodo okužili ves svet, če jih ne boste zatrli v Evropi. Kaj misli Francoska, Nemčija, Poljska? Mar ni čas pozabiti male ' račune, če je na vrsti največji, najnevarnejši ?< Čang je končal: »Kantonci ne marajo boljševikov, kakor mi. Čang-Kaj-Šek dela z njimi kakor jaz. Naj razume Evropa, da je to edino sredstvo. Mi bomo rešili Kitaj, naj to stane še toliko glav.« Maršal je z izrazito kretnjo pokazal, kako letijo boljševiške glave ...« Zabava je draga. Pred kratkim so v Londonu objavili, kako visoki so izdatki za ondotna plesišča. — Nikjer se namreč toliko ne pleše kot na Angleškem, saj je ples na dnevnem redu že skoro vsakega banketa. Plešejo v dobrodelne namene, ako hočejo cerkev popraviti, plešejo, otvoritev razstave je s plesom, zaključek zopet. Charleston in twostep ob spremljavi jazz-bande, to je v Londonu na dnevnem redu. Lastnik nekega velikega londonskega plesišča pravi, da ima tedenskih izdatkov 215 funtov (60 tisoč Din). Dve godbi staneta 100 funtov, osobje 50, najemnina 25, razsvetljava 20 in inseriranje 20 funtov. Toda to zabavišče ni v centrumu mesta, kajti tu je še vse dražje. V bogatem West Endu stane samo najemnina tedensko 500 funtov 137.000 Din). 500 funtov pa drugi izdatki. Ker je vstopnina v tako plesno dvorano samo pol krone (33 Din), mora priti na teden vsaj 8000 plesavcev, da so vsaj izdatki kriti. Par slabih dni, pa je deficit tu: Sploh je potreba za vsako zabavišče veliko denarja za začetek in odvisno je od sreče do-tičnega, bo li obogatel ali bankrotiral. Vzemimo velik cirkus. Moderen cirkus reprezentira vrednost do 250.000 funtov (69 milijonov Din). Par sto konj, mnogo drugih živali, slonov, kamel, tigrov in pa v seziji okoli 250 uslužbencev, med katerimi dobimo kovače, godbenike, kolarje, pred vsem pa seveda igralce in sicer prvovrstne. Plače teh so zelo različne od 35 šilingov tedensko do 35 funtov (460 Din do 9600 Din). Izdatki takega podjetja so približno 200 funtov na dan (55.550 Din), uspeh pa je le dvomljiv. Spominjamo na slučaj cirkusa Barnum & Bailey. Ta je imel v načrtu prepotovati vso Ameriko. Ko je bil v najboljšem teku, je bil ameriški predsednik Me Kinley umorjen. Vsa Amerika se je vrgla v globoko žalovanje, Barnum & Beiley pa je moral skoraj 30 predstav odpovedati. Imel je ogromno škodo. Giledališkia igra, katera ima uspeh, je boljša kot zlata jama. Josepf Jefferson je igral naslovno vlogo v »Rip Vam VVinkle« več kot 5000 krat ter prejel zato nad en milijon funtov (275 mil. Din). »Private Secretaryc, »Silver King« in še druga gledališka dela so imela silen uspeh. Premnogo pa je takih, ki so obsojena na »smrt« ter obleže za vedno v zaprašenih arhivih. Pomisliti pa je treba, da najmanjša komedija stane do 2000 funtov (550.000 Din), predno se prvikrat dvigne za-stor. Opera in opereta pa tudi do 20.000 funtov (pet in pol ML Din). Letni proračun pariške opere znaša blizu sto milijonov dinarjev. Samo balet vzame 17 milijonov, ravno toliko orkester, koristi 13 milijonov in samo račun za plesne čevlje znaša na leto 900.000 Din. Koliko dobrega bi se dalo s temi ogromnimi vsotami doseči, ako bi se prav obrnile 1 Sreča je minljiva. Neki prodajalec časopisov je živel življenje kakor vsi drugi njemu enaki tovariši. Ko pa je imel nekaj dolarjev prihranjenih, je pričel špekulirati. V Floridi je kupil zemljo 1er prodajal in zopet kupil. S tem si je pridobil premoženje »kolu ene milijarde dinarjev. To ie bilo pred itirimi leti. Lani pa je prišel strašni ciklon ter poruiil Miami v prah in pepel. Ko je nekdanji prodajalec časopisov videl, da je vse uničeno, kar si je pridobil, se je utopil. Koliko bolje zanj, ako bi ostal prodajalec časopisov! — Robert Womack je odkril največji zlati rudnik, takozvani Cripple Creek. Mnogo nad 60 milijonov funtov (16 in pol milijarde dinarjev) vrednega zlata so nakopali v tem rudniku. Womack pa je prišel »na ppa«, tako da je bil odvisen od podpor prijateljev. Neki Filip Lawson pa je po najdenih rudnikih šestkrat obogatel in šestkrat obubožal. Na stara leta je bil berač. — Ale-berto Terrazas je dobil iz mehiških rudoko-pov dve milijardi dinarjev, zgubil vse ter bil primoran, da si je kot dninar služil svoj vsakdanji kruh. * * * ZADOŠČENJE FAŠISTOM. Edini abesinski list, ki izhaja v Adis-Abebi, je prinesel članek zoper fašizem in italijansko pohlepnost po Afriki. Italijanski poslanik je takoj vtaknil v podzemeljsko ječo urednika in člankarja, židovskega učitelja. Razen tega je tudi zaprl njegovo židovsko šolo in ga s tem pripravil ob kruh. Seveda je na to izrazil italijanski poslanik svoje zadoščenje. Škoda za fašiste, da ni povsod kakor pri Abesincih! DVA »ŠLAGERJA«. Nekdaj slavni igralec B. je nekoč gostoval v Kolnu v Othelu. Pri glavni skušnji je rekel igralcu, ki je igral Jaga v prizoru tretjega dejanja: »Veste kaj, tu vem za šlager, kakršnega še nikdar noben Othelo igral ni. Ko Vas namreč pri besedah: »dokaži lopov . .. itd..pograbim za vrat ter vržem ob tla, Vam pljunem v obraz. Bosle videli, kakšen veli-kansk efekt bo to napravilo pri publiki.