DELAVSKA ENOTNOST
12. XI. 1977 - ŠT. 45 - L. XXXVI. - CENA 4 DIN
glavni urednik:
VOJKO ČERNELČ
ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN
BEOGRAD'
Več kot 20 predlogov
Dosedanja izmenjava mnenj na beograjski konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi KVSE, ki je bila vsebinska in v delovnem ozračju, je v prvi vrsti pokazala, da želi večina delegacij na sedanjem sestanku dati nove spodbude hitrejšemu in celovitejšemu uresničevanju sklepnega dokumenta helsinške konference. To potrjuje podatek, da so udeleženke do zdaj dale več kot 20 predlogov, ki pokrivajo znaten del sklepnega dokumenta helsinške konference. To potrjuje podatek, da so udeleženke do zdaj dale več kot 20 predlogov, ki pokrivajo znaten del sklepnega dokumenta, ki naj bi ga sprejeli na beograjski konferenci. Te
predloge so izoblikovale tako delegacije evropskega zahoda kot vzhoda ter nevtralnih in neuvrščenih držav. Ob tem se zastavlja vprašanje, v kolikšni meri so predlagatel jice pripravljene voditi politično bitko, da bi bili ti predlogi sprejeti brez zadržkov. Vprašanje je toliko tehtnejše, ker gre za odločanje o različnih političnih aspektih varnosti in sodelovanja v Evropi v prihodnjem obdobju.
Sklepni del beograjskega sestanka se je začel v obdobju, ko se je ob vseh drugih zastavljalo tudi vprašanje, ali bodo Sovjetska zveza in ZDA izkoristile beograjski sestanek -— v duhu uspešnejšega sporazumevanja o omejevanju strateške oboro-
^ BOROVU JE BILA ZVEZNA PROSLAVA OB 30-LETNICI IZHAJANJA GLASIL OZD
PROČ OD LAKIRANJA!

Tovarniški tisk slavi letos 30-ktnico svojega izhajanja, v jubi-*ejnem letu, ko praznujemo 40-tatnico Titovega prihoda na čelo naše partije in njegov visok življenjski jubilej.
Osrednja proslava ob 30-let-nici izhajanja glasil organizacij združenega dela je bila v Borovu, kjer izhaja naš najstarejši tovariški časnik. Slovesnosti so trajale dva dni: prvi dan so pred-stavniki glasil OZD iz vse Jugoslavije v pogovoru za okroglo atizo izmenjali izkušnje, zvečer
je bila v Domu kulture v Borovu otvoritev razstave glasil OZD, naslednji dan pa je bila slovesna seja, na kateri sta predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika'Špiljak in predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije Milutin Milenkovič uredništvom glasil, ki izhajajo najdlje, podelila priznanja. Pokrovitelj slovesnosti in slavnostni govornik je bil tovariš Mika Špiljak.
Obširneje poročamo o tem pomembnem dogodku na 5. strani.
Vroče kot v peklu
Ob vročih pečeh, v katerih naraste temperatura tudi na 1500 stopinj in več, vzdrži malokdo. Že tako je težak poklic Pihalca stekla, potem pa še ta neznosna vročina,, ki človeku ne da dihati ne poleti, ne pozi-mi...
»Posebno naporno je poleti. Takrat puščamo na delovnem ntestu dan za dnem litre in litre znoja. Zato prejemamo maja, junija, julija in avgusta vročinski dodatek. Zaradi izredno Ježkih delovnih razmer napra-vimo v teh toplih mesecih precej manj kot sicer, k osebnemu dohodku pa nam primaknejo dgset odstotkov. Ker pa smo nagrajevani po opravljenm delu, so naši zaslužki poleti kljub dodatku manjši, kot so Pozimi. Če je prevroče, če ne fnoreš dihati, ti tudi delo ne gre *n ne gre od rok...«, pripoveduje Slavko Glavnik (tretji od !eve), mojster v izdelovanju najrazličnejših steklenih predme-ov, ki s svojo brigado napiha nevno po več sto prelepih ste-•enih izdelkov za najzahtev-ejse kupce iz vseh koncev
sveta.
Značilnost steklarne V Slovenski Bistrici je, da vse izdelke e vedno izdelajo ročno. Zato
Zahtevi dm8-aČe aegre’ kcr’ t0 ueva proizvodni program
steklarne;.
hal ePrav je	sJcklop'*
. ca naporno, sem trdno odlo-2n .vztrajati v tem poklicu, unj sem se odločil že pred ninajstimi leti. Pravzaprav bif Zanj navdušil brat, ki je klarZ^°S*en v hrastniški ste-"V • •«> obuja spomine moj-ločii av.k0- »Potem sem se od-Za industrijsko steklarsko
šolo v Rogaški Slatini, pred štirimi leti pa sem postal mojster. Zdaj odgovarjam za svojo brigado, to je skupino svojih najožjih sodelavcev. Drug drugemu si pomagamo, z ramo ob rami si prizadevamo, da bi napravili čim več, ob vročih pečeh delimo vse slabo in vse dobro. Ja, tudi veliko lepega je v tem poklicu. Po svoje je delo zanimivo in mikavno. Zato sploh ne razmišljam o tem, da bi šel kam drugam, da bi se lotil česa drugega...«
»Vas vlečejo osebni dohodki. Pravijo, da so včasih ljudje
kar drli v vašo steklarno...«
»Ja..., to je bilo včasih, pred leti. Danes pa ni več takih razlik. Če si priden, lahko pri nas kar dobro zaslužiš. Koliko zaslužim, vas zanima? Nekaj več kot šest tisočakov na mesec. Včasih tudi nekaj več, odvisno pač od tega, kako nam gre delo od rok in še od marsičesa drugega. Skratka, tu sem zadovoljen, čeprav se zavedam, da bom težko zdržal do konca, čeprav imamo steklarji beneficirano delovno dobo...«
»V izdelovanju najrazličnejših steklenih predmetov ste
mojster. Kako pa vam gre delo od rok kot predsedniku delavskega sveta?«
»Najbolj me teži, da ljudje tako neradi hodijo na sestanke. Zato smo včasih celo nesklepčni, kar seveda samo otežkoča delo naših samoupravnih organov. Po drugi strani pa se lahko pohvalim, da naši ljudje nimajo dlake na jeziku. So odkriti in govorijo tako, kot mislijo. Zato smo pogosto kaj hitro enotni v tem, kako bomo zastavili delo oziroma rešili ta ali oni problem ...«
A. ULAGA
žitve — za krepitev medsebojnega sporazumevanja in sodelovanja ali pa bo zanimanje za medsebojne odnose med vodilnima blokovskima silama zmanjšalo njuno zanimanje za beograjsko konferenco, ker so tu pota sporazumevanja med njima težja, saj so na konferenci tudi neblokovske države, katerih stališča do varnosti in sodelovanja v Evropi so seveda drugačna kot tista v blokovskih konceptih. Dosedanje delo KVSE je dalo elemente tako za prvo kot drugo možnost, vendar je opozorilo tudi na tretjo — »Evropa vse bolj in vse uspešneje išče in tudi hodi po poteh sodelovanja in varnosti, ki niso v funkciji blokovskih interesov in blokovske razdeljenosti.« Vse bolj se namreč na beograjski konferenci uveljavlja duh Helsinkov, da je treba varnost in sodelovanje na stari celini graditi z neposrednim sporazumevanjem med državami in ne med blokoma.
