Program telesne kulture prilagoditi materialnim možnostim Po več letih so tjubljanske občinske skupščine in mestna skupščina uvrstile na dnevni red problematiko in razwoj telesne kulture. V naši občini so gradivo, objavljeno v Delegatskii tribuni in Poročevalcu, obravnavale druzbenopolitične organizacijje, izvišni svet, komite za družbene dejavnosti in vsi drugi, ki jim ni vsteeno, kaj se bo v prihodnje dogajalo s to dejavnostjo. Naj za uvod k prispevku, ki ima sicer namen poročati $ seje občinske skupščine, nanizamo najprej nekaj podatkov iz Delegatske tribune, ki nam govorijo, da je telesna kultura v naši ob-čini res množična dejavnost. V občini je registriranih 64 te-lesnokulturnih društev, organizi-rano se s telesno kultiiro ukvar-ja prek 10.000 občanov, v šolska športna društva je vključenih več kot 3000 učencev, v športno de-javnost v vzgojnovarstvenih or-ganizacijah pa okoli 1820 otrok. V izvršilnih organih društev de- luje 585 amaterskih funLcionar-kev in 868 amaterskih ali hono-rarnih strokovnih delavcev — trenerjev. Delavcev, ki poklicno delajo na telesnokulturnem po-dročju, je v naši občini 46, od teh je tretjina vzdrževalcev objek-tov. Povemo naj še, da smo v sred- njeročnemobdobju 1976—1980 v občini zgradili ali kako drut »če usposobili 17 športnih objeMOv, obogatili rekreativno ponudbo, podvojili pa se je tudi število društev. Prav ta množičnost, za katero smo si zadnja leta načrtno prizadevali, pa v zdajšnjih časih, ko imamo na voljo izredno malo denarja, hkrati tudi siromaši te-lesnokulturno dejavnost. Usta-navljajo se društva, ki nimajo na voljo niti najbolj osnovnih pogo-jev za vadbo, tekmovalne želje ponekod presegajo strokovne in materialne možnosti. Medtem ko se je leta 1974 prek sisa za te-lesno kulturo zbralo okoli 80 od-stotkov denarja, potrebnega za todejavnost, pase je leta 1982 le še 40 odstotkov sredstev zago-tavljalo na ta način, vse drugo pa z neposredno menjavo dela. Društva se pri svojem delu srečujejo z različnimi težavami, ki jih povzroča pomanjkanje ka-drov, zapleteni predpisi o vode-nju finančnega poslovanja, pre-zahtevni postopki planiranja in še marsikaj drugega bi lahko naš-teli. Ogroženo je tudi delovanje številnih krožkov in selekcij, ki delujejo v okviru šolskih šport-nih društev, kajti predpisi ome-jujejo nagrajevanje zunanjih so-delavcev. Za zdaj so telesnokulturni ob- (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) jekti v naši občini še zadovoljivo vzdrževani. Trcba bi bilo le po-praviti streho dvorane na Kode-ljevem, pa tudi telovadnici TVD Moste in TVD Partizan Zelena jama bi bili potrebni posodobi-tve. Vse pa kaže, da novih objek-tov ne bo mogoče več graditi in da bodo nove soseske (Stepanj-sko naselje, Fužine in Nove Jarše) brez najpotrebnejših pri-pomočkov za telesno kulturo, kar seveda pomeni korak nazaj. Zato telesnokultuma skupnost in tudi zveza telesnokulturnih orpanip.acij pričakujeta trajnej-šii. ..."sj.. nskih rešitev glede pro-gramov ,; fiiianciranja mladin-ske telesne kulture, statusa vr-hunskih športnikov, zagotavlja-nja sredstev za vzdrževanje tele-snokulturnih objektov, za grad-njo novih in zanesljivejših oblik neposredne menjave dela. • ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI O TELESNI KULTURI Uvodno besedo je na tem zboru imel predscdnik ZTKO našeobčineMarjanGostinčar, ki je poudaril, da gre zdaj v telesni kulturi predvsem za štiri vrste vprašanj: telesni kulturi je treba v šolskem in predšolskem ob-dobju posvetiti še več pozorno-sti, rekreativne dejavnosti je treba uskladiti z