« — Igralec Jaga je nato odvrnil: »Da, to bi bilo res nekaj prav posebnega. Toda v istem prizoru tudi jaz vem za šlager, kakršnega še noben igralec ni podal. Namreč ko mi v obraz pljunete, vstanem ter vam prisolim krepko zaušnico. Boste videli, kakšen velikanski halo bo nastal radi tega.« ZGUBLJENA GORA. Iz Čile poročajo o čudnem geologičncm pojavu. Gosto zaraščena gora severno reke Claro je izginila. Okoličani so pripovedovali, da so slišali nenavaden ropot in grmenje, močnejše kot ob potresu. Nekateri pa so videli, kako se je cela gora počasi pogrezala, nakar je nastala odprtina 1200 čevljev dolga, ki ima obliko podkve. Nato se je pa struga reke dvignila in nastal je otok, 300 čevljev dolg in 90 širok. KRATKA KRILA IN DAVČNI FISKUS. Župan mesta Almendralejo v španski pokrajini Badajoc je pravi pravcati finančni že-nij. Seveda ima iste skrbi kakor vsi župani na svetu, namreč, kako napolnili vedno prazno občinsko blagajno. Pri iskanju novih davkov in dajatev je imel izvrsten domislek, namreč, kako v davčni3®svrhe izrabiti žensko ne-čimurnost. Izdal je prepoved nošnje prekratkih kril in v najkrajšem času je imel v blagajni 300 peset od dam, katere se niso marale pokoriti njegovi odredbi. Elegantne lepotice Almandraleja si ne dajo kratiti veselja nošnje kratkih kril in raje plačajo kazen. Niti v sanjah jim ne pride na um, da bi si krila podaljšale. In župan? On trdno upa, da se ta nošnja ne bo nikdar spremenila in da bodo finančni viri iz teh dohodkov vedno ostali. Katera plača kazen, sme en mesec nositi kratka krila, potem pa kazen zopet odšteti. Davčni iztirje-valec patrolira po mestu z metrom v roki in plačilnim blokom, katerega takoj na mestu izpolni ter kazen kasira, ako je naletel na le en centimeter prekratko krilo. LOKOMOTIVE V »POKOJU«. Znano je, da je prva železnica stekla v Angliji in kakor kaže, Angleži zelo čislajo stare, zgodovinske železniške stroje. Tako imajo v Kensington muzeju shranjeno Ste-phensonovo lokomotivo, imenovano »raketa«. Številka ena, ekspresna lokomotiva Angleške severne železnice je v »pokoju« tako negovana, kot kak slaven dirkalni konj. Ta stroj je bil izdelan 1. 1869. ter je prevozil nad en milijon milj. Ker je to nekaj izvanrednega, so stroj spravili v muzej. Ob priliki stoletnice prve železnice v Darlingtonu 1. 1925. je na razstavi ta lokomotiva zbujala splošno občudovanje, ker je lepa in elegantna, lepša nego so dandanašnji modeli. NAJLEPŠA SLIKA. Slavni nemški parlamentarec Wmdthorst je neki dami poklonil svojo fotografijo. Dama je bila tega zelo vesela ter bi mu bila rada tudi kaj podarila. Ko ga je vprašala, s čim bi ga najbolj zveselila, ji je odgovoril: »Gospa, ako si smem sploh kaj želeti, potem prosim za va&o sliko.« — »Seveda vam jo bom podarila. Nalašč v ta namen se bon» dala slikati. Da vam bo pa slika tembolj ugajala, prosim za vaše mnenje, v kakšni poziciji naj se dam fotografirati?« — Nato je odvrnil slavni parlamentarec, ki je bil obenem tudi globoko veren: »Dajte se slikati, ko svojemu otroku sklepate ročici k molitvi. To je najlepša pozicija, katero si morem misliti o kaki materi.« MINISTROV KLOBUK. Angleški notranji minister Sir William Joyson-Hioks pripoveduje v nekem angleškem listu, kako je prišel v posest klobuka, ne da bi plačal. »V Londonu je neka trgovina s klobuki, kjer že štirideset let kupujem klobuke. Ko sem kupil tretjega, sem pripomnil klobučarju, da bi mi lahko dal pet odstotkov diskonta, ker takoj plačam, kar kupim Trgovec je pa neke vrste šaljivec in odvrnil mi je: »To bi bilo proti mojim principom, toda veste kaj. Jaz imam navado, da klobuke označim z zaporednimi črkami A, B, C itd, Ko boste prišli do črke Z, vam pa dam enega brezplačno.« Pa sem res toliko časa hodil v dotično trgovino, da sem ga res dobil, in sicer prav lep svetel cilinder.« NOVA O ANGL. PRESTOLONASLEDNIKU. Angleški prestolonaslednik se je vozil z nekim Amerikancem po Londonu v navadnem avtotaksu. Ko sta prišla na cilj, je Amerika-nec rekel šoferju, naj počaka nekoliko časa. »Bom počakal, ako mi takoj plačate.« — »Dobro,« je odvrnil Amerikanec, »toda da boste vedeli, z menoj je princ Valeški, prestolonaslednik.« — »Kdo? Princ?« je zaklical vozač. »Ne verjamem. Na ta način so me že večkrat goljufali.« Vsako vprašanje v angleškem parlamentu stane, preden je natisnjeno in preiskano, to-raj predno se nanj odgovori, 1 funt 5 šilingov (340 Din.) • Rastlinsko življenje ne eksistira 600 čevljev globoko v morju, med tem ko so živali dobili štiri milje pod morsko površino. л Geranije vrtnarji polagoma opuščajo, pač pa v veliko večji meri gojijo begonije. * Angleški kazenski zakon je tako strog, da dovoljuje dosmrtno kazen za ponarejevalce kovanega denarja, do sedem let pa za razpečevanje. * Neki zdravnik je izdal statistiko, po kateri samice dalj časa živijo kot samci ali pa omožene ženske. * Dalai Lama, vladar Tibeta, je vpeljal davek na velikost nosa. Smaragd je sedaj postal tako moderen in splošno zahtevan drag kamen, da stane karat 1200 funtov, medtem ko stane dijamant le 500 funtov karat. ♦ Na pasji razstavi v