GLAS GORENJSKE LETO VIII. — ST. 24 KRANJ, 11. JUNIJA 1955 Okrajni odbor SZDL za Gorenjsko je izdal ob priliki priprav za sprejem predsednika vlade Burmanske unije gospoda U Nuja, ki bo obiskal tudi Gorenjsko, naslednji proglas na člane SZDL in prebivalce Gorenjske: Državljani in državljanke! MED SVOJIM bivanjem v Jugoslaviji bo obiskal Gorenjsko veliki prijatelj jugoslovanskih narodov, odločen bojevnik za mir in miroljubne odnose med državami, predsednik burmanske unije — g. U Nu. V OSEBNOSTI tega velikega moža se združujeta revolucionarna in svobodoljubna sila burmanskega ljudstva in stremljenje najnaprednejših ljudi v svetu, v njihovem boju za nove odnose med ljudmi in narodi. ZATO NAM JE predsednik U Nu toliko bližji in toliko dražji gost. Zato ga bomo pozdravili s toplino in radostjo, da s tem manifestiramo privrženost istim principom in globoke simpatije, ki jih čutimo do junaškega burmanskega ljudstva in njegovega voditelja. S tem se bomo vsaj skromno oddolžili za sprejem, ki ga je doživel naš predsednik Tito in preko njega vsi jugoslovanski narodi — ob njegovem obisku v Burmi — deželi junaštva in cvetja. DRŽAVLJANI, DRŽAVLJANKE, ČLANI SZDL — UDELEŽITE SE POLNOSTEVILNO SPREJEMA DRAGEGA GOSTA! NAJ ŽIVI PRIJATELJSTVO MED NARODI BURME IN JUGOSLAVIJE! Okrajni odbor SZDL za Gorenjsko Kranj, 9. junija 1955. BURMANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK U NU MED NAMI Pozdravljen, dragi gost! Gorenjci imamo te dni čast pozdraviti v svoji sredi prvega predsednika vlade svobodne A-zije, velikega prijatelja jugoslovanskih narodov, bojevnika za mir in mirno sožitje med narodi, predsednika burmanske vlade U Nuja. Dragega gosta sprejemamo skupaj z vsemi Slovenci in vsemi jugoslovanskimi narodi z najlepšimi željami in iskrenimi simpatijami. S tem dajemo priznanje velikemu človeku, katerega živ- ljenje je povezano s trpljenjem, bojem in rastjo svobodoljubnega burmanskega ljudstva. Hkrati pa se poskušamo oddolžiti prijateljskim Burmancem za topel sprejem, ki so ga priredili našemu predsednika Titu ob njegovem obisku v Burmi. Čeprav nas loči več tisoč kilometrov, smo si vendarle blizu. Ko je zgledalo, da smo o-stali popolnoma sami, so prišli ljudje, druge rase, iz drugega kontinenta, da spoznajo nas in ORGANIZACIJA KAMNIŠKE KOMUNE V soboto je (bila y Kamniku seja iniciativnega odbora kam-nriiske komune, na kateri so razpravljali o pripravah za osnovanje odbora komune in njenih organov. Sklenili so, da bodo volili na vsakih 450 prebivalcev po enega odbornika, tako da bo imel novi odbor komune 41 članov. Od teh jih bo 18 iz Kamnika, 6 iz Komende, 2 iz Motndka, 4 iz Tuhinja, 3 iz Tuhinj j ske Srednje vasi, 6 (iz Kamniške Bistrice, 2 pa iz dela radomeljske občine, ki bo priključen kamniški komuni. Iz bodoče kamniške komune bodo v novem okrajnem odboru ljubljanske skupnosti komun 4 odborniki, in sicer po eden za Kamnik, Tuhinjsko doiino, Kamniško Bistrico in po-1 očje Komende. Dosedanji občinski odbori 'bodo volili odbornike v novi odbor komune na svojih sejah od 1. do 8. avgusta. Razen tega je iniciativni odbor imenoval posebno komisijo, ki bo opravila tehnične posle pri reorganizaciji ljudskih odborov. Predsednik te komisije je tov. Danilo Cerkvenik. Predsednik burmanske vlade U Nu I. gorenjski letalski zlet Alpsko letališče v Lescah - plod upornega dela Slavnostni otvoritvi ALC so prisostvovali številni gostje Marsikdo je dvomil, da bo za I. Gorenjski zlet v Lescah dograjena nova zgradba in urejena letališčna steza. Dvome je povečalo še slabo vreme. Vendar kljub dežju niso prenehali z delom. V soboto je bilo že vse v najlepšem redu. Po tekmovanju modelarjev in jadralnih letalcev v četrtek je bilo v petek tekmovanje padalcev, v soboto aero - railly, v nedeljo pa slavnostna otvoritev letališča. LEPO JE VISETI šega konkurenta Kranjčana MED NEBOM IN ZEMLJO Skofica, ker je pač ta imel mnogo več skokov. V skupinskem skoku so dosegli naj bolj -Aeroklub NA BELEM PADALU V petek, 3. junija, je po krat- ,__vnc-Hain še mesto domačim kem nalivu vendarle zasijalo Radovljica. Razen tega so padalci tekmovali tudi za naslov gorenjskega prvaka. Prvo mesto pri posa sonce. Obrazi delavcev, organizatorjev in vseh tekmovalcev so bili še bolj razigrani. Se z večjim veseljem so se lotili dela. Vendarle sonce — da bi o-stalo vsaj do nedelje! 2.9 v petek je bilo na letali- 'J'^3 šču veliko ljudi. Prihajali so im občudovali mlade ljudi — vesele in drzne pilote, modelarje in padalce. V petek so bili na vrsti padalci. Pogumni mladi fantje, so meznikih in v skupini so osvojili tekmovalci Aerokluba Radov- Okoli štirih popoldan pa je preko Karavank priletel prvi avstrijski jadralec s svojim letalom »Lotte« in za njim nekoliko kasneje še trije. Sonce je bilo vroče kot že nekoliko tekmovalne tremo dolBo ne, najpogosteje je bilo slišati: — »Da bi bilo vsaj do nedelje tako!« pazljivo /lagali padala, zavezo vali svoje specialne čevlje in pomagali drug drugemu pri za-penjanju padal. Ko so v vrsti prikorakali na letališčno stezo lin čakali velikega ».Tunkersa« so bili nekateri veseli, celo KONČNO VENDARLE TEŽKO PRIČAKOVANI HELIKOPTER V soboto so že na vse zgodaj razposajeni, drugi pa malce za- pričela motorna letala svoj a-skrbljeni. Vsak padalec je ska- ero - railly. Največ so tekmo-kal dvakrat. Prijavljenih je bi" vali z letali PO-2 in KB-6. Pilo 40, vendar je bilo 8 diskvali- loti so imeli točno določeno se-ficiranih, ker pri svojem skoku kundo, do katere morajo leteti niso skotili v določen krog. mimo tekmovalne komisije in Tekmovalna komisija s pred- kasneje pristali na označeni čr-sednikom Markom .Terasom jih ti. Vsako odstopanje jim je je ocenjevala I točkami, glede zmanjšalo število točk. Drzni na bližino doskoka k določeni akrobat, Božo Komac, je osvo-točki in na način doskoka. JU Prvo mesto. Član Aerokluba V prvem nizu skokov je bil Radovljica Albin Novak je za-najboljši Zagrebčan, vendar je sedel tretje, Mariborčan peto in v končnem plasmanu svojega Novomeščan sedmo mesto, resnega konkurenta izpodrinil Proti večeru je začelo de/.e-Miran Sneled iz Murske Sodo- vati, vendar se ljudje kar niso te. Sam pravi, da niti malo nI mogli odpraviti domov. Ogle-pričakoval takega uspeha. De- dovall so si športna in vojaška jal je, da je imel za najresnej- letala, vse od velikega »Jun- kersa« do malega »Janeza« — toda kje je helikopter? Okoli pol sedmih je zabrnelo — obljubljeni helikopter! Pristal je sredi trave, ustavili so motor iin ko so izstopili vojaški piloti, 6e je okoli njega trlo ljudi. Sedaj je bilo navdušenja in nestrpnega pričakovanja še več. Vsi od najmlajših cicibanov do najstarejših so z veliko nestrpnostjo pričakali glavnega dne — nedelje. 8LAVNOSTNA OTVORITEV Čeprav nedeljsko jutro ni obetalo, da bo ves dan brez dežja, so že v dopoldanskih urah prispeli na letališče v Lescah prvi gostje. [Med njimi smo opazili tudi podpredsednika Izvršnega sveta LRS dr. Marjana Brecija, člana CK /ZKS Franca Perovška lin druge. Glavna slovesnost pa se .je pričela v zgodnjih popoldanskih urah, ko je predsednik Alpskega letalskega centra Danilo Bračič izročil letališče svojemu namenu. Med drugim jo poudari!, »da je malo kje dežela na svetu, kjer bi se lahko turist dopoldne smučal na prekrasnih alpskih smučiščih, popoldne pa se že kopal v toplem morju.« Vse to bo turistom o-mogočilo civilno letališče v Lescah, ki ni samo športni objekt, temveč bo služil tudi v cr-vilne in gospodarske namene.« Slavnostni otvoritvi so prisostvovali tudi • številni gostje, med njiiml zvezni ljudski po-l.niee France Perovšek, predsednik Okraj, odbora SZDL za Gorenjsko Mirko Zlatnar, član CK ZKS Jože Borštnar, zastopnik pokrovitelja prireditve generalnega podpolkovnika Zdenka Ulepiča, generalni major Katlomir Jovič, podpredsednik mednarodne letal, /.veze Bran- ko Ivanuš, direktor zvezne u-prave za civilno letalstvo Ba-trič Jovanovič, predsednik OLO Radovljica Milan Kristan ter še> mnogi drugi. Prireditelje je pozdravil v imenu generalnega podpolkovnika Zdenka Ulepiča general-major Jovič, ki je dejal, »da že samo dejstvo, da je za izgradnjo tega prekrasnega letalskega objekta na Gorenjskem prispevala znatna financ, sredstva radovljiška komuna in celotni radovljiški okraj dokazuje, da je letalska misel v naši socialistični skupnosti prodrla že globoko med naše delavstvo in da je pri njih vzbudila in razvila interes za letalstvo. Poseben pomen Alpskega letalskega centra pa je v tem«, je nadaljeval general Jovič, »ker je z ozirom na svoj prirodni položaj v objemu Alp ter v tem oziru nudi izredne pogoje za delo naših jadralcev.« Prirediteljem je želel še nadalje mnogo uspehov pri delu ter jim obljubil vsestransko pomoč. Ob koncu slovesnosti pa je godba na pihala Ljudske milice prvič v Jugoslaviji zaigrala letalsko himno, gledalci pa so nestrpno pričakovali pričetek letalskega mitinga. Seja OLO Radovljica Radovljica, 9. junija. Jutri bo v Radovljici 24. skupna seja odbornikov obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora v Radovljici. Na dnevnem redu bodo nekatera tekoča gosp. vprašanja in nekatere personalne zadeve. O seji bomo obširneje poročali v prihodnji številki našega lista. naše izkušnje pri graditvi socializma. Takrat smo spoznali — mi Burmo in Burma nas. A bližali sta se dve državi iz dveh različnih delov sveta, a s slično zgodovino in istimi težnjami. Nekdo je imenoval Burmo »azijsko Jugoslavijo«. Ce odvzamemo vse tisto, kar loči državo od države, ljudstvo od ljudstva, človeka od človeka, in tudi sami primerjamo našo državo in Burmo — potem res lahko ugotovimo: sličnejše dežele v Aziji ni. Kakor pri nas, so tudi v Burmi stoletja sejali domačini, žel pa je tujec. Končno je mala, mnogo nacionalna država s skupnim bojem premagala notranje razprtije in zunanje zarote. Burma se je našla! Ona gradi socializem, na svoj način in s svojimi metodami. Kakor Jugoslavija je tudi Burma ohrabrujoč, azijski primer, malim državam, da lahko in morajo z lastnimi silami doseči svobodo in pogoje za razvoj in napredek. Dejstvo je, da Burmo in Jugoslavijo vežejo slični gospodarski in socialni problemi in skupna želja, da se ohrani mir in medsebojno sodelovanje med državami. Zato je razumljiva presenetljiva podobnost zunanje političnih principov, ki jih zastopata obe državi in istovetnost gledišč v mnogih zunanje - političnih problemih, zastopanje istih stališč pred Organizacijo združenih narodov in drugimi mednarodnimi organizacijami. »Jugoslovani zastopajo interese burmanskih narodov z isto odločnostjo kot Bur-manci«, je dejal U Ba Sve, ko je naša delegacija podprla zahtevo Burme v Organizaciji združenih narodov, naj se ku-omintanške čete umaknejo z burmanskega ozemlja. Simpatije in prijateljska čustva, ki vežejo naši dve državi, prihajajo do izraza v številnih medsebojnih obiskih, vojnih, gospodarskih, novinarskih itd. delegacij. Prvi važen korak na tej poti je bil storjen 27. februarja leta 1951, ko sta Burma in Jugoslavija izmenjali diplomatske predstavnike v rangu veleposlanikov. 29. junija leta 1953 pa je bil sklenjen trgovinski sporazum, ki je ustvaril ugodne pogoje za gospodarsko sodelovanje. Obisk maršala Tita v Burmi in sedanji cbisk predsednika U Nuja pri nas, pomenita nov važen korak h krepitvi medsebojnega sodelovanja med jugjjiovanski-mi in burmanskimi naroii. Danes lahko ugotovimo, da v svetu zmaguje ideja mirnega sožitja med narodi. To je ideja, ki sta jo Burma in Jugoslavija, skupaj s prijateljsko Indijo, zastopali od vsega začetka, ko je bila misel, da bi bilo možno sodelovanje med državami z različno družbeno ureditvijo neostvarljiva. Hladna vojna in simptomi novega svetovnega spopada na Koreji in v Indoneziji — to je za na.ni. Nastopilo je obdobje mirnega urejanja medsebojnih odnosov, »omika, aktivne koeksistence dobiva vse realnejšo in trdnejšo osnovo. Zveze med Burmo, Indijo in Jugoslavijo — za katere so nekateri, ki nLs) navajeni gledati na svet drugače kot skozi blokovska očala, trdili in še trdijo, da pomenijo snovanje novega, tretjega bloka — so postale tista moralna sila, tisti »blok«, ki se bori za ukinitev vseh blokov, ker ravno bloki predstavljajo največjo nevarnost za mir. Take in slične misli nas navdajajo, ko pozdravljamo v svoji sredi velikega sina burmanskega ljudstva — U Nuja. Zato ga sprejemamo tako toplo in tako iskreno. Mi spoštujemo prijateljsko burmansko ljudstvo, zato spoštujemo tudi njega, ki je živa ostvaritev teženj tega ljudstva. Preko njega pozdravljamo deželo cvetja in junaštva. S. B. Program bivanja burmanskega državnika g. II Noja na Gorenjskem V SOBOTO, 11. junija se bo visoki burmanski gost odpeljal okoli 15.30 ure iz Ljubljane. Med potjo si bo v Medvodah ogledal novo hidrocentralo. Po ogledu se bo odpeljal proti Kranju, kamor bo prispel okoli 16.30 ure. V Kranju si bo ogledal prostore in izdelke tovarne »Iskra«. Kranj bo zapustil okoli 18. ure in odšel na Bled. V večernih urah bo Bled slavnostno razsvetljen, nebo pa bodo parali številni ognjemeti in bengalični ogenj. V NEDELJO, 12. junija bo U Nu v spremstvu naših državnikov okoli 8.30 ure zapustil Bled in se vrnil v Ljubljano. Indijska parlamentarna delegacija na Preteklo nedeljo je prispela povsem iznenada na Bled indijska parlamentarna delegacija, ki se pod vodstvom poslanca kongresne stranke Indije Krišča Murti Raoa, že nekaj dni mudi v naši državi. Gostje so prispeli na Bled z avtomobili iz Ljubljane ter se nekaj časa mudili v hotelu Toplice. V njihovem spremstvu so bili tudi član Izvršnega komiteja CK ZKS Boris Ziherl, predsednik republiškega Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS Mavricij Bore, član CK ZKS Janez Vipotnik, predsednik MLO Ljubljana dr. Marjan Dermastja ter več republiških poslancev. Ugledni gostje so nato odšli na kratek sprehod ob jezeru, kjer so se tudi slikali. Nadvse prisrčno sliko pa je nudil prizor, ko so dijaki, ki so prišli v nedeljo na izlet na Bled, zagledali indijske parlamentarce že z čolna ter jih pozdravljali s ploskanjem. Ko so stopili na suho so mladinci stekli h gostom ter se brž pomešali z njimi. Na mestu so bili seveda tudi fotoreporterji, ki so izkoristili priložnost ter slikali indijske parlamentarce v krogu smejočih se in veselih dijakov. Kmalu nato so se gostje ponovno odpeljali v Ljubljano. Ko so mladinci in ostali ljudje, katerih se je takoj zbralo kar precejšnje število, pozdravljali indijske parlamentarce, so jim le-ti odzdravljali: »Zivio Indija,« »Zivio Jugoslavija« in »Na-svidenje!« Tako se je tudi ta bežni obisk indijskih parlamentarcev na Bledu spremenil v toplo in i-skreno manifestacijo jugoslovansko " indijskega prijateljstva, ki se iz dneva v dan krepi. r h vsetikt Kam z 92 milijoni? * POŽAR V KAMNIKU * Pomembna »prispevka« * U Nu — junak na čelu junaškega ljudstva * Kulturno življenje v Kropi * Miha Klinar: BEG J 82 25 TEDEN DM PO SVETU KITAJCI SO SESTRELILI AMERIŠKA LETALA Agencija Nova Kitajska poroča, da so kitajska letala v mesecu maju sestrelila oziroma poškodovala nad severovzhodno Kitajsko tri ameriška letala. VOJNI UJETNIKI IZ SZ 4. junija je prispela na dunajsko positajo Wiener Neustadt prva skupina 250 avstrijskih ujetnikov, ki jih je sovjetska vlada izpustila. Na postaji sta jih sprejela kancler Raab in notranji minister Oskar Helmer. ANGLEŽI ODHAJAJO IZ AVSTRIJE 6. junija so se začele umikati iz Avstrije prve britanske zasedbene čete. Prvih 50 kamionov, natovorjenih z o-premo, se je že napotilo v Nemčijo. Britanske zasedbene sile v Avstriji štejejo še 1 bataljon in nekaj upravnih enot. IZDATKI ZA ITALIJANSKO VOJSKO Po osnutku proračuna italijanskega obrambnega ministrstva za prorač. 