IX. letnik ------------------ 'Y V Gorici, dne 11. julija 1001 28. številka. |/||;lj;l vsaki v'»'tl t« k (lil II. mi illiJMiUllir. Kukopisi si' ne ' i 'i* Oajo. N«--(iank«»\ mii.i pisma sf ih- spic jemajo. Ona lislu /ii:iS:i za celo letu I krmil1, za pol rta '2 kritni. Za m a i1 j pienioJm! za c c I < i 1 c 1 ’ i i ’si in poslanice se račtmijo po petit vi stali, in sicer: če ■ 1 liska enkrat lt ., dvakiat 12 vin., trikiat Id vin VeO-kiat po pogodbi. N a r o 0 n i n o in oglase je plačati v Gorici. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan 11»j 1 v Gorici. Tisku „Xarodllll llskiirilil,‘ (odgov. J. Marušič) v Gorici. Vabilo k juvni tomboli, ki ho v Št. Petru nepreklicno prih. nedeljo, to jr; dne 14. julija, ako ho količkaj ugodno vreme, ker se ni mogla vršiti v nedeljo deloma radi slabega vremena, deloma radi drugih ovir. Dobitka sla dva: Činkviua 200 K, tombola 400 K. Oh o. uri prične igrati vojaška godba. Po tomboli bo koncert, in prosta zabava z narodnim peljem. K obilni udeležbi vabi slavno občinstvo O d b o r. V Št. 1’ e l r u, 8. julija 11)01. Kdo rešuje delavsko vprašanje? Iz govora dr. A. P. v Podgori 30. junija. ,.Klerikalci gotovo ne bmlo pomagali (delavcem), ker ne znajo . in ne morejo. Z rožnim vencem se tiuli nič ne opravi... tako se delavsko vprašanje ne rešuje. ....tiregorčič je res vlado inter-peleval. Kaj pa hoče vlada v takem sporu, kakoršen je liil v Podgori V“ „Soča“ in ,,1’ri moreč". U. Vlada in delavsko vprašanje. „Soča“ in »Primorec11 sla nam dalje še očitala: »Klerikalci kličejo policijo na pomoč. Kaj pa hoče vlada v takem sporu, kakoršen je bil v podgorski papirnici41. Dokazati hočem ob kratkem, kako nezmiselne so te besede. „Soča“ je sploh brez načel. Kar ji je danes belo, ji je jutri črno, kakor ji kaže. Kdo naj skrbi za delavstvo, ako ne država, ako ne vlada ? Namen države je, da skrbi za splošno blagostanje t. j. za blagostanje vseh. Naravno pa je, da mora država posebno skrbeti za tiste, UKTKK. Gabrijel Garcia Moreno. (Životopis katoliškega politika.) Visoko čislam učenjaka, ki nam preganja temo zmot, a bolj še cenim poštenjaka, ki in hodi pravo pot. S. G r e g o r č i č. „Dios no inuerc“ — Hoj; ne umrje. Dne 10. avgusta praznujejo v Kkva-dorju obletnico državne neodvisnosti, naroden praznik. Za tisti dan je Moreno odločil s svojim sinom Gabrijelom izprsil od na konjih. Zato je naročil mlademu jahaču novo sedlo pri sedlarju Rajo. Ta mož je bil doma iz Kolumbije, zelo bistroumen, pa neznačajen človek. Moreno mu je bil zaupal važno državno službo, pa ga je bil zopet odstavil, ker ni bil zanesljiv. Od tedaj si je Hajo služil kruh s sedlarstvom. Nekdo, ki je moža dobro poznal, je predsednika svaril; pa Moreno ni veroval, da je mogoča kaka hinavščina. Rekel je: ,.Videl sem Hajo pred kratkim pri sv. obhajilu. Kristjan, ki prejema sv. obhajilo, ne more hiti morilec. To je podlo obrekovanje1'. Četudi ni nikogar sumničil, vendar se je na skrivnem pripravljal k smrti. Dne 5. avgusta ga državni svet prosi, naj vendar kaj ukrene, da zavaruje svoje življenje, ki je tako koristno domovini in veri. Predsednik pa tern gospodom odgovori, da je zastonj zavarovati se proti skrivnim morilcem, ter sklene: »So- ki v naj večji meri pomagajo k splošnemu blagostanju, ki z delom in pridnostjo množijo premoženje in moč državi. Vprašam pa, kateri stan pomaga v prvi vrsti k občnemu blagostanju, kateri stan množi najbolj državno premoženje in moč? Poleg onih, kateri vodijo ljudstvo in je učijo, sloje kot krepki stebri države v prvi vrsti delavski stanovi, ki z delom svojih rok preslvarjajo državo Poglejmo lepe ceste, katere imamo v deželi in v celi državi, ki so neprecenljiva dobrota za vse ljudi, ki pospešujejo promet in množijo bogastvo ! (Jegavo delo so? Delavskih žuljevtll rok! Poglejmo železnice, ki premrežujejo državo in jo vežejo s tujimi državami! Čegavo delo so? Morda akcijonislov? Ne, delavske žuljeve roke so vse to storile! Poglejmo na lepo obdelana polja in vinograde! Delavci so vse.to obdelali. Poglejmo veliki* tvornice, iz katerih nam prihaja razno blago, s katerim se oblačimo, iz katerih dobivamo razno potrebno orodje! Vse to je sad delavskih stanov! Poglejmo v c. kr. vojsko ! Kdo so ti krepki mladeniči, ki branijo domovino pred sovražnikom. Ti so |io večini sinovi kmečkih in delavskih stanov! Kakor je iz tega razvidno, pomaga delavsko ljudstvo najbolj za splošni blagor. Delavsko ljudstvo vstvarja tako rekoč splošni blagor. Ker pa je država, oziroma vlada, poklicana, da skrbi za splošni blagor, je poklicana tedaj,da skrbi v prvi vrsti za tisto, ki splošni blagor ustvarjajo in množijo. Vlada, katera zastopa in vodi državo, jr; tedaj poklicana, da v prvi vrsti skrbi za delavsko ljudstvo. Prav to zahteva tudi rimski papež Leon XIII. v svojih okrožnicah. Dolžnost vlade je branili in varovati de- vražniki Hoga in cerkve me lahko umorijo, Hog pa m; umrjc“. Tisti večer se je Moreno zaklenil v svojo sobo, ker je hotel drugi dan senatu prebrati slavnostno sporočilo. Nek duhovnik je po vsi sili prosil, naj mu dovolijo vstop, ker ima za predsednika silno važno reč. Ko vstopi, reče predsedniku: ,,Gospod predsednik, znano Vam je, da je Vaše življenje v nevarnosti, vendar ne veste še ure, kedaj se bo zločin izvršil. Morilci so sklenili, da Vas napadejo, če h; mogoče, že jutri. Zarotim Vas, zavarujte se“. „Prejel sem že več svaril11, odgovori predsednik, »najboljše bom zavarovan, dragi gospod, če si! pripravim, da stopim pred Božji prestol". Duhovnik žalosten odide, Moreno nadaljuje svoj spis. Drugi dan 0. avg. je bil prvi petek meseca in spomin spremenjenja Gospodovega. Ta dan ji* na |>oseben način posvečen p res v. Srcu .Jezusovemu in verniki v obilnem številu prejemajo sv. H. T. V stolnici je bilo sv. U. T. javno izpostavljeno. Vladno poslopje je lik stolnice ob glavnem trgu „Plasa major” mesta Kito. Ko je piedsednik spisal sporočilo, je skoro celo noč prečni v molitvi. Zgodaj je šel v cerkev sv. Dominika k sv. obhajilu. Dolgo je tam molil. Še le ob 8. so je vrnil domov, da jo še enkrat prebral in popravil svoje sporočilo, katero je liotul prebrati miuisterstvu. — Proti lavce. Pri sporih in štrajkih je dolžnost preiskati uzroke ter jih odstraniti. Dolžnost vlade je nadzorovali tvornice, v katerih so cele občine delavcev. Pazili mora, da se v njih ne delajo krivice delavcem, ne na telesu, ne na duši, da se ne žali ne vera, ne nravnost, da se ne nalagajo ženskam in otrokom dela, ki so zdravju škodljiva, da se delavci ne izpostavljajo nevarnostim za življenje, da se dajejo primerne plače, s katerim delavstvo sebe in družino lahko preživlja. Na drugi strani pa mora vlada paziti, da se med delavce ne širi agitacija proti zasebni lasti, da se z upori in se silo ne delajo krivice delodajalcem in gospodarjem na premoženju. Na sploh mora vlada bolj skrbeti za reveže, nego za bogatine, kajti ti so že dobro preskrbljeni. V splošno korist države je tudi, da je premoženje bolj ko mogoče enakomerno razdeljeno med državljane in da se število nemaničev manjša. Iz vsega tega je razvidno, da sta „Soča-1 in „Priinoroc“ popolnoma na krivi poli, ko pišeta : „Kaj pa hoče vlada v takem sporu, kakoršen je bil v Podgori ?