Londonu je foxterier »Selecta Ideak že devetič odnesel prvo darilo. Lastnik je imel zanj na ponudbo 1000 funtov (275.000 Din), pa ga ni dal. * Navadna sol je najboljše čistilo za zobe. * Nosi tesen klobuk, poceni očala, glej, da se odebeliš, ogibaj se zelenjadi ter nikar ne pij vode. Nikoli ne spi sedem ur ter pokadi vsaj 50 cigaret dnevno. Potem bodo vsi zdravniki prezaposleni, pravi neki zdravnik. * Turške oblasti so odredile, da dame, oblečene v bela oblačila, ne smejo pod nobenim pogojem imeti našitih trakov višnjeve ali oranžne barve. To pa zato ker ta kombinacija znači državno zastavo Grčije in Armenije. * Na Angleškem je 138 oseb, katere imajo več kot 100.000 funtov letnih dohodkov (t. j. 27 milijonov in pol dinarjev). * Molčečnost je glavno pravilo neke knjigarne v Oxfordu. Prodajalec kupca nikoli ne ogovori, ako ta sam ne prične razgovor. * Malta je pred kratkim izdala znamko, na kateri je naslikan sveti Pavel. Najmodernejši sivi ševro Din 198- Neko vrsto amerikauskib ščurkov, ki so dolgi 5 cm, gojijo v londonskem zoološkem vrtu, s katerimi hranijo gaščerice in žabe. • Nekatere vrste kameleoni pijejo samo na ta način, da lovijo kaplje, ki padajo z drevja. Tudi v ujetništvu jih morajo na ta način napajati. » Neki londonski duhovnik anglikanske vere pravi, da so najboljši obiskovalci cerkva uradniki iu njih družine, torej srednji sloj V nekem kraju Južne Afrike je neki uradnik tapeciral svojo sobo s 500.000 rabljenimi znamkami. * Voditeljica neke kuharske šole v Londonu pravi, da se dečki mnogo hitreje pr i vadijo kuharski umetnosti kot pa dekleta. * Na Novi Zelandiji se je pričela nove vrste industrija. Našli so. da je morski volk zelo koristna žival. Usnje iz kože je izborno. maščoba kot lepilo, nekateri deli. pa so po-rabljivi v medicinske svrhe. Družba si je nadela nalogo, vsak dan en tisoč teb. sicer tako škodljivih roparic poioviti. Tehtnica za tehtanje dijamantox je tako precizna, da reagira, ako se nanjo položi trepalnica očesa. * Neki naravoslovci v Ameriki so našli trt milje dolg predor in par col širok, katerega so napravile mravlje. * Sveto pismo v Braille pisavi obseg« 38 knjig in telita 50 kilogramov. * Na otoku Wight na Angleškem imajo več psov kot pa otrok. * Angleška krava da povprečno na leto 140 kg masla. Poje pa 50 kg zelene krute dnevno. # V srednjem veku so smatrali za velike pregreho, ako si je kdo hotel pijačo hladit z ledom. * V 21 mesecih so angleška potniška letala prevozila okoli dva milijona milj iu 25.000 potnikov brez najmanjše nezgode. * V zadnjih dvanajstih mesecih je bilo po vsem svetu izdanih 2099 novih pošt. znamk. En par slonov i h zob zadostuje za tipke 30 do 40 glasovirjev. * Angleška policija je vpeljala metodo, da kadar zločincu odjema odtise prstov, onebem fonograf posnema njegov glas, ne da bi zločinec za to vedel. * Angleži povžijejo povprečno na osebo in leto 03 jabolk, 67 pomaranč, 52 banan in 15 limon. Posebnost za damske kostume je blago Otoman najmodernejše za sezijo. V Ljubljani fia ima v krasni izbiri samo tvrdka DPAGQ SCHWAB - Ljubljana. 1 Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 29. aprila 1927. Višina barometra 308*8 m Opazovanja Barometer Toplota y C' Rel, flege » % Veter In brzine t m Oblač-nosi 0—10 Vrsta padavin ca li ~ B kra| ćes ob opuovanju vmm * Л * Knlinsk« tovarna hranil d. «1. zaključuje bilanco za leto 1026 s čistim dobičkom 188.884 Din všlevSi prenos iz leta 1025. Na nov račun se prenese 18.284 Din, in so izplačuje 5 odsl. dividende (od 1. maja t. 1.). Poslovno poročilo naglaša, da vlada splošna stagnacija in pomanjkanje denarja Izvoljena jo bila stara uprava in nadzorstvo. Kako porabi belgrajska občina posojilo 4 milijonov rttflarjev? Kakor posnemamo iz -Trgovinskega glasnika», se bo razdelila svola 4 milijonov dolarjev posojila belgrajske občine na sledeče izdatke: vodovod 20 milj. Din, kanalizacija 20, regulacija 20, tlakovanje 120, regulacija Terazij 8, tramvaji in razsvetljava 8, vozni park 6, kataster 2, občinske zgradbe 5, ambulanta in sirotišnica S, šole 5 milijonov dinarjev. Novi angleški bankovci. Zaradi raznih falzi-fikatov bo angl. državna blagajna izdala nove bankovce za 1 iuul v rjavi in za 1 šiling v modri barvi. Шог&а Dne 29. aprila. DENAR. Zagreb. Berlin 13.495—13.526 (13.5025 do 13.5325, Italija 301.73—303.73 (300.25—302.25), London 276.27—277.07 (276.20—277), Newyork 56.75 do 56.95 (56.75—56.95), Pariz 222.5—224.75 (222.75 do 224.75). Praga 108.30—1.09.10 (Hi8.30-1B9.10), Curih 10.94—10.97 (10.94—10.97), Amsterdam 22.76 do 22.82 Curili. Belgrad 9.13 (9.13), Italija 27.675 (27.85), London 24.2475 (25.25375), Nevvvork 520 (520), Pari/. 20.365 (20.37). Praga 15.40 (15.40), Dunaj 73.15 (73.15). Dunaj. Devize: Belgrad 12.4425—48, Kodanj 189.25—189.85, London 34.4375—34.5375. Milan 37.77—37.87, Newyork 708.85—711.35 (ček 706.65 do 710.80), Pariz 27.77—27.87, Varšava 79.14 do 79.64. — Valute: dolarji 705.90—709.90, francoski frank 27.70-27.86, lira 37.73—37.79, dinar 12.42 do 12.48. češkoslovaška krona 20.96—21.08 Praga. Devize: Lira 179.70, Zagreb 58.23. Pariz 132, London 163.45, Newyork 23.61. BLAOO. Ljubljana. 