1. 1955-56 bodo znašali izdatki za oborožene sile 414 milijard lir. V to vsoto niso všteti izdatki za karabinjerje. Vojaški proračun določa 224 milijard lir za vojsko, 78 za mornarico 112 za letalstvo. JAPONSKI SINDIKALNI DELAVCI NA OBISKU V SOVJETSKI ZVEZI Delegacija 45 funkcionarjev japonskih sindikatov je 4. junija prispela v SZ, kjer se bo mudila 2 tedna kot gost sovjetskih sindikatov. Obiskala bo Moskvo, Leningrad, Gorki in še nekatera druga mesta. TOŽBA ZARADI LETALSKEGA INCIDENTA Mednarodno sodišče v Haagu je prejelo tožbo ZDA proti SZ zaradi letalskega incidenta, ki se je zgodil 7. oktobra 1952 v bližini otoka Hokaido. Do incidenta je prišlo — tako trdijo Američani — ker sta dve sovjetski letali napadli in sestrelili eno ameriško letalo nad japonskim ozemljem. Vlada ZDA zahteva za odškodnino 1 milijon 295.000 dolarjev. KANCLER ADENAUER POVABLJEN V MOSKVO Sovjetska vlada je povabila nemškega kanclerja Ade-nauerja, naj obišče Moskvo. Sovjetsko noto z vabilom je 7. junija izročil sovjetski veleposlanik v Parizu veleposlaniku Zahodne Nemčije. V noti je rečeno, da bi sovjetska vlada pozdravila prihod kanclerja Adenauerja in drugih osebnosti nemške vlade v Moskvo zaradi ureditve vprašanj, ki se nanašajo na vzpostavitev diplomatskih in trgovinskih odnosov med Zahodno Nemčijo in ZSSR. Kam z 92 milijoni? KaUo bođo v Tržiču uporabili proračunska sredstva Da razpolaga v letošnjem letu LOMO Tržič s 132,000.000 vo bodo uporabili 22 milijonov din sredstev ter da bo iz teh predvidenih sredstev dal 70 mili- 3 tisoč din od tega 9,533.000 di- jonov din za proračunske izdatke in 22 milijonov din za pro- narjev za osebne izdatke mest- računske investicije, smo v našem listu že poročali. Mestni nih uslužbencev, cestarjev, ku- proračun točno določa, kakšne izdatke bo imel LOMO v teko- rirjev, vrtnarjev in ostalega o- čem letu. Ce računamo, da bo letos brez skladov 92,074.000 sebja, medtem ko gre ostanek Je sredi Preteklega tedna iz- gotovili, da je biLa 7 minut po V mehanični delavnici je gorelo - Nastal« škodo ceni o na 4 milijone dinarjev V mestni avtomehanični de- Ijenosti kamniške gasilske če-lavnici na Grabnu v Kamniku te, so z zadovoljstvom lahko u- din proračunskih izdatkov, vse bo ta denar uporabljen. je prav, da si ogledamo, zakaj za operativne in funkcionalne bruhnil požar, ki je napravil začetnem znaku s sireno že LOMO namerava razen 22 mi- benega programa. Mnogo ob-lijonov 74.000 din, ki jih ima čanov se s prošnjami obrača na iiz>ćkatke, predvsem za ceste, parke in nasade, za kar bo izdanih 3,500.000 din, za javno razsvetljavo 1,500.000 din, za za blizu 4 milijone škode. Ce na mestu požara. Vendar pa so izvzamemo hlev, ki je pogorel imeli kamniški gasilci smolo, pri poslopju DID, je to po voj- Prejšnji dan so imeli vajo in ni edini požar v samem mestu, so porabili ves bencin v motor- iz proračuna na razpolago za LOMO, da bi v vaseh izvedli subvencije društvom in organi- zato m čudno, da mu meščani ki. Tako so prišli brez bencina proračunske investicije, najeti razna dela. Občina bi rada u- zacijam 2 milijona 500 tisoč di- z najrazličnejšimi komentarji na kraj požara! Dobro, da je vsaj še 30 milijonov din kredi- stregla, toda v tekočem letu bo narjev in gasilcem 1 milijon posvečajo mnogo pozornosti. bil takoj pri roki in so lahko z ta iz sklada za gradnjo stano- to nemogoče, saj je še veliko vanj. Na ta način bi imel na vprašanje, če bo sploh mogoče razpolago 52 milijonov din. S realizirati celotno vsoto pred- tem denarjem ■ bi dogradil 4 videnih sredstev. stanovanjske hiše na Ravnah Iz svojih proračunskih sred- v Tržiču, ki so bile že lani pod stev bo izdal letos LOMO Tržič streho. Tako bi pridobili v Tr- največ za prosveto in kulturo, žiču 16 novih družinskih sta- namreč nad 24 milijonov din. novanj. Hiše naj bi bile do je- Za socialno zdravstveno zašči- seni že sposobne za vselitev, to namerava LOMO letos izda- Na Ravnah se je že začelo z ti 16,632.000 din, od tega 2 mi- gradnjo nove stanovanjske hiše, lij ona 557.000 din za osebne iz- , . t J i_ aLi x , . . C, sestavi so tudi pravila Uprav- v pritličju katere bodo trgov- datke, vsa ostala vsota bo sla____ _j,_____ \A_______._,____ ski in gostinski prostori, ki za socialne podpore (8,032.000 jih naselje na Ravnah, ki šteje din) in za štipendije, predvsem skoraj 2000 prebivalcev, tako dijakom (4,600.000 din). Števil-nujno potrebuje. Od razpoložlji- ke kažeio. kakšno važnost pove vsote 52 mlijonov din za sveča LOMO Tržič ljudski pro-mestne investicije bi šlo neka- sveti. Za zdravstvo bo letos ko 48 milijonov din samo za LOMO izdal 3,832.000 din kar gradnjo stanovanj in približno je gotovo znatna vsota, četudi 4 milijone din za dograditev e- ne zadostuje. Za državno upra-lektritfikacije Bistrice, Leč in ostalih krajev ter za dograditev vodovodov v vaseh. LOMO bo letos le s težavo izvršil vsaj del svojega grad- Ze vsa leta po vojni je zdra- taborniška Goreti je začelo okrog 9. ure najmanjšo zamudo začeli z ga-zvečer v delavnici. Prvi, ki so šenjem. Pri tem smo videli, ka-opazili ogenj, trdijo, da je go- ko nujno bi naše gasilsko dru-relo na delovni mizi. V delav- štvo potrebovalo še eno lestev, niči sta bila dva tovorna ka- ki bi jo prislonili na negoreči miona in novi avtobus papirni- del strehe in od tam poizkusili ce »Vevče«, ki je bil na gene- lokalizirati požar. V kratkem ralnem čiščenju. Tisti, ki so pr- času so prihiteli še gasilci iz vi vdrli v delavnico, niso znali Stranj in Duplice in uspešno rokovati z ročnimi gasilskimi sodelovali pri omejitvi požara, aparati, ki so pritrjeni v kotu. Da se je ogenj tako hitro raz-Ogenj je imel takoj dovolj ne- širil, je vzrok na stavbi sami. ^ tiva, saj je bilo v delavnici o- ki je bila zidana kmalu po voj-f,- "«Va«if^^f^ lJe- bencin, krpe napojene z na- ni. Ce bi delavnica imela be-fto itd. S težavo so izvlekli tonski strop, bi se ogenj ne mo-bombe s kisikom za avtogeno gel razširiti. Strop iz 14 mm de-varjenje, ki bi z eksplozijo go- belih desk pa je kmalu odprl tovo zanesle požar tudi na so- ognju pot do suhega ostrešja, sedne zgradbe. Ker proti enonadstropni sta- Prva je bila na mestu po- novanjski zgradbi ni bilo požar-žarna četa »Podjetja Kamnik«, nega zida, se je ogenj razširil Tisti, ki vodijo skrb o priprav- tudi na to stran, medtem ko so skladišče lahko rešili prav zaradi požarnega zidu. V eni uri so ogenj pogasili. Kamniški »firbec« je to pot prišel na svoj račun, saj se je organizacija, mar- krajih. Zveza borcev bo otroke na kraju požara gnetlo toliko 500 tisoč dinarjev Te dni se bavi LOMO Tržič z vprašanjem, kako razpolagati s skladi, t. j. s skladom za pospeševanje kmetijstva, skladom za kreditiranje gospodarskih organizacij in skadom za gradnjo stanovanj. V sestavi so odloki za način uporabe navedenih sredstev in bo s temi odloki jasno določen postopek. V nega odbora sklada. LOMO bi za gradnjo stanovanj ter za kreditiranje gospodarskih investicij potreboval trikrat večja sredstva, kot jih ima letos na razpolago in zato ne bo mogoče ustreči vsem vloženim prošnjam za kredite. J. V. Kam bo šla naša mladina na počitnice Proslava na Črnivcu V nedeljo 12. junija bo na 902 m visokem prelazu Cerni-vec, na bivši kranjsko-štajer-ski meji, velika slovesnost. Odkrili bodo spomenik v spomin na bitko, ko je leta 1942 Kamniški bataljon napadel in uničil prvo nemško utrjeno postojanko na naših tleh vemu razvoju in rasti mladine več tudi TVD »Partizan«, šport-posvečena velika skrb naše ne organizacije, Počitniške zve- padiih borcev in žrtev fašističnega terorja peljala na tobar- družbe. Ta skrb je danes tolikšna, da imamo že niz množičnih in družbenih organizacij, ki skrbe za mladino. Prav gotovo je med najvažnejšimi in najodgovornejšimi delo Društva prijateljev mladine. Razen kolonij za zdravstveno dolžnosti,^ k skupnemu življe ze, Zveza borcev in Društvo jenje v Rovinj in Smihel, Po- prijateljev mladine. čitniška zveza svoje člane v Taborjenje je najkoristnejša Rovinj, taborniki pa bodo~ od- m najcenejša oblika letovanja, šli v Fažano, v bližino bodoče- Miadim ljudem nudi največ ga kranjskega doma za letova- ra7vedrila, navaja jih k s>amj- nje otrok. stcjnosti in opravljanju razn;h DruštVo' prijateljev mladine ljudi, da so celo ovirali promet. Posebno grajo zaslužijo kolesarji, ki so s kolesi zastavili prehod. Zika prijateljev Kranja in Okrajna zveza prija- .......... teljev mladine, bosta skupno s PrT odlTritju bodo sodelovali gorskih ali obmorskih .krajih, "a*u, soncu, v voai in z igra- taborniško organizacijo, orga- ogrožene otroke in letovanj v rJu in čutu odgovornosti. Ni Ali bo knjižnica v Kamniku dobila nove prostore pevski zbor kamniške »Solidarnosti«, delavska godba iz Mengša in učenci osnovne šole iz Stranj. si med mladino vedno bolj u-tira pot nova oblika letovanja - taborjenje. Taborjenja ne prireja samo SEJA LOMO KRANJ Sprejem pravilnika o štipendijah mi si krepijo telo in duha. Tabori so najuspešnejša vzgojna središča. S smotrnim življenjem v naravi, s poznavanjem prirode, tabornega okoliša, običajev ljudstva, s spoznavanjem ustvaritev socialistične izgradnje, spoznava mladina svojo domovino. Ta oblika letovanja postaja iz leta v leto bolj popularna tudi v Kranju. Prvemu -;nnir-skemu taboru v Hotavljah so Četrtek, 9. junija. odloka o občinskih Jutri bo v sejni dvorani prometnem davku. LOMO Kranj 43. redna seja Na tej seji bo ljudski odbor Ljudskega odbora mestne obči- imenoval tudi komisije za po- ne Kranj. Dnevni red obsega 7 trditev zaključnih računov go- nizirali taborjenje za vso ostalo mladino v Fazani, nasproti Brionov in v bližini Pule. Taborjenja bodo trajala po tri tedne, predvidene pa so tri izmene. Stroški znašajo din 3000 na osebo. Prvi dve izmeni bosta za otroke in mladino nad 10 let, v zadnji izmeni pa bodo v spremstvu mamic lahko tudi mlajši. Starši, ki bi želeli poslati sledili tabori v Martuljku, Ro- svoje otroke na počitnice, naj taksah in vinju in drugod. oddajo svoje prijave na Dru- V leušnjem poletju bo kranj- štvo prijateljev mladine, Vrtec — ki jo pa doslej žal še ni na-&Va mladina taborila kar na več Tatjane Odarjeve na Planini. šla. Krajevni sindikalni svet v Kamniku bi rad preselil svoje poslovne prostore v prostore nad kavarno, kjer naj bi bila tudi javna knjižnica. S predstavniki gostinskega podjetja >■ Planjava« je bilo že dogovorjeno, da bo knjižnica dobila prcstore nad kavarno, katerih se bodo lahko posluževali tudi pevski zbor in šahovska sekcija »Solidarnosti«. Ker zelo želimo, da bi knjižnica dobila primernejše prostore, je iniciativa KSS vredna vse podpore točk. Najorei bodo odborniki slisa- spodarskih organifzaeij. Posebna točka dnevnega reda bo i- li poročilo Sveta stanovanjske meno van je upravnega odbora Prešernovega gledališča in sklepanje o spremembah pravilni, ka o dopolnilnih plačah v Pre- skupnosti, nato pa bodo sklepali o sprejemu pravilnika za podeljevanje šti^e^d'i in imenovanje komisije za to podelje- gernovem gledališču, vanje. Kot tretja točka dnevnega reda bo razglasitev sestave šolskih odborov; sledila pa seJe sklepanje o spremembah bo razprava in sklepanje o pravilnika o skladu za varstvo spremembah in dopolnitvah otrok. 9 los našiti biotop Dre i% doline Upnice Predvidoma bo zadnja točka „Elan" se pripravlja na 10-letnico V desetih letih je iz majhne delavnice zrasla lepa tovarna ZA UVEDBO AVTOBUSNE stvo, ki bi vezalo to dolino z pomanjkljiva PKOGE Radovljico dn Kranjem. Tako ni. Prebivalci doline Lipnice že Kropa kakor Kamna gorica in več let pogrešajo prevozno sred- ostali kraji so precej oddaljeni _____»««««__.«.«__________ medseboj in ljudje imajo tudi razmeroma daleč do železniških postaj. Mislim, da je cesta Radovljica — Lancovo — Kamna gorica — Kropa — Podnart kljub ne-ozkim prehodom v ali pa jih sploh v 10 letih dvignili brutto proizvodnjo od 13 na 179 milijonov. Vsi že težko čakajo, da bodo dograjeni novi prostori, zbolj- katerim Malo je podjetij, ki bi praznovale letos kar dvojni jubilej — 10-letnico svobode in 10-letnico obstoja sani bodo tako delovni pogoji in Kamni gorici primerna za vož-propagandni odbor s tovarišem svojimi izdelki opremlja tovar- dvignili bodo brutto proizvod njo z manjšimi avtobusi. Uved- Slavkom Knafljem že dalj časa na danes telovadnice, športni marljivo dela, da bo do slav- ke, športna društva, lahko - at-nostnih dni vse v čimlepšem letska igrišča itd. Sedaj izde-10 let bo preteklo letos, kar redu. Ze dolgo zbirajo podatke izdeluje Tovarna športnega za kroniko, ki bo služila kot orodja »Elan« v Begunjah naj- nekaka dokumentacija dela in | potrebnejšo sprotno opremo, razvoja podjetja vse od ustano-Takoj po osvoboditvi je bila vitve do danes. Kljub temu, da prizvodnja športnih rekvizitov ima danes podjetje samo 182 de-odločno premajhna. Nujno je lavcev, imajo svoj pevski zbor, bilo pričeti . . . Rudi Finžgar je razen tega bodo na prireditvah bil tedaj predsednik FOS, Sta- tudi dramske uprizoritve, godne Kavčič pa predsednik glav- ba se bo postavila z novimi in-nega odbora LMS. Ta dva sta na štrumenti, pripravljajo pa celo konferenci sekretariata FOS v veseli večer. Orprta bo tudi raz-Ljubljani prva predlagala u- stava vseh proizvodov podjet-stanovitev podjetja, ki bi izde- ja; 12. junija pa bodo pričeli s lovalo športne potrebščine. Po- športnimi prireditvami. Isti izkusi, kje naj bi stala taka to- dan bodo tudi kolesarske dir-varna so bili na večih krajih ke. 17. junija bodo tekmovali v tako v Medvodah, Mojstrani, namiznem tenisu, 31. pa v od- R_ Podkorenu. Končno so našli bojki in nogometu. Na novem primeren prostor na Zgoši pri strelišču v Begunjah se bodo v I ^ Begunjah, kjer ima podjetje še avgustu pomerili strelci. Tudi _ui danes svoje prostore. Med so- pionirji bodo prišli na svoj ra- K_m ustanovitelji je bil tudi član čun, ko bodo tekmovali z no- ■_■ CK ZKS Janez Vipotnik. gobilli. Tako so minila leta osnova- Razen tega bo še več rnanj-nja in leta marljivega dela šah prireditev. Med najvažnej-Tovarne športnega orodja v širni bo vsekakor ocenjevalna Begunjah. V desetih letih niso vožnja 2. in 3. julija v Cerkno, počivali. Z največjim elanom kjer je bila prva smučarska lujejo gradijo nove prostore, tako da delavnica — temelj današnje se bodo do svojega praznika 24. tovarno v Begunjah, septembra lahko že selili iz svo- Brez dvoma je »Elan« v Be-jih starih »barak« v novo po- gunjah v svojem 10-letnem de-slopje. Poseben pripravljalni In lu dosegel velik napredek. S na približno 250 milijonov let- ba avtobusnega prometa mino. Povečali bodo tudi izvoz na slim, da tudi drugače ne bi pred-65%. Verjetno bodo začeli tu- stavljala posebnega problema, ker bi lahko vozili tu nekateri avtobusi, ki sedaj vozijo z Bleda oziroma iz Radovljice v Kranj. Z uvedbo prevoznega sredstva bi bila Kropa, kot kulturnozgodovinski in industrijski kraj s pomembnim muzejem, bolj dostopna mnogim izletnikom in turistom. Tako pa prihajajo tja '— 'skoraj vsak dan >— le tisti izletniki, ki potujejo s posebnim avtobusom. O CESTNIH KKlZlSClII Naša prometna znamenja ob cestah