“ Kakor sv. cerkev, ima ludi država l o.l.očilno besedo pri socijalnem vprašanju in brez njiju je rešitev socijalnega vprašanja nemogoča. Sv. cerkev ima nebeške nauke, ki osrečujejo človeški rod, ako se po njih ravna, država pa ima v rokah oblast in moč, s katero lahko marsikaj doseže v prid onega stanu, ki najbolj služi splošnemu in občnemn blagru. Hvala Bogu, da so začele vlade zdaj lo spoznavali. Po vseh državah prodira prepričanje, da je treba za delavske stanove bolje skrbeti, da jih je treba edni uri se Moreno poda proti vladni hiši. Mimogrede stopi še v hišo svojega svaka Ignacija Alkasar. Glas o nekem nameravanem napadu se je bliskoma raznesel. Na trgu je bilo več gruč sumljivih ljudi, ki so s svojim vedenjem kazali, da nekoga pričakujejo. Svak reče predsedniku: „Vaši sovražniki gledajo na vsak Vaš korak. Vi ne smete iz hiše". „Nič se. ne zgodi, česar llog noče11, odgovori Moreno. — ..Povsod sem v Hožji h rokah11. Svak ponudi Morenu hladilno pijačo. Ker se je Moreno vsled tega začel potili, si .je zapel svrhnik. Ta okoliščina je sicer brez pomena, vendar mu je za-branila brž zagrabili za orožje. Predsednik se poslovi od Alkasarjeve družine, spremlja ga pobočni k Palares. Predno vstopi v vladno poslopje k slavnostni seji, poda se še v stolno cerkev k po-češčenju Najsvetejšega. Dolgo se jo mudil v cerkvi. Zarotniki, med njimi ludi sedlar Hajo, so nestrpni. Zalo pošlji; Hajo v cerkev po predsednika, češ, da ga čaka j nujno opravilo v zbornici. Predsednik brž uboga, ter zapusti cerkev. Stopi čez stopnice, ki vodijo k vladni hiši, naredi pet ali šest korakov proti vhodu; kar začuti v plečah mahlej z bodalom. Brž se obrne, ter zaupije nad Kajom, kateri je imel bodalo v roki: „Podli morilec!" Odpenja svrhnik, da zagrabi za orožje; pu Hajo mu ne da časa, ampak mahne varovati pred izsesavanjem in izkoriščanjem brezsrčnih mogotcev. Zato ima vlada ne samo pravico, ampak tudi strogo dolžnost. Samo po sebi {pa se razume, da se morajo delavci držati meje pravičnosti, ako hočejo vživati podporo od vlade. Proti delavcem, ki bi delali krivico, mora vlada odločno nastopati. V čem se je tedaj naše ,.Kat. del. društvo-1 pregrešilo, ko se je obrnilo na vlado, naj posreduje ter stori svojo dolžnost? „Kat. slov. delavsko društvo11 je nastopilo edino pravo pot, ki vodi do vspeha. Tudi v prihodnje se hočemo obračati na vlado za pomoč. Ako nam goriška narodno napredna stranka to zamorja, je znamenje, da ne razume stvari. — Vlada ima pravico, vlada ima dolžnost vmešavati se v delavsko vprašanje. To so načela, katerih se oklepamo v svojem delovanju, katera nas ločijo od socijalne demokracije in od liberalizma in naprednjaštva. Prepričani smo, da bodo ta načela prej ali slej zmagala na celi črti. Hazpai bo trhli liberalizem, razpala bo socijalna demokracija, ostalo pa bo zdravo, večno mlado in krepko krščanstvo. Je-li vera tiranska ret? 2. „V e r a je in bo iu veke »poglavitna reč11. Tako zahteva pred vsem razum! Ha z u m spoznava, da biva najvišje bitje, ki je Hog. On je, kakor je sam razodel, v treh osebah, nad svetom, neskončno popolni um in najpopolniša volja, vedno neizpremenljiv. — Vse, kar imenujemo svet, je On ustvaril; mi sami, ki smo razumna bitja na svetu, smo še enkrat po glavi predsednikovi; drugi zarotniki pa sprožijo nanj samokrese. Mlad gospod, ki je bil tam blizu, skoči brž v pomoč predsedniku ter popade Raja za roko, pa sam ranjen pade na tla. Ko vidi podli morilec Hajo, da hoče predsednik do vhoda, stopi predenj, ter ga še večkrat useče z nožem v levo ramo, desno pa mu tako razmesari, da se je še komaj držala trupla. Moreno se naslon1 na ograjo stopnic, pa omahne čez, ter pade na trg, pet metrov visoko. Obleži brez gibanja. Divji Hajo skoči zopet k njemu, ga z bodalom večkrat zabode v glavo, ter upije kol zverina : Pogini, rabelj prostosti!-1 Garcia Moreno še enkrat zbere svoje moči, da hi ustal, pa ne more; iz njegovih ust pa pride kot zadnje pričevanje njegove vere, upanja in ljubezni besede: „Dios no muere! Bog ne umrje!11 Zmešnjava je bila velika. Od vseh strani so drli skup ljudje. Pobočnik Palares je hitel v vojašnico po pomoč. — Morilci so bežali, ter kričali: „Tiran (zatiralec) je poginil!-1 Hajo je ležal na tleh. zadela ga je v stegno krogla namenjena iVirenu. Vojaki ga zagrabijo. Nesramnež ves zmešan pa upije: . Kaj mi hočete? Ja/, nisem nič storil, nič, nič!11 Nek vojak ves iz sebe od žalosti in jeze ukaži; množici, naj se umakne, ter reče: ..Kako morete gledati tega zlo-de.,a!11 Ljiu' tvo s; umakne, vojak pa .-proži, hudobnih j..i si >.j(,,ie mrtev. Razkačena množica mu dene vrv okoli delo Njegovih rok. Bor tudi vsem ročem vzdržuje in vsak hip daje bivanje in življenje. Bog naposled vlada svet in vodi naa ljudi k določenemu cilju po Svoji neskončno modri providnosti, in zadnji cilj ali konec vsemu, kar je ustvaril, je On sam, Stvarnik vesoljstva. Bog je torej začetnik, Bog je gospodar, Bog je konec vsem rečem. Iz tega vidimo, da smo mi do Boga v istem razmerju, k*akor služabnik do gospodarja, da, Se več: kakor otrok do očeta, in nikdar ne more oče tako lju-beznjivo skrbeli za sina, kakor Bog skrbi za nas. To razum dobro spoznava, in še posebno, ako ga podpira nadnaravno razodetje. Ali pa naj razum obstane zdaj pri teni spoznanju ? Nikakor ne, ampak nujno mora dalje sklepati: Ako je Bog tako veličasten, najvišje bitje, moram ga občudovati in pred njim strmeti; ako je moj Gospod, moram ga spoštovati ter so mu pokoriti; ako je moj Uče, moram ga ljubiti: skratka, moram imeti živo vero! — Zdravi razu i a očitno vidi, daje Bog: to mu oznanja ves svet; in enako očitno mora zdravi razum sklepati, da mora spoznanega Boga spoštovati, mu služiti in ga ljubiti. In tega nima delati