7 odstot. invest. jx>soj. 85 bi., vojna odškodnina 342 bl„ zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, zaklj 197, Ljubljanska kredilna 150 den., Merkantilna 99 do 100, Praštediona 850 den., Kred. zavod 160—170, Trbovlje 480 bl„ Vevče 140 den., Stavbna 55—65, Šešir 104 den. Zagreb. 7 odfitot. invest. posoj. 84.50 -84.75, Agrari 53.50 zaklj., vojna odškodnina 339—340, zmaj 340—342, Hrv. esk. 96.50 zaklj., Hipobanka 61.50—63, Jugobanka 95 zaklj., Praštediona 850 do 855, Ljublj. kreditna 150 den.. Šečerana 500 zaklj., Slavonija 28-30, Trbovlje 47, zaklj. 470—480, Vevče 140—145. Dunaj. Don,-savska-jadr. 81.80, Alpine 48.40, Kranjska industrijska 51.50, Trbovlje 61.50, Hrv. esk. 15.40, Hip. banka 7.70, Mundus 175.50. Slavonija 4.20. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. Tendenca za les čvrsta. |x>sebno za parjeno bukovino; za dež. pridelke neizprenie-njeno. Kurzi neizpremenjeni. Zaključeno: les 7 vagonov. 'Prosvetna s vexa Romanje na Trsat in izlet v Crikvcnico priredi za binkoštne praznike Prosvetna zveza. V ta namen prosi vsa prosvetna in izobraževalna društva ter župne urade, da sprejemajo priglase do 22. maja. Zvezi naj pošljejo imena priglašencev in ime vstopne postaje. Odhod je na binkoštno soboio zvečer okrog 8 iz Ljubljane preko Karlovca. Na binkoštno nedeljo bo ob 7 sv. opravilo na Trsatu v romarski cerkvi Ogledali si bomo grobnico Fran-kopanov in njihov grad,- dalje naše reško pristanišče. Ob 1 je odhod posebnega parnika iz Sušakn v Crikvenico, kamor dospemo ob pol 3. V Crikve-nicah, našem najlepšem obmorskem letovišču, si bodo izletniki ogledali krasne vrtove in parke drugI si bodo privoščili prijetno kopel v morju. Odhod iz Crikvenice bo okrog 6 s parnikôjn na Sušak in odtod nazaj domov jx> isti progi. Vožnja za vlak iz Ljubljane, vstopnina za ogledovanje Fran-kopanskega gradu, vožnja po morju in izkaznica slane skupaj 167.50 Din. Vsak kdor se želi udeležiti tega poučno zabavnega izleta naj se priglasi pri domačem društvu in naj vplača 50 Din S to vsoto je plačana vožnja po morju, vstopnina in izkaznica. Z izkaznico si kupi vozni listek nn vstopni postaji do Sušaka. Vožnja po železnici je polovična na vseh progah. Člani in članice društev priglasite se takoj, ker je število omejeno radi parnika. 10 odstot. takse na vstopnice pri igrah vplačajo ona prosvetila in izobraževalne društva, ki imajo potrdilo, da so njihove prireditve umetniško diletantske od umetniškega oddelka prosvetnega ministrstva v Belgradu. Vsled tega prosimo vsa včlanjena društva, ki reflekUrajo na zgornjo olajšavo, da se takoj priglase pn Prosvetni Zvezi, kamor nai pošljejo naslov društva in kolkovino 35 Din. Prosvetna zveza bo tekom 14 dni poslala vse prošnje skupaj potoin poslanca na pristojno mesto Opozarjamo torej društva, da si izposlujejo to, ker bi sicer plačevala 20 odstot takse na vstopnice. Po novem finančnem zakonu čl. 103 dobijo to ugodnost le prosvetna društva in čitalnice. Med tem ko morajo orlovski odseki in orliški krožki plačati 20 odstot. takse na vstopnice, če priredijo dramatične predstave. Oproščeni so pa vsake takse le od telovadnih nastopov in akademij. Tako Informacije je dobil naš odposlanec na okr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Takse prosta so dalje prosta predavanja s skioptičnimi ali filmskimi slikami. Slivnica pri Mariboru: V nedeljo 1. maja po večernicah ponovi Prosvetno društvo v Slivnici v Društvenem domu krasno ljudsko opereto »Mlada Bredam. Občinstvo se vljudno vabi! Pevski odsek Kat. prosvetnega društva v Št. Vidu pri Stični: priredi v nedeljo 1. maja ob 3 popoldan koncert pod vodstvom g. P. Žagarja. Spored obsega 20 točk, katere proizvaja sedem domačih zborov. Koncert bo prvi te vrste na Dolenjskem. Vsi prijatelji lepe naše pesmi, zlastj pevci ga z veseljem in nestrpnostjo pričakujejo. Zato prvo majevo nedeljo vsi na majev izlet v Št. Vid pri Stični, da ob krasoti naših narodnih in umetnih pesmi uživate pravo majevo veselje! Sv. .ledert nad Laškim: Pevski koncert bo 8. maja v Stokavnikovem salonu s točkami: 1. škop: Molitev, 2. Škop: Domovini, 3. Aljaž: Ujetega ptiča tožba, 4. Ilajdrih: Jadransko morje, 5. Prelovec. Oj, Doberdob, 6. Foerster: Pastir, 7. Ferjančič: Vzdibl jaji slepega, 8. Lahamar. Kadar mlado leto; 9. Vodopivec: Ves dan je pri oknu. 10. Tome: Majeva, 11. Premrl: V Korotan, 12. Vodopivec: Ptici, 13 Tome: Balada o čičku Skladbe jK>je moški, ženski in mešani zbor. V odmorih igra domači umetniški šramelj. Vabljeni domačini in iz sosednjih župnij. Katol. slov. izobraževalno društvo v Mekinjah priredi v nedeljo 1. maja 1927 ločno ob 4 pojioldne Danes bomo tiči. veseloigro v štirih dejanjih (osmih slikah), spisal Nestroy. Igra je vseskozi polna humorja. Zato vsi prijazno vabljeni. Odbor Sport PREDZADNJE KOLO PRVENSTVA. 