Kljub temu vodilni blokovski sili razumeta takšna evropska zborovanja,kot je beograjsko, tudi kot priložnost za merjenje globalnih moči Vzhoda in Zahoda. Zato se beograjska konferenca ni mogla izogniti konfrontacijam, ki so dobile blokovske značilnosti. To se je pokazalo zlasti v razpravah o človekovih pravicah.
K uveljavitvi neblokovskih
idej o varnosti in sodelovanju so tudi tokrat največ prispevale evropske nevtralne in neuvrščene države. Omeniti velja predvsem njihov predlog za razorožitev, katerega bistveno sporočilo je, da dosedanji pogovori o ukrepih za razorožitev niso zavrli niti oboroževalne tekme. Zato skupina devetih neuvrščenih in nevtralnih držav
—	pri tem poudarja splošno sprejeto dejstvo o nedeljivosti vojaških in političnih aspektov varnosti — poziva udeleženke KVSE, naj povsod, kjer bo govor o razorožitvi — še posebno pa na izrednem zasedanju generalne skupščine OZN
—	sporočijo soglasno mnenje, da je napredek na tem področju — in sicer nagel napredek — nujen.
Jugoslovanska delegacija je bila v dosedanjem delu KVSE zelo aktivna v skupini nevtralnih in neuvrščenih dežel pa tudi samostojnih nastopih. Udeleženkam KVSE je predlagala ukrepe za krepitev vojaškega zaupanja, o letu evropske kulture, o sodelovanju evropskih tiskovnih agencij, o krepitvi vloge evropske komisije OZN in druge. Vsi ti predlogi so bili dragocen prispevek prizadevanjem, da bi beograjski sestanek spodbudil uresničevanje tistega, kar je bilo sklenjeno,v Helsinkih.
BRANKO KASTELIC
PREDSEDSTVO SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE__________________
Delati je mogoče tudi bolje
Sprejet osnutek resolucije o politiki razvoja v letu 1978, vendar s pripombami. Skrb za otroke je še premajhna, pa tudi sindikati so se premalo vključili v reševanje teh vprašanj tako v občinah kot v krajevnih skupnostih. Februarja simpozij »Tito, delavski razred in sindikati«.
Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega načrta razvoja Jugoslavije v prihodnjem letu so s konkretnimi pripombami dopolnili na seji predsedstva sveta Zveze sindikatov Jugoslavije (9. novembra), ki jo je vodil predsednik ZSJ Mika
je vodil Spiljak.
Predsedstvo je kritično analiziralo položaj in razvoj družbene skrbi za otroke in uresničevanje družbene akcije sindikata. V tej zvezi so menili, da je še vedno premajhna aktivnost sindikatov tako v občini' kot v krajevni skupnosti, kjer ta vprašanja rešujejo.
Proučili so tudi sklepe in uresničevanje le-teh s 15. seje predsedstva, ki je.bila 16. marca letos; gre za sklep, da na primeren način proslavimo obletnico prihoda tovariša- Tita na čelo ZKJ in njegov 85. rojstni dan s srečanjem znanstvenikov na temo »Tito, delavski razred in-sindikati«.
Podpredsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Vekič je v uvodnem referatu o osnutku resolucije in nalogah sindikatov v prihodnjem letu med drugim poudaril, da smo zavoljo večje dejavnosti delavcev pri oblikovanju družbenoekonomskih odnosov zabeležili precejšen porast industrijske proizvodnje, storilnosti, dohodka in zaposlenosti. Čeprav so se organizatorji proizvodnje in sindikalni aktivi ukvarjali s problemi dohodka, je Djuro Vekič naštel več problemov, ki so otežkočali gospodarjenje v tem letu, in kot kaže, ga bodo tudi v prihodnjem letu. Probleme, ki so zavirali gospodarjenje, je razdelil tako:
ostanki starih odnosov v odločanju o materialnih tokovih, zunanjetrgovinski primanjkljaj, poslovne izgube, visoka stopnja inflacije in nerešeni pogoji gospodarjenja, ki se kažejo v nizki reproduktivni sposobnosti gospo-daistva.
Kar zadeVa osnutek resolucije, je predsedstvo sodilo, da je besedilo splošno in da je precej nesorazmerja med nalogami dolgoročnega značaja in tistimi, ki jih je mogoče uresničiti v prihodnjem letu. Q splošni in skupni porabi so menili, da morata rasti počasneje kot družbeni proizvod in da je treba na področju izvoza in uvoza odpraviti negativna gibanja.
Ko so razpravljali o uresničevanju letošnje resolucije in o nalogah v prihodnjem letu, je več članov predsedstva poudarilo, da je mogoče delati mnogo bolje.
O rezervah za še produktivnejše delo je govoril tudi predsednik Mika Spiljak: »Ko govorimo o izgubah, še vedno prelivamo dohodek tistih, ki dobro delajo, v blagajne tistih, ki delajo slabo.
Precej primerov je bilo, da so delavci s poprečnim zaslužkom 2.500 dinarjev sanirali izgubo tistih, ki so zaslužili 5,000 dinarjev na mesec. Povedal bom še konkreten primer: pred nedavnim smo bili na obisku v Medjimurju. V enem izmed delovnih kolektivov že več let poslujejo pozitivno, čeprav je v njihovi industrijski veji mnogo takšnih, ki poslujejo z izgubami. To pojasnjujejo s tem, da je njihova občina revnejša in da se nimajo opreti na nikogar, zato dohodek ustvarjajo z lastnimi močmi.«
S. BOŽANIČ
7 dni v sindikatih
12. novembra 1977
stran
__	"\
KAJ SMO STORILI...