le ,.po strani11, po vrhu drugih poslov, nekako „za domačo rabo“, ampak s celim življenjem, z vsemi dejanji in z vsemi močmi, kakor pravi sv. Duh: „Boga se boj in njegove zapovedi drži : zakaj toje ves človek!" — Vrh tega spoznava človeški um neogibno važnost vere za obstanek in red vsa-koršnih družb, izmed katerih so države. Naj navedem o tem le pričanje slavnega Washingtona: „Vera in nravnost sta opori države, katerih ta ne more pogrešati. Tisti ni rodoljub, kdor ta močna stebra človeške družbe izpodkopava. Razum in izkušnja dokazujeta, da nravnost brez vere nima obstanka. Vera je osnovna podlaga človeške družbe, edini temelj države. Ne bogastvo, ampak hrabri, čisti pobožni možje zagotavljajo bodočnost državam. (Dalje prih.) Novice. V nedeljo vsi v Št. Peter! — Opozarjamo p. n. slovensko občinstvo na tombolo, katera bo v nedeljo v prijaznem Št. Petru ob 6. uri pop. Ako bo količkaj lepo vreme, doživeli bomo lepo slavnost, katera se po zunanjih pripravah kakor tudi po velikih dobitkih meri s tombolo na Travniku v Gorici. Goriški deželni zbor. — Seja dne 4. t. m. ob 5. uri popoludne. — Poslanec dr. Tu m a utemeljuje — po svoje svoje tri v zadnji seji stavljene predloge glede „uravnave cest na Tolminskem — deloma na Kanalskem in v Brdih", glede „uravnave hudournikov, rek in potokov" ir. pa „glede kredita 40.000 K v podporo male obrti". Govornik meni nekako, da obstoji zboljšanje malih obrtnikov v znanju podpisovanja menjic in v — knjigovodstvu, posebno kar se tiče krojačev. vratu, ter ga vleče po ulicah v bližnji potok, kamor so nosili vso nesnago. Pozneje so ga pokopali na pokopališču v kotu za preklete. V njegovi obleki so našli precejšno svoto denarja, ceno zlo-dejstva. Med tem je nastal okoli predsednika ki je le še dihal, jok in obupen krik. Ljudstvo ga gleda, presunjeno obrača oči proč, upije iz obupnosti in žalosti, vije roke proti nebu, se tolče po čelu, si puli lasi. Nesrečnega predsednika pa nesejo v cerkev, ter ga položijo k nogam kipa žalostne M. B. Duhovnik ga dene v sv. olje, slednjič ga praša, ali odpusti svojim morilcem. Moreno prikima. Že njegov pogled je pričal obžalovanje, vero in ljubezen ki so polnili srce tega velikana po duhu. Četrt ure je umiral ju-naiki predsednik, mučenik za sveto pravico; stopil je pred Božjega sodnika, kat#remu je zvesto služil ves čas svojega življenja. Junaški mučenec je dobil pet strelov, štirinajst ran z nožem, edna teh mu je predrla črepinjo. Osem ran je bilo smrtnih. Na njegovih prsih so našli svetinjo sv. Križa in druga znamenja njegove pobožnosti. Na zadnji strani zapisnika, katerega je imel pri sebi, je še tisti dan bil zapisal besede, vredne služabnika Božjega: „Moj Gospod I. Kr. Daj mi ljubezen in ponižnost in pokaži mi, kaj naj storim danes v Tvoji službi!“ Ta dan je hotel I. Kr. njegovo kri jn on mu jo je velesrčno dal. (Konec prih.; Prvi in zadnji predlog slu m* ndku-zala pravnemu odseku, glede drugega predlog*' pa i'* prepustilo deželnemu gla varju. da ga odkaže odseku, kateri se mu bode zdel primurniSi. Dr. V e r z eg n a s s i poročil v imenu pravnega odseka o resolucijah ..Katoliško političnega drušlva za bovški okraj" in sicer prvič, da se dovoli družbi sv. Nikolaja v Trstu stalna letna podpora GOO K in drugič, d.1 se premeni volilni red za de-želnozborske volitve tako, da bodo volitve direktne, tajne in pa da je volišče volil cev, imajočih volilno pravico v trgih, domači kraj, ne pa kakor je dosedaj bilo, da so morali volilci vseh trgov slovenske strani priti na volišče v Tolmin. Glede prve resolucije, namreč da se dovoli društvu sv. Nikolaja v Trstu stalna podpora letnih GOO K, preide deželni zbor na dnevni red, glede druge resolucije pa predlaga poročevalec, da se ista odkaže poročevalcu o volilni reformi v upravnem odseku, ki naj o njej poroča deželnemu zboru o svojem času. Oglasi se k besedi poslanec Grča ter predlaga, da se glede zadnje točke resolucije o prememhi volilnega reda tičoče se namreč volišč, naroči pravnemu odseku, da že v sedanjem zasedanju stavi predlog v smislu te resolucije. Glede te i, da o tej prememhi poroča pravni odsek že v sedanjem zasedanju, pridružuje se posl. Grči tudi poročevalec dr. Verzegnnssi, na kar se oglasi k besedi poslanec dr. Tuma. Dr. Tuma se odločno izreče proti predlogu poslanca Grče, ki nalaga pravnemu odseku že danes, kako naj reši ta predlog. Govornik meni, da se kaj lakega ne da vsprejeti že zaradi tega, ker bi veljalo za slovenske trge drugo pravilo nego za italijanske. (Poslanec Grča ugovarja, da ni on tega menil) Predsednik pravnega odseka Marani se čudi poslancu Grči, da pride s takim predlogom zdaj na dan, ko ni v upravnem odseku kot član istega o tem niti zinil besede. (PoslanecGrča ugovarja tej opazki). Na to zaprosi besede poslanec prof. Beril u č. On pravi, da podpira predlog poslanca Grče, ker smatra dejstvo, da morajo še dandanes v lakozvanem »prosvit-ljenem veku" volilci, obrtniki in trgovci iz Ajdovščino iti na volišče v Tolmin, kot nekak — pelrefakt iz prejšnjega stoletja. Kdo iz obrtnikov in trgovcev naj zapre svojo obrt ali pa svojo trgovino za dva ali tri dni, naj potrosi za pot obilo denarja, samo zato, da odda svoj glas? — To se pravi ravno tako kakor: vi imate volilno pravico, ali izvršiti jo zamorete le na luni. Po govornikovem mnenju je pač skrajni čas, da se odstranijo take anomalije in zato predlaga, da se sprejme Grčev predlog, namreč da se naloži pravnemu odseku, da se stavi že v sedanji sesiji predlog v smislu omenjene resolucije ter da ga predloži zbornici v poirjenje. Na to poprosi besede iznova posl. dr. Tuma ter se še jedenkrut odločno izreče proti predlogu poslanca Grče ter proti izvajanjem prof. Berbuča. Dr. Tuma pravi, da je — napreden, ali da ni Se prišel čas, ko bi se volilni red spremenil; on pravi, da naše ljudstvo (tu je govora le o obrtnikih iu trgovcih v trgih!) n i še zrelo za lako spremembo, posebno v času, ko ljudje ne znajo še niti brati in pisati. Tu začne vmešavati vmes tudi splošno volilno pravico itd. Poslanec Berbuč dobivši besedo, pravi, da tu ne gre za drugo, nego da se sklene, da bodo volilci trgov volili v svojih domačih krajih, da se bodo torej lahko posluževali svoje volilne pravice, kar jim je drugače takorekoč onemogočeno, ako bi morali hoditi volit kakor n. pr. Ajdovci iz Ajdovščine v Tolmin. Na to da glavar besedo poročevalcu dr. Verze-gnassiju. Dr. Verzegnassi pravi, da s tem še ni rečeno, da bi njegova stranka glasovala proti