1. maja se odigra na igrišču Ilirije IX. to ie predzadnje kolo nogometnega prvenstva, lirija : Hernies bo vsekakor zanimiv par, kajti v tem boju gre Ilerniesu za obstoj v prvem razredu. Proti Iliriji, ki vsled gostovanja v Splitu, ne bo nanto pila s svojo prvo garnituro. Hernies vseeno ne bo imel lahkega posla in bo moral napeti vse sile. dn bo odnesel dober rezultat. Tudi drugi par. kjer nastopita Primorje : Slovan, bo nudil napet boj. Primorie si je vsled zmage nad Ilirijo osiguralti drugo mesto v tabeli in gre tudi proti Slovanu kot favorit. Slovan se nahaja v opasni coni in bo vsled tega skušal doseči vsaj neodločen rezultat, da si na ta način osigura obstoj v prvem razredu. Prva teknui prične ob pol 15. Dopoldne igrata rezervi Slovana in Primerja prvenstveno tekmo. ILIRIJA : PRIMORJE. Izredno zanimiva obeta bili bazenska tekma med Obema najhujšima rivaioma. Ilirija, ki je preteklo nedeljo doživela |*> Muri poraz, bo na vsak način skušala ta svoj neuspeh proti Primorju popraviti. Obe družini sta pridno trenirali in ie vsled tega pričakovati, da bo tekma nudila dober spori, ker je pa igra prvenstvena, bo borba še mnogo bol j zanimiva in je pričakovati rekordnega obiska Tekma se vrši ob 10.30 na igrišču Atene. ■» * * Pododbor kolesarske «ve«- v Ljubljani vabi vse gg. člane kol. društev in klubov, včlanjenih v imenovanem pododboru (Ljubljenca. Ilirija. Primorje, Sava, Sora, Vrhnika, Zarja), kakor tudi ostale prijatelje kolesamkega športa, da se polno številno udeleže kolesarskih otvoritvenih dirk t št. Vidu nad Ljubljano društva -Sora- in »Ilirija dne 1. maja. Skupni odhod s Št. Jakofeskega tre* točno ob pol 14 uri popoldne. V maju se vrše I' sledeče kolesarske dirke: 8. maja > Vrhnika« na progi Vrhnika—I.«galee—Vrhnika (klubska), dnt 14. maja »Ilirija« na ljubljanski Grad (medklub-ska), 24. maja »Primorje na dirkališču (medkttib ska) in 29. maja Ljubljančan v Dobrunjati (dm štvena zvezna iu medklubskn). ANGLEŠKI ŠPORTNI DUH. Kapitana klubov Cardiff in Arsenal, ki sta sc borila za angleški pokal, sta Keenor in Buchan Vprašali so ju po končani igri za njiju mnenje. Bu clian, kapitan moštva, ki je igro izgubilo, je dejal: »Srčno čestitam zmagovalcem. Čestitam jim. ker sc oni prvi, ki nesejo pokal iz Anglije ven. ,>dk.n pokal obstoji. Cardiffova igra je bila poštena in dobra. Zaključno želim Cardiffu in vvališkemu no gometu obilo sreče.' Keenor, kapitan Cardiffa. je pa dejal: Mi slini, da smo imeli veliko srečo, ko smo zmagali Moje mnenje je, da bi bil Arsenal zaslužil zmag. Igra je bila za pokalni finale prav slabotna. A pri taki igri je vse |K)lno okoliščin, te vplivajo na igravce, in ne moremo zahtevati preveč od njih. To. mislimo, je pravi športni duh, ne pa liste blatenje in v — nič — devanje, ki je diugod običajno. PLAVALNI KONGRES V BOLOGNI Povodom evrojiskih plavalnih prvenstvenih tekem v Bologni se bo vršil tudi kongres evropskih plavalnih zvez in se bo ustanovila evropska plavalna liga. Poleg nekaj čisto administrativnih zadev so na programu samo še sledeče točke : Seznam evrojwkili rekordov. Dovoljenje, d.' sme leta 1930. prirediti prvenstvene tekme Belgija. Prošnje za oddajo plavalnih tekem leta I93i. (te tekme zahteva zase Avstrija). Avstrija je poleg tega prav skromnega programa poslala na pripravljalni odbor celo vrsto predlogov, ki naj bodo sprejeti v programu oziroma ki naj jih nova liga predela. Predlogi su zelo važni in vrlo zanimivi. Ustanovi naj so zveza evropskili -«porinili zdravnikov. Napravi naj se evropska zveza za reševanje življenja. Poseben odbor naj se peč 7 metodami plavalnega pouki in naj gleda n.i to. da se vpelje obvezen plavalni pouk po vseli šolah v vseh državah. Evropska plavalna zveza naj ima posebno centralno glasilo. Pripravijo naj sit predlogi za spremembo pravil Mednarodno plavalne zveze (Fin-a). Ustanovi naj se poseben odbor sod nikov z mednarodno priznanimi sodniki za mednarodne prireditve. Vpelje naj se enotno startno poveljevanje v enem samem jeziku. — Poleg leh bo slavila Avstrija še vse polno drugih predlogov. Kakor vidimo, bo imel kongres ogromno dela. Seveda ne bo mogel vsega izvršili; a začne naj in zveza in odbori naj delajo naprej. Sven Elvestad : ^ i Mož, ki je oropal metfo. »Lahko noč,-? je dejal Krag in se zaprl v pisarno. Najprej je preiskal vse ključavnice pri predalih in omarah. Nič niso bili poškodovani. Nato je predale odprl in preiskal vsebino. Ni mu bilo težko ugotoviti, da je , nekdo šele pred kratkim brskal po papirjih, tako dobro je imel urejene svoje stvari. Toda manjkalo ni ničesar, kolikor je mogel videti. V nekem predalu je ležalo okoli dvesto kron gotovine. Še vedno so bile tam. V drugem je hranil dragocena samokresa. Tudi ta sta bila na svojem mestu. Odprl je vkladišča. Nabita sta bila ko prej. Nič ni manjkalo. Krag je stopil k vratom in zaklical v gospodi-njine sobe: »Kako dolgo se je mudil v sobi? »Eno uro,« je odgovorila gospodinja prestrašeno. Zdaj je Krag zračunil, da je moral obiskovalec oditi v istem času, ko je sam zapustil policijskega načelnika. Nenadoma mu je prišla misel. Spet je zaklical: »Ali je bil mož velik in plavolas.« »Da,« je odgovorila gospodinja od znotraj. »V s-alonski obleki? — »Da. — »V kožuhu?