Dobra, a še premalo cenjena šola
Center za družbeno izobraževanje pri republiškem svetu ZSS in republiški konferenci ZSMS je te dni organiziral dvodnevni seminar za tečajnike dosedanjih političnih šol. Dvodnevnega seminarja v Portorožu.ki je bil posvečen družbenoekonomskim odnosom pri pridobivanju in razporejanju dohodka, se je udeležilo blizu 150 ljudi, kar je nekoliko manj, kot pa so pričakovali organizatorji. Gre namreč za redno obliko nadaljnjega izobraževanja slušateljev dvomesečnih političnih šol, ki jih je doslej obiskovalo že več kot štiristo mladih ljudi iz delovnih kolekto-vov. Center za izobraževanje je namreč doslej organiziral že trinajst dvomesečnih političnih šol, prihodnji mesec pa se bo pričela v Dolenjskih toplicah že štirinajsta.
Idejnopolitično usposabljanje mladih sindikalnih aktivistov in drugih članov sindikata načrtuje in izvaja center za družbeno izobraževanje pri RS ZSS in RK ZSMS prek občinskih osnovnih organizacijrdelavskih univerz, klubov samoupraljavcev in drugih. Čeprav organizira center letno kar tri dvomesečne politične šole, je odziv nekaterih občin dokaj nezadovoljiv. Posebno na Gorenjskem je še precej občin, omenimo naj le Škofjo Loko, Radovljico in Jesenice, ki iz leta v leto pozabljajo na redko priložnost izobraževanjatkot da bi imeli v svojih delovnih organizacijah na pretek sposobnih in pridnih družbenopolitičnih delavcev! Dejanske razmere pa so v premnogih delovnih kolektivih vse prej kat zadovoljive, saj se pogosto zatakne uresničevanje zastavljenih načrtov prav pri perečem pomanjkanju izobraženih in idejnopolitično usposobljenih delavcev. Zal na vse to še vedno mnogi radi pozabljajo, kot da si želijo imeti ob sebi in okrog sebe le poslušne delavce s pridnimi rokami in čim manj takšnih, ki bi premišljevali in aktivno sodelovali pri reševanju najrazličnejših problemov. Vse skupaj pa je še toliko bolj nerazumljivo, če k povedanemu dodamo še to, da je cena omenjenega dvomesečnega izobraževanja minimalna, saj vse stroške organizacije krije center za družbeno izobraževanje.
Čeprav se po končanem dvomesečnem šolanju približno četrtina slušateljev »porazgubi«, v mnogih primerih gre preprosto za to, da za njihovo delo okolica ni zainteresirana, se tako zastavljeno idejnopolitično izobraževanje več kot dobro obrestuje. Podatki namreč kažejo, da so ljudje po končanem šolanju v večini primerov izredno aktivni. Še bolj ali najmanj tako rezvese-Ijivo pa je, da zbudi politična šola skoraj pri vsakem drugem človeku tako močno željo po nadaljnem izobraževanju, da se odloči za študij ob delu!
Ob tem še to: strokovnjaki centra za družbeno izobraževanje pri RS ZSS in RK ZSMS računajo, da bodo še letošnje leto stekle najmanj v vsaki tretji slovenski občini večerne sinidkalne politične šole, ki naj bi trajale sto do stoštirideset ur. Tudi te večerne sindikalne politične šole bodo tako, kot druge oblike idejnopolitičnega izobraževanja centra za izobraževanje temeljile na treh
renapribližno tako dober, se nam v prihodnje ne bi bilo treba več pritoževati, da imamo premalo razgledanih in idejno usposobljenih sindikalnih aktivistov.
A. ULAGA
\_______________________________________________/
! različnih programih.
Delo centra je torej dobro zastavljeno. Če bi bil še odziv s te
24. NOVEMBRA LETOS BO V LJUBUANI PROSLAVA 35-LETNICE GIBANJA IN IZHAJANJA GLASILA ZSS DELAVSKA ENOTNOST
V spomin na
revolucionarne dogodke
v /
Slavnostni govornik ob odkritju spominske plošče na hiši v Ipavčevi ulici 6 v Ljubljani bo Janez Barborič, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije — Pričakujemo, da se bo proslave udeležilo blizu 2.000 ljudi — Hkrati bo odkrita tudi spominska plošča na Osojni poti 3 v Ljubljani, kjer je pred vojno delovalo uredništvo »Delavskega obzornika«
Te dni, natanko 7. novembra 1942. leta, mineva 35 let, odkar je bila pri Žnidaršičevih v Ljubljani, Ipavčeva ulica 6, konferenca Delavske enotnosti, ki jo je v imenu Komunistične partije Slovenije vodil Boris Kidrič. Strokovne sindikate na tej konferenci je zastopal Franc Svetek, krščanske socialiste pa Tone Toman in Stane Kovač. Teze, ki so bile za to konferenco napisane v Kočevskem Rogu, poudarjajo, da je slovensko delavstvo, ki ga predstavljajo KPS, skupina krščanskih socialistov in predstavniki strokovnih organizacij, zavzelo vodilno vlogo v NOB in postalo borbeno jedro OF in slovenske partizanske vojske. Konferenca se je konstituirala v odbor Delavske enotnosti Slovenije, imenovala člane predsedstva glavnega odbora Delavske enotnosti Franca Leskoška-Luko, Toneta Fajfarja in Franca Svetka. Sklenila je tudi izdajati časopis Delavsko enotnost, ki je dobil ime po gibanju Delavska enotnost.
NAMEN PROSLAVE
V spomin na te revolucionarne dogodke bo 24. novembra 1977. leta v Ljubljani velika proslava. Glavni namen proslave je počastiti spomin na ustanovitev enotnega delavskega vodstva — odbora Delavska enotnost pred 35 leti. Konstituiranje tega vodstva je pomenilo konec razcepljenosti slovenskega delavskega razreda ter začetek enotnega delavskega gibanja v Sloveniji, v celoti vključenega v Osvobodilno fronto. Proslava naj bi izrecno poudarila, da je bil delavski razred osnovna sila osvobodilnega gi-
banja in da je imel po zaslugi Komunistične partije od vsega začetka tudi jasno revolucionarno perspektivo.
Proslava ob tem pomembnem jubileju bo opozorila tudi na uspehe, ki jih je dosegel delavski razred v svojem revolucionarnem boju vse do današnjih dni in kakšne so pri tem naloge naslednice pred 35 leti ustanovljenega enotnega in revolucionarnega delavskega gibanja — zveze sindikatov. Ne nazadnje je namen proslave tudi poudariti pomembno vlogo časnika Delavska enotnost, ki je bil ustanovljen hkrati s konstituiranjem odbora Delavska enotnost.