prememhi volilnega reda ka-koršno želi poslanec Grča ter resolucija „katol. polit, društva v Bovcu", da pa ostane pri svojem predlogu, namreč: resolucija se odstopi pravnemu odseku oziroma poročevalcu istega, da o njej poroča že v sedanjem zasedanju. Deželni glavar pravi, da bode dal na glasovanje najprej predlog poročevalca dr. Verzegnassija, da naj se v principu odstopi resolucija pravnemu odseku, o katerej naj poroča deželnemu zboru že v sedanjem zasedanju; potem pa da bode dal na glasovanje predlog posl. Grče iu sicer kot dostavek k prejšnjemu predlogu poročevalca dr. Verzegnassija. Pri glasovanju so za predlog Vei-zegnassija glasovali vsi poslanci, za do- stavek Grčo pa samo vsi Slovenci izvzemši dr. Tuma. Dr. Tuma vstane ter naznani deželnemu glavarju, češ, da so nekateri poslanci za oboje glasovali. „Sevcda!" so odgovorili poslanci, ki so glasovali za oboje, ,.saj je bilo tildi lako prav!" Deželni glavar na to poduči dr. Tumo, da so listi poslanci, ki so glasovali „za oboje", jedenkrat glasovali za predlog v principu, a drugikrat za dostavek k predlogu. Na to je dr. Tuma — obmolknil.... Dobil je pa besedo dr. Verzegnassi, ki poroča o predlogu finančnega odseka glede pospeševanja živinoreje. Ko je prišel do pročilanja dotičnega načrta, predlaga dr. Gregorčič, naj se seja pretrže z ozirom na hudo vročino v zbornici ter na to, da so razni poslanci v raznih odsekih sedeli in delali že predpoludne in popoludne od treh dalje. Predlog je bil sprejet, na kar zaključi dež glavar sejo in odredi prihodnjo sejo na soboto ob 5. uri po-poludue. Seja dno (3. t. m. ob 5. uri. popoludne. Dež. glavar naznani, da je došla deželnemu zboru od občine sv. Križ na Vipavskem prošnja za premembo volilnega reda in sicer lako, da sme mesto sv. Križ voliti z mesti in trgi. Potem se nadaljuje razprava o zakonsk m načrtu glede pospeševanja govedoreje v deželi. Ta zakonski načrt bil je konečno vsprejet z nekaterimi pre-mouuami in dostavki poslanca Lapanje k If) in 17 in pa z izključenjem § 18 na predlog poslanca Michielija. Ta poslanec je stavil tudi predlog da se dežela / živinorejskem pogledu deli v tri a ne v štiri okraje kakor predlaga to odsek. Poslanca Grča in Tuma sta zagovarjal. sicer odsekov predlog, da bi dežela bila v lem pogledu razdeljena v štiri dele s posebnim ozirom na to, da se na Krasu mora odgajati druga pasma živine, nego na Vipavskem in sploh v dolini. Italijanska večina sprejela pa je Micliielijev predlog. Ta zakonsK črt ne je -.prejel tudi v drugem in tretj ,n branju. Poslanec Grča poroča v imenu pravnega odseka o prošnji občine Šebrelje za podporo, ki naj bi se podelila tej občini za popravo oziroma za novo zgradbo mostov v Stopiliku in Tratah, od katerih jeden naj bi bil železen, drugi pa lesen iu stavi predlog, da se la prošnja odslopi deželnemu odboru, ki naj se prepriča, ali je omenjena zgradba oziroma poprava v esnicri potrebna. Predlog je bil sprejet. V imenu istega odseka poroča posl. Muha o sprejetju nekaterih cest in pa zgorej imenovanih dveh mostov med skla-dovne. Predlog glede cest se sprejme. Glede* omenjenih dveh mostov Stopnik in Trata pa je nastala živahna debata, katere so se udeležili poslanci dr. Marani, dr. Egger, dr. Venuti, Grča, Lapanja, dr. Tuma, dr. Gregorčič in prof. Berbuč. Vkljub vsem priporočilom in zatrjevanjem od strani zgorej imenovanih slovenskih poslancev, da sta omenjena mosta nujno potrebna za velik del cerkljanskega okraja, se omenjena mosta nista vsprejela med skladovne, nego vsprejel se je posredovalni predlog dr. Marani-ja, da se stvar odstopi deželnemu odboru, ki naj se o okrajnem pomenu teh dveh mostov prepriča ter deželnemu odboru o tem še v sedanjem zasedanju poroča. Na to poroča dr. Tuma o prošnji tolminskega županstva za premestitev pripravnice za učiteljišče iz Podgore v Tolmin ter predlaga, da se ta prošnja izroči deželnemu odboru, ki naj stvar natanjko preišče in se o njej pouči ter prošnjo priporoča visoki vladi v uvaževanje. Dr. Venuti omeni, da je drugi del tega predloga popolnoma v nasprotju s prvim delom, ter pravi, kako da se za-inore deželnemu odboru naročati, da prošnjo priporoča visoki vladi v uvaže-vanje, k o s e m o r a še le prepričali o stvari ter izvedeti, ali je prošnja utemeljena ali ne?! On misli torej, da se zadnji del predloga v tem smislu popravi, da deželni odbor vladi še le potem prošnjo priporoča, ko se je prepričal o njeni opravičenosti. V tein smislu popravljeni predlog se sprejme. Seja v torek dne 9. julija. — Na predlog dr. Gregorčiča se je izvolil poseben odsek 7 udov, katerim se je izročil načrt zakona za uravnavo zdravstvene službe v občinah. — Predlog poslanca Panigaja, da naj dežela prispeva 400 K za pogozdovanje gradeškega in tržiškega močvirja sc sprejme. — Prošnja | cerkljanskega županstva za premembo zakona glede1 preskrbovanja ubožcev iu onega glede gradbe in vzdrževanja občinskih cesl se odbije. - Sprejme se načrt zakona glede občinskih taks, kakor ga je izdal pravni odsek. Občina bo imela pravico v IH slučajih nalagali takse. — Sprejmejo st' vsi računski sklepi raznih zalogov, kakor jih je predložil finančni odsek. Danes popoldne oh o. uri je zopet seja. — Vodstvo gospejnega društva zn izdelovanje cerkvenih oblačil prosi vse č. gg. župnike in vikarje, da prej ko mogoče naznanijo svoje želje in svoja naročila glede cerkvenih oblačil, da se o pravem času izdelajo/ Premeščeuja in imenovanja. — Premeščeni so in sicer iz tukajšnje gimnazije gg., profesorji S c b a r n u g 1 in S tre in z; iz tuka.