materialnimi možnostmi, zožiti je treba pro-gram vrhunskega športa in najti način za graditev potrebnih športnih objektov v novih nase-Ijih. To so pa tudi stališča pred-sedstva OK SZDL in občinskega komiteja za družbene dejavno-sti. Rečeno pa je 6ilo tudi, da smo telesnokulturne objekte, ki jih imamo, zgradili z veliko truda, zato je tudi v prihodnje treba poskrbeti za njihovo dobro vzdrževanje. V razpravi se je k besedi ogla-sil tudi Boris Mrak, predstavnik občinske taborniške zveze, ki je pohvalil poročilo, nato pa je osvetlil težave, s katerimi se sre-čujejotaborniki. Predlagal je, da bi se ta dejavnost financirala iz vseh sisov, ki jih zadeva življenje mladih Ijudi, ne pa samo iz tele-sne kulture. V razpravi o stanju in proble-tnih telešne kulture v naši občini so na zboru krajevnih skupnosti razpravljali še delegati Jože Va-lentinčič (KS Štepanja vas), Janko Logar (KS Dolsko), pred-sednik občinske skupščine Niko Lukež, Inka Gorečair (pred-stavnica komiteja za družbene dejavnosti) in Vili Golob (Fla-ninsko društvo Špik). Na vpraša-nje delegatov so odgovarjali predsednik ZTKO Marjan Go-stinčar, sekretar Mitko Ribičič in predstavnik odbora za objekte pri SITKS Vlado Zlobko. • ZBOR ZDRUŽENEGA DELAO ZAMRZNITVI CEN Na dnevni red zbora združe-nega dela je bila dodatno uvrš-čena še ena točka dnevnega reda, in sicer vpliv odloka o zamrznitvi cen na poslovanje naših grgani-zacij združenega dela. Za pred-sednikom izvršnega sveta Mila-nom Jelencem, ki je orisal stanje, v katerem se sedaj nahajajo ozdi naše občine, sta spregovorila še delegata iz Totre in Kolinske. Predstavnika Totre je zanimalo, ali ni mogoče doseči povišanja cen pred iztekom odloka o za-mrznitvi, saj je znano, v kako te-žavnem položaju se nahaja ta de-lovna organizacija. Kot je odgo-voril Milan Jelenc, je v Jugosla-viji še nekaj takih delovnih orga-nizacij, tako da je ZIS obljubil. da bo do konca marca sporočil, ali bo mogoče za te izdelovalce še pred julijem najti ustrezno reši-tev. Delegat iz Kolinske pa je poja- snil, da informacija, ki je bila ob-javljena v časopisu Delo glede nespoštovanja odloka o zamrzni-tvi cen ni točna. Na spisku kršite-ljev je namreč tudi Kolinska, če-prav je le-ta takoj spet znižala cene na raven pred 19. decem-brom, o čemer je tudi obvestila svoje poslovne partnerje, ki pa niso vsi upoštevali tega obvestila. Vsi trije zbori občinske skupš-čine so tudi obravnavali informi-ranje v občini in v mestu ter ure-sničevanje zakona o družbenem sistemu informiranja. Za izde-lavo ugotovitev, stališč in skle-pov so oblikovali posebno med-zboro.vsko komisijo, ki je strnila ugotovitve in pripombe, izrečene na ločenih zasedanjih zborov. Delegati so ocenili informiranje v delovnih organizacijah (zavzeli so se za celovitost informiranja, odprtost informacijskih siste-mov), v krajevnih skupnostih (tu naj bi ustanovili odbore, ki bi v KS skrbeli za informiranje, ime-novali pa naj bi tudi posebnega dopisnika za Našo skupnost in druga sredstva javnega obvešča- ' nja) in na ravni občine, kjer so se zavezali za razvoj družbenega si-stema informiranja v skladu z ustreznimi zakoni, ki urejajo to področje. Menili so, da moragla-silo OK SZDL Naša skupnost še naprej kakovostno bogatiti svojo vsebino, predvsem s spodbuja-njem delovnih ljudi in občanov k uresničevanju sprejetih razvoj-nih programov. Uredniškemu odboru Delegatske tribune pa so naložili nalogo, da preuči mož-nost prvotne zasnove tega glasi-la, po kateri naj bi v njej objav-ljali tudi gradivo za samoupravne interesne skupnosti. | DARJA JUVAN