in križiščih so pogosto Tako na primer na križišču v Podnartu (tik ob železniškem prelazu) sploh ni označeno, kam peljejo ceste — in tako, recimo, potnik ne ve, katera cesta pelje v Kropo. Prav tako ni nobene označbe na razpotju cest v Kropo in Kamno gorico, (tik pred Kropo). Namestitev ustreznih kažipotov bi bila zelo potrebna že spričo tega, ker obišče Kropo skoraj vsak dan več inozemskih avtobusov. A. C. Popravek V 22. številki z dne 22. maja se nam je v razpisu Ljudskoga odbora mestne občine Kranj vrinila neljuba pomota. V predzadnji vrstici prvega odstavka se namesto »v istem dražbenem postopku« glasi" prav: »izven družbenega postopka«. Uredništvo Novi objekti tovarne »Elan« v Begunjah okoli 200 izdelkov in di s proizvajanjem novih iz- 30% svoje produkcije izvažajo delkov. V grobem je dograje- v inozemstvo. Danes zaposluje na že sušilnica in dvoran« za podjetje 182 delavcev, to je za razrez lesa, računajo pa da bo 100 več kot pred 10 leti. V glav- glavna dvorana dograjena v 14 nem delajo v eni izmeni in so dneh. L. J. PRAVNI NASVETI Vprašanje: Leta 1938 ste pri svojem nečaku .shranili H valni stroj. O hrambi ste napravili tudi pogodbo. Nečak je brez vaše vednosti dal stroj naprej vaši sestri. Vprašujete, kaj vam je napraviti, da bi dobili šivalni stroj nazaj. OdKovor: Kakor je razbrati iz vašega vpiašanja, gre v danein primeru za shranjevalno pogodbo, v kateri pogodbeni doba ni določene. Vsak čas lahko odstopite od pogodbo in zahtevate vrnitev šivalnega stroja od nečaka in seutre. V kolikor bi se nečak in sestra upirala vrniti šivalni stroj, vložite tožbo zoper njega in sestro pri pristojnem sodišču. Dolžni pa ste povrniti potrebne stroške, ki sta jih imela v zvezi s hranitvijo šivalnega stroja. Gospodarske novice iz v*e domovine 18 DRŽAV NA JESENSKEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU Na jesenskem Zagrebškem velesejmu, ki bo od 2. do 13. septembra v Zagrebu, bo sodelovalo 18 evropskih in čezmorskih držav. Na njem bodo ponovno sodelovale tudi Sovjetska zveza, Ceho-s^o'vaška in Madžarska. Skupno z Vel. Britanijo, Italijo, Sovjetsko zvezo in Ce-hoslovaško, bodo po velikosti razstavnega prostora udeleženi največ tuji razstavljale i. PRVI NATRON PAPIR ZE LETOS Prvi del Tovarne natron papirja v Maglaju v Bosni bo začel že letos obratovati. Letošnja proizvodnja bo le poskusna in bodo do konca leta izdelali 6000 ton natron papirja in okoli 4000 natron-skih vreč. IZVOZILI SMO ZA 100 MILIJONOV PREPKOG Jugoslovanska izvoz, podjetja so izvozila lansko leto za okoli 100 milijonov din preprog in sicer v Zahodno Nemčijo, Avstrijo, Švedsko in Švico. NOVA TKALNICA V TETOVU V Tetovu je začela poskus, delovati nova tkalnica za volnene tkanine, ki bo letno proizvajala 3 milijone mcti'ov različnih volnenih tkanin. TOVARNA STEKLENE VOLNE ZE OBRATUJE V Skoplju je začela obratovati Tovarna steklene volne. Njena letna proizvodnja bo znašala okoli 6000 ton steklene volne, votlega, tehničnega in kristalnega stekla. Večji del svojih proizvodov bodo izvažali na Bližnji in Daljnji Vzhod ter v države Južne Amerike. 66 POMEMBNA „PRISPEVKA" V Ljubljani so izročili del prostorov sTijemu namenu Cešnjice, »Stol« iz Duplice in 4. junij 1955. bo ostal ne- z mednarodno udeležb«): L dvomno pomemben mejnik za mednarodna razstava predelave razvoj našega gospodarstva v celoti. Na ta dan so izročili svojemu namenu del prostorov »Gospodarskega razstavišča« v Ljubljani. Ze ves čas po vojni, še prav posebno pa po sprostitvi celotnega našega gospodarstva iz administrativnih spon, smo čutili neko vrzel v komercialno- lesa. Ta razstava je napravila na obiskovalca izreden vtis. Ne le zaradi nadvse nazornega prikazovanja uporabnosti lesa v najrazličnejše namene, temveč tudi zaradi njene praktičnosti in poučnosti, saj zavzema dobršen del razstavnega prostora prav poučno - znanstveni od- Nova Uredba o finansiranju podjetjih velike in nelahke na- socialnega zavarovanja (Ur. list loge. Doslej so bili žal redki FLRJ št. 12/55) pomeni v dolo- primeri, ko je bila na dnevnem čenem smislu precejšen revolu- redu zasedanja DS, UO tudi raz- cionarni korak naprej v našem prava o bolezenskih izostankih se nekatera druga, ki so se po- ,____, 4 . r. . Tr . _ _____,__w____.,«_*„; zdravstvenem zavarovanju. delavcev. Vse preveč je pre- Zadnja skupščina okrajnega vladovalo mnenje, češ, da so za zavoda za socialno zavarovanje podjetje važni le izostanki do v Kranju pa je te nove elemen- 8 dni, ker gre ta denar iz blate zakona tudi sprejela, tako da gajne podjetja, več kot 8 dnevni sta sedaj v veljavi posebna stop- izostanek pa tako ali tako plača nja prispevka za zdravstveno socialno zavarovanje! Da je ta-zavarovanje in prav tako tudi ko gledanje ozko in polno ne-tako imenovani dodatni prispe- razumevanja naše družb, stvar- propagandnem pogledu prodaje delek razstave, kjer lahko vsak-naših izdelkov, čutili smo, da je do tako iz številnih grafikonov taka ustanova kot je »Gospodarsko razstavišče« v tej ali oni obliki nujno potrebna za nadaljnji razvoj našega gospodarstva. V pičlih desetih mesecih, po odstranitvi vrste težav tako fi- stavila s svojimi kakovostnimi izdelki. Trdimo lahko, da je že prva razstava »Gospodarskega razstavišča« popolnoma uspela. Takih razstav pa bo na novo odprtem razstavišču v Ljubljani še več. Otvoritev »Gosp. razstavišča* pa bo prav zaradi svoje koristnosti pripomogla nadaljnjemu razvoju slovenskega in celotnega jugoslovanskega gospodarstva, njegovi rasti in pro-cvitu. Razen tega pa nam je kakor tudi iz razstavljenih vzorcev lesa razbere njegovo koristno in vsestransko uporabnost. V komercialnem oddelku lahko tudi v ponos, pa zasledimo podjetja, ki razstavljajo svoje proizvode. Med tamkajšnjimi razstavljalci smo nančnega kot organizacijskega opazili tudi nekatere proizva- značaja, je bila odprta v novih jalce lesnih proizvodov z Go- prostorth gospodarskega raz- renjske in sicer: »LIP« Bled, stavišča tudi že prva prireditev Medzadružno lesno podjetje iz Pomembna pridobitev za turizem v Radovljici Eksperimentalna tkalnica v Kamniku v novih prostorih vek. Namen delovanja obeh prispevkov je večini podjetij že znan. Posebno stopnjo prispevka za zdravstveno zavarovanje plačujejo vsa tista podjetja z več kot 50 delavci, katerih bolezenski stalež delavstva znaša več kot 4%. Za vsak odmik v višini 0,40°'o plača podjetje 1°/» več, oziroma manj skupnega pri nosti, menda ni treba še posebej naglaševati. Čeprav je šele mesec tega, odkar plačujejo podjetja socialno zavarovanje po novih predpisih, je že čutiti v precejšnjem številu podjetij večjo skrb za bolezenske izostanke delavcev. V marsikaterem podjetju so na sestanku delavskega sveta tudi spevka za socialno zavarovanje. S^^S?^^*,*^^1^6^* Dodatni prispevek za socialno zavarovanje pa ima predvsem ta namen: preprečiti preseganje povprečne stopnje republiškega P°sliti v Podjetju. Večja podje- V soboto je bila v Kamniku bolezenskega staleža, ki znaša tJa kot n-pr- »Iskra« v Kranju, prisrčna slovesnost ob otvoritvi za Slovenijo 4,80°/o vseh zava- Pa bodo ustanovila tudi lastne eksperimentalne tkalnice Tek- rovancev. Dodatni prispevek bo- ambulante, kar bo koristilo pred- stilnega instituta Maribor. Ta do torej plačevala podjetja, ki vsem delavcem; pomagalo pa bo oddelek istituta je bil v Kam- to višino presegajo tako, da od- tu™ odkrivati razne simulante niku ustanovljen pred dvema stotek dodatnega prispevka s povišanjem bolezenskega stale- Marsikje so tudi sklenili vpeljati obvezen zdravniški pregled delavca, ki se želi na novo za- Radovljica je te dni pridobila čim večjim številom lepo in so- letoma in je imel sprva zasil novih 22 ležišč v najmodernej- dobno urejenih gostišč, še prav ne prostore v zgradbi »Sloveni- ža progresivno raste. šem gostinskem podjetju mesta — v »Grajskem dvoru«. Ze dolgo časa je pomanjkanje ležišč za goste - turiste, ki so prihajali v Radovljico, pomenilo resno oviro za nadaljnji razvoj turizma tega idiličnega kraja na Gorenjskem. V »Graj- posebno v turističnih sredi ščih. Toda kljub vsem tem pomisle- ja ceste«. Letos je občinskemu odboru uspelo, da je zagotovil tkalnici nove prostore, ki so jih POMEMBNA INSTRUMENTA ter omogočilo poostreno kontrolo nad zdravjem bolnikov. Tisti, ki so se v začetku zo-perstavljali uvedbi nove Uredbe o finansiranju socialnega zava- vati dejstva, da ima Radovljica, oziroma »Grajski dvor« sedaj v svoji stavbi skupno 45 ležišč. Ce bi uspeli preseliti še uredili Eksperimentalna tkalnica iz zavarovanja marsikatero pomanjkljivost (med njimi tudi to, Čeprav bi lahko očitali tem rovanja, sedaj vse bolj uvide-kom ne gre nikakor podcenje- 2 majhnimi stroški zelo okusno novim ukrepom zdravstvenega vaJ° njeno koristnost. S svojimi nasprotujočimi stališči pa poskušajo največkrat skriti lastne pomanjkljivosti in nerazumevanje za ta dokaj pereči gospodarski problem. To trditev nam dokazuje tudi dejstvo, da raz- tivni biro Radovljica. Pred pridobilo še nadaljnjih' 45* le- s tehnično dokumentacijo daje raj v vsaki panogi drugačni, tež- stavo higien.-tehn. zaščite de-kratkim pa se je le-ta preselil žiše s tako zrnogljivostjo pa bi na razpolago naši tekstilni in- ji ali lažji itd.), sta vendar ta- la- ki ie bila Pred časom v Kra-v nove dodeljene mu prostore, šele kazalo ustanoviti tudi u- dustriji in trgovski mreži, da ko pomembna, da jih moramo nJu- ni obiskalo toliko delavcev popolnjuje vrzel med Tekstil- da je predpisana za vse gospo-nim institutom in industrijo, darske panoge enaka višina do- skem dvoru« je imel namreč ostale stranke iz drugega nad- ker (izdeluje najrazličnejše datnega prispevka ne oziraje se svoje poslovne prostore Projek- stropja hotela, pa bi podjetje vzorce tekstilnega blaga, ki jih na to, da so delovni pogoji sko oziroma v kavarno »Triglav«, strezno ki je tako prenehala s pošlo- kuhinjo, ker bi se" le-to šele vanjem. tedaj izplačalo. Prav tako pa Vprašanje je, ali je ta reši- gele g tolikim številom razpo. tev turistične in gostinske pro- ložljivih ležišč lahko sGraj. ski dvor« računa na večje število gostov tako domačih in se-kap«. Se taki argumenti, da je veda tudi inozemskih. To bila restavracija »Triglav« sko- restavracijo oziroma lahko s čim manjšimi stroški samo pozdraviti. blematike umestna in ali ne pomeni le prehod »z dežja pod čim bolj ustrežejo željam potrošnikov. Teh vzorcev so v nekaj mesecih obratovanja izdelali več tisoč. Kolektiv šteje 10 ljudi. Eksperimentalna tkalnica v Ze na skupščini Zavoda za socialno zavarovanje so nekateri delegati odkrito in dokaj glasno negodovali ter izražali svoje pomisleke v zvezi z novimi predpisi. Toda ti pomisleki raj je Kamniku je prva tovrstna usta- so bili več ali manj neumestni, tem bolj pomembno zato, ker nova v državi. Nastala je iz Ni prav nobenega dvoma, da in kolektivov kot bi jo lahko in kot bi bilo potrebno; da otvoritvi razstave ni prisostvoval niti en direktor ali vodilni uslužbenec podjetja, le redki pa so bili predsedniki delavskih svetov, o-ziroma upravnih odborov. Tudi prošnje Zavoda za socialno zavarovanje, da naj bi kolektivi vedno pasivna, ne morejo se današnji turizem vse bolj iz- skromnih sredstev, saj so vse je treba bolezenskemu staležu vsaj simbolično finančno pod- izpodbiti dejstva da ne smemo preminj oziroma razvija zmanjševat, število gostinskih prehodnit potovalni turizem, obratov. Saj vendar težimo za prli to koristno razstavo, so žal naletele na gluha ušesa. V neposredni zvezi z vzbujanjem interesa turistov za Ra- Da sta oba prispevka — po- KMETIJSKI SVETOVALEC Kaj pa krompirjeva plesen? Navadno beremo v naših ča- krompirja, da tako zmanjšamo dan obiskati Bled in druge o sopisih in knjigah, da škropi- možnost okužbe gomoljev. Na koliške^ kraje. Zato je potreb mo krompir tudi proti plesni, odpornost proti plesni pa vpli ko ga škropimo proti koloradskemu hrošču. vajo tudi kalijeva gnojila. Ko poznamo nevarnost stroje in naprave dobili v naj- v naših podjetjih posvetiti vso različnejših podjetjih in jih tu- pozornost, saj je na področju di sami preuredili. Institut pri- kranjskega okraja le 7 podjetij, pravlja tudi prvo poizkusno se- prj katerih je bolezenski stalež sebni in dodatni — prišla ob dovljico in njeno okolico pa so l?« ^^l^iLi strojev za manJži <** določenega dopustne- pravem času, smo si menda edi- —- statve, ki jin bodo po preiz- ga povprečja. Se prav posebno ni vsi, če ne pa vsaj večina, kušnji začela izdelovati v več- pozornost pa smo dolžni posve- Da pa bosta oba prispevka do- jem številu kamniška industrij- titi temu problemu sedaj, v po- segla svoj namen nam zagotav- ska podjetja. letnem času, ko nekateri brez- ija uredba, ki pravi, da bodo Zdaj urejajo še nove oddel- vestneži izkoriščajo bolniško podjetja izplačevala posebni in ke in če bodo dobili dovolj po- blagajno za delo doma, na po- dodatni prispevek za zdravstve- trebnega prostora, bodo v tem lju. Da bi to preprečili, moramo no zavarovanje iz dobička, ki je oddelku lahko povezali del pro- brezpogojno povečati kontrolno namenjen za plače. To pomeni, ce*a. ki ga sedaj opravljajo službo. Toda tudi ta ukrep ne da bodo odslej podjetja življenj- oddelki instituta v Ljubljani in bo zadostoval, če ne bomo do- sko (beri: materialno) zaintere- Mariiboru. Eksperimentalnio segli tega, da bodo sami delav- sirana na čimvečjem znižanju nedvomno prometne zveze. Ne moremo namreč računati z večjim številom stalnih gostov, če ne bodo le-ti imeli možnosti, kar najhitreje in večkrat na na tudi zveza. ustrezna avtobusna in Le z ureditvijo vseh teh pro- Krompirjeva plesen, tudi fi" škodo, ki nam jo povzroča, bo- blemov pa bo šele možno skle- tkalnico v Kamniku vodi Fra- oi — zavarovanci, odkrivali ta- bolezenskega staleža, ker bo vsa- toftora ji pravimo, je krompir jeva bolezen, ki je izredno ne- mo zato Tadi upoštevali, kar nam znanost v kmetijstvu že pati pomembnejše pogoje z inozemskimi gosti, pa tudi doma- varna v vlažnejših poletjih, nudi in tako tudi uspeli pride" čim turistom bo omogočen u- otvoritvi pozdravil tudi direk- njo Lipovec, ki je obrat otvo- ke ljudi, ki se skušajo osebno ko prekoračitev čez dopustno ril, povabljene goste pa je ob okoriščati s sredstvi skupnosti, povprečje neposredno čutil vsak Danes nam ta bolezen pravzaprav ne bi smela biti več nevarna. Spomnimo pa se, da so nekateri celo trdili, da so Nemci izgubili I. svet. vojno, deloma tudi zaradi te bolezni, ki je leta 1916 skoraj uničila krompirjevo letino. Ta bolezen pa nastopa dober mesec dni* za koloradskim hroščem, konec junija. Ne pospešuje jo samo dež, tudi močne rose jo širijo, na listju vidimo rjavkasto - črne pege, ki so spodaj obrobljene z belo ples-nijo. Na njivah kar diši po plesni. Bolezen opazimo tudi na gomoljih, rjave lise na prerezanem gomolju pa nam jo pokažejo. Tudi plesen nam torej znižuje pridelek in njegovo semensko vrednost, saj takih bolnih ali okuženih gomoljev ne bi smeli saditi. Zato jo bomo skušali zatirati. Treba je saditi zdrav krompir. Krompirja tudi ne smemo pregosto saditi, ker nam gosta cima c.adržuje vlago. Bakreno apno ali bakreno apneno brozgo pa lahko učinkovito porabimo proti tej bolezni. Obojo uporabljamo v koncentraciji 1.5%. Pri nas s tem škropljenjem ne bomo imeli posebnih stroškov, saj bomo z vodo nekoliko namočeno bakreno apno, kar zmešali s svinčenim arze-natom. Posebno važno je, da poškropimo prvi žarišča niesnd že pred deževnim vremenom. Tedaj je tudi skrajni čas. da se večjih napadov plesni že kolikor toliko lahko ubranimo Se bolje pa je, če škropim« krompir, predem m bolezen w&ah pojavi I'osebno prizadene plesen zgodnje vrste k^Tn^-ia Te so namreč najmanj odporne. Pomagamo si tudi s poznejšim izkopom pri pozniih vrstah lati kar največ pridelkov. Marko Glažar dobne j.