PROGRAM PROSLAVE
Osrednja slovesnost bo v četrtek, 24. novembra 1977, in sicer pred hišo v Ipavčevi ulici 6 v Ljubljani, kjer je bil 7. novembra 1942. leta konstituiran odbor Delavska enotnost in ustanovljeno glasilo Delavska enotnost. Tega dne bo Janez Barborič, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije na hiši v Ipavčevi ulici 6 (za Bežigradom) odkril spominsko ploščo in imel tudi slavnostni govor. Sledil bo še kratek kulturni program. Hkrati z odkritjem spominske plošče Delavski enotnosti v Ipavčevi ulici 6 bo posebna delegacija, izbrana na tem zborovanju, odkrila tudi spominsko ploščo na Osojni poti 3 v Ljubljani, kjer je bila pred vojno redakcija »Delavskega obzornika«, njen glavni urednik pa je bil Franc Leskošek-Luka.
Istega dne bo v Festivalni dvorani tudi svečana seja republi-
škega sveta Zveze sindikatov Slovenije in članov kolektiva Delavske enotnosti. Na svečani seji bo najprej spregovoril Janez Barborič, predsednik republiškega sveta ZSS in predsednik izdajateljskega sveta Delavske enotnosti o pomenu DE minulih 35 letih in o nalogah časnika, glasila Zveze sindikatov danes. Za tem bo predsednik zbora delovne skupnosti Delavske enotnosti Milan Govekar podelil priznanja uredništva tovarišicam in tovarišem, ki so zaslužni za uspešen razvoj časnika DE. Janez Barborič, predsednik republiškega sveta ZSS pa bo nekaterim članom kolektiva Delavske enotnosti izročil državna odlikovanja.
Med svečano sejo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije bo posebna delegacija odnesla venec na grobnico herojev, kjer je pokopan tudi Boris Kidrič, ki je vodil ustanovno konferenco gibanja Delavska enotnost. Tako bomo simbolično izkazali priznanje vsem padlim in umrlim, ki so dali neprecenljiv prispevek k razvoju gibanja in časnika Delavska enotnost.
ODBOR ZA PROSLAVD
Predlagan je tudi odbor za proslavo 3 5-letnice gibanja Delavska enotnost in 35-letnice izhajanja Delavske enotnosti, glasila RS ZSS, ki ga bo v torek, 15. novembra 1977. leta, imeno- | valo predsedstvo RS ZSS na svoji seji. Odbor bo vodil Janez Barborič, v njem pa bodo še tovarišice in tovariši: Pepca Kardelj, Franc Leskošek-Luka, Tone Fajfar, Stane Kovač, Leopold Krese, Mira Svetina, Tone Dolinšek, Rudi Ganziti, Tine Šušteršič, Albin Kovač, Iva Rakar, Mihaela Gostiša, Rezka Mede, Marija Šme, Viktor Sto- ; par, Lojze Cepuš, Ivan Godec, Franček Kavčič, Vojko Černelč, Milan Govekar, Janez Voljč, Sonja Gašperšič in Milan Živko-vič.
Na dan proslave bo izšla slovesna številka Delavske enotnosti, ki bo posvečena 35-letnici gibanja in izhajanja Delavske enotnosti, hkrati pa bo prikazala uspehe delavskega gibanja v 35-letnem revolucionarnem boju tet vlogo in naloge sindikatov v sedanjem času.
MILAN ŽIVKOVIČ
REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH SLOVENIJE_
Čimprej ustanoviti SIS!
S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA RO SINDIKATA DELAVCEV KULTURE SLOVENIJE
i
Veljajo stara merila
V prehodnem obdobju naj veljajo stara merila o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke na področju kulturnih dejavnosti. Gibanje osebnih dohodkov ni povsod v skladu z resolucijo
Na 33. seji izvršnega odbora repu- zvrednotile vsebino iskanj; zlasti še, bliškega odbora Sindikata delavcev kjer bi se zadovoljili le s formalnimi kulture Slovenije so med drugim tudi rešitvami.
sklenili, naj v prehodnem obdobju Na seji so tudi ocenili gibanje oseb-(1977.in 1978.1eto) veljajo merila do- nih dohodkov na kulturnem področju sedanjega samoupravnega sporazuma v letošnjih prvih šestih mesecih v pri-dejavnosti o razporejanju dohodka in merjavi z enakim lanskim obdobjem, o delitvi sredstev za osebne dohodke. Poprečna mesečna izplačila bruto To je nujno, kajti uveljavljanje razpo-	osebnih dohodkov so, kot je bilo pri-
rejanja čistega dohodka in delitve čakovati, za 20 % pod gospodarskim sredstev za osebne dohodke skladno z poprečjem in hkrati pod ravnijo druž-zakonom o združenem delu je proces, benih dejavnosti. Izstoph le kinema-ki terja poglobljeno delo tudi pri iška- tografija, kjer so osebni dohodki nad nju konkretnih rešitev. Hitre in ne-, poprečjem.
premišljene rešitve bi lahko le ra-	KATJUŠA ROJAC
VELENJE
Med dosedanjo javno razpravo o »oceni uresničevanja delegatsketa sistema v občini Velenje« je bilo med drugim izrečeno tudi opozorilo, da je delegatski sistem v Šalešk^oHni zaživel, da pa se vkljub temu š.^^^^^^^čujejo številnimi po-
ImH^BIRninlbrmiranja eden izmed bistvenih elementov uspešnega delovanja
delegatskega sistema, je velenjski klub sa-moupravljalcev prejšnjo sredo organiziral v hotelu »Kajuhov dom« v Šoštanju posvetovanje o problemih in pomanjkljivostih v sistemu obveščanja in delovanja tajništev organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij. Posvetovanja so se udeležili delavci iz temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo z obveščanjem, ter tajniki organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij.
P. O.
KJER JE VOLJA...
Delegati v republiški sindikalni konferenci delavcev v individualnem sektorju so se sestali pred nedavnim. Čeprav je bila razprava o osnutku zakona o delovnih razmerjih med najpomembnejšimi točkami dnevnega reda — dali so mnogo koristnih pripomb nanj — pa skorajda na nobenem sestanku ne morejo mimo sindikalne organiziranosti delavcev, ki so zaposleni pri zasebnikih.