« — »Da.« Nato je zaprl vrata. Ali je mogel še dvomiti? Mož, ki ga je bil obiskal na tako skrivnosten način, in mož, ki je šel v hišo na Rotovški cesti, je morala biti ena in ista oseba. IV. ... Drugi dan je policijski načelnik zaman čakal, kdaj bo prišel Asbjorn Krag. Dogovorila sla se bila. da se bosta sešla ob osmih, toda Kraga ni bilo od nikoder. Pač pa je telefonirala njegova gospodinja, naj se gospod policijski načelnik blagovoli nekoliko strpeti, Krag da bo prišel še predpoldne. Načelnik se je čimdalje bolj vznemirjal. Ura je šla na deset, enajst. Ob treh bi se moral vršiti že sesianek v hotelu Continental. Naposled, proti pol eni, je Asbjorn Krag vendarle prišel. Bil je v športni obleki in miren ko navadno. »Kje ste tičali?« ga je vprašal načelnik. »Sprehajal sem se,« je odvrnil Krag. »Kaj drugega. Ali je kaj novega?« »Ne, nič, kar bi se tikalo najinih prijateljev od danes ponoči.« Načelnik je šel mirno z roko preko obraza. »Ah da, ta reč res prijemlje človeka. Tava v temi in se jezi. Ničesar ne vemo, ničesar nç slutimo. Vse se mi zdi, dragi Krag, kakor kakšna igra. In midva se smešiva oba pred vsem svetom. Hodiva okoli z zavezanimi očmi. Nocojšnjo noč niti nisem očesa zatisnil.« »Jaz tudi ne,« je izjavil Krag. Verjamem! Ležali ste in tuhtali ter tuhtali, kajne?« »Ne, to ne.« »Kaj pa?« »Sprehajal sem se. »Vso noč?« "Prav pravite.« Krag je prosil za poročila, ki so došla danes, in prniesli so mu jih cel šop. Bila so navadna, brezpomembna poročila o napadih, majhnih tatvinah, nesrečah, požarih itd. Toda Krag je proučeval vse z očitnim zanimanjem. Načelnik ga je začuden opazoval. »Kaj je?« je vzkliknil. Mislile, da boste tu kaj našli?« Krag ni odgovoril. Pogledal je na uro in skočil pokonci: Čas je. Ob treh se morava sestati z gospodo. Imam avto zunaj, čaka.« Točno ob treh sta stopila oba gospoda v vežo hotela Continental. Načelnika so tu dobro poznali; čim ga jc vratar zagledal, je odprl vrata v dvigalo in rekel : »Prosim lepo, naročeno mi je, naj peljem go- spoda v posebno sobo.« »Kdo vam je naročil?« je vprašal Krag. »Gospod, ki vaju pričakuje.« »Ali je že tu?« »Še ne.« »Stanuje v hotelu?« »Ne.« Vratar je odvedel oba gospoda v drugo nadstropje, kjer ju je čakal rdečelas natakar, ki se jima je priklonil in ju peljal skozi obednico v neko oddaljeno sobo. Rdečelasec je počakal ob vratih. »Ali gospoda česa želita^: je vprašal. »Ne, hvala.« Natakar je odšel. Ko sta ostala gospoda sama, je načelnik pogledal Kraga in se nasmehnil. »Veste kaj,« je rekel, »od vsega čudnega, kar sem kdaj doživel, je to najbolj čudno.« Krag je stal ob oknu in zelo pazljivo ogledoval vrvenje na cesti. Pred hotelom je bilo čakališče, kjer so stali štirje avtomobili. Krag se je naglo obrnil k načelniku. »Ne,« je odgovoril, »meni e ne zdi. Mislim, da je vse precej jasno. <€len je v nekem načrtu. Nič drugega. In če se utleležujeva burke, bova spoznala načrt. Drugega nič.« »Sumim,'- je dejal načelnik, »da ste noč in današnji dopoldan vendarle dobro uporabili. Ne verjamem vam, da ste se sprehajali. Mislim, da ste obiskali več krajev. Nastopate tako samozavestno, kakor...« Umolknil je. »Kakor?« je vprašal Krag. »Da. kakor mož, ki je naenkrat dobil nekaj adu-tov v prej slabi igri.« Potrkalo je... »Prosto!« Bil je spet rdečelasi natakar. ' Gospoda sta zvonila/ je rekel. — >Ne,« se je oglasil odgovor, »nisva«. IIIEIIIE № 2 O ^ № O «* £ P ° * ° S. P* S 0 e B' » w i S 1 p g K ® -q ' o £. . Б' m o < a. o. w « 1 § O t/3 I* O a - 8 N f» ^ Z fir o ? s- ° i s of p p- B I 3 S < P M B 2. P B r s °< S?M w OC -r- g? 7 p? 00 0 g. C«. r Fl. I 1 F? U 111=111= =!il=!II^H!EillEI!IEtll=l!IEIIIEIII=lll=lll=IIIEIIIEIIIEIII=IIIE Sedmi natis velike izdaje Priredila S. M. Félicita KallnSelc Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. IIIESilEHIElilElilEilSEIIIEIIIEIIiEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIII MALI OGLASI jVsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 ali 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. S/uzbe iščejo Kovaški pomočnik z dobrimi spričevali, išče službe. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3332. Strojnik -jer in BRUSAČ "»L z večletno prakso si želi službe s 1. junijem ali tudi pozneje. — Naslov pove uprava lista pod 5t. 3285. Poštena DELAVKA 26 let stara, pridna, išče službo čez dan v kaki trgovini ali podjetju. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Delavka« 3315 SLUŽKINJO (kuharico) iščem takoj. — Stritarjeva ulica št. 7IU. VAJENCA za ključavnič. obrt sprejmem. - Ciril Podržaj, Ig. Postranski zaslužek dobi — kdor prevzame službo KINO - operaterja na deželi. Naslov pove uprava pod štev. 3293. Din 100,— nagrade jc mogoče vsakemu dobiti dnevno. Pišite in priložite znamko za 2 Din. Otrin J., Rovte, Logatec Kroj. pomočnike samo za boljše delo, takoj sprejme PRESKER -Sv. Petra cesta 14. 3349 LEPA GARAŽA za en auto se odda v najem v Ljubljani. Vprašati pri Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 2. 