ši počitek in razvedrilo v Radovljici. tor Instituta v Mariboru šan Marinšek. Du- Z. Zato čakajo delavske svete, upravne odbore, sindikalne ter ostale politične organizacije v član kolektiva na lastnem žepu. I. AUSEC Vsak oameten živinorejec bo zavaroval svejo živino Akcija za kolektivno zavarovanje živine Zc od nekdaj je živinoreja za gorenjskega kmeta zelo važna, če ne najvažnejša gospodarska panoga. Zato je nesrečo pri živini zelo močno občutil. Prav posebno pa je bil prizadet bajtar z eno ali dvema kravama. Ce mu je poginila ali se pobila v planinah edina krava, se dolga leta ni izkopal iz težav. Zato so težnje po zavarovanju pred nesrečo že zelo stare. spodarski ukrepi, kakršnih po- tivno zavarovala svojo živino samezniik ne zmore. Zlato so in da se bo o koristih zavaro-vsi ponovno vstopili v zadru- vanja sčasoma sam bolje pre-go. Zadružnike bo zbliževal med seboj tudi zavarovalni odbor, ki ga bodo ustanovili povsod pričal, kot bi ga mogli oni. OD SAMOPOMOČI I)() KOLEKTIVNEGA ZAVAROVANJA V preteklosti so bili kmetje prisiljeni sami iskati ukrepe, ki vanju zuvine V vseh vaseh kjer plača del zavarovalne premije kmetijska tam, kjer bo sklenjeno kolek- ,„ , » ». . J . y. .. ' J ,. . , zadruga placa živinorejec od te tivno zavarovanje. V tem od- „ , . , . . , . _ . : , vsote le 1 odstotek. To je tako malenkostna vsota, da ne more biti prav nobenega zadržka, da , se živinorejec ne bi zavaroval. slej veterinaru Državnega za- ga zavoda. Odbor bo upravljal ,T„ „ .__, . _ „ J , J , . . . . . Na primer: krava je vredna 50 varovalnega zavoda dvakrat s postajami za pomoč živini in s Kmetijsko za- letno brezplačno pregledali za- pomagal bo urejati zavarovalne odnose. s sistematičnimi pregledi živine, s porastom znanja živinorejcev o nuđenju pomoči živini in z mrežo priročnih lekarn boru bosta poleg drugih tudi po vseh živinorejskih vaseh, referent za živinorejo in za-Vsem zavarovancem bodo od- stopnik Državnega zavarovalne- drugo Žirovnica. Za sedaj so varovano živino. Po mnogih va zajeli v kolektivno zavarovanje seh pa je Zavod že irazdelil šele govedo, razmišljajo pa že o lekarne z instrumenti in zdra- kolcktivnem zavarovanju konj vili za pomoč živir>i Kmetij- bi vsaj delno pomagali omiliti in prašičev. Kljub temu, da so ska zadruga Žirovnica je pre- škodo pri nesrečah z živino. Za to so v nekaterih gorenjskih vaseh (Naklo, Ribno, Voklo, So-vodenj) ustanavljali samopomoči. V skupno blagajno so naglo. Sledile (so kmetijske za-vplačevali določen letni znesek druge Lancovo, Bohinjska Be- KA.I PRAVIJO USLUŽBENCI ZAVAROVALNEGA ZAVODA V Žirovnici so uslužbenci DOZ naleteli na starejšo ženo, ki bi silno rada zavarovala od vsake glave živine. Ob nesreči pa so gospodarju, ki je utrpel škodo, izplačali del vred- nosti za poginulo živinče, če je varovalne pristojbine, na Lan v Žirovnici plačali kmetje celo- jela doslej tri priročne lekar ten znesek zavarovalnih pri- ne. Hiše, kjer bodo nameščene stojbin, so zavarovali 423 go- postaje za prvo pomoč živini, SVojo edino kravo, ni pa imela ved (nad 80%). Odslej je šlo bodo označene z modrimi križi denarja, da bi plačala premi- na svetlosivih ovalnih tablah. j0 Zastopnik zadruge ja razu-Zavod je sklenil, da bo 15 od- mei njeno stisko, in je založil stotkov zavarovalnih pristojbin ^ijo potreben denar. Nesre-vračal kmetijskim zadrugam v čen slučaj je hotel, da je nje-obliki zdravil in instrumentov za priročne lekarne. tisoč dinarjev, zavarovana pa je za 40.000 dinarjev. Od te vsote plača živinorejec 400 dinarjev zavarovalnine na leto. To je vrednost ene kokoši! Ali se torej ne izplača zavarovati živine za tako malenkostno vsoto? Prav gotovo se to izplača, zato bo vsak gospodaren ži-vinrejec zavaroval svojo živino pred nesrečo! la, Radovljica in Dovje - Mojstrana. Na Bohinjski Bell je plačala zadruga 50 odstotkov za- covem, v Radovljici in na Dovjem pa so plačali kmetje sami okrog 60 odstotkov od zavarovalne premije. V vseh vaseh so 90 od- blagajna to prenesla. Po osvoboditvi pa so mnogi kmetje segli po zavarovanju pri Državnem zavarovalnem zavodu. Kljub temu, da so težko kmetje zavarovali nad plačevali precej visoke premi- stotkov goveje živine, je (2,3 do 4 procente od zavarovalne vsote) so nekateri napredni kmetje zavarovali vso svojo živino. Minulo leto pa so prišli u-služhenci Državnega zavarovalnega zavoda na dan z idejo, skupnega zavarovanja v okviru Pohvale vredna pobuda ZAVAROVALNI ODBORI PRI KMET. ZADRUGAH na edina krava že čez mesec dni poginila in zavarovalni zavod ji je izplačal dogovorjeno vsoto. Zena ni našla besed, s katerimi bi se zahvalila zavo-Povsod, kjer člani kmetijskih du in zastopniku zadruge. Si-zadrug kolektivno zavarujejo cer pa je od sklenitve kolek-svojo živino, pomagajo odbor- tivnega zavarovanja izplačal za- niiki zadružnih odborov usluž- varovalni zvod žirovniskim za- Pravočasno prijavili, so bila bencem zavarovalnega zavoda varovancem znesek v vrednosti izdana gradbena dovoljenja še pri njihovem delu. Zavedajo se, živine, že pri treh nesrečah. Cim večje število Goveje ži- da je ta ukrep tudi sredstvo za Včasih pa nalete uslužbenci vine bo zajete v kolektivno za- dviganje zadružne zavesti in tudi na izrazite gorenjske tr-varovanje, tem lažje bo zavaro- za krepitev gospodarske moči me. Nekdo v Vrbnjah jim je valni zavod kril škodo, ki bo kmetijskih zadrug. Na Spod- dejal: »Zato, ker so se vsi za- Qfl:.tajal,-i m Pni nižji bo od- njem in Zgornjem otoku je varovali, se jaz ne bom.« Pač Laze-Tuhinj, ki je sklenila re-kmetijskih zadrug. Znižali so stotek zavarovalne pristojbine, svojčas 7 članov izstopilo iz hoče biti nekaj posebnega. U- gistrirati 33 svojim članom upo-proceni prispevka na 1,8 in se Državni zavarovalni zavod pa kmetijske zadruge. Ob akciji službenci zavoda mu puste ... vneto lotili dela.. Uspehi niso se zaveda, da se lahko mnoge za kolektivno zavarovanje pa njegovo mnenje, ker vedo, da raDl->eni cement po gradbenem izostali. Najprej so sklenili nesreče preprečijo že vnaprej, so se prepričali, da so na za- bo že v tem letu ogromna ve- na^rtu in to v višini do 10.— pogodbo o kolektivnem zavaro- To bo mogoče doseči predvsem družni osnovi možni takšni go- čina gorenjskih kmetov kolek- dinarjev za 1 kg. priročne lekarne za pomoč Živini Na področju bodoče komune Kamnik se bo v tem letu gradilo 88 gnojničnih jam in silosov. Vsem kmetovalcem, ki so v mrtvi kmetijski sezoni, precejšnji del teh pa je že gotov. Pohvale vredno je zanimanje kmetov ravno na teritoriju KZ .45I 49 Od petka do petka Zbor slavistov Nopovedujemo boj tuberkulozi Mnogo smo že govorili in še dandanes govorimo o časnikarski slovenščini ter o slovenščini na javnih zborovanjih in sestankih. Iz dosedanjih številnih razprav je torej razvidno, da se za ta vprašanja zanima precejšen del naše javnosti. Prav nobenega dvoma pa ni, da je za reševanje teh problemov prvi poklican prav zbor slavistov. O vseh teh problemih kakor tudi o problemih svojega društva, o znanstvenem in pedagoškem delu je razpravljal v ponedeljek, občni zbor Slavističnega društva Slovenije. Da bi se izboljšala raven predavateljev slovenskega jezika so mnogi člani predlagali, naj bi se dosedanja zborovanja razširila v tečaje, v katerih bi poglabljali strokovno znanje jezika in na katerih bi predavatelji seznanjali z novimi metodami pouka materinščine. V Sloveniji se je 6. t. m. začel teden borbe proti tuberkulozi, ki bo trajal vse do 12. junija. To akcijo prireja Rdeči križ Slovenije pod geslom: »Tuberkuloznim primerno zaposlitev — prvenstvena naloga delovnih kolektivov!« Sekcija za borbo proti tuberkulozi pri okrajnih odborih Rdečega križa in okrajnih svetih za zdravstvo in socialno politiko so se za izvedbo tega tedna in prav tako tudi za nadaljnjo borbo proti tej zavratni bolezni že precej časa pripravljale. V več okrajih so bila številna posvetovanja, ki so se jih udeležili tudi zdravniki in patronažne sestre z namenom, vskla-diti programe dela in pravilno usmeriti nadaljnjo borbo proti tuberkulozi. V petek, soboto in nedeljo bodo številna telovadna društva iz mnogih krajev naše republike, med njimi sta zastopana tudi kranjski in radovljiški okraj, nastopila na velikem Pokrajinskem telovadnem zletu v Kopru. Pokrajinski zlet »Partizana« v Kopru bo ne le največja telesno vzgojna manifestacija v krajih, ki so bili šele pred kratkim priključeni k Jugoslaviji, marveč bo ena izmed največjih telesno - vzgojnih prireditev, kar jih je bilo po osvoboditvi v naši republiki. Po dosedanjih prijavah, bo na zietu sodelovalo najmanj 10.000 pripadnikov te organizacije. Zlet v Kopru ne sodi le med največje telesno - vzgojne prireditve v naši republiki v času 10-letnice osvoboditve, temveč ima tudi velik politični poudarek, zato je prav, da se ga naša mladina udeleži v čim večjem številu. Zlet telovadcev v Kopru Nekaj iz zgodovine Burme, ki jje nerazdružno povezana z življenjem in delom velikega revolucionarja in voditelja U Nuja Burmanska unija — to je dežela s 604.700 km- in 17 mili- 1945. leta so bili Japonci iz- rušena Burma prvič svobodno joni prebivalci. Dve tretjini prebivalcev je Burmancev. Je gnani iz Burme. Pri tem so zadihala, pa so se proti njej za- republika, svobodna od 1948. leta. Ustava je izdelana na osnovi imeli nemalo zaslug burmanski rotili njeni notranji sovražniki, naše ustave. Ima dvodomni sistem: skupščino in Svet narodov, borci — antifašisti. Toda Velika Začelo je obdobje težke držav- Strank je v Burmi več. Vlada se opira na antifašistično ligo, Britanija se je vrnila v Burmo ljanske vojne, v kateri je najštevilneje zastopana socialistična stranka. Vanjo s svojimi »starimi pravicami«. Glavne uporniške sile, stalini- so vključeni tudi sindikati in kmečka zveza. Liga ima v skup- Zato je bilo kot na dlani: boj stična komunistična partija, ki ščini 180 mandatov, medtem ko jih ima opozicija le 70. Pred- za svobodo je treba nadaljeva- se je nazivala »Bela zastava« sednik republike je dr. Ba U, predsednik vlade in stvarni vo- ti! pod vodstvo Tan Tuna, potem ditelj velike večine burmanskega ljudstva pa je U Nu. To je trockistična »Rdeča zastava«, velika osebnost, katere življenje je nerazdružno povezano z Pri tem so se spet najbolj Karenci, »bela grupa« odpadni- življenjem vse Burme. Zato je njegov življenjepis zgodovina odlikovali »takini«. Spet se je kov iz lige muslimanske sekte bojev Burmancev za svojo neodvisnost in zgodovina junaštev dvignil val protibritanskih stavk mudžahida itd. Vse te grupe so pri naporih za konsolidacijo ljudske oblasti in razvoj dežeie. in na vseh straneh so izbruh- delovale nekaj časa strnjeno, nili nemiri. Da bi se nekako potem vsaka zase in pozneje v tem času ustanovili napredni izkopali iz težkega položaja, so različnih kombinacijah, študentje novo gibanje, ki so ga Britanci predlagali Burmi na- V 1948. letu je bil položaj zeio imenovali »Združenje Burman- črt, po katerem naj bi Burma negotov. Samo človek kot je U cev«. Člani združenja so klicali dobila neodvisnost v petih le- Nu je lahko uspel. Tudi v tre- drug drugega »takin«, kar tih. Nove stavke so bile znak, nutku, ko je bilo ozemlje legal- bi po naše pomenilo gospodar, da je ta ponudba odbita. ne Burme omejeno zgolj na glavno mesto Rangun in se je Zato so Britanci prišli na dan krog njega vse bolj ožil sovraž- z novim predlogom. Sestavila ni obroč, ni klonil. Nasprotno, naj bi se burmanska vlada iz z močno ljudsko vojsko je uspel da so oni, Burmanci, gospodarji antifašistov — »takinov«. Brez razbiti blokado, in v razmero- Gospodar, tako so morali Burmanci titulirati Angleže. Mladi v Burmi. Kako je začel NEKAJ LET PRED II. svetovno vojno je bilo. Nu je bil študent na rangunski univerzi. Burma je bila pod britansko vladavino. Usodo ji je krojil britanski guverner, čeprav je bila v tem času izbrana tako študentje so hoteli s tem, da so imenovana »burmanska vlada«. se imenovali »takin« povedati, To je bila doba rivalstva, korupcije in oportunizma v vrhovih raznih »burmanskih« strank. Na drugi strani pa se je v tem času začelo močno ljudsko gibanje. Stavke delavcev, upori kmetov in demonstracije študentov so bile vse pogostejši pojav. Gospodarstvo je bilo v rokah tujcev, po večini Angležev. Zato se je boj za svobodo izenačeval z bojem proti kapitalizmu. Na rangunski univerzi so v DRUŽINSKI POMENKI Pred počitnicami Šolsko leto gre h koncu in naši otroci se že veselijo brezskrbnih počitniških dni. Nekateri jih bodo preživeli doma, drugi pri sorodnikih v mestu ali na deželi, tretji zopet na taborjenju ali okrevališču, v planinah vanju res lahko koristno up o- in ples. Predvsem ne smemo rabili. pozabiti na kopalni kostim. Pa tudi za svoj oddih bomo Lahko ga napravimo iz eno- s smotrno ureditvijo naših barvnega, črtastega ali kako oblek skušale zmanjšati stroške drugače vzorčastega materiala, na minimum. Pripravile jih Letošnja moda priporoča ko- bomo v skladu z zemljepisni- palne obleke v celem. Seveda so mi in turističnimi posebnostmi za sončenje praktičnejše dvo- za plažo so mnogo in ob morju. Odhod na počitnice je vedno kraja, v katerem bomo letovale, delne skrbmi in težavami V gorsko letovišče bomo vzele lepše enodelne. Te se ^penja- s seboj v glavnem športne o- jo navadno na hrbtu in vo z bleke, v obmorske kraje z ve- gumbi ali zadrgo. Ženskam z likim tujskim prometom pa po- močnejšo postavo se najlepše leg obleke za plažo tudi eno poda kopalni kostim iz črtaste- ali dve boljši obleki za družbo ga blaga. združen s za garderobo. Deklice in dečki od desetih do štirinajstih let nam še posebno radi povzročajo sitnosti. Ze nekoliko odrasli so, zato želijo biti lepo oblečeni, a vendar tako, da bi jim to omogočilo svobodo pri igri in zabavi. Ce ne bomo odšli na oddih skupno z njimi, potem moramo upoštevati, da bodo na letovanju ali taborjenju prepuščeni sami sebi. V tem primeru naj nekaj enostavnih in praktičnih delov obleke nadomesti celotno garderobo. Vzor- 1936. zlih slutenj so »takini« pristali ma kratkem času nekaj let je praktično zatrl vsa večja žarišča uporov v deželi. Večjo nevarnost so ob koncu državljanske vojne na Kitajskem povzročali le razbiti ostanki kuomintangovcev, ki so se zatekli na burmansko ozemlje, da bi odtod vpadali na Kitajsko. Vendar je U Nu tudi pri likvidaciji teh tolp uspel, deloma s siHo, deloma pa po diplomatski poti. V prizadevanju, da se doseže v Organizaciji združenih narodov sklep, da se Kuomin-tangovci morajo odstraniti iz Burme, je prav jugoslovanska delegacija vsestransko podprla to burmansko zahtevo. Na poti napredka KLJUB TEŽAVAM, ki so jih povzročali upori, je svobodna Burma hitro napredovala. Sproščene sile ljudstva je moder vodja, kakršen je U Nu, znal pravilno usmeriti v delo za korist vse dežele. Danes, ko je položaj v deželi že močno stabiliziran, Burma krepko udarja temelje svoji lastni industriji, za katero je bila v preteklosti prikrajšana. Pri gradnji novih industrijskih objektov in hidrocentral uspešno pomagajo Burmancem