Med najpomembnejša vprašanja sodi seveda to, zakaj v nekaterih občinah še niso ustanovljene osnovne organizacije sindikata delavcev, ki so zaposleni pri zasebnikih. Lani je bilo pri zasebnikih zaposlenih nekaj več kot 13.500 delavcev. Osnovne organizacije sindikata pa imajo le v 34 občinah, sklade za dopolnilno izobraževanje v 39 občinah, delegate za republiško konferenco pa so izvolili le v 27 občinah.
Te številke so zgovorne. Borut Anzelc, sekretar republiške sindikalne konference delavcev v individualnem sektorju pri RO sindikata obrtnih delavcev Slovenije je poudaril, da v občinskih svetih ZS posvečajo premalo pozornosti organiziranosti delavcev v zasebni obrti. Prav zdaj, ko pripravljamo nova določila za kolektivno pogodbo, ki v resnici ureja vsa temeljna vprašanja delavčevega položaja v zasebni obrti, bi veljalo spet spomniti občinske sindikalne svete na to vprašanje.
Delegati so na seji konference povedali, da tam, kjer občinski sindikalni sveti ne pozabljajo na organiziranost delavcev pri zasebnikih, kjer se uveljavljajo določila kolektivne pogodbe in takšni odnosi med zasebnikom in delavci, kot morajo biti,po navadi ni problemov.
»Že pozornost občinskih sindikalnih funkcionarjev v tistih občinah, kjer nimamo osnovnih organizacij, bi lahko pripomogla k temu, da bi se tudi ti delavci počutili člane sindikata,« je bila izrečena misel med razpravo, ki ji nedvomno lahko le pritrdimo.
’ M HORVAT
Dosedanje priprave na ustanovitev območnih in republiške samoupravne interesne skupn°' sti v cestnem gospodarstvu so bile plodne-Cestno gospodarstvo se mora med seboj “ bolj povezati, še vedno ni jasno, kdo je odg0' voren za zamude pri uresničevanju srednje' ročnega načrta razvoja cestnega omrežja?!
Na nedavni seji izvršnega odbora RO Sindikata delavcev v prometu in zvezah so delegati spregovorili o uresničevanju resolucije o srednjeročnem razvoju SRS in še posebej o tistih vprašanjih, ki zadevajo promet in zveze. Mednje sodi tudi prihodnji razvoj magistralnih in regionalnih cest v naši republiki, kar pa je povezano tudi s samoupravno organiziranostjo cestnega gospodarstva, prav tu pa je bilo bore malo storjenega. Mislimo na dolge razprave o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti v cestnem gospodarstvu in tudi na »oživitev« sestavlljenih organizacij cestnih podjetij. Delegati v IO so ugotovili, da so bili iniciativni odbori za ustanovitev SIS delavni, trudili so se pri oblikovanju predloga za ustanovitev skupnosti, vendar pa so posvečali premalo skrbi tistim vprašanjem, ki zadevajo usklajevanje interesov med uporabniki in izvajalci.
Opozoriti velja, da so delegati v izvršnem odboru sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije še posebej govorili tudi o uresničevanju dogovorjenega plana o vzdrževanju in izgradnji cest v predvidenih rokih. Kasnimo. Razlog za to pa je po njihovi sodbi potrebno iskati v zamudah pri pripravah projektov, v podražitvah del in tudi v tem, da sredstva za gradnjo niso povsem zagotovljena. Izpadla sta dva predvidena vira za financiranje izgradnje slovenske
cestne mreže. Prerazdelitev ProIt]e[ nega davka na gorivo in tistih sr® štev, ki smo jih namensko »dolo®*1,.
za gradnjo in rekonstrukcijo ce!
st
podražitev goriv. Ta dva vira, so tavljali delegati, pa sta udeleže!13 programu izgradnje in rekonstr11 cije s tridesetimi odstotki. Tak0 *
posojila občanov, ki jih zbiran10
podlagi javnega razpisa za gra1
[dni0
cestnega omrežja, med najbolj *za. nesljivimi« viri financiranja.
:dSt®V
več kot petdeset odstotkov sre® ^ je vpisanih nad vsoto, kot so jo Pteg, videvali »projektanti« akcije za sojilo. Tudi vplačanih posojil j®
blizu polovico, kar dokazuje,
da s6
naši občani, tako so menili na
zavedajo resnice, da je razvi
oj čr-
nega gospodarstva zelo pom®!11 ^
za nadaljnji razvoj celotnega g°sP darstva.
Delegati so govorili tudi o K kretnih pripombah, ki so jih PrlP vili v slovenskem železniške^ ® spodarstvu k ocenam 6 uresnt® ^ nju resolucije o srednjeročne!!! zvoju prometa in zvez. Sprejeli s J in se še posebej zavzeli za dog°var^_ nje med cestnim in železniškim. P v metom. Gre za delitev dela, kar s
Sindikatu delavcev prometa in zV . Slovenije opozarjali že leta naz
Danes to več ne more biti le opoz0'
ifi'
h ti'
lo, ampak gospodarska nuja vse stih, ki se ukvarjajo s promGon'^^

Namesto
pike
vejica
. ^ pravem morju opravil .pri spre-Jemanju sistemskih zakonov je 2vezni izvršni svet pravočasno pri-Pravil in dal v javno razpravo osnu-lek resolucije o politiki uresničevanja družbenega načrta Jugoslavije v POhodnjem letu, za kar zasluži vso P°jivalo. Vendar vsi, ki so dobili ta elovni »papir«, niso bili dolgo hvalni za takšno ažurnost zvezne , ade. Besedilo resolucije so ocenili K°t nepopolno in posplošeno! Enaka je bila ocena tudi štirih omisij predsedstva sveta ZSJ — za gospodarski sistem, za dohodek in amoupravljanje za življenjske in ovne razmere in za zaposlovanje. I 1vstv° sindikalnih pripomb k pred-ozenemu besedilu planskega do-j ,Umenta za prihodnje leto ni težko ontificirati, saj so zapisane v po-. nem gradivu na 11 straneh. Na-P/sane so konkretno — od člena do ena v slogu: »po tem in tem stavku, • aniesto pike, naslednje besedi-‘O...«
Yečjo zaposlenost je možno do-ci tudi z minimalnimi naložbami, P ''ečanim številom izmen v seda-^J*h zmogljivostih kot tudi z omeje-,anjem honorarnega in nadurnega e a ’ zaslužek je treba zavarovati Pted čezmernim zajemanjem z ra-,'enimi posojili in prispevki, doho-se*c pa ne more neomejeno odtekati Povečevanjem zakonskih in po-Sodbenih obveznosti. Cena stano-tuH,Slcega kvadratnega metra kot morati8®?? ugodnejše kreditiranje družK3 • urejena s posebnim p	dogovorom in samou-
infl nirn .sP°razumom, za uvoženo Dr fClJ° je treba postaviti pregrade, >zvodnja hrane in preskrba mest merft)Snieta ostat' več ob strani, so sjj ufugim poudarili na seji komi-
p Različne ocene
sled° .^eatanku v sindikatih je že na-Cji nP dan pojasnil osnutek resolu-Vjje de'egatom skupščine Jugosla-Podpredsednik 7VP7npaa i7vrš-
gov SVCta ^r' Bei:islav Šefer. V nje-tgz]61?1 ekspozeju so bile natančno sti t°Zene vse gospodarske značilno-vitev*ri 'e^a’ 'Z ^esar Je budila ugoto-še hrti-3 'z dobrega leta vstopamo v načit Se *eto’ kot so to slikovito oz-p 1 uekateri hovinarji.