3270 KROMPIR zdrav, prebran — nekaj vagonov, ima še za oddati »KMETIJSKA ZADRUGA« V PTUJU. Za VELESEJEM od 2. do U. julija in Pokrajinsko razstavo od 10. do 19. septembra se odda v najem reprezentančen PAVILJON za restavracijo in manjši PAVILJON za vinotoč in mali restavr. obrat. Pojasnila: Vclesejmski urad. PULTE in POLICE stare, še dobro ohranjene, za manufakturno in špec. trgovino, po nizki ceni proda IVAN KROŠELJ -Kette-Murnova cesta 15. Magnet zlit! novo prévit, poceni naprodaj. - VRHNIKA -poštni predal 13. 3268 TRGOVINA z mešanim blagom, dobro vpeljana, v prometn. industrijskem kraju, se radi družinskih razmer odda ugodno takoj v najem. — Dopisi pod »Sigurna eksistenca« 3361 na upravo. EШЗ živin, tehtnico kupim. — Ponudbe na: PLANTARIČ - Trebnje, Dolenjsko. 3296 TRGOVINO z meš. blagom oddam' v najem. Prednost imajo samice. Trgovina je v dobrem stanu, pol ure od Ljubljane. - Naslov pove uprava lista pod št. 3214. Priporoča se trgovina z železnino A. SUŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta. LEPO SOBO opremljeno ab' prazno, s posebn. vhodom, elektr. razsvetljavo in parketi, oddam solidn. gospodu. Poizve se: Zg. Šiška 100. Vna/em Delavnico za čevljarsko obrt iščem, najraje v bližini sv. Petra. Lahko je tudi na dvorišču. - JOŠKO SEDLAR, Ljublj., Hrvatski trg 4/p. Trgovina z mešanim blagom se takoj odda na najpromet. točki na Vrhniki. - Poizve se pri P. ŠIMNIC na Vrhniki. 3137 Ш=Ш=Н1=111= C o св •oo w N 3 , Ujčn novo< prodam ob nloU Dunajski cesti -pri Ljubljani, Stožice. Kapital 50.000 Din, ostalo po dogovoru pri F. JER-KO, Črnuče, pošta Ježica. Malo posestvo kupim v bližini mesta ali železnice - do 60.000 Din. Naslov v upravi št. 3312. HIŠE, gostilne, trgovine, posestva in iie, mlin, žago, graščino pri Mariboru proda po prim. ceni posredovalnica ZAGORSKI — Maribor, Tatenbachova ulica 19. Veliko posestvo (cel grunt) 83 oralov zemlje, v Tuhinjski dolini, za 105.000 Din, radi gmotnih razmer — izredno poceni! Informacije V. Engelman, p. Šmartno v Tuhinju. LEPO POSESTVO s hišo, obstoječo iz dveh sob, veže in kuhinje, hlev za govejo živino, hlev za svinje, pod in kozolec, okrog hiše vrt in njiva preko 3000 m2 ter druge njive preko 8500 m'-' ter preko 15.000 m- vel. gozd v Hotemežu pri Zidanem mostu, oddaljeno .20 min. od železniške postaje Radeče, poceni naprodaj. — Hiša in vse ostalo sc nahaja v dobrem stanju. Natančnejša pojasnila pri Ant. Mervar, Trbovlje I. « „ пм <л 3 13 .3 £ §1 >to m a flll=HI=lll=!ll= Trgovska HIŠA na najbolj promet, kraju Rog. Slatine je naprodaj. — Podrobnejša pojasnila daje Josip Simon, Stross-majerova 113 - Osijek 1. « M Ai Jćdokupi? DAHLIE (Georgine) v najplemenitejših vrstah prodajamo, dokler traja zaloga: 5 korenin v treh vrstah, Din 30.—, 10 korenin v pet vrstah Din 50,— »VRT«, Džamonja ln drug, Maribor. »KMETOVALEC letniki 1889-1921, vezani, ugodno naprodaj. Naslov v upravi pod štev. 3277. Modni salon P. Barborič Mestni tig 7 priporoča bogato zaiogo svilen, klobukov m slamnikov od SO Din nanrej do najfinejše izvršbe Preoblikovanja slamnikov in popravila točno in najcenfje. Kašo, ješprenj, ajdovo moko vedno svežo oddaja na debelo veletrgovina Л. VOLK. LJUBLJANA Ueslleva cesta štev. 21. * T. RABIČ "i1 \o. Ljubljana ^l/ORSKt^ IZJAVA! Podpisana izjavljam, da so govorice, katere sem govorila o podpregled. fin. kontrole Josipu Kastelic in njegovi ženi Mariji, stanujoča V Bohinj. Bistrici pri Kosu št. 14, da nista poročena ter živita kar tako, neresnične in se zahvaljujem njima za odstop sod-nijskega postopanja. — Rozman Uršula, Bohinj. Bistrica št. 16. 3353 0DLIK0VM1 RHTOL je z zlato kolajno zato, ker se je pred oblastmi dokazalo, da je zanesljivo sredstvo proti podganam in mišim in da kljub temu ni nevaren. Enako deluje Gamadln proti iCurkom in Stanol proti stenicam. Dobiva se povsod. — Izdeluje: „Odlo Ratol", Zagreb, BianICka c. 31 Vezani letnik se še dobi za ceno Din 80. Poštnina posebej. Naročila sprejema uprava „Slovenca" POZOR! POZOR! Naznanjam, da bom otvoril s 1. majem staroznano JERMAN0V0 GOSTILNO v Radomljah ter zagotavljam točno postrežbo in dobro kapljico ter vabim cenjeno občinstvo na obilen obisk Alojzij Seršen, gostilničar v Radomljah. Kemična pralnico ln barvanje oblek v najrazličnejših barvah izvrSuJe tlela v najkrajšem času pri najnižjih cenah ANTON BOG Šelcnburgova ulica 6/1. Tovarna Vič-Glinco »RIMSKE TOPLICE« SLOVENIJA radioaktivno termalno kopališče izborno proti rev-mi, išiasu, ženskim in živčnim boleznim. Pcnzija v pred sezoni 60, v glavni 80 Din. - Pojasnila daje ravnateljstvo. 2959 ŽARNICE šmarnic « Slavo Kolar 3 NAZNANILO OTVORITVE. P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Ljubljani, Vidovdanska cesta št, 7 bandaž.