naši, Sadn e sokove dojenčkom leta je začela v Rangu- na ta predlog. Aung San, ko- nu velika stavka.Demonstranti mandant burmanske vojske, je jugoslovanski strokovnjaki so zažgali pred sodiščem britan- sestavil vlado. Na čelo nove U- sko zastavo. To stavko je vodil stavodajne skupščine pa je pri- Takin Nu. šel Takin Nu. (Od takrat je Nu nosil ime stva vitaminov izredno pripo- va zdaj pomarančni, zdaj para- ročljivi ne samo za odrasle, dižnikov sok. Dajemo ga mu po ampak tudi za dojenčke. Strah žlički, in le če ga tako ne ma-staršev, da sveže sadje oziro- časta obleka za deklice naj bo večkrat neupravičen. Moderna n. pr. sestavljena iz dveh ozi- pediatrija celo predpisuje, da roma treh delov (bluza, krilo in matere redno dajejo dojenčkom bolero), tako da nosi bluzo lah- sadne sokove. Kakor hitro je ko v kombinaciji s hlačami ali otrok star mesec dni, že lahko novim krilom, krilo pa k eno- uživa pomarančni ali tudi pa- barvni bluzi. Za dečke bomo radižnikov sok. Kasneje se prav tako pripravile dvoje pomenimo z zdravnikom, šele z Eno največjih del, za katerim stoji osebno predsednik U Nu, je nedvomno agrarna reforma. Toda napore Aung Sana, da Burma je pretežno poljedelska Sadni sokovi so zaradi boga- je, dojenček izmenoma uži- Tzg— "•£ ^o^^U^,« ^saj leta je izjavil da izpušča prvi prekrižali zločinci, ki so v ju- vrednost pridelanega riža' predel imena - Takin -in da se Uju 1947. leta vdrli v kabinet .,ega 90»/, celokupne vrednosti bo odslej imenoval U Nu. U bi ministrskega predsednika, kjer kmetijske proizvodnje V knv po naše pomenilo gospod. On 1 noče biti še naprej »gospodar«, ker je to v deželi, ki gradi novo, socialistično družbo — ana-hronizem.) ma sok škoduje prebavi, je naj- ra piti, po steklenički. V tem primeru ga pomešamo z malo vode in sladkorja. Otroku, ki sadnih sokov na noben način noče uživati, dajemo C vitamin tablete, raztopljene v mlečni vodi. Cez 10 dni zopet previdno poskusimo s sokom. je pravkar zasedala vlada in z t-fjstvu pa so se ohranili še brzostrelkami pobili 7 navzočih prav posebno močno stari, pol ministrov, med njimi tudi Aung fevdalni odnosi. Zato je bila Snna. agrarna reforma prva skrb vla- Izgledalo je, da so ti streli za- de, prvi korak na poti k uve- Od tedaj, ko je prvič posegel pečatili usodo Burme, čeprav je ljavljanju novih družbenih od- v revolucionarno zgodovino Bur me, se je U Nu vse bolj odli Nikdar pa pri tem ne smemo koval Bil ni samQ df>ber ^ pretiravati, poznati moramo nik Znal jN pražimo sesekljano čebulo, ji dodamo pol žličke paprike ii kumino ter pljučka. Vse zalijemo z juho ter pokrito dušimo. V '/» litra kisle smetane raz-žorkljamo 1 dkg moke, l rumenjak ter med stalnim mešanjem Moderna enodelna kopalna o- Snna V tem času se je orgn-vse še enkrat prevremo. Po O" bleka, kombinirana s širokim nizirala Antifašistična liga svo- od dolgega kolonialnega suženj-kusu okisamo še z limono. belim trakom. bode. stva izmučena in v vojni raz- Konec leta 1947 je Takin Nu demokratizacija oblasti. Najniž-podpisal v Londonu sporazum ji organi oblasti se usposabljajo za prevzem vseh poslov v svoje roke, v industriji pa se postopoma uvaja delavsko upravlja- no gibanje, ki je naraščalo iz dneva v dan. To je bila doba težkih preizkušenj. Med organizatorji Ilegalnega upora proti Japoncem najdemo Takin Nuja in Aung jev za neodvisnost dežele je bila zaključena. Zmagovalec v državljanski vojni V TEH TKENI TKIII, ko je Za vse velike načrte, ki jih ima Burma in njeno vodstvo, pa je potreben deželi mir. Zato je Burma eden največjih pobor-nikov za nove odnose med narodi, ki naj bi s svojo proti-blokovsko tendenco preprečili ponoven svetoven spopad. Tudi na tem področju M jo burmanski narod naš.i ramo ob rami z jugoslovanskimi narodi. S. B. O delu KUD „Slane Zagat* v Kropi V vseh sekcijah živahno delo Produkcija Glasbene šole v Škof ji Loki Glasbeno življenje v Loki je no ob Schubertovi pesmi »Lita- egovo »Jaz ljubim te« in Cho-še vedno razgibano. Prejšnji nije^. Težo programa je nosila pinovo »Dekliško željo«. Zelo Zvečer, ko potihnejo udarci kladiv, se radi zbero stari in mladi Kroparji v svojem novem, obsežnem kulturnem domu, ki so ga no nekaj letih le dogradili (vendar še ne povsem uredili) in kjer je dovolj prostora za vse — tudi za kino predstave. V njihovem kulturno - umetniškem društvu »Sta- bro uspele. Največ uspeha je doživela drama »Plavž«, s katero so tudi gostovali. Pevska sekcija ima ženski, moški in mešani pevski zbor, ki mu, da ji manjkajo nekatera glasbila, precej pomeni v živahnem kulturnem življenju Krope. V osnovanju je tudi ljudska teden smo poslušali instrumen- učenka petega letnika Anica talno in solistično produkcijo Oblakova, ki je pela tudi arije. Glasbene šole, obetata pa se S težkim programom sicer ni nam še koncert 11-letne pia- tako ogrela poslušalcev kot so- nistke Marije Kocjančičeve pranistka Cvetka Pibemik, po- (žela je velik uspeh na koncer- kazala pa je največ tehničnega je napredovala od lanskega leta in vložila v petje največ čustva. Intimno sta pri klavirju spremljala pevce profesorja Klepec in Capuder. Prijeten večer je pokazal, da se tudi do- tu v Ljubljani) in produkcija znanja. Pibernikova je pela ma lahko oblikujejo dobri pev- vsi že nekaj časa z uspehom knjižnica. Za nabavo knjig do- šole KUD nastopajo in sodelujejo na mnogih prireditvah in vseh proslavah. Glasbena sekcija vključuje ne Žagar« deluje kar 5 sekcij, orkester in dva plesna ansam Težko bi bilo reči, katera sekcija je najaktivnejša. Vsaka zase si prizadeva in vse skupaj glasbene frer«. Na prvem večeru je bilo kar preveč instrumentalistov in so zato tudi najboljši „težko prišli do izraza. Od violinistov je bil posebno doDer Tomaž Podnar, biva denar od občinskega ljud akega odbora, zato za sedaj še ne spada v upravljanje kulturno - umetniškega društva. V najtesnejši povezavi z bla za narodne plese. Orkester, društvom pa dela Ljudska uni- ki šteje 30 godbenikov - ama- verza, ki "je pravzaprav ena pa tudi nekateri iz nižjih let-terjev (večinoma preprostih de- njegovih sekcij. Predavanj je nikov. Izstopale so tudi tri pi- bilo letos v Kropi in sosednjih anistke in vsi — sicer redki — krajih več kot 15, ki so bila vsa pihalci. Res je, začetniki tudi zadovoljivo obiskana (povpreč- niso imeli kaj pokazati. Ze sa-no 40 poslušalcev). Predavanja mo dejstvo so bila vsebinsko zelo pestra. Na njih so poslušalci lahko slišali o lokalni zgodovini, o zgodovini železarstva, o zunanji in Tone Ši- skladbe, ki že same zagotavljajo uspeh, toda ona jih je tudi zelo lepo zapela, posebno Gri- či, posebno še, če so v dobri in Gobec. uprizoritev pa je bila obenem slovo iznanega pevca - solista, »Sveti plamen« in končno Can-l n i Aiga najtežjega dela, je njuh), močno, samozavestno o-sebnost, ki ve, kaj hoče, d»volj režiserja in kulturnega delavca vsako leto pokazal napredek pozna duševnost svojih nasprot- tov. Poldeta Polenca, ki je komedijo tudi režiral. Tov. Po-lenc, ki je vsa leta po vojni aktivno posegal v kulturno življenje v Skofji Loki, odhaja namreč na novo službeno me- kot režiser :n igralec, ki smo nikov, pa tudi somišljenikov, se ga vsi veselili. Vodil in vzgajal Je mnoge igralce, včasih ter stopnjuje svojo igro (tudi v glasu) vse do konca tretjega Iz Domžal Koncert pevskega zbora tudi s trdo besedo, zato pa so dejanja, ko mu Ščuka zaveže bile njegove predstave vedno čevelj, in je zategadelj notra- med najboljšimi v Loki. Razen nje načet ter v bistvu strt, kljub sto, |v sarajevsko opero. Prav vsakoletne premiere je prirejal nekaterim poskusom pokončne tudi samostojne solistične koncerte. Znal je pritegniti občinstvo in ga tako navdušiti za so- je, da ob tej priliki spregovorimo o tem našem vidnem u-metniku in o njegovem vsestranskem delu. V preprosti kmečki hiši ob Poijanščici mu je tekla zlbcl- dovolj poslušalcev. Njegovo de- skoraj hoje v zadnjem dejanju. Enakovredno partnerico v tej Kakor vsako leto se je tudi letos predstavil pevski zbor DPD »Svoboda« z zelo pestrim sporedom. ISodeloval je .tudi pevski zbor iz Ihana. Oba zbora vodi prof. Stane Habe, ki je valnosti pevcev samih. Prepričani smo, da bo v kratkem tudi domžalski pevski zbor mnogo boljši, ter želimo, da bi nas pevci iz Ihana še večkrat obiskali. —Li Razstava partizanske grafike v Kranju V nedeljo, 5. junija je bila v Mestnem muzeju odprta razstava partizanske grafike. Razstavljenih je 50 del slikarjev: Alenke Gerlovič, Vita Globoč-nika, Božidarja Jakca, Vlada Jordana, Doreta Klemenčiča, Toneta Kranja, Franceta Mihe-liča, Nikolaja Pirnata, Franceta Slane, Ivota Šubica ter Drago-ta in Nandeta Vidmarja. Izbor gradiva je pripravilo Društvo likovnih umetnikov LRS. Razstava bo odprta do 20. junija. lopetje, da so sedaj v Loki že njenost sicer bogatega in vpliv-redki koncerti, ki ne bi imeli nega, a omejenega in rekli bi gnusni politični igri za naklo- si!ri° požrtvovalen in neumoren pri svojem ueiu. Oba zbora sta odpela več narodnih in nekaj pubertetnega petletno delo je bilo ogromen (kakor ga je prikazal ka. Mati vdova ni mogla, kljub pomoči edine kravice, šolati dveh krepkih fantov, ki sta o-ba hrepenela po izobrazbi. Antona jo poslala v šolo, Polde pogrešali pa je ostal doma. Postal naj bi kmet in tovarniški delavec, kot odrih ne bo pozabil domačega so bili mnogi drugi v okolici prispevek k razgibanemu kul- Kovač) — je dr. turnemu življenju v Skofji Lo- spletkarski, duhoviti ki, /ato ga bomo zelo težko notranje trdi ženi — lik, ki nam bo Loke, kajti samo zemlja jih ni mogla; preživljati. Gotovo se ga še spominjajo delavci tovarne »Sešir« kot mladega krepkega fanta — delavca. Živel je le v skrbi /.a bolno mater. Skrivaj pa se je oblačil v stara, (folga krila in se igral — »gledališče«. Skoraj je že zatrl mla- Gornika France Grozd imel v lepi in dr. Grudna interpreta- Upamo, da kljub delu na tujih ciji Mile Valenčičeve ostal brez dvoma še dolgo v spominu. Zdi se mi, da sta ta dva zaigrala tako, kakor si je Cankar tudi zamišljal — in si ne bi mogli ki je bila, kar želeti boljših. V nekaterih trenutkih je jima je približal tudi Branko Berčič v vlogi Ščuka, žurnalist, edina pozitivna gnili, korumpirani umetnih pesmi in žela priznanje vseh poslušalcev. Posebno so nas navdušili pevci iz Ihana in priznati moramo, da so vsaj za stopnjo boljši od domžalskih, kar je vsekakor rezul" tat večje discipline in požrtvo- IVER JUGOSLOVANSKI UMETNIŠKI FILM V ZAHODNI NEMČIJI RAZSTAVA JUGOSLOVANSKIH FRESK V Kopenhagenu, v predmest-Naš filmski režiser František ju Charlottenborg, je odprl ju- |B O UPRIZORITVI SAMI V uprizoritvi komedije »Za narodov blagor lahko mirno trdimo, med najboljšimi v Loki, če ne najboljša, so bLli vsi osnovni idejni elementi dela samega upo- sila v tej števani, dan jim je bil prime- družbi, rcn poudarek in ustvarjena je dostne ideale, ko se mu Je po bila prdstava, ki bi mogla za vojni vendarle odprla pot v dovoljiti tudi zahtevnejšega po-gledališki svet. Igralska akade ,:navalca in ljubitelja Cankar mlja, pod vodstvom prezgodaj umrlega pedagoga in igralca Levarja, je bil njegov prvi korak. Nato še nadaljna izobrazba pri profesorju Betetu — pa se je razvil, iz kmečkega fanta ; ..,■>! uiniin obvladanjem vlog - v opernega solista, režiserja in igralca. Vsa njegova razvojna pot se Je v posebno pestri luči kazala Ostali igralci so lepo dopolnjevali osnovno trojico, okoli katere se pravzaprav suče celotno dogajanje komedije. O-jeve [umetnosti. Režiser Polonc menili bi morda Pavleta Okor-in nastopajoči so vložili v ko- na, ki je sem in tja pokazal medijo mnogo truda, saj je svojevrstne igralske sposobnosti, Slavko Primtčevo, ki se mi je zdela, da je od vseh nastopajočih i po maski l po govoru i po kretnjah resnično »doma" v salonu svojega moža dr. Grozda ln Se SNuško Guzeljevo, ki je dobro zaigrala Matildo. predstava tekla gladko, jezikovno dokaj čisto in tekoče ter kar vse je za poklicno gledališče dokaj redek pojav. Težo igre so nosili starejši, rutinl-ram igralci, ki so zelo uspeš jeseniško gledališče bo gostovalo na Koroškem Za zaključek letošnje uspešne gledališke sezone na Jesenicah je organiziralo Mestno gledališče gostovanje na Slovenskem Koroškem. S Petričevo vaško šalo »Vozel« bo gostovalo nocoj v St. Jakobu, jutri — v nedeljo, pa na Brnici in Ratečah. Vabilu Slovenske prosv. zveze v Celovcu so se jeseniški igralci radi odzvali, saj bodo s tem gostovanjem najlepše zaključili letošnjo sezono. Obisk jeseniškega gledališča v slovenskih vaseh Koroške ne bo le kulturnega, temveč tudi političnega značaja, zato se Jeseničani na to gostovanje toliko bolj pripravljajo. Cap je pred kratkim zrežiral nov umetniški film »Trenutki odločitve«. Direkcija podjetja »Triglav-film« ga je prodala v goslovanski poslanik na Danskem Miloš Cerovič v navzočnosti mnogih danskih umetnik . in javnih delavcev razstavo ju- Zahodno Nemčijo. Tu bodo naš goslov. srednjeveških fresk. Tu novi umetniški film predvajali v jeseni. DRUŠTVO PREVAJALCEV PROTESTIRA Ko je izšla slovenska izdaja Voznega reda je bilo kritike kar precej. Uvodna navodila so namreč pisana v takem jeziku, ki je vse prej kot slovenski. Prevajalci so s svojo slabo prevedbo naravnost sramotili slovenski jezik in zatrli v njem vsak klic po lepoti in pravilnosti. Društvo prevajalcev čuti pri tem odgovomost in ostro protestira proti vsakemu takemu prevodu. je prikazanih okoli 80 kopij iz srbskih samostanov. Razstava je dobro pripravljena in dobro obiskana. TRBOVELJSKA GODBA GRE V FRANCIJO Delavska mladinska godba »Svoboda-Center« iz Trbovelj je med najdelavnejšimi in najboljšimi godbami v državi. Glede na večkratna povabila bodo marljivi godbeniki 23. junija odpotovali v Francijo. Nastopili bodo v vseh večjih krajih, kjer žive naši rojaki. Upamo, da bodo svoje poslanstvo dobro opravili. Biti pilot, jadralec ali modelar - hi lahke! izid tekmovanja Vtisi gledalca ^novinarja m I. Gorenjskega letalskega zle ta V NEDELJO ZJUTRAJ, ko s« je bilo treba že na vse zgodaj odločiti, ali iti v Lesce na I. Gorenjski letalski zlet ali ne, se je verjetno marsikdo o-botavljal ter skakal od okna do okna in gledal v nebo, ali je sploh, uspelo kakemu sončnemu žarku prodreti skozi gosto plast težkih, temnosivih oblakov, iz katerih je rahlo toda vztrajno rosilo. Pesimisti so vrgli že ob prvem pogledu puško v koruzo, optimisti (med njimi tudi jaz, toda po službeni dolžnosti) pa nismo obupavali in smo se z mnogo zaupanja podali na nič sončnega obetajočo, blatno pot. Verjeli smo, da »Vremena Kranjcem bodo se zjasnile«! In naša predvidevanja so se uresničila . . . Okoli 9. ure dopoldne je v Lescah prenehalo deževati in prvi gostje so začeli prihajati na letališče. Do dveh popoldne se nas je zbralo že kar lepo število, nad 15.000 ljubiteljev letalstva, med njimi seveda večina radovednežev. Vsi so težko čakali začetek letalskega mitinga, ki je obetal zanimive, drzne, pa tudi šaljive točke. ZA OTVORITEV SO dvakrat preletela letališče v kljunasti obliki tri letala tipa »PO-2< s partijsko, jugoslovansko in slovensko zastavo. Takoj za temi letali so v nizki vožnji preleteli letališče še trije »Matajurji«. Vsi v isti vrsti in v enaki višini, so na gledalce napravili dober vtis. Prva točka mitinga, ki gledalcev sicer ni spravila na noge (ker so vsi stali), je bil pogumen skok mlade padalke Mici He-berle z Bleda iz aviona »PO"2*, ki ima za seboj že 9 skokov. Sele ko se je po nekaj trenutkih lepo, pisano padalo odprlo, so gledalci spet sproščeno zadihali. AKROBACIJE — NORČEVANJE Z ŽIVLJENJEM? V ZRAK JE ZLETELO letalo tipa »Bucker« pod pogumnim vodstvom pilota in večkratnega prvaka Boža Komca. S tem, na oko zastarelim avionom, je izvajal v zraku take bravure in akrobacije, da je ljudem upravičeno jemalo sapo. Navpično v zrak, navpično na zemljo, »o-smice«, polet s kolesi navzgor itd., so bile prave mojstrovine jadralnega učitelja letalskega centra v Vršcu. »Sta da Vam pričam«, je dejal takoj v začetku 29"letni Božo Komac, ko sva ga z Ivanom začela »nadlegovati«. »Morda to. da sem leta 1950 osvojil zlato »C« značko in dosegel rekord v višini poleta z jadralnim letalom z znamko 4600 m; ali morda to, da sem leta 1953 v Borovu osvojil prvo mesto in postal državni prvak jadralnega letalstva, kar sem še vedno; ali pa morda najljubši uspeh, ki sem ga dosegel skupaj s Zvonkom Rainom na dvosedu »Kosava«, ko sva v Angliji postala svetovna prvaka?