šnje realko gg. profesorji B r a n d e i s in K a s 11 e; prideta pa in sicer na tukajšnjo gimnazijo g. prof. Artur Pela k z Dunaja, na reulko pa g. prof. Ignacij Go Id baeli iz Lilo-ineric. — Provizorični gimnazijski učitelj g. Fran Ž n i d a r č i č je imenovan definitivnim ter ostane v Gorici. — Minister za poljedelstvo je imenoval c. kr. na-mestništvenega svetovalca in voditelju goriškega okr. glavarstva g. grofa Henr. Attemsa podpredsednikom komisije za pogozdovanje Krasa na Primorskem. Sklep šolskega leta na goriški gimnaziji. — Število učencev je znašalo v početkn f)09, cb sklepu leta 482. Od teh jih je bilo iz mesta Gorice 101. Po narodnosti je bilo 284 Slovencev, 197 Italijanov, 49 Nemcev, 2 Hrvata, po veri 472 katolikov, 4 protestantje, 5 judov. Odlikovanih je bilo 39; I. red 318, 11. red 65, 111. red 30, ponavljalni izpit 23, ne-klasificiranih 7. Število dvojk in trojk je ogromno! Slovenski odličnjaki: 1. b. Hro-b a t Rudolf iz Dobravelj, Novak Franc iz Gorice, Tonkli Anton iz Gorice, 1. c: Pavlin Anton iz VrLojbe, II. b. Peric Filip iz Sela, lil. b. Cotič Bogomir iz Vrha, Fani n ge r P.iliard iz Bovca, Janež Ferdinand iz Tolmina, Kemperle Leop. iz Hudejužne, Pavšič Anton iz Lok, VI. H r o b a t Hilarij iz Dobravelj, Vlil. Gradnik Alojz iz Medane, Gruntar Franc iz Šmarija, Pavlin Jože iz Vrtojbe. Med 23i Slovenci le 14 odličnjakov! Iz Gorice je 32 slov. učencev, iz celega tolminskega glavarstva ravno toliko. -Šolnina v 1. tečaju MIO K, v 2. tečaju 6915 K. Velik davek ! Na tukajšnjem slovenskem oddelku e. k. ženskega učiteljišča je osem gojenk napravilo maturo z odliko, namreč Curk, Gomilšek, Knittl, Lukan, Selles, Strel, Zega in Zupančič. Dvajset jih je napravilo maturo povoljno, namreč Bezlaj, Car, Černič, Debenjak, Eppich, Karlin, Klančič, Košuta, Lenardič, Logar, Martelanc, Noth, Orel, Prinčič, Kusnjak, Thaller, Valenčič, \Vrišer, Žgur in Žic. Dve gojenki morata izpit po počitnicah ponavljati. Med navedenimi gospodičnami so Car, Thaller in Žic Hrvatice. Zrelostni izpiti na gor. gimnaziji so pričeli v pondeljek in končajo jutri. Z dobrim vspehom so napravili do včeraj: Bogomil Berbuč iz Gorice, Mihael Bolaffio iz Gorice (z odliko), Karl pl. Braunitzer iz Gorice, Cigoj Anton iz Tržiča (privatist), Joaliim Corbatlor iz Gradeža (z odliko), Jakob Diblas iz Cer-vinjana, Evgen Francovig iz Gorice, Alojzij Gradnik iz Medane (z odliko), Franc Gruntar iz Šmarij (z odliko), Andrej Ipavec iz Bočinja. Pet jih je palo za dva meseca, eden za celo leto. ( Sklep šolskega leta v „Solskem Domu" bode v soboto dne 13. t. m. Slovesna sv. maša bode ob 9. uri pri sv. Ignaciju, in ne ob 8., kakor je bilo v torkovi „Gorici" po pomoti poročano. V nedeljo 1 4 ob 9. zjutraj se sklene šolsko leto možke obrtno-nadaljevalne šole, obdarilo se bode pridnejše učence in razdelilo spričevala. Zalim se odpre razstava izdelkov m o ž k e in ženske obrtno-nadaljevalne šole, pripravljavnice za izobraževališča in učenk ljudske šole. Bazstava bode p. n. občinstvu odprta od 9 do 12 in od 3 do 5 ure popoludne. Veliko šolsko veselico prirede v soboto dne 13. t. m. ob 13. uri zvečer na dvorišču „Š o l s k e g a Do m a" učenke deklamatoričnega tečaja. — Zanimiv spored obsega med deklamacijami in petjem veselo igro „V hudih zadregah" iu burko rKdo je to n a r e-d j | — Vstopnina za osebo k) vin., sedež 20 vin. Šolska mladina plača polovico. Čisti dohodek pojde v korist „sol- Hkeinu l)oma“. Priporočamo nujno vsem rodoljubom iz mestu in bližnje okolice, nuj z obilno udeležbo podpirajo sveto slvar. Iz Trsta. — Veliko pozornost je tukaj vzbudila obsodba državnega poslanca Leopolda Maurnncrja. Z raznimi zvijačami jo gospa Terezija Slengle, pripravila svojo sestričino siroto Emo Mau-roner, da je svojemu zvitemu bratrancu in varu h u Leopoldu Mauronerju, ko je bila še mladoletna, izročila vse svoje precejšno imetje proti dosmrtni renti. Pri sklepanju dolične pogodbo pa je znala gospa Slengle lako obračati, da bi po smrti Eme Maumner, moralo njej, oziroma njenim dedičem pripasti 40.00U K t. j. polovica imetja. Sodnija je zdaj na pritožbo Eme Aluuroner spoznala, da je vse skupaj bilo brezvestno sleparstvo. G. državni poslanec Leopold Muuroner je obsojen, da mora vrniti Emi Muuroner vse imetje: 106.000 K in poravnati vso škodo, katera se ima posebe še določiti. Tako je sodnija razsodila v ponde-ljek dne 8. t. m. — Osnovni shod društva „Narodni Dom" v Trstu je bil v nedeljo dne 7. t. in. Udeležba velika! Dekleta, pazite! - Dan za dnevom bere se, v kake nesrečne zanjke zaide veliko deklet, ki gredo v Trst v službo. Uboge reve kar love, da so nesrečne dušno in telesno. Kako potrebna je podpora društva sv. Nikolaja, ki ima blag, svet namen obvarovat dekletu, da ne zajdejo, in da pridejo v poštene službe. »Primorski list“ — osel! — Kaj takega nismo še slišali! In vendar je te besede zabrusil v nedeljo srdit naprednjak odborniku „Kat. slov. del. društva v obraz. Pozneje smo pa izvedli, da pošilja ta Tumovec svoje otroke v laške šole. Taki so ti napredni osli! Naprcrinjuško sleparstvo. — Neki štajerski poslanec je v „Domovini“ priobčil članek, v katerem se dotika tudi žuloslnegu boja najGoriškem, kateri, pravi, da se bije na pogubo slovenskega naroda in na korist in veselje naših narodnih nasprotnikov. Pohujšljivka „Soča“ noroglavo dokazuje v 7fi št., da naš prepir je narodu potreben in koristen ter piše, da le n e-p o z n a v a t e I j i n a š i h razmer bi sodili, da pri nas na Goriškem se bije boj, ki je na pogubo slovenskemu narodu ter na korist in veselje italijanskih sovražnikov ter vlade. Tako tedaj! Razpor kateri je nam ugled in upljiv pri vladi in drugorodcih uničil in je razdrl med nami vse prijateljske zveze, uničil vse zaupanje in dobrohotnost, oblatil najpoštenejše može in najboljše rodoljube ter jih odgnal od nujnega narodnega dela — razpor, kateri vsem Slovencem povprek uničuje čast in imetje, kateri uničuje naše neobhodno potrebne in z veliko težavo ustanovljene zavode in društva: »Šolski dom", „ A1 o j -zijevišče", čitalnico in druge — razpor, kateri se je zasejal po vsem Slovenskem, v vsuko vas in celo v vsako hišo tako, da si klubujejo zakonski, se prepirajo sorodniki, se sovražijo sosedje, se celo pretepajo in poškodavajo Slovenci drug drugega ter ob tem čas in premoženje zapravljajo — ta nesrečni razpor zdaj prvaki narodno-napredne stranke zagovarjajo ter pravijo, da je za naš narod potreben in koristen. Vrh tega pa širijo s svojo umazano „Sočo" še nravno pohujšanje, kakoršno uniči vsakega človeka, vsako družino, vsaki narod in državo. Vprašamo zavedno slovensko ljudstvo, ali ni taka pisarija „Soče" pravo sleparstvo ?! Škrbina, 8. julija 1901. Sprejmi drugi »Primorski list", iz naše občine pur vrstic o naših inteligentnih naprednjakih, kako oni čvrsto napredujejo. Ni čudu — saj so vsi dovršili višo gimnazijsko šolo v Škrbini. Pečajo se z vsemi stvarmi, tako da naš trgovec ne more veliko blaga prodati, — ker mu vso kupčijo prevzamejo. Napredna strunku je v polovici meseca maju t. I. naročila veliko kilov lastike zu novo cepljenje in isto svojim ljubljencem prodajala po niži ceni nego v Komnu ali v Gorici, Bolj inteligentni naprednjaki pa so si za svojo rabo drugo lustiko po viši ceni naročili. Iz tega sklepamo, da so vse druge naprednjake s tisto lastiko za norca imeli. — Vidite kupčevale! lastike, da Vas napredna stranka z vašimi vinarji tepe, ker