-ortopedsko delavnico (poleg hiralnice sv. Jožcia). — Priporočam sc v izdelavo vsakovrstnih bandaž, obvez, aparatov in sploh vseh higijenskih in športnih potrebščin po najnižjih cenah. R. AHČIN. Pozor! Radi renoviranja prodajamo po znatno znižanih cenah vso manufakturno blago in dobite pri vsakem nakupu blaga razen znižanih cen še 10 odstotkov popusta! ki se Vam izplača takoj, v gotovini ali v blagu, kakor želite. Izrabite to ugodno priliko, ki traja samo od 1. maša do 1. junija v manufaktur. trgovini 1 PREAC, MARIBOR Glavni trs št. 13. шшдашлн Cenj. občinstvu naznanjam, da otvorim s 1. majem 1.1. U !Kla-riitoru na Kralja Petra trgu RMHRNÛ Za obilen obisk se priporoča IV RN SLHUEC. Y pohištva Priporoča se Vam, da si pri nakupu ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik. ANDREJ KREGAR towarpn^.a,oee $1. VID nad Ljubljano (nasproti holodvoro ViJtmarje) Bfrasisoe potinice paralelke mm 43, 53 in 63, kakor tudi neobrobljene v debelini mm 70, 90, 110 in 130 kupuje za celoletno dobavo in proti takojšnjemu plačilu, tvrdka llfO BRINOUC, CELJE, Cangtarleoa ulica stê 7. Postrežba točna! — Cene zmerne! 44 Otvoritev kavarne „UNION Maribor, Meljska cesta štev. 12. Prevzel sem kavarno „UNION" na Meljski cesti 12 ter isto preuredil in restauriral. Posebno privlačna bo zasebna soba, v kateri bodo lahko prirejali razni klubi, zaprte družbe in društva svoje seje. Kot pripo-znan strokovnjak v tej stroki in kot večletni vodja kavarne „Jadran" zagotavljam svojim cenj. gostom, da bom imel vedno v zalogi samo najboljša in pristna vina, kakor ljutomerčana, dalmatinski šiler itd. Istotako bom držal vedno najboljšo kavo in domače pecivo. Svečana otvoritev s koncertom bo dne 30. aprila t. 1. ter se priporočam vsem cenj. znancem, prijateljem in p. n. občinslvu, da me blagovolijo posetiti. Za obilen obisk se priporoča Alojz Ivančl«, lastnik, Maribor, Meljska cesta štev. 12. Oglje, premog, drva ! POGAČNIK - Bohoričeva ulica štev. 5 — Ljubljana (Tabor) — Telefon 2059. Gostilna in vinotoč VIKTOR SEDEJ Kolodvorska ul. 28 LJUBLJANA Slomškova ulica Najvljudneje naznanjam, da sem se preselil iz g. Orehka hiše v novo preurejene prostore v Kolodvorsko ulico 28 (vogal Slomškove ulice). Ob tej priliki se vsem cenj. dosedanjim gostom tudi z dežele kar najtopleje zahvaljujem za obilen poset in jih prosim, da bi mi ostali naklonjeni tudi v prihodnje. Skrbel bom za izborno pijačo, odslej se l>o dobilo tudi vedno sveže pivo, in okusna gorka In mrzla Jedila po kolikor možno nizkih cenah. Dobro postrežbo in zdravo hrano hočem uveljavljati tudi nadalje, zato se najtopleje priporočam z odličnim spoštovanjem VIKTOR SEDEJ, gostilničar, Kolodvorska ul. 28. P, L' or«um o >ciJ«(eL za L/uU/t» 'OVC C™"1 kravate Mo dne Pofr« (j/cine Plelcnme Pa ( icc Dtzntlci O Sf М«хГп»' trg Razpis službe. Društvo lastnikov tiskarn odn. Gremij tiskar-narjev itd. za Slovenijo v Ljubljani razpisuje mesto tainilfS s Prciemki po dogovoru, vendar ne Ulj III 14(1 pod 3000 Din mesečno. — Zahteva sc temeljito znanje tiskarske stroke in večletno strokovno poslovanje. — Prednost bi imeli tiskarniški faktorji ali vodje posameznih oddelkov, ki niso stari nad 50 let in ki obvladajo jugoslovanske jezike in nemščino v govoru in pisavi. Oferte je vlagati do 15. maja na Društvo lastnikov tiskarn za Slovenijo v Ljubljani — Breg št. 12. Priporočajte naš list ob vsaki dani priliki. Priporočajte tudi njesov oglasni del. Trgovcem in industrijcem sporočamo, da bo izšla 5. maja v Ljubljani slovenska, bogato ilustrirana REVIJA »RAZGLED«, ki bo vsled zanimive vsebine vzbudila v vseh slojih največje zanimanje. Oglasi v »Razgledu« bodo imeli stalen učinek, ker se bo isti hranil in vezal v letnike. Kdor hoče najti torej odjemalce v najširših krogih, naj se posluži »RAZGLEDA« in naj vpošlje naročilo čimpreje, ker imamo le šc malo prostora na razpolago. — Uprava »Razgleda«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7, II. nadstr. v Gorenjem jezero se bodo oddala potom zmanj-ievalne dražbe dne 9. maja 1927 ob 9. uri dopoldne pri občinskem uradu v Starem trgu. — Načrti in proračun se zamorejo ogledati v občinski pisarni v Starem trgu med uradnimi urami. iiBiaiaiBnaiiaiiiiiaiaii vsake vrste, sprejema v delo in popravilo po konkurenčnih cenah. — mehanična izdeloualnica prešitih odej J. PH&ILâN Ц £0. Ljjubllana, metelkoua ulica št. 5. ■ BI 1ЕШ Mednarodni velesejem v ШпШ od 30. aprila do 9. maja 1927 Ti ЈШ ki na prlreili Г ш Trgovska in obrtna zbornica v Budimpešti rJr 50°;,, popust pri vožnji » Budimpešto in nazaj, tako na jugosl. kakor tudi na madj parobr. in železniških progah. Prestop meje z Izkazom s sejm. legitim. brez vizuma. Madj. vizum se more dobiti naknadno za polovij. ceno v Budimpešti. Potreben Je samo zakoniti potni list SHS, ki __velja tudi /a Madjarsko. Prehod me|e brez vizuma in 50"/o pop. vožnje e dovoljen sam,, lastn. sejm. legitim. - Cena sejm. legitimacije Din 40'-. - Pojasnila dajajo in izdajajo sejemske legitimacije: V Beogradu : J usroslov. cent r. častili zastopnik Dr. Gejza Szilagy, Madžarski trprovafki Opunomo-éenik v lieogrudu, palača Akademije. V LJUBLJANI : Pisarna „Putnika". Iščem prvovrstno tovarno za veliko dobavo slaoonskega zimskega torasfa že posušenih, ludi obdelanih. Dopisi v nemščini ali italijanščini na leo-551 da CasDeliilCCi, Via Flaminia 77, Roma. Trpe o na živčnih in artritskih boleznih kakor tudi odjemalci »Kaiefluitla« ? KVALENIC,ENK0