« Tem uspehom bom še jaz nekaj dodal. Skromni Božo je postal tudi prvak I. Gorenjskega letalskega zleta v aero - railly-ju (izven konkurence). Ko sva ga vprašala za ob- Lazo je poročen in v zakonu čutke pri akrobacijah nama je je srečen! — Tole pa na. rob: odgovoril, da so ti povsem vsakdanji. — Da, zanj, toda midva z Ivanom bi prav gotovo imela želodec v ušesih! MLADEN JE DRZEN! NAPOVEDOVALEC JE najavil, da bo pravkar skočil iz a-viona »PO-2« Mladen — skakalec z zadržkom, nekdanji svetovni rekorder. Dodal je še, da se Mladenovi skoki odlikujejo ludi po zelo lepem stilu. »PO-2« je grabil v višino . . . »Jaz ne bi hotel biti v ženini koži!« HELIKOPTER — SENZACIJA! ORGANIZATORJI I. GORENJSKEGA letalskega zleta so obljuoili, da bo na ziet priletel tudi helikopter. In obijuDO so držali. V soboto proti večeru je helikopter prispei v Lesce. I. GORENJSKEGA LETALSKEGA ZLETA V LESCAH Za I. Gorenjski letalski zlet ca (291 točk), 6. Jože Kavčič, je bilo mnogo zanimanja, tako Kranj (280 točk), med občinstvom in posebno še Kot ekipa si je prvo mesto med tekmovalci — modelarji, osvojil Aeroklub Radovljica piloti in padalci. Prijavili so se (166,6 točk), pred Mursko Sobo- tekmovalci iz vse države, zato to (137,6 točk) in Zagrebom 1. je bila konkurenca dokaj ostra. (126,6 točk). Prvi dan tekmovanja — v Padalci z Gorenjske so tek- četrtek — so tekmovali mode- movali obenem tudi za naslov gorenjskega prvaka in se razvrstili v naslednjem vrstnem redu: 1. Andrej Piber, Radov- larji. Vseh modelov je bilo na tekmovanju 44, medtem ko je bilo modelov aeroklubov Gorenjske 37. Prijavile so se šole ljica (291 točk), 2. Jože Kavčič. Ves čas, še prav posebno pa iz Kranjske gore, Kamne gori- Krapj (280 točk), 3. Martin Mla-v nedeljo, je bil helikopter de- ce, Hrušice, Krope, Bleda in kar, Radovljica (246,5 točk) ležen največje pozornosti gle- Tržiča. Tekmovali so z navad- itd. . .. dalcev, zlasti mladine. S svo- nimi jadralnimi in motornimi Ekipi gorenjskega Aerokluba Od časa do časa seje zdelo kot jim poletom z mesta, na levo modeli, videli pa smo tudi le- Radovljica s 166,6 točkami, sleda miruje in da so mu motorji ln desno, navzgor in navzdol teče krilo in letečo ploščo. Tek- di Aeroklub Kranj s 84,25, temu odpovedali. Doseči mora 1500 m ter naprej in nazaj je dokazal movalna komisija s predsedni- pa Tržič s 66,6 točkami, višine . . . Sedaj je na približno svojo vsestransko in praktično kom Markom Jerasom je dode- Zadnji tekmovalni dan — v 1Z00 m. Letalo se še nadalje uporabnost. — Mnogi so si že- lila od 900 možnih točk največ soboto — so se pomerila motor-vzpenja . . . Izgleda, da je do" leli, da bi poleteli s helikopter- točk in s tem prvo mesto mla- na letala. Pri zanimivem aero-seglo določeno višino, kajti na jem, vendar jim želja ni bila dincu Tonetu Štularju iz Aero- raillyju je dobil največ točk krilu smo že bili opazili majhno izpolnjena. Preveč jih je bilo! kluba Kranj (550 točk). Drugi drzni akrobat Božidar Komac točko — Mladena. Med množi- Skoda, da ni prišel helikop- Pavel Kobilica, Osnovna šola na letalu »Bucker« iz Vršca co je najprej završalo, potem ter v Lesce že nekaj dni prej Bled (355 točk), tretji Dušan (1745,2 točk). 2. Dimitrije Šaro- pa je nastala grobna tišina. Vsi ter napravil nekaj izletov v o- Poljšak, Aeroklub so globoko zajeli sapo . . . Med- koliške vasi, saj bi tako na mi- (234 točk), tem pa se je Mladen odlepil od ting privabil še več gledalcev, krila in letel skozi zrak v obliki lastovke . .. Gledalci smo čakali, kdaj se bo odprlo padalo. Vsi smo že imeli dosti tega napetega vzdušja. — Kaj neki je mislil tedaj — Helikopter ne vidiš vsak dan! IN KONČNO — POLETELI SMO TUDI NOVINARJI V ekipnem plasmanu je osvojil prvo mesto Aeroklub Radovljica pred Kranjem, Bledom in Tržičem. Radovljica vič »Po-2« Crna gora (1722,8 točk), 3. Albin Novak, Radovljica »Po-2« (1715 točk) itd____ Po zaključni slovesnosti v nedeljo so imeli vsi tekmovalci zaključni banket v Hotelu Top- V petek, so tekmovali padal- lice na Bledu. Tu so bile raz-ci. V hudi konkurenci (tekmo- deljene nagrade in priznanja posameznikom in ^ *. t UUUl 11 Ul Vlll.1 ivinu- uvijvit^ Iti PO KONČANEM mitingu pa valo je 35 padalCev) so dosegli najboljšim Mladen! Ali je morda pomislil Je prišla na vrsto tista točka, najboljše rezultate: 1. Miran ekipam. Največ častnih mest na to, kaj bi se mu zgodilo, če katero so redki srečneži že ves sneler, Murska Sobota (348,5 si je priboril mladi in delovni se mu padalo recimo tokrat ne popoldan težko pričakovali. to5k) 2 Radan Mirilovič, Sisak Aeroklub Radovljica. Prepriča-bi odprlo?... Ne, na to Mla- Kdor je imel letak za prosto (346 4 točke)> 3. Franc Novak, ni smo, da bo z novim letali-den, ko skače, prav gotovo ne vožnjo z avionom, je že ner- Murska Sobota (341 točk), 4. ščem svoje marljivo delo še pomisli, sicer ne bi bil nikoli vozno pričakoval trenutka, ko Alojz Krpan, Zagreb (304,5 toč- večal in v bodoče dosegel še padalec! LAZO JE BIL NAJDRZNEJŠI NI DVOMA, O TEM smo si bili vsi edini, da je bil Lazo Vrkobratovič, ki je pilotiral šolsko letalo »Aero-3« domače konstrukcije in izdelave tovarne »UTVA« iz Zemuna in sodi med najboljša šolska letala -na ke), 5. Andrej Piber, Radovlji- večje uspehe. bo vstopil v avion in se odpeljal v višave. O, čudo prečud" no, tudi vsi novinarji (5 po šte- II v ■ J " v I I "L it A vilu) smo imeli te letake. (Ka- 11C HO V lil I vFOflfllOvfllvMlll flTlOlflll ko grozno je bilo poditi se po UuUuuLlIl uUluu u! uUllluUululltl UlIulUV poljih za njimi!) ™ ■ " Odpeljali smo se. Toda — s v Domžalah je bilo v okviru šino 135 cm, Silva Trbižan pa v »škatljo«, tako namreč pravijo proslav 10-letnice osvoboditve skoku v daljino s 4.29 m. V dvomotornemu letalu »JU-52«. atletsko tekmovanje vseh nižjih splošni oceni je mo>d pionirji Nič posebnega! Dolgčas! in višjih gimnazij okraja Ljub" zmagal Kamnik pred Borovni- Toda tovariš Novak, upravnik ljana-okolica, co, pri mladincih Usnjarski leh- Nastopilo je nad 300 dija- nikum — Domžale pred Kam- kov, katerih doseženi rezultati nikom, pri mladinkah pa Kam- letališča v Lescah, nam je na svetu v nedeljo najdrznejši in slovesni yečerj -e boJj s]oves. hkrati najsposobnejši pilot. «- ,,.„,., ,j kij j _ no oblJUDl1- da se bomo kadar- ^ biJi boljši kot na tekmova- nik pred Stično Lazo čas svojih poletov niti koli bomo pač prišli več ne šteje na ure, temveč kar lahko peljali s katerimkoli avi-na dneve. Odkar je pilot, sedaj onom! Ko je to izjavil, je bil je poizkusni pilot tov. »UTVA«, sila resen. Dejal je tudi, da boje letel že, če bi sešteli vse ure mo delali lupinge! letenja, skupno 330 dni. 20.000 Bomo videli! krat je vzletel ln se spustil ; avionom. V nedeljo pa je po nju ljubljanskih srednjih šol. Dobre rezultate so dosegli med mladinci Anton Cerar (Usnjarski tehnikum) v skoku v daljinu 6,19 m in Ponikvar (Kamnik) 6,07 m. V teku na 100 m je zmagal Ko bo tovariš Novak prebral Ponikvar (Kamnik) 11.9. na 1000 te vrstice, upam da ne bo za- metrov Boštjan Homar (Vajen-kazal take mojstrovine, da smo merid! Želel bi pa, da se nam ska šola Kamnik) 2:43,8. Med se vsi čudili. Motor je nekaj- ne bi preveč maščeval za mar- miadinkami je Darinka Drolc xrat skoraj prenehal z delova- sikatero pikro izraženo besedo njem in Lazo je dosegal tako na račun našega »letenja«! imenovani višek, oziroma mini- . . osvojila prvenstvo okraja v teku na 60 m 8,6 in v skoku v vi- Pogled na letališče iz zraku malno hitrost letenja. Da o a* krobacijah sploh ne govorimo! ije za SLEDILE SO SE šaljive točke, skupinski skoki padalcev, itd. Gledalci so bili ---'^voljni in marsikdo se je verjetno odločil, da bo postal bodisi pilot, modelar ali padalec, i— Mladina! Letalstvo je lep šport, zah- SPORED TEKEM GNP ZA NEDELJO 19. JUNIJA T. L. V Kranju igrišče Triglava ob 17. uri Triglav B Jesenice, službujoči Soklič. V Šenčurju ob 16.30 uri Svo- Na pobudo Tovarne športnega orodja »Elan« v Begunjah, je bilo minulo soboto, nedeljo in ponedeljek na Vršiču prvo posvetovanje za izboljšanje proizvodnje smučarske opreme. Posveta so se udeležili razen predstavnika tovarne »Elan« tudi predstavnik tovarne »Plamen" iz Krope, ki izdeluje okovje za smuči, zastopnik tovarne »Al-pina« iz Zirov, ki je znana po izdelavi smučarskih čevljev, za- stopnik tovarne »Sava« iz Kranja, zastopniki Združenja športnih podjetij, Instituta za fiz-kulturo, Planinske in smučarske zveze, JLA in drugi. Zanimiv referat »Perspektiva smučarske bodočnosti prt nas« je podal prof. Drago Ulaga, kot zastopnik Instituta za fizkullu-ro, dočim je predaval o »Stopnji naše smučarske proizvodnje« direktor tovarne »Elan« tov. Rudi Finžgar, prof. dr. ing. Iz sodnih duoran Franc Avčin o smučarski opremi, prof. Marijan Jeločnik o kvaliteti smuči. Praktične nasvete iz posameznih referatov so preizkusili na licu mesta. Pokazali so n. pr. smučarsko opremo, ki je pri nas še nimamo, oz. je še ne izdelujemo, tako aluminijaste slmut\i, varnpstrvu stremena in drugo. Posvet je vsekakor uspel. Napotki iz referatov, izmenjava strokovnih nasvetov in praktična preizkušnja moderne smučarske opreme, bodo vsekakor mnogo pripomogli k perspektivnemu razvoju smučarstva pri nas. teva pa veliko truda, znanja in boda : Bled, službujoči Erzin. hrabrosti — zahteva celega čio- V Skofji Loki ob 17 uri Lo- veka! čan : Mladost, službujoči Ka- I. AUSEC lan. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ PUTNIK KRANJ priredi avtobusni izlet po Koroški in sicer dne 21. julija in na praznik Dan valuje 22. ju lija. Odhod iz Kranja 21. julija ob 15. uri proti Celovcu, kjer bo rezervirana večerja in prenočišče. Na dan 22. julija dopoldne bo odhod na Vrbsko jezero, nato pa kosilo ob 13. url na Vrbi. Ob 15. uri odhod v Beljak ter ogled mesta Beljaka do 18. ure. Ob 18. uri odhod proti Jesenicam in vrnitev v Kranj predvidoma 22. julija ob 21. uri. Prijave sprejema PUTNIK — Kranj do vključno 11. julija t. 1. Cena izletu je din 3.700.—. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Gorenjski: pionir Pionirska pošta Partizan v Kamniku Zahrbten in gnusen umor je razvil prapor Ze nekaj dni je ves bohinjski kot pod vtisom gnusnega in zahrbtnega umora, ki je bil izvršen v zadnji tretjini meseca maja na planini Grintovca pod Velim poljem. Ko je namreč 27. maja t. 1. prišel kmet Anton Gašperin iz Stare Fužine v svoj senik na Grintovci, je naletel pri odmetavanju sena na truplo neznane ženske, na kateri so težke poškodbe na glavi kazale nasilno smrt. Gašperin ni odlašal s prijavo, sodna komisija ki se je takoj podala na kraj sam, pa je ugotovila, da je bila žrtvi zdrobljena temenica, nosnica in ličnica ter počene temenske kosti, kar ji je bilo prizadejano s trdim, robatim predmetom z veliko silo. Ubita je bila zelo verjetno v spanju. Pri sebi (ni imela več nobenih osebnih dokumentov, niti gotovine in ji je storilec vse to očividno pobral. V senu pa je komisija našla planinsko torbico, v kateri je bilo razen nekaj osebnega perila več fotografij in knjiga: »Ubrzani tečaj talijanskog jezika«. Na eni izmed fotografij, ki je predstavljala ubito, je bil tudi njen podpis. Tako se je lahko kmalu dognalo, da gre za Nerko Has.ič, rojeno 18. 9. 1925, uslužbenko iz Kanala pri Sisku. Poizvedovalni organi so tudi ugotovili, da so se približno 10 dni pred odkritjem trupla zadrževali v Bohinju neki moški s n dnjih let in dve ženski, od katerih je bila ena identična z ubito. Domačini so vse tri videli tudi potovati proti dolini Voje, od koder vgdi pot na 3 ure oddaljeno Grintovco in dalje proti Velemu polju. Rezultati dosedanjih poizvedb kažejo, da sta storilca moški in ženska, ki sta bila opažena v družbi s Hasičevo pred usodnim odhodom na Grintovco. Kolikor se je dalo doslej ugotoviti, sta tudi ta dva doma iz okolice Siska in jo zato v najkrajšem ča«"i pričakovati pojasnitve tega težkega /ločina. Ni izključeno, da je v tem primeru v ozadju tudi misel na pobeg v inozemstvo. V nedeljo je »Partizan« v Kamniku s svojim letnim nastopom počastil 10-letnico osvoboditve in 63. rojstni dan maršala Tita, ki je nekoč tudi deloval v vrstah kamniških telovadcev. Po obhodu po mestu, pri katerem je sodelovala mengeška A>>dba, je bil na športnem igrišču kamniške gimnazije javni nastop, na katerem so so-delovaH tudi telovadci okoliških društev. Predsednik »Partizana« tov. Klavčič je v pozdravnem govoru omenil dosedanje uspehe društva, nato pa je v imenu LOMO Kamnik predsednik tov. Janko novi društveni prapor, ga s svojimi prispevki omogočili predvsem delavski kolekti vi kamniških tovarn in LOMO Kamnik. Telovadni nastop, ki ga je vodil načelnik prof. Er-bežar, se je kljub kratkim nalivom, odvijal po določenem programu ob številni udeležbi občinstva. Prireditve se je udeležil tudi predsednik okraja Ljubljana okolica tov. Miha Ferčie. DRAGI KOSOBRIN! Sem tvoj zvesti bralec. Komaj čakam, da pride sobota in e njo »Glas Gorenjske«. Najprej prečitam tvoj kotiček nato pa spise i/ partizanskih dnevnikov in zanimivosti. Nekaj pa ti moram povedati, kar zelo pogrešam. Zelo bi bil zadovoljen, če bi objavljal tudi slikanice kot je bil »Sepavec«, da se ne bi samo »TT« ponašal s svojim »Zvitorepcem«. Ce mi ustrežeš ti napišem še kaj več. Ne zameri, Kosobrin. Mario Soštarič, Radovljica Nič ti ne zamerim. Kje neki! Vesel sem, da rad prebiraš »Glas Gorenjske«, še bolj pa .sem vesel tvojega predloga. Mario, ker sem že sam večkrat mislil na pionirske slikanice, ti obljubim, da boš morda v »Gorenjskem pionirju« kmalu bral tudi te. Kdaj ti še ne mo-razvil rem povedati. Malo boš moral ki so še potipeti. Kosobrin drag] uredniki Pišem s<- Smrke, Ime mi je Krešimir, star sem 17 let in hodim v četrti razred državne gimnazije na Jesenicah. Učim se ne preveč rad, pač pa zelo rad prebiram »Glas Gorenjske« in rešujem križanke ter šahovske probleme, ki pa Jih na žalost v vašem časopisu ni in jih moram iskati drugje. Zato bi te prosil, če bi lahko včasih objavil tudi kak šahovski problem, za kar ti bom, zelo hvaležen. Te pozdravlja tvoj prijatelj Krešo! Da se ne učiš preveč rad, veš, to ni lepo. Upam pa, da si se poboljšal in naredil četrti razred gimnazije brez popravnega izpita! Kot pišeš si navdušen šahist in da še posebno rad rešuješ šahovske probleme. Ze več pionirjev ml je poslalo podobna pisma. Ce vam bom lahko ustregel ne morem obljubiti, ker imam za to premalo