kato Vern° Pa naj> da so ocene sindi-v 0 dsnutku resolucije različne
od ocen, ki so bile izrečene v skupščinskem poslopju. Res pa je, da je bilo precej enakih ugotovitev, na podlagi katerih so tudi sprejeli besedilo v sindikatu, denimo ocene gospodarskega stanja, cilji razvoja, pomen uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov, ki izhajajo iz zakona o združenem delu, počasnost pri preobrazbi bank, nevarnost pred neusklajevanjem uvoza z izvozom in drugo.
Že na začetku sindikalnih pripomb je ugotovljeno »da«... v razpravah o osnutku resolucije največ pripomb zadeva njegovo posploše-nost in nesorazmernost med nalogami dolgoročnejše narave in tistimi, ki zadevajo in ki jih je mogoče uresničiti v enem letu. Ponovljene so mnoge ugotovitve iz sprejetega petletnega načrta, obenem pa so premalo konkretizirane tiste naloge in ukrepi, ki jih je treba uresničiti v prihodnjem letu. Prav na tem bi moralo temeljiti osnovno težišče resolucije...«
Kaj so sindikati posebej vzeli na muho.
Mnogo je objektivnih pripomb, vsekakor pa so najpomembnejše tiste, ki zadevajo zahtevo po konkretnem določanju višine, do katere lahko narastejo cene, življenjski stroški in inflacija.
OPTIČNA PREVARA
Komisija za življenjske in delovne razmere sveta ZSJ je sklenila, da je treba predlagatelju osnutka poslati priporočilo za drugačno formulacijo besedila, ki zadeva obrzdanje rasti splošne in skupne porabe. Prvotno besedilo je res podobno optični prevari, saj ne upošteva dejstva, da sta ti porabi že letos prekoračili vsako sprejemljivo mejo, prav zato pa le-ta ne more biti nobena podlaga za določitev prihodnje dovoljene rasti. Z drugimi besedami, formulacija, da bosta »splošna in skupna poraba naraščali počasneje kot v tem letu,bi utegnila pomeniti, da prihodnja resolucija »molče« dovoli čezmerno zajemanje iz dohodka. Zato je komisija predlagala, da se povečanje te porabe meri s povečanjem družbenega proizvoda, s tem da bo naraščala počasneje.
Značilno za ta dokument je splošna zahteva, da se dosedanji
Na skupni seji štirih komisij predsedstva sveta ZSJ so obravnavali in sprejeli osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega načrta Jugoslavije v prihodnjem letu, obenem pa je padlo kar za trinajst strani pripomb in predlogov za dopolnitev predloženega besedila
kratkoročni in prehodni ukrepi spremenijo v trajne rešitve, na podlagi katerih bo združeno delo vedelo, s čim lahko računa v postopku samoupravnega načrtovanja. To so soglasno podprle vse štiri komisije.
Sindikati so poudarili potrebo po realnejšem določanju planskih nalog. Pri tem so še posebej opozorili, da je treba neuresničene naloge v lanskem in v tem letu tudi uresničiti. Stabiliziranje dinamičnega gospodarskega razvoja, hitrejše usklajevanje ponudbe in povpraševanja, ustvarjanje večjega dohodka in vzpostavitev boljših razmerij v njegovi delitvi, povečanje življenjske ravni, razvoj ekonomskih odnosov s tujino, hitrejši razvoj premalo razvitih republik in pokrajine Kosovo ter uspešno obrzdanje inflacije so temeljni cilji za uresničevanje družbenega načrta srednjeročnega razvoja naše države v prihodnjem letu.
Za uresničevanje sprejetih načrtovanih planskih nalog je nujno potrebno jasno določiti odgovornost vseh subjektov razvoja — v mejah svojih pristojnosti in sprejetih obveznosti.
Kar zadeva varovanje življenjske ravni, so sindikati opozorili, da poleg visokega zajemanja iz dohodka v mnogih primerih zaslužek delavčev obremenjujejo različna posojila in samoprispevki, ki pritiskajo na kupno moč delavcev. Prav zato včasih dobimo napačno podobo o razpoložljivih denarnih sredstvih delavskih družin. Prav zato so zahtevali uvedbo meril, ki ne bodo dovolila prelivanja sredstev od posojil in samoprispevkov v nenamensko porabo.
Za stabilno življenjsko raven pa ni dovolj predpisati samo meril za oblikovanje cen, marveč je treba zagotoviti tudi dovolj življenjskih potrebščin. Zato sindikati zahtevajo ' dosledno uresničitev dogovora o razvoju agroindustri jskega1 kompleksa. Pri tem pa je" treba zagotoviti možnosti, da bi vsako leto pridelali 6 milijonov ton pšenice. Druga pomembna zahteva sindikatov pa je izdelava programa za nadomestitev surovin, opreme in blaga za široko porabo iz uvoza z domačim, kar bi pozitivno vplivalo tako na življenjsko raven kot iudi na zmanjševanje plačilnega primanjkljaja.
STAN1MIR BOŽAN1Č
Petdnevni mednarodni simpozij na temo »Mednarodno financiranje gospodarskega razvoja« je zastavil precej več vprašanj, kot je dal odgovorov o zapletenosti sedanjega ekonomskega trenutka. Med nekaj več kot 40 domačimi in tujimi referati je precejšnjo pozornost zbudil referat izvršnega sekretarja ekonomske komisije • Združenih narodov za Evropo Janeza Stanovnika.
Tista točka dnevnega reda, v kateri so na sestanku neuvrščenih v Colombu obravnavali potrebo po vzpostavitvi novega svetovnega gospodarskega sistema, je minuli teden v Dubrovniku doživela ponovitev.