oni so lastiko ceneje vkupili in velike dobičke v tem napravili. Inteligentni napredni kapelmajster društva pa se ne peča samo s kupčijo lastike, temne tudi z drugimi stvarmi, prodaja murovo perje, eno murvo dvema, in drugo stvari, opravlja mešetarijo, ku-puje psa brez denaru. Dne 6. junja t. I. je bil na Vojščici mlad pes od hiš. štv. 20 odvzel. Dolgo se ni vedelo kdo ga ima. Ker pa je dotični gospodar psa srečal na poti, isti dan ko je šel k popoldanski službi božji, veliko število ciganov in škrbinske naprednjake, ki so se iz Kostanjevice proti Gorjanskemu peljali, pal jo sum na cigane ali na škrbinske naprednjake. In res! Za nekaj dni so našli psa pri škrbinskem naprednem kapelmajslru! — Škoda, da niso orožniki o tem popred izvedeli, bi bil šel naprednjak v osmo šolo. Kaj pa to? Agitatorji za državnozborske volitve tirjajo naprednega vo-lilca, kedaj bode plačal kar je obljubil ? Edni pravijo: Ti si mi obljubil 6 gld. in za vino; drugi tirja voz drvi; tretji tirja voz listja itd. Nobeden ga zdaj več ne mara videli, ker spoznali so, da laže. Kuj delajo naprednjaki drugod. — V Marseillu na Francoskem so hoteli napredni liberalci vdreti v cerkev ob veliki slovesnosti, da bi jo onemogočili. K sreči so cerkveni predstojniki izvedeli za to namero prej in so zaprli vrata. Ko je služba Božja končala, so naprednjaki pobožnemu ljudstvu žvižgali. V Vi lian o vi na Španskem ni hotel napreden učitelj peljati otrok k procesiji sv. R. T. Ker se je temu uprl tamošnji župnik, šel je učitelj na njegov dom ter ga z nožem umoril. V Devain-u na Francoskem je liberalno županstvo školu prepovedalo birmovati. Taki so liberalci! Kar delajo zdaj po Francoskem in Španskem, to bodo delali danes leto pri nas, ako jim pustimo, da bo njih veljala. Zatorej na noge, možje, ki ste nuše stranke, na noge proti sovražnikom Kristusa in naše sv. vere. SollfHil. — Dr. Tumovo »pevsko" društvo za — pivce prikolovratilo je v nedeljo v Solkan preganjat furlansko pesem. Kratkočasil je s svojo dolgočasnostjo družbo sam »generalštabler" dr. Treo. Gosp. »kantušminister" Stele, ki se je cedil cel čas same »naprednosti1, je dokazal nespodbitno s svojimi srčnomi-limi — politično - agitacijskimi govorancami v prilog »napredne" ideje, kako da je pevska umetnost v Tumovem pevskem društvu nad strankarsko politiko. Kak humbug igrajo ti dečaki s svojim zlorabljanjem naše toli lepe narodne pesmi, se je videlo zlasti v Solkanu. Umetnost prostituirajo ti ljudje v politične svrhe. Skupili pa so jo pošteno. Pametnih lju-dij poleg ni bilo. Videlo se je le par mlečnih fantičev. Vendar pa je bil g. Stele, povdarjajoč, »kako naj komu ne vskipi srce kadar se gre za našo milo napredno idejo", — sladko ginjen. Menda se vendar ni veselil vspeha, ki je pomenil popolen lijasko teh potujočih pivcev? Naravnostginljiv pa je bil sloves na Dročevem dvorišču. V najintimnejši ljubezni zvezani bi se bili ti napenja-karji kmalu stepli in spopadli, potem ko so se bili obložili z najrazličnejimi Iju-beznjivimi priimki. Ne vino, ampak račun kot vedno, jim je zmešal bistre glavice, v katere nikakor ni šlo, kako da mora kdo plačati več kot drugi. Tako izgledajo ti pevski ekskurzi. Iz Vel. Žal H‘lj nam poročajo, da se je v nedeljo javni shod dr. Tume slabo obnesel. To ni bil javen shod, ampak sprehod g. dr. Tume in g. Kocijančiča. Taki shodi ne skalijo vode. Prejeli smo obširno poročilo, katega pa ne moremo objaviti, ker nam je došlo prepozno. Ob 6. uri se je slavni prireditelj shoda že odpeljal domov. V nedeljo pojde dr. Tuma na sprehod v Mirnik. Iz Branice 8. julija. (Izv. dop.) — Da bi znani braniški »naprednjaki", pri kterih pa ni zaslediti nobenega najmanjšega napredka razun v podivjanosti in častikraji, svojo goloto zakrili, so začeli zopet neopravičeno napadati č. g. vikarja v svojem glasilu. Ta njih golota pa namreč obstoji v tem, da so bili 8 med njimi radi znanega pretepa pri giavui obravnavi v Vipavi dne 27. junija t. I. obsojeni v večdnevni zapor.*) Prvi med njimi, ki je najprej napadel mirne mladeniče ki^t. stranke iz Geč v Glažerjevi gostilni, je *) .Mrd ti‘111. ko ji' bilo vseli 0 gočanskili mladeničev oproščenih l. j. /.namuje, da so bili napadeni od naprednjakov. l‘is. dobil tri tedne zapora in 40 K globe radi telesnega poškodovanja. Drugi naprednjak pa 6 dni zapora, tretji pa 4 dni. To je isti 11 i to lep sad naprednjaškega delovanja; ostali založenci so se pa znali izvili iz roke pravice po večkratnem zaslišanju. Kako »pobožni" so nekteri izmed naprednjakov, se razvidi iz tega, da so •videli ob naši 8.jubilejni procesiji 80. jun. t. I., ki se je vršila po 5. uri zjutraj, prvega med naprednjaki pijanega capljati s procesijo, da se je lo moralo studili ljudstvu. Njegov brat pa je nedavno davil svojo mater. Dne 7. t. 111. pa je zasačil ob začetku sv. maše po 10. uri zj. neki gospodar trojico onih naprednjakov tresti ravno zdrele hruške na svoji njivi blizu cerkve braniške, kterc je dobro ošlel in bodo prejeli tudi zasluženo kazen radi poljske tatvine. Eden med tistimi tremi uzmoviči je bil kot spredaj omenjeno, obsojen radi pretepa v 6 dnevni zapor. Kako da se isti večkrat tudi v cerkvi‘in okolu cerkve nedostojno obnašajo, se tu-kajšno pošteno verno ljudstvo večkrat proti gosp. vikarju britko pritožuje. In ti naj bi imeli smisel za napredno misel?! In od takšne napredne mladine naj bi mogel naš narod boljšo prihodnost pričakovati ?! Kdo se ne bi temu smejal, ko bi stvar ne bila tako resna?! Takšnemu napredku se mora vsak poštenjak vpirati z vsemi močmi! „Kutol. pol. društvo v Boveu“ priredi dne 21. julija velik shod z raznovrstnim vzporedom. Ta dan se sestavi tudi gospodarski program za bovški okraj, kateri se odpošlje kot spomenica na mi-nisterstvo. Bovško vidno hira in propada, pomoči ni od nikjer, in kaj drugega nam ostaja, kakor krepko potrkati na vrata onih, ki morejo in so dolžni pomagati — na vrata vlade. Na shodu bo govoril mej drugimi tudi Bovčanom vže od lani znani, priljubljeni ter strokovno vrlo učeni preč. g. Dr. Jan. Ev. Krek iz Ljubljane. Vabimo na veliko udeležbo. Odbor. Iz Bovca. — V nedeljo sn.o imeli v Bovcu slavnost, ki ni bila sicer dolga, a pomenljiva. Ta dan se je imel slavnostno pripeti časti vrednemu starčku g Jožefu Paherju srebrni zaslužni križec za zasluge. Kraj za to je bil odločen v prostorih davkarije, kjer je slavljenec služboval kot sluga dolgo vrsto let. V ta namen so bile tudi zastave razobešene na poslopju. Krog */a 11 se je