prostora. Imel sem že namen, da bi bil v »Gla.su Gorenjske« celo šahovski kotiček za začetnike in seveda sem dn tja tudi šahovski problemi. Vsi tisti, ki imate veselje za šah boste morali še malo potrpeti, potem pa boste prav gotovo prišli na svoj račun. Te pozdravlja Kosobrin! DRAGI KOSOBRIN! Oglašam se ti i/. Fu/.in iu ti pošiljam rešitev »nagradnega kotička«. Naša vas, Fužine, leži v Poljanski dolini. V naši vasi imamo lep jez In električno centralo. Tudi mlin imamo sami, šole pa nimamo, zato moramo hoditi v šolo na Trebijo in tudi v trgovino. Naša vas ima 26 hiš. Vabim te, da nas prideš-kdaj obiskat. Te lepo pozdravlja Vida Jereb i/. Fu/.in nad Skot. I.oko. Droga Vida, hvala za pisemce. Kot si že brala v našem kotit ku nisi med srečnimi izžrebanci (menda tudi nisi poslala vseh 5 rešitev). Zal mi je, drugače bi se v nedeljo lahko vi" dela. I/, tvojega pisma vidim, da mora biti vaša vasica zelo lepa. Skoda le, da nimate svoje šole in trgovine. Prav gotovo boste tudi to dvoje Imeli v bližnji prihodnosti. Se kaj ml piši! Tebe in vse tvoje tovariše pionirje iz Fužin najlepše po" zdravlja Kosobrin Opozorilu nagrajenim pionirjem! Dragi pionirji! Vsi tisti, ki ste bili izžrebani in ki se boste za nagrado peljali / menoj na slavnostno prireditev ob 120. obletnico rojstva Simona /brati pred poslopjem, kjer .i<" uredništvo »Glasu Gorenjske«, ker se bomo /o ob H. uri odpeljali i/ Kranja. Nasviilonjo v nedeljo, do t»" Jenka v Mavčiče, pazite da bo- krat pa vsem pionirjem najlcP" ste pravočasno v Kranju. Se s« pozdrave od Kosobrina. pred 8. uro zjutraj se moramo GLAA &OMENJ8KE 0 6412 64^1 70 545411 Gledališče objave: - oo Radio Ljubi Jan, Prešernovo gledališče Kranj Petek, 10. junija ob 20. uri: Bernard Shaw — »Hudičev u-čenec« — za red B in izven. Sobota, 11. junija ob 21. uri: Igor Torkar — »Pisana žoga«. Gostovanje v Mavčičah ob priliki občinskega praznika. Nedelja, 12. junija ob 16. uri: Bernard Shaw — »Hudičev u-čenec«. — Izven in za podeželje. Torek, 14. junija ob 16. uri: Bernard Shaw — »Hudičev u-čenec«, zaključena za tovarno »Iskra«, Kranj. Petek, 17. junija ob 20. uri: B. Shaw — »Hudičev učenec«. Izven. Nedelja, 19. junija ob 16. uri: B. Shaw — »Hudičev učenec«. Izven in za podeželje. — Zaključek sezone. Preklicujem potrdilo o delnem plačilu za pohištvo izdano od Zupan Franca, Kokrica 115, Kranj. — Volčič Karlina, Stra-žišče 77. Športni otroški voziček, nov, nerabljen, ugodno prodam. — Sifrer, Jesenice, Blok 9. Kmet. zadruga Voklo proda žetveno samovezalko znamke »Lanz<, kosilnico »Pobeda«, izru-vač za krompir, decimalno tehtnico in bakreno posodo za pravo kavo kap. 30 kg. Gorenjsko ribiško društvo v Kranju išče ribiškega čuvaja za ribolovni revir XII, Sava od Podnarta do Kranja. Reflektira se na mlajšo moč. Plača po dogovoru. Interesenti naj se javijo vsak delavnik od 8. do 12. ure, razen četrtka, ko so uradne ure od 15. do 18. ure. Osebe, kaznovane zaradi ribolovnih prekrškov so izključene. — 'Nastop službe takoj. spodarstvo in komunalne zadeve. V vlogi je navesti tudi eventualno pripravljenost interesenta za celotno ali delno plačilo osnovnih sredstev. Likvidacijska komisija. RAZPIS Industrijska čevljarska šola v Zireh razpisuje natečaj za sprejem učencev v šol. leto 1955-56. Pogoji: Dovršena dva razreda gimnazije ali šest razredov o-semletke. zdravstveno .stanje želi imeti oskrbo v / internatu, naj za to napravi posebno vlogo. Prošnje za sprejem je vložiti najkasneje do 15. julija 1.1. na ravnateljstvo Industrijske čevljarske šole v Zireh. Ravnateljstvo Zahvala doba od 14 do 18 Mali oglasi Objave Takoj zaposlimo 5 ključavničarjev in 1 lakirarja s prakso. Zaželjeni so samci, ker je za iste stanovanje preskrbljeno. — Elan, Begunje pri Lescah. Na dan letalskega mitinga 5. junija sem zgubila zapestno uro od šole Lesce do postaje v Lescah. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov: Pavla Rutar, Lesce 116. Kupim 15 eolske obroče (felt-ne) in lahke zavorne bobne (dromlne) eventualno zamenjam za 16 eolske in težje. Alojz Cvenkelj. Ljubno 70, Podnart. Našla sem otroško jopico v Kranju. Dobi se pri Florjančič, Partizanska 3. Prodam deteljo lucerno. Košnja celo leto. Klane 121, Kranj. Prodam prvorazredno njivo 4000 kvadratnih metrov v Ve-štru, Stara Loka. Naslov v u-pravi lista. Proda se sadovnjak, stavbna parcela z vrtom in gozd na Bregu pri Preddvoru. Skupna površina 4 ha. Poizvedbe Podpe-skar Matija, Breg n Preddvor. Prodam 15 električnih drogov. Naslov v upravi lista. Prodam dve mladi rodovniški kravi. Grašič Peter, Stra-hinj 12, Naklo. Prodani /.clo dobro ohranjen šivalni stroj »Pfaff« — Klane 59. Kranj. Prodam ali zamenjam licenci -ranega bika, starega 14 mesecev, teža 420 kg za kravo. — Langerholc Franc, Sutna 33, Zabnica. Podjetje »Odpad« Kranj potrebuje več delavcev. Stalna zaposlitev. Interesenti naj se oglasijo pri omenjenem podjetju na Gorenji Savi. »Roleta - Mizarstvo« — Kranj potrebuje 3 tkalce ali tkalke in ključavničarskega mojstra za takojšen nastop. Javiti se je treba z vsemi potrebnimi dokumenti v podjetju. Sprejmemo večje število mizarjev za stavbno in sobno pohištvo. Pismene in ustmene ponudbe sprejemamo v upravi ixxijetja. Plača po tarifnem pravilniku. — »Jelovica« med-zadružni lesni kombinat Skorja Loka. Gospodinjsko pomočnico, — pridno in pošteno, lahko tudi upokojenka, sprejmem takoj k tričlanski družini brez otrok. Naslov v upravi lista. Oddam v najem lepo in kompletno kolarsko delavnico na prometnem in vpeljanem kraju. Naslov v upravi lista. Preklicujem blok štev. 25198 izdan v komisijski trgovini Kranj dne 25. I. 1955. — Jagodic Marija. Podpisani Rogelj Ivan, Prim-tkovo 181. preklicujem neresnične besede, ki sem jih govoril o Krt Dragotu, Primskovo. — Rogelj Ivan. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Roleta-Mizarstvo • kranj razpisuje mesto SKLADIŠČNIKA (ALI SKLADlSCNICE) Pogoji: najmanj 3 leta prakse v skladišču. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnjo /. vsemi potrebnimi dokumenti in življe-ujepisom na podjetje. ♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« Prodam skoraj nov sejalni stroj. Stare Jože, Praprotna polica 8, p. Cerklje. Prodam t■ 11■ k 11 omotor 3.5 KS. Naslov v upravi lista. Obvestilo. Zadružna mlekarna Cirče, Kranj, obvešča cenjene odjemalce, da bo začela s 12. 6. 1955 s prodajo mleka tudi ob nedeljah. Na Glasbeni šoli v Kranju bo vpisovanje gojencev za šolsko leto 1955/56 dne 13. in 14. junija. Podrobnosti so razvidne iz šolske oglasne deske. — Ravnateljstvo. Ljudski odbor mestne občine Kranj ima na razpolago osnovna sredstva bivšega grosistič-nega trgovskega podjetja »Preskrba« Kranj, ki jih bo razdelil med podjetja na svojem območju. Zainteresirana podjetja naj vložijo v roku 10 dni vloge za dodelitev posameznih osnovnih sredstev. Ze vložene vloge ostanejo v veljavi. Spisek osnovnih sredstev je na vpogled pri Tajništvu za go- Dovoljno kandidata. Starostna let. Sprejemni izpit, ki ga mora kandidat opraviti pred pričet-kom pouka iz slovenščine in matematike. Prošnji za sprejem, ki mora biti kolkovana s kolkom za din 30 mora kandidat priložiti: 1. Zadnje šolsko spričevalo. 2. Rojstni list. 3. Zdravniško spričevalo. 4. Kratek življenjepis z opisom premoženjskega stanja staršev. Učna doba traja tri leta. Učenec se na tej šoli lahko izuči ročne in strojne izdelave obutve. Šola .ima lasten internat z nizko oskrbovalnino. Učenec, ki Zahvala. Komunski komite Ljudske mladine Slovenije — Kranj se iskreno zahvaljuje vsem organizacijam in društvom, ter podjetjem, ki so kakor koli pomagala pri svečani izvedbi našega majskega praznovanja delavske mladine Slovenije. ZAHVALA ki' so spremila. našo Vsem, ljubljeno teto in sestro Ano Pergar k zadnjemu počitku, posebno pa darovalcem cvetja, prečastiti duhovščini, domačemu župniku za ganljive besede pri odprtem grobu, Pevskemu zboru Moravče in vsem onim, ki so nas tolažili ob času njene bolezni — prisrčna zahvala! Žalujoča družina Jamšek, Ne-gastrn pri Moravčah, družina Avbelj, Vinje, družina Cerar, Amerika. Kino Kino Naklo: 12. junija amer. film »Najboljša leta našega življenja«. 18. junija angleški film — mladinski »Mala balerina«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 19. uri. Kino »Krvave«, Cerklje: 11. in 12. junija angl. film »Mr. Emanuel«. Predstave v soboto ob 20.30 uri in v nedeljo ob 17. in 20. uri. Objava OLO Kranj je po odobritvi SPK — LRS obnovil v Kranju Ekonomsko srednjo šolo, ki bo v šolskem letu 1955/56 sprejemala dijake v I. razred. i V I. razred se morejo vpisati dijaki, ki so uspešno dovršili nižjo gimnazijo in imajo iz vedenja najmanj oceno »dobro«. Pismeni sprejemni izpiti bodo v petek dne 17. junija ob 8. uri v prostorih I. gimnazije v Kranju. Za sprejemni izpit se dijaki prijavijo s kolkovano prošnjo (drž. kolek din 30.— plus 20 din v gotovini), kateri prilože spričevalo o dovršeni nižji gimnaziji in rojstni list. Prijave je nasloviti na OLO — tajništvo za prosveto in kulturo v Kranju do 15. junija 1955. Sprejemni izpiti so iz slovenščine in matematike (pismeno in ustno) ter iz zemljepisa (ustno). Iz matematike in slovenščine odgovarjajo kandidati na vprašanja iz učne tvarine, ki je bila predelana v nižji gimnaziji, iz zemljepisa pa se zahteva poznavanje FLRJ (prirodna bogastva, reke, rudniki, transportno omrežje, turizem, gospodarske dejavnosti itd.). Kino »Storžič«, Kranj: 10. do 12. junija italijanski film »Nehvaležno srce«. 12. junija zadnjikrat. 13. in 14. junija premiera jugoslovanskega filma »Stojan Mutikaša«. Predstave dnevno ob 16., 18. in 20. uri. Letni kino »Partizan«: 10. do 11. junija premiera amer. barv. filma »Lahko je ljubiti«. Predstava dnevno ob 20.30 url. Kino »Svoboda«, Stražišče: 11. do 12. junija franc. film »Oven s petimi nogami«. Predstave v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 16. uri amer. film »Asfaltna džungla«. Poročila poslušajte vsak dan ob 6., 7., 12.30, 15., 17., 19. in 22. uri. Oddajo »Želeli ste — poslušajte« ob nedeljah ob 13.30 in vsak delavnik ob 13. uri. — »Gospodinjski nasveti« vsak dan ob 7.30 uri. »Kmetijski nasveti« in »Kmetijska univerza« vsak delavnik ob 12. uri. »Pregled tiska« pa vsak dan ob 6.30 uri. Nedelja, 12. junija: 9.00 Otroška predstava — Dr. Jan Ma-lik — Emil Smasek: Žogica no-gica (ponovitev). 10.00 Družinski pogovori. 12.10 Venček slovenskih pesmi. 13.00 Pol ure za našo vas. 15.30 Po naši lepi deželi — Zvone Kržišnik: Slovenska Istra pred začetkom sezone. 16.30 Zgodba za nedeljsko popoldne — Ivan Cankar: Blage duše. 17.30 Radijska igra — Janko Mlakar: Kako je Tre-bušnik hodil na Triglav (ponovitev). Ponedeljek, 13. .junija: 6.35 Pohorski fantje pojo in igrajo. 11.15 Šolska ura za višjo stopnjo — Dietter Rohkohl: Miško gre na poči/tniceu 14.30 ,Nove knjige. 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo — Frane Milčinski: Zvezdica Zaspanka. 16.30 Zdravstveni nasveti, 18.00 .Radijska univerza — Angela Piskernik: O gorski straži. 20.00 Kulturni pregled. Torek, 14. junija: 6.35 Po naši deželi (spored slovenskih narodnih pesmi). 11.15 Cicibanom — dober dan! 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. Ob 14.40 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 15.15 Šopek zabavnih melodij — vmes ob 15.30 prof. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. 16.00 Utrinki iz literature — Viktorija Dom: Crno in belo. 18.15 Slovenska narodne pesmi poje Branka Strgar, s harmoniko spremlja A. Stanko. Sreda, 15. junija: 6.35 Češke valčke in polke igra Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka. 11.15 Šolska ura za nižjo stopnjo — Franc Milčinski: Zvezdica Zaspanka (ponovitev). 12.10 Slovenske narodne pesmi. 14.40 Poje črnski sekstet Jubilee Singers. Četrtek, 16. junija: 6.35 V pesmi in plesu po Jugoslaviji. — 11.15 Za mlade pevce in godce. 11.30 Iz naše glasbene preteklosti — Janez Krstnik Novak: Scenska glasba k yeseloigri »Matiček se ženi«. 14.40 Mladina poje ob 10 - letnici obvoboditve. (magnetofonski posnetki s koncerta). 16.00 Utrinki iz literature — Saltikov — Ščedrin: Zgodba iz mesta Glupova. 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 18.30 Iz kolektivov za kolektive. Naši poštarji, njihovo delo in življenje. 18.45 Slovenske narodne poje baritonist M. Gregorin, s harmoniKo spremlja Miha Meh. 20.15 »Četrtkov večer« domačih pesmi in nape-vov — sodelujejo: Fantje na vasi, Gorenjski kvartet, zbori in solisti. Petek, 17. junija: 6.35 Solisti in zbori izvajajo slovenske narodne in umetne ps>-rrii. 11.15 Cicibanom — dober dan! 12.10 20 minut z našimi prireditelji — Peter Lipar. 14.41 Igra &odb.j na pihala Ljudsit3 Milice p. v. kaijf tana Rudolfe Starica, i« 00 Za pionirje: Dve črl'.ci Akksa Mikica: »Lipovo cvetje-, »Sončna obala«. 18.00 Uomć.če aktualnosti. 20.00 Te lanski zunanjepolitični pregled. Svet za prosveto in kulturo pri OLO Kranj razpisuje službeno mesto direktorja na obnovljeni ekonomski srednji šoli v Kranju. Poleg pogojev, ki so predpisani za uslužbence v državni upravi, morajo imeti reflektanti še naslednja pogoja: 1. Dovršeno ekonomsko fakulteto z diplomo in 2. Najmanj 5-letno prakso na ekonomski srednji šoli. Prošnje je nasloviti na Okrajni ljudski odbor — svet za prosveto in kulturo. Rok 15. junij. | SVET za PROSVETO IN KULTURO OLO KRANJ Razpis za sprejem učencev (moških) v Industrijsko gumarsko šolo »Sava« Kranj v šolskem letu 1955-56. Industrijska gumarska šola »Sava« Kranj pri tovarni gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju, je šola, ki pripravlja izučen gumarski kader. Sola traja 3 leta. Učenci imajo praktično delo v tovarni 4 ure dopoldne, teoretični pouk pa popoldne. Učenci I. razreda dobijo mesečno nagrado din 1.500.—, II. razreda din 2.000.— in III. razreda din 3.000.—. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu imajo absolventi zagotovljeno zaposlitev v tovarni gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju. Pogoji za sprejem so naslednji: 1. da so učenci duševno in telesno zdravi; 2. da so uspešno dovršili 2 razreda gimnazije ali 6 razredov osnovne šole; 3. da niso mlajši od 14 in ne starejši od 17 let. Prošnje za sprejem kolekovane z din 30.—, izpisek iz matične knjige, šolsko in zdravniško spričevalo, sprejema ravnateljstvo do 5. sept. 1955. Sola ima svoj internat, v katerem se učenci lahko hranijo in stanujejo. Vzdrževalnina je din 3.200.