Svetovno znanstveno bančniško srečanje, na katerem je sodelovalo več kot 1000 izvedencev, je bilo v pravem času, saj so številne dežele v razvoju zašle v finančne težave, zahvaljujoč predvsem nepravični delitvi oziroma izmenjavi med bogatimi in revnimi.
Organizator srečanji — republiški zavod za mednarodno znanstveno, kultur-no-prosvetno in tehnično sodelovanje Srbije v sodelovanju z ustreznimi zavodi drugih republik ter zveznim sekretariatom za finance ter zunanje zadeve in zveznim komitejem za gospodarsko sodelovanje z deželami v razvoju — je usmeril delo simpozija na štiri tematska področja: gospodarsko in denarno gibanje, vloga mednarodnih finančnih ustanov, finančni trg ter njegovo mesto v financiranju razvoja in sodelovanje bank v gospodarskem razvoju.
KORENINE KRIZE
Med številnimi svetovno znanimi imeni izvedencev, ki so sodelovali na tem znanstvenem srečanju, jb težko izbrati nekaj tistih, ki tako ali drugače zaslužijo več pozornosti od drugih. Na simpoziju je med drugimi sodeloval tudi nekdanji mehiški predsednik Louis Eccheveria Alvarez, ki je sedaj predsednik centra za ekonomske študije neuvrščenega sveta. Pomembne prispevke so dali tudi direktor za investicijske programe UNIDO dr. Aron Basaka, dr. Thomas Baloga z londonske univerze, direktor evropske podružnice svetovne banke Jan Caliera, predsednik mednarodne banke za gospodarsko sodelovanje SEV v Moskvi K. I. Nazarkina, direktor za gospodarske odnose mednarodnega denarnega sklada Ernest Sruc, podpredsednik ZIS Berislav Šefer in izvršni sekretar ekonomske komisije ZN za Evropo Janez Stanovnik.
Približno milijarda prebivalcev na svetu je obupno revnih, je poudaril Janez Stanovnik v sklepnem delu svojega referata, korenine krize pa je mogoče najti v naslednjem: prebivalstvo in bogastvo sta v obratnem sorazmerju, hrane ni dovolj, ker vsega 17 % kmetovalcev pridela dve tretjini,, hrane, neskladje v naravnih virih (fosilne energije je samo še za 200 let), prenaseljenost mest dosega kritično točko, naravno okolje je že močno onesnaženo in bo ostalo kot dediščina prihodnjim generacijam ter rekordna nepravilnost v delitvi dobrin.
Ob koncu svojega dokaj črnega pogleda na prihodnost je bil Janez Stanovnik kljub temu optimističen: »Še imamo čas, da uvedemo takšen sistem, ki bo izenačil vse in da se vsi najdemo na ladji blagostanja.«
NADZOR
VEČNACIONALNIH DRUŽB
O nevzdržnosti take krivice v razlikah gospodarskega razvoja so govorili mnogi. Razumljivo je, da so se napadeni spretno branili, češ »da je normalno, ker so razlike, in da blagostanje ni bilo nikoli večje...«
Tisto, kar je dejal dr. Berislav Šefer, in sicer da vsako leto na svetu za oborožitev porabimo blizu 300 milijard dolarjev, za razvoj in blagostanje pa desetkrat manj, ni le toliko gospodarski kot pa moralni in politični problem. Ta njegova misel je bila tudi temeljno vodilo mnogih drugih poročevalcev. Podpredsednik Afriške banke za razvoj iz Abidjana je, denimo, vprašal, kdo komu pomaga; mi razvitim deželam ali one nam. »Glejte, to je moj odgovor,« je nadaljeval Kodok. »Prisiljeni smo uvoziti stroje in tehnologijo pod nenavadno neugodnimi pogoji, čeprav je ta tehnologija po navadi že zastarela. Posojilodajalci v vsakem poslu obogatijo, medtem ko tisti, ki posojilo prejme, pogosto zaide v še večje težave.«
Največ nesoglasij je na dubrovniškem srečanju povzročil predlog o ustanovitvi nekaterih novih finančnih ustanov. Precej jih je bilo za in precej tudi proti, kajti takih ustanov je na svetu že precej, vendar pa 'niso organizirane najbolj pravično. 'Nasprotniki ustanavljanja novih bank so poudarjali, da bi bilo to zgolj množenje bančne birokracije, zagovorniki pa so menili, da bi le-te morali postaviti tako, da bi služile hitrejšemu razvoju nerazvitih in ne le ustvarjanju dobička. Zanimivo pri tem je tudi to, da tudi naši ekonomisti niso bili enotnega mnenja o tem predlogu. S. BOŽANIČ
Najlaže govori ob stroju
b0r ok°t, predsedni . osnovne organiz
'cator __ embi p
mpl'e ^ko, da ste izb Žel/6 VPrašala, ko sem 0 jy Podstaviti v t,
neh°te presiišaia. lik kol!6 bl bil°' da bl
■ sem si
del^0,’ b°mo vsai * nim fta^ai°'aktivist moč 7 Z,em% Sem hl
na!1 Pel]ala me je
Pogovarjati
kadrovski, ki je omehčal Marijo potem pa je pogovor gladko stekel.