zbralo v davkariji več gospodov, med njimi gosp. glavar tolminski, ki je slavljencu izročil križec, dalje kot povabljenci preč. g. dekan, g. župan, g. davkar, g. sodnik ter drugi uradniki, vsi v svojih uniformah. — Odlikovanec, g. J. Paher je bil vže večkrat odlikovan kot vojak, kjer je bil znan pod imenom »Husarenbandiger", ter kot uradnik, in njegove prsi diči celih devet medalij, med katerimi se odlikuje velika srebrna medalja, ki jo je dobil radi svoje srčnosti in poguma. Tudi se mora častitljivemu možu priznati, da je v celi kronovini največ časa služil -- nad 57 let, in je stopil v pokoj še le lani v 77 letu svoje starosti. Zaslužnemu in vsega spoštovanja vrednemu starčku, katerega še ni visoka starost nič upognila, želimo, da bi ga ljubi Bog ohranil še dolgo let zdravega in čvrstega na duši in na telesu — da bi še dolgo užival m i r 11 o sad svojega truda, izredno zasluženo pokojnino. Prišel je ravno prav! — Pretel 1 ! teden padal je po Krasu prav dober dez. Prišel je ravno za časa, ker vse je že po istem hrepenelo. Poljski pridelki so precej trpeli, zdaj pa je vse oživelo. Strela je udarila včeraj v dveh krajih v Gorici: pri »ruši hiši" v dimnik, ki se je porušil in pa v neko hišo na Rojcah. Shod socijalnih demokratov, ki se je vršil v nedeljo v Dreherjevem salonu, je bil jako buren. Znani Učekar je napadal krščanske socijaliste, odgovarjal mu je dr. Faidutti. Med zborovalci nastal je tak nemir, da se je moralo zborovanje zaključiti. Osmice! — Po Krasu je tudi letos vse polno osmič, to je točarenja vina na svojo roko. Tako je. Ljudje vina oddati ne morejo, točijo ga sami. Da bi le enkrat prenehala nesrečna klavzula, drugače je kmet uničen. Delo na vipavski železnici naglo napreduje. Razlaščevanjč posestev se vrši povsod mirnim potom, kar je najbolje. V tem mesecu bo komisija za razlastitev posestev dokončala svoje delo. Velika nesreča pri Dornbergu. — V torek večer se je pri Dornbergu vsula zemlja na delavce, ki delajo vipavsko železnico. Zasulo je tri. Izkopali so jih po dveh urah. Eden je bil mttev, druga dva nevarno ranjena. V Oseku ! ;•(' ('Lomili v nedeljo dne 7. I. m. petindvajso du.jo, odkar imamo duhovnika. Oh en 1.. ,,e imelo hiti tudi blagoslovljonje sv. križa, kar pa je moralo izostali, kajti križ ni še došel. •■aznovali smo tudi sl: 1 sv. Urha. Imeli s..10 dve sv. maši. Pia*,, blagoslovom je bila procesija z Najsvetejšim okolu vasi. Vsa vas je bila v zastavah in krasen slavolok j»» pričal o živi veri dobrih duhov-Ijanov. — Poročati moram tudi, da bolezen pri otrokib še zdaj ni nehala. V teku enega meseca je umrlo v celi duhovniji 25 otrok in sicer v Oseku 15 in v Vitovljah 10. V Oseku so v eni družini imeli tri otroke, pa vsi trije so umrli, v drugi so imeli dva otroka, pa oba sta umrla. Lahko si mislite žalost slarišev. Devin. — Po zadnjem ljud. štetju ima občina Devin okroglo 500 duš. Bližajo se obč. volitve. Pripravite se devinski Slovenci, kajti „Lega“ ne spi! V Benetkah bo dne 21. t. 111. navadna velika slovesnost v cerkvi 00 re-demptoristov. Ze dan popred v soboto zvečer bo velika razsvetljava na morju in v zraku pred baziliko Odrešenikovo. Letos, o priliki novegu veka in sv. leta bo slavnost mnogo povečana. Orgije v Vinici. — Tvrdka »Brata Zupan" iz Kamne gorice na Gorenjskem je postavila nove orgije v župni cerkvi v Vinici na Belokranjskem. — Obširno oceno je prinesel »Slovenec" v št. 150 in 151. V njej beremo, da je te orgije prištevati med najbolje na Slovenskem. Čestitamo slavni tvrdki ter jo toplo priporočamo. Za »Alojzijeviščc". — Monsignor dr. Sedej 5 K, č. g. Filip Abram 5 K. Listnica. — Iz Berij pri Gorjanskem: Prejeli. Morda priobčimo, pa ne razumemo dobro. Iz Kož bane: Ne razumemo! Iz Gorjanskega in iz Komna: Prihodnjič. Socijalne drobtinice. Kako sta se kovač in kmet odvadila žganja. -- Pred kakimi 20 leti je živel nekje na Predarlskem kovač, ki je rad pil žganje. Imel je 12letno hčerko Lilko. Pobožna deklica je vedno molila, naj ljubi Bog reši očeta nesrečnega žgali jarstva. Uče zboli, tri mesece je ležal. Dobra hčerka je bila vedno pri bolniku. Če je ni bilo, je oče popraševal: »Ali ne pride Lilka?" Nekega dne sedi oče v starem naslonjaču, hči stoji poleg njega. Deklica prime očeta za roko, ter spregovori: »Kaj ne, da, oče, ko ozdravite, ne boste več pili žganja?" »Zakaj pa ne?" praša oče. „Oh!“ pravi hčerka, »zato ne, ker drugače zopet zbolite in umrjete; kako hudo bo potem za' mamo in mene", ter začne ihteti. Besede in solze otrokove ganejo očeta; kratko in odločno reče: »Otrok! znnaprej nočem več žganja!" Lilka nasloni glavico na očetovo rame, ter mu hvaležno poljubi roko. Ne dolgo potem je kovač zopet zdrav in vesel vihtel kladvo od zore do mraka. Steklenica ki je prej večkrat romala v žganjarijo in nazaj, je zdaj počivala v kleti; nikdo se ni več zmenil zanjo. Sedem mesecev že kovač ni več pokusil žganja, četuii je ime! kedaj hudo skušnjave. Danes pa pride v kovačijo bogat kmet, kateri je da' kovaču že obilo zaslužka. Prišel je obraounit in plačat. Ko obračunita, položi kmet precejšno svoto na mizo, ter zahteva steklenico žgarja; mož ga je rad potegnil. Kovač je v zadregi, pa reče, kar moč prijazno: »Veš, da ne pijem več žganja, in od moje bolezni sem ga tudi nimam več pri hiši". »Dobro", pravi kmet, »tu imaš pet grošev, pošlii ponj, bova enkrat trčila". »Če že piav hočeš žganje", pravi kovač, »ga že sam plačam, pijem gapane". »E,prismoda", se ujezi kmet, »že tolikokrat sva ga skupaj pila, ga bova ludi danes. Če si pa ti trmast, znam biti tudi jaz; poznam pot v drugo kovačijo". To prestraši kovača, ker po svoji j bolezni pogreši, že ; ,.ri ujor,:še obiskovalce. Malce pomisli, stopi v 1 «.t, ter prinese steklenico, pokliče Lilko. Hči uboga in žalostno sprejme steklenico in denar. Do gostilne ni bilo daleč. Mej tem je kovačica pripravila nekaj za prigrizek; kmet je plačal, ter dal nova naročila. Deklice pa le še ni nazaj. »Dolgo je ni", pravi kmet, le »poglej, ali še ne gre". Kovač stopi ven, ter vidi Proda se hiša in lep kos zemljišču tik liišc v Hrusevici št. *K> na Krasu po znižani ceni. Lastnik tega premoženja je na solkanski cesti št. 14 pri Gorici. W9 Ker se me išče še vedno na Travniku št. 11, kjer sem delal prej in je sedaj lam fotograf Marega, javljam s tem slavnemu občinstvu, da se nahaja moj novi atelijč že dve leti v Gosposki ulici št. 7 II. naduti*, v hiši „(Jor. ljml. posojil nice“, kjer je tudi „Krojaška zadruga44. Atelijč je v vsakem oziru najmodernejši, najlepši, naj večji v Gorici,, ter urejen velikomestno. Priporočaje se tudi v bodoče naklonjenosti slavnega občinstva, bi-Iježim se z odličnim spoštovanjem Ant. Jerkič, odlikovani fotografski zavod v Gorici, Gosposka ulica 7. Krojaški mojster v Franc Cufer v Gorici, ulica 3V. Antona at. 