— mesečno. Učenci imajo možnost za kulturno izživljanje, šport in šah. Ravnateljstvo Industrijske gumarske šole »Sava« Kranj Na Ekonomski srednji šoli v Kranju se ustanovi v šolskem letu 1955/56 enkratni dveletni pripravljalni tečaj za opravljanje privatnih izpitov nai tej šoli. V tečaj se lahko vpiše 30 tečajnikov. V pripravljalni tečaj se bodo sprejemale osebe, z dovršeno nižjo gimnazijo ali tej po stopnji ustrezno šolo, ki so aktivno sodelovale v NOV od leta 1941, 1942 ali 1943 in so bile od leta 1940 stalno zaposlene v predstavniških telesih in njihovih organih, kakor tudi v določenih družbenih in gospodarskih organizacijah ter se zaradi tega doslej niso mogle posvetiti študiju. Pod j>ogoji iz prednjega odstavka se lahko sprejmejo v priprav, tečaj tudi osebe, ki niso končale nižje gimnazije ali njej po stopnji ustrezne šole, če opravijo preizkusni izpit znanja i/, slovenskega jezika in matematike v obsegu, ki je predpisan z učnim načrtom za nižje gimnazije. Ob koncu vsakega polletja opravljajo tečajniki izpite za pOMRMZM letnike, tako, da opravijo v štirih izpitnih rokih izpite iz snovi za 4 letnike ekonomske srednje šole. V pripravljalni tečaj bodo sprejeti kandidati iz območja (;m rajske. Prošnje za sprejem v pripravljalni tečaj je nasloviti na t .i i n i štvo sveta za prosveto ln kulturo pri Okrajnem ljudskem odboru v Kranju, prošnji je priložiti zadnje šolsko izpričevalo, lastnoročno pisan življenjepis, in poročilo delodajalca o zaposlitvi. Prijave se sprejemajo do 20. junija t. 1. p>o n>e$to tf pragozdu Verjetno Rio de Janeiro ne bo več glavno mesto Brazilije, ker se je braziljanska vlada že odločila, da bo zgradila novo prestolnico v pragozdovih države Goje; to je tam, kjer so še danes skoraj neprehodne stepe in indijanske vasi. Ta skorajda predrzen načrt imenujejo »Brazilija«. Načrti za to selitev in izgradnjo sori jše gotovi. Več kot 1000 km severozapadno od Rio de Janeira v centru Brazilije na najvišji planoti države Goje živi danes samo še nekoliko tisoč goved z velikimi zavitimi rogovi. Kmalu bodo tja pripeljali buldožerje, ki bodo zravnali teren in na katerem bodo začeli z gradnjo bodoče prestolnice. Brazilijanski parlament bo v kratkem dal o tem odločbo in menda bodo 'že letos začeli z deli. Selitev prestolnice predstavlja pravzaprav precej smelo delo, ker se bo cela J armada — to je 100.000 uradnikov — preselila; v nove prostore več kot tisoč km proč od se-j danjih. NAJLEPŠE MESTO Tako Rio de Janeiro ne bo več imel laskavega naslova, da je najlepša prestolnica na svetu, vendar bo prav gotovo ostal še eno najlepših mest, katerega lepota se lahko vzporeja samo še z Neapljem. Rio de Janeiro je mesto rekordov in kontra stov. Skoraj neverjetne dirke avtomobilov skozi to mesto, ki drve nekaj časa po širokih cestah s štirimi kolovozi, potem pa po ozkih ulicah povzročajo letno vsaj toliko človeških žrtev, kolikor približno srednje velika južnoameriška revolucija. Med tem ko je v New Yorku, Londonu in Parizu letno priblično 6 do 10% človeških žrtev zaradi avtomobilskih nesreč, je ta procent v Rio de Janeiru precej večji — 15 odstotkov. To je eden največjih vzrokov, da se je brazilijanska vlada odločila za prestavitev prestolnice. V zadnjih desetletjih je Rio de Janeiro le s težavo dohajal hiter razvoj Brazilije. Izšel je že zakon, ki odreja, da se morajo graditi zgradbe z 20—30 nadstropji. Pod mestom so že izkopali številne tunele, ki bi omogočili boljšo povezavo med posameznimi kvarti mesta. Toda kljub vsemu temu je nadaljnji razvoj mesta postal nemogoč. 2e dalj časa Rio de Janeiro nima zadostnih količin električne energije in niti vode. Razen tega vodovod, kanalizacija in električna napeljava niso v vseh predelih mesta. NACRT JE ZE STAR VEC KOT 150 LET Zamisel, da naj se glavno mesto Brazilije zgradi nekje v notranjosti dežele ni nova. Ze Don Pedro L, portugalski kralj, ki je imel svojo rezidenco v Rio de Janeiru, je v prejšnjem stoletju prišel na zamisel, da naj glavno mesto preselijo v notranjost dežele, s čemer bi se težišče naseljevanja preneslo iz periferije v center. Tudi Don Pedro je zato predlagal visoko planoto Goje kot najprimernejši prostor za izgradnjo novega mesta. Torej že od takrat naprej izhaja zamisel, vendar je šele 1946. leta izšel zvezni zakon, ki je omogočil priprave za uresničitev te zamisli. Podnebje bo v novi prestolnici precej boljše kot v Riu. Razen tega je tam tudi dovolj vode, »v bližini pa je približno 50.000 m'-2 plodne zem-|lje. Vzporedno z izgradnjo mesta bodo gradili jtudi vse komunikacijske naprave. Dosedaj se [tam pretežno uporablja le volovska oprema in kje le kot edina industrija predelovalna tovarna igoved, mul in oslov. Zaenkrat je dostop v ta predel možen le z letalom. Prav zaradi vsega ^naštetega menijo strokovnjaki, da bo izgradnja [novega brazilijanskega glavnega mesta predstavljala enega od najbolj predrznih gradbenih rnačrtov. s pečatom nedotaknjen. Pričakujem Vašega prihoda. Carter.« Lord Carnavon se je nemudoma odpravil na pot. Skozi prva vrata v novoodkriti podzemeljski svet so prišli po dolgem hodniku do drugih vrat, na katerih pa ni bil nepoškodovan samo kraljevski pečat ampak tudi grozeči napis: ->Smrt bo zadela vsakogar, ki bi se drznil motiti faraona pri večnem počitku!« Kletev faraona! Kletev, ki je zahtevala žrtve, drugo za drugo. Trezno preudarjajoča znanost, ki se.je bavila s to kletvijo in njenimi žrtvami je ugotovila, da gre pri vseh teh smrtnih primerih za verigo sicer resnično doslednih slučajnosti. V ostalem so tudi marsikateri primer namenoma spravljali v zvezo z odkritjem faraonovega groba, čeprav ni bil z njim v prav nobeni zvezi. Nekateri — med njimi tudi omenjeni Otto Neubert, seveda pripisujejo kletvi, njihovo čudežno moč, saj so našli v grobu vrsto 3300 iet starih zlatih okrasnih predmetov, vaz, figur in kipov, celo obleke in čevlje iz iste kovine, dragocene skrinje itd. Vse to pa je v čudovitem neredu, kar pripisujejo različnim potresom. Na vsak način pa je usoda tistih, ki so imeli opravka z ekspedicijo, res več kot nenavadna. Lorda Carnavona je pičila neka egiptovska muha in je — umrl. Pol leta pozneje je umrl njegov brat, takoj nato bolniška sestra, ki mu je stregla, Carterjeva desna roka, Richard Bethell, je nenadoma izginil, tri mesece pozneje je doletelo njegovega brata. Intimni Carterjev prijatelj profesor La Fleur je podlegel neki skrivnostni bolezni. Tudi neki drugi Carterjev prijatelj Arthur Mace enako ... V celoti je tako našlo smrt 25 oseb — med njimi seveda tudi Carter — ki so tako a'li drugače prišli v stik s faraonovim grobom in so na večinoma nepojasnjeni način umrli. Vse te smrti so Egipčani sprejeli z dobršno mero zadovoljstva, saj se je izpolnilo, kar je neki kmet ob izkopu dejal: »Ti tujci bodo sicer našli zlato — z njim pa tudi smrt!« Različna so mnenja o teh nenavadnih smrtih. Nekateri jih spravljajo v zvezo s posebno vrstjo strupov, ki obdrže svojo učinkovitost dolga stoletja; ameriški atomski izvedenci, da so stari Egipčani že odkrili radioaktivnost in povzročili smrt članov ekspedicije, od katere je ostal živ le še Otto Neubert. Na vsak način pa je to ena izmed ugank, ki jih orientalski svet vedno znova postavlja pred strmeče Evropejce. PRAKTIČEN LIKALNIK ZA GOSPODINJE Na razstavi »Arts Menagers« v Parizu je 'bil razstavljen nov izum za gospodinje —-, poseben model likalnika. Na električni NAJSTAREJŠI ČRNOGOREC m bližini Andrijevice še danes živi Mišo I Vučeljič, star 122 let. On je najstarejši ' človek v Crni gori. Prav gotovo mu je na vsem svetu v starosti le malo enakovrednih. Čeprav je že tako star in razumljivo zaradi starosti že precej izčrpan, je že v zadnjih dveh letih trikrat šel peš iz svoje vasi v Ivangrad. Ta pot je zelo naporna in dolga več kot 50 km, katero Mišo i rehodi v treh dneh. Z njim se danes težko vsakdo sporazume, ker je že popolnoma gluh in to že nekaj deset let. Edino njegova rodbina se z njim sporazume in še to samo s kazanjem rok itd. Ravno zaradi tega je njegovo razumevanje o družbeni ureditvi pri nas še vedno takšno kakršnega je bil on vajen, ko je bil še mlad. Njegov vnuk je šel pred kratkim služit vojaški rok in on pravi, da se bo zaradi te »krivice« pritožil kralju Nikolu. Svojim sovaščanom priporoča, da naj o-grade cerkve in grobove, šole pa naj puste. Vse to je v resnici le Miševo razumevanje in to takšno kot je doživel on, ko je še slišal. Najraje in največkrat govori o svoji moči v mladosti. Vedno je nasmejan kadar se spomni najmanjšega delca svojega mladega življenja. Nekoč so po njega prišli žandar j i, da bo kot najmočnejši človek iz tega kraja sodeloval na tekmovanju v skokih. S solzami v očeh pripoveduje o tem in pravi, da je skočil na tem tekmovanju največ — 25 čevljev — in da je pustil vse ostale tekmece za seboj najmanj za 4—5 čevljev. »Ko sem bil še močan sem se boril tudi z medvedi«, pripoveduje In takrat vedno pokaže brazgotino, ki jo ima v spomin na to borbo. »Zemlja me ni hotela, puška me tudi še ni hotela, nihče me noče in . . .« A vendar je Mišo danes le še senca nekdanjega silaka. likalnik je pritrjen majhen rezervoar, iz katerega, če pritisnemo s prstom na majhen gumb, skozi razpršilnik teče voda in nam tako vlaži perilo, da ga laže likamo. Ta rezervoar lahko pritrdimo na vsak likalnik, / s čemer gospodinje lahko precej prihranijo na dragocenem času. RUSTY — SLEPI POTNIK Pred nekaj dnevi se je vrnil v Anglijo i slepi »potnik« Rusty, dve leti star pes, ki je prepotoval 800 milj. Pred desetimi tedni je pes pobegnil od svojega gospodarja Ernesta Thomsona iz Grimsbvja in se zatekel v obalno pristanišče, kjer se je ne-opaženo vtihotapil na ladjo, ki je odplula I v Nemčijo. Sele čez mesec dni potem ga je našel nekdo, ko je pes begal ob Kielskem kanalu. K sreči je imel pes točen naslov svojega gospodarja na vratnici. Najditelj je to takoj sporočil lastniku in po dolgem potovanju se je Rusty vrnil domov. Pred tem I pa mora pes ostati še šest mesecev v pristaniški karanteni. ČIŠČENJE ČEVLJEV IN BRITJE ISTOČASNO Najbolj poznan čistilec čevljev v Londonu na Piccadiilv trgu, ki že več kot dvajset let opravlja svoje delo na istem mestu, je izpopolnil svojo »obrt« tako, da se go-( stje lahko v istem času še obrijejo. Zato ima pri sebi še sodoben moderen električni aparat za suho britje. Ta čistilec čevljev je sploh zanimiv mož — bil je oficir konjenice v Meksiku, potem član angleške zračne flote in tudi delavec na Panamskem kanalu, končno pa . . . Piše se Vivian de Gerr St. George, je iz plemiškega rodu in zato menda zelo dobro ve, kaj ljubijo angleški gentlemani. Njegov razimi aparat ima še to posebnost, da se po vsaki uporabi sproti avtomatično razkuži. TUDI ŽIVLJENJE BI ŽRTVOVALA ZA SVOJEGA OTROKA Tako se je odločila 32-letna Peggy Pratt iz Knightona (Anglija). Njena fi-letna hčerka Wandy je bila rojena s hudo srčno napako in da bi ji rešila življenje, jo bo dala operirati. Med to operacijo srček majhne Wandy ne bo nič delal, zato se mora krvni obtok spojiti s srcem neke druge osebe. Njena mati se je takoj ponudila za to posebno težko in smelo operacijo. — Was? — Zvezi s Podrožico in Podkloštrom sta prekinjeni. Na liniji Celovec—Podklošter so moj pogovor prestregli partizani. — Was? Die Banditen? — Jawohl. Neki bandit je telefoniral: Na skorajšnje svidenje v Celovcu, nato pa po žici poslal še rafal iz brzostrelke. — So eine Gemeinheit, — je hotel reči, a je molčal, čeprav je le s težavo igral svojo običajno hladnost. Potem je šel, saj se mu prvi ukaz ni zdel več važen, ker je menil, da je našel pri svoji ljubici Helgi pravo sled. — Helga, — je zamirmral na ulici. Njena lepota ga je privlačevala. Toda, kaj je ženska lepota? Sedaj je čutil sovraštvo do te lepote in z naslado je mislil, kako bo Helga stala pred njim, ne več kot ljubica, marveč kakor banditska vohunka, ki jo je treba uničiti. Z naslado jo bo tepel z bičem in nato dal ubiti. Rosita se je vrnila nekaj čez deseto zvečer. Angleža sta spala kakor ubita v njeni sobi. Odstopila ijiitna jo je. Sama bo legla v tetino sobo, kjer sta že spali njeni tovarišici. Sla je v kuhinjo in, si natočila skodelico mrzle črne kave. Spomnila se je, kako sta jo prej Angleža začudeno pogledala, ko jo je teta nagovorila s pravim imenom. Nista vedela, da je Rosita njeno ilegalno ime. Nasmehnila se je. Ko je izpila kavo. je .Še enkrat promotrila svoj načrt. — Tvegano bo, zelo tvegano, — je razmišljala, a skrbi odganjala s svojim večnim optimizmom: Posrečilo se mi bo! Mora se mi posrečiti! Doslej mi ni še ničesar spodletelo, čeprav bo to malo težje kakor trošenje letakov. Trosilnih akcij po Celovcu ni smatrala za kdo ve kakšno svoje junaštvo. Ulice so bdle zatemnjene v šumu korakov ljudi, hitečih po ulicah. Nevarneje je bilo prenašati municijo in orožje. Kdo bi preštel naboje, ki jih je Rosita mnogo in mnogokrat nosila partizanom na Gorenjsko. Pred dobrim letom je našla več zabojev municije, skritih med rezervno opeko na podstrešju. Ni vedela, da so jih pred devetimi leti skrili tja socialisti, ko je bila zadušena vstaja avstrijskih delavcev. Morda jo je tja skril celo njen pokojni stric. Toda Rosita ni razmišljala o tem, ampak je znosila municijo partizanom, ki se borijo tudi za to, kan je leta 1943 spodletelo avstrijskim delavcem. In vendar! Letaki, municija in podobno je vse nekaj drugega kakor prepeljati pobegla ujetnika skozi gestapovsko kontrolo do Jesenic dn od tam k partizanom. Municijo skriješ med stvari v kovčku, Angleža ne moreš. Nasmehnila se je tej nemogoči primeri in potem rekla na glas: — Pogum velja! Sla je v sobo, legla na divan dn v trenutku zaspala. Vstali t*o #god|aj tegutraj. Po Rosiltenem načrtu naj bi Marica in Danica odpeljali Angleža na postajo izven mesta, Rosita pa naj bi šla na glavni kolodvor in poiskala v vlaku primeren prostor. Bila je zadnja nedelja v septembru. Celovške ulice so bile skoro prazne. Le tu dn tam je kaka stara ženica šepala proti bližnji cerkvi. Do odhoda prvih vlakov je bilo še uro časa in žene, ki so nameravale ta dan kakor vsako nedeljo na kmete po hrano in oživele tihe jutranje ulice, so šele vstajale. Ko so John, Irwing in dekleta stopili na ulico, niso opazili ničesar sumljivega. Nihče ni slutil, da so vso noč bedeli nad Beljaško cesto gestapovski agenti. Bili so že dobrih petdeset metrov od hiše številka sedem, kjer je stanovala Rosita. Tedaj je John opazil, da je neki moški ustavil dva mimoidoča, ki .sta i/, žepa izvlekla izkaznici. Nagonsko je začutil nevarnost in dasi ni poznal kraja, se je umaknil skozi bližnji obokani vhod v neko hišo ln potegnil za seboj še ostale. Imeli so srečo. Na drugI strani veže so bila vrata na dvorišče. Preko dvorišča so prišli na majhen vrt, segajoč do sive štirinadstropne hiše s prehodom v drugo ulico. Ušli so prvi nevarnosti. F rit/. Adler, vodja gestapovskega oddelka za zatiranje partizanstva in podtalne uporniške dejavnosti, je le nnalo spal. Ne samo včerajšnji dogodek — saj je bil pravzaprav le neznaten pripetljaj — ampak vsi dogodki minulega leta so mu zrahljali živce, da je videl strahove povsod. Stalni porazi na frontah so ga spravljali v obup, četudi ga je znal .skrbno prikrivati. Po prvih nemških porazih se je tolažil s Hitlerjevim prerokovanjem o novem orožju, ki bo prisililo sovražnike h kapitulaciji. Toda VI in V2 sta že dolgo bruhala ogenj v Anglijo in preplavljala jarke na ruski fronti, a sovjetska vojska je drla preko Poljske in Madžarske proti nemškim mejam, nezadržno kakor ogromen val, ki je visoko prepljusnil obalo in z velikansko silo uničeval vse, kar se mu je upiralo. Nemške podmornice, ki so še lani z uspehom uničevale angleško in ameriško brodovje, so postalo nenadoma nemočno. Morje jih je pokopavalo pod bombami zavezniških letal. Minili so časi množičnega letalskega bombardiranja angleškega otoka in vedno manj nemških lovcev se je izoperstav Ijalo zavezniškim bombnikom, ki so v velikih srebrnih rojih uničevali nemško zaledje. Nad ruševinami Berilna in drugimi nemškimi mesti so radijski valovi zaman prenaSali nove Hitlerjeve prerokbi- o orožju, s katerimi bo prisilil sovražnika na kolena. Njegove besede so izzvenevale v prazno in niti »božja previdnost«, na katero se je vedno skliceval, da mora dodeliti zmago Nemčiji, mu ni pomagala in gu je zapustila. _ 8 CULAS OOUESMMM