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje vsakovrstne obleki za molke po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa c. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila. na voglu li**er, ki se joče. „Kaj pa ti je V" de oče,,si li -/^iibila Jetrir. ali ti je slabo?** ..Oh! ljubi očo“. oi tudi jaz imel otroka, ki me tako ljubi, hi bil srečen**. Dve debeli solzi ste mu kanili po obrazu; poslovil se je z besedami: ..Kar zamore kovač, zamori* ludi kinel“. In držal je besedo. Ni stare dni je večkrat pravil, kako je pustil žganje. J. K. 7ja kratek Čas. Petere velemoči. — Mladi Mojzes pride nekega dne s časnikom k očetu in vpraša: ,.Tataleben“, tu berem, da je za novo egipčansko posojilo pet veledržav sprejelo poroštvo. Katere so te veledr-žaver" — Stari Mojzes odgovori smehljaje: ,.Tu na koncu stoji izrečno: Podpise sprejemajo: 1. j’otSild v Parizu. 2. Holšild v Londonu, 3. Rotšild v Franko-brodu, 4. Rotšild na Dunaju, 5. Bleich-roder v Berolinu. Vidiš, te so petere velemoM11. Prnlen učenec pladi mačko: „0 mucka, mucka, kako se ti dobro godi: Umivati se ti ni treba, moliti ne, učiti se tudi ne, najmanj pa v šolo hoditi11. Goljeviea pri Gorciijcmpolju dne *J junija. Nekdo nam piSe: Letos trpimo veliko škode zaradi zajcev, ker jih je g. Konjedic premalo postreljal. Iz Kožbane. — Dne 2. junija je prišel g. dr. Tuma v Kožbano. Želel je slišati kožbanske ,.tamburaše11. Pohvale prave do zdaj Se niso dobili tamburaši, najbrže ker niso imeli se seboj „not“, in je bil „takt“ ves zmešan. oooooooooo & • o A Nova delavnica cerkvenih posod )st M M V w \i in orodja. Gorica, magistratna ulica St. 8. Podpisani vsoja si naznaniti proč. duhovščini, da ji* odprl novo delavnico cerkvenih posod ter se priporoča za na-ročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah. Ker Se nima ilustrovanih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod ia orodja. Priporoča se tudi za popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno stanje. Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah in popravlja že rabljene. Udani Frane Leban, srebrar. Podpisana priporočala slavnemu občinstvu v Gorici iu na deželi svojo novo urejeno prodajalnic-o jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače* n. pr.: 1'raneuski Gognac. pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, lini rum. različna vina, goružice (Seni.) Giril-Metodovo kavo in (liril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač iV Kutin, trgovca v Semeniški ulici It. št v. 1. v lastni liiSi, kjer je ..Tri;, obrt. zadr.1- OOOOOOOOOOi „Krojaška zadruga11,. vpisana zadruga z omejeno zavezo v tiiorici, Gosposka ulica liiš. štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufaklumega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v liiljveeji Izberi, kakor: sukno, platno, prični n o, Chifloti, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prle; nadalje vsakovrstno perilo, si*aj» e. Jager ild. itd. Vse po naj nižjih cenah. (Vik ;So stalne brez podajanja. OOOOOOOOOO Izvrstna goriška vina ima na prodaj 1 D, Sauaig &. Dekleva b (pri Gorici). Priporoča ista tudi za maše čč. gg. duhovnikom. Za pristnost se jamči. OOOOOOOOOO jftrcton JFon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tud, z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Sadjarsko ii vinarsko društvo za J3rda v Qoriei Prodaja naravne in pristne briške pridelke po zmernih cenah. Zaloga pristnih vin: burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih. DESERTNA VINA. Sedež društva je: Gorica, ulica Barzelilni št. 20. C jorici. Pred konkurencijo nič strahu!!! M V g Prva slovenska M zaloga vsakovrsl- M nili šivalnih in ve-žejnih sl r o j e v M ( Slickereimaschi- M nni), kakor ludi M dvokoles Ier sa- ft, inokresuv v ulici f# Mtinicipijo sl. I. l.aslna meha - A nična delavnica A it: popravljalnica šivalnih sl roje v, ^ dvokoles v Nun- & s k i ulici hiš. št I«; & Siva Im* stroje se jamči za pet & let- M (Str’ oooooooooo Lekarna C. kr. priv. Prave in edine žel kapljice z znamko sv. Antona Pado-vanskoga. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih j dvakrat na dani po jedno žličico (Varstvena znamka) popije. — Okrepi želodec, store, da zgine v kratkem ča.r omotica in šivat n a lenost u.voot;. 'te kap- ljice ludi store, da človek raje je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo sc v vseli glavnih lekarnah na svetu. 7a naroeitve m pušiljatve pa jeumo ic v lekarni CK1STOFOLETTI civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec v (gorici, «a Jravniku št. 22 I. nadstr. M. POVERAJ, i*. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnje hlače tor nogovice, olicirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je trelm paradnim odlekam za vsaki stan. Lepa pri!o.v,‘ost /-a letno sezono! Kadi preselitve s i. nV^stom 1 ‘JO 1 na Travnik št. o v pritličje se prodaja blago po tovarniških cenah! oooooooooo v Gorici. «w-vv—•• Anton Obidič, čevljar Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica, priporoča d« za raznovrstna naročila po meri za gospo in gospodi-. Naročila se izvršujejo hitro. srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12, priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalee sam lahko določi. 'jktir ^ Odlikovana kleparska delavnica Artur Mal>.utz v Gorici Ozka ulica št. 1. — Via Stretta št. 1. Priporoča iz lastne zaloge izvrstne in trpežne škropilnice proti penmospori, (prenovljene po Vermorelovi sestavil. Haker je trd iu svetel. Zalistke (valvnlol se umre lahko premenili. — Škropilnica je sestavljena priprosto in tako, da škropi lahko na tri načine po volji škropilca. jUP Ona je r-elo nizka. m tjrojijitiu ' INDUSTRMK A»T'STlCA 0 ORI2 I A 1900 Sprejemlje v popravo m v prc*novlj<*iije škropilnice ra/nili sistemov in postreže v popolno zadovoljnost stranke. Priporoča tudi stroje za žveplanje sodov iz cinkanega železa, priprave za obvarovanje vina pred plesimbo in eikanje m pri točenju iz soda (kan), mo-hove za žveplanje grozdja raznih sistemov, cevi iz gume za vsakovrstne škropilnice. — Sprejema v-a v kleparsko obrt spadajoča dela, postavlja strelovode itd. itd.