»Seveda je bilo sprva precej težko. Vedela sem, s čim bi se naj ukvarjal sindikat, ne pa seveda vsega. Prav tedaj smo se zavzemali, da sindikat ne bi več skrbel le za ozimnice in podobne stvari, ampak da bi bil družbeno in politično angažiran. Prisoten mora biti povsod in v vsaki stvari, ki zadeva delavce, smo ugotavljali. Le kako bi sicer reševali njihove probleme, če ne bi vedeli zanje? No, precej sem se morala izobraževati, porabila sem mnogo svojega prostega časa, da sem vse to spoznala in tudi začela tako delati. V teh prizadevanjih so mi rade volje priskočili na pomoč sodelavci in sploh vsi, katerih pomoč sem potrebovala. In tako je moja dejavnost stekla. Izvolili so me za delegatko v občinski svet zveze sindikatov. Sprva, ko so bile v tem forumu seje še dolge, saj so trajale tudi po štiri ure in več, sem izgubljala mnogo svojega prostega časa, sedaj pa so seje kratke in konkretne. Je pa dobro, da sem zraven, saj za vse naloge zvem iz prve roke, se dobro poučim o njih in jih tako na zelo kratek, a učinko-
vit način posredujem delavcem našega kolektiva. Potem razpravljamo o njih, sprejmemo sklepe, sama jih pa spet posredujem dalje. In tako naprej, neprestano v krogu. V glavnem razrešimo vsak problem!«
Marija Kokotova se je po začetni nervozi dodobra sprostila in pogovor je tekel, kot sem si lahko le želel. Na vprašanje, kako so aktivni drugi Člani sindikata, je odgovorila:
» Veste, smo majhen, pretežno ženski kolektiv. V izvršnem odboru imamo tudi dva moška člana, tako da smo ljudje, kot se temu reče. In prav zato, ker smo majhni, držimo skupaj in vsak problem toliko laže rešimo. Ne čakamo, da se nam nakopičijo nad glavami, vsakega rešujemo sproti. Ce so problemi manjši, skličem sestanek kar v tovarni, takole petnajst pred drugo, ker delamo v dveh izmenah in so tako lahko na sestanku prisotni prav vsi. Če pa gre za kaj večjega, je sestanek po končanem delu. Seveda pa delavci — saj tako je menda povsod- bolj vedo za svoje pravice kot za dolžnosti. Zato svoj prosti čas žrtvujejo le za sestanke, sicer pa za naloge, za
katere jih posebej prosim, vse drugo pa moram opraviti kar sama.«
Marija Kokot je strojna pakovalka, v EMBI pa dela deveto leto. »Ja, pred tem pa sem bila kar doma. Posvetila sem se otrokom in gospodinjstvu. Otroci so odraščali, z njimi pa tudi stroški in morala sem se zaposliti«.,
Ker je naša sogovornica med drugim tudi delegat v odboru živilske in tobačne industrije, članica delavskega sveta in predsednica koordinacijskega odbora za volitve sem jo seveda še vprašal, kako na njeno »popoldansko« aktivnost gleda njen mož. »S tem imam pa srečo. Veste, tudi moj mož je sindikalni delavec pa povsem razume te stvari. Pa še pomaga mi.«
Neverjetna življenjska moč seva iz te Ženske srednjih let in morda je prav zaradi tega tako priljubljena pri sodelavcih. »Sicer so pa takšne funkcije bolj primerne za mladino, ki ima več energije, povrhu pa se lahko ob tem še izobražuje...« meni. Marija Kokot. »Veste, sama najlaže govorim ob stroju. Tako nekako domače se počutim ob njem...«
D. KRIŽNIK
iz albuma
sindikalnih delavec v
po sledeh dogovarjanja
	
	
Rešitve, ki bi jih lahko povzeli tudi pri nas
Medtem ko v naši republiki še vedno razpravljamo o predlogu zakona o delovnih razmerjih, je Skupščina SR Srbije že sprejela zakon o delovnih razmerjih, ki je bil objavljen v Službenem glasniku SR Srbije, štev. 40-77 zdne 8.10.1977. leta. Ta zakon ima nekatere rešitve, kibi jih veljalo upoštevati tudi pri končnem oblikovanju predloga našega republiškega zakona. Razumljivo je, da nekatere rešitve za našo republiko niso sprejemljive, kar velja zlasti za delovno razmerje delavca-upokojenca, vendar pa so nekatere druge rešitve takšne, ki ustrezajo tako določbam zakona o združenem delu kot tudi vsakdanji praksi.
Delovne izkušnje kot poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja — da, toda z razumno omejitvijo!
V dosedanji praksi smo zasledili številne splošne samoupravne akte, ki so določali delovne izkušnje kot poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja z nesorazmerno dolžino, denimo 5, 8 ali celo 10 let. To neenotnost smo skušalu omejevati z družbenimi dogovori, a vselej to ni bilo uspešno. Prav mlajši delavci —strokovnjaki, ki imeli imeti dolgoletnih delovnih izkušenj, so bili odrinjeni in niso mogli kandidirati za zahtevnejša delovna mesta. V členu 12 pa je srbski zakon določil, da se sicer delovne izkušnje lahko predvidijo kot poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja, vendar z omejitvijo do največ 5 let za delavce s posebnimi pooblastili oziroma odgovornostmi ali izjemno za zahtevnejša dela. Za vse druge delavce pa je možno predvideti delovne izkušnje kot poseben pogoj za pridobitev lastnosti delavca najdlje do enega leta. tako pogoj delovnih izkušenj ne more biti časovno daljši od petih let oziroma od enega leta. Poskusnega dela ni več
Dosedanja praksa — tudi v Sloveniji, to ugotavljamo — je pokazala, da poskusno delo ni doseglo zaželenih učinkov in je
prihajalo do številnih nepotrebnih sporov. Zakon o delovnih razmerjih SR Srbije ne pozna več poskusnega dela, zato temeljne organizacije ne morejo več sklepati delovnega razmerja s tem posebnim pogojem. Delavčeve strokovne sposobnosti lahko preverijo delovne organizacije pred sklenitvijo delovnega razmerja z avdicijo, testi itd., vendar s poskusnim delom preverjanja ne bodo mogle opravljati.
Delavec ne more biti razporejen v drug kraj, če ne da pristanka
V členu 33 — in to brezpogojno — je določeno, da delavec brez pristanka ne more biti razporejen na delo v drug kraj. Izjema je predvidena samo v primeru, kadar je dejavnost temeljne organizacije takšna, da je potrebno dela opravljati na terenu, kar velja za gradbeništvo, za montažna dela itd. Izjema je dopuščena tudi v primeru, če gre za drug kraj, katerega oddaljenost je manjša od 20 km in če je delavcu preskrbljen redni prevoz na delovno mesto.
Nadurno delo močno omejeno
Nadurno delo je sicer omejeno tako, da mora delavec delati tudi dlje kot poln delovni čas v primerih elementarnih nezgod oziroma višje sile pa tudi takrat, če preti večja materialna škoda. S
samoupravnim splošnim aktom se sicer lahko določijo tudi drugi primeri, ko je potrebno nadurno delo, vendar je v zakonu omejitev, saj velja to samo za proizvajalne temeljne organizacije, delavec pa ne sme delati dalj kot 12 ur na dan, na teden pa lahko opravi največ 12 nadur.
Novost pri izrednem dopustu
V členu 55 je predvidena novost, ki jo v dosedanjem zakonu o delovnih razmerjih nismo zasledili. Delavec ima pravico do izrednega plačanega dopusta ob poroki, selitvi ter v drugih primerih, ki jih predvideva samoupravni splošni akt, posebno pa ima poleg tega dopusta še do sedem dni plačanega izrednega dopusta v primeru smrti člana v ožji družini. Gre za humano določbo, saj je nujno, da se delavec v takem primeru, ko je prizadet zaradi smrti člana ožje družine, tudi psihično toliko opomore, da lahko nemoteno opravlja svoje delo.
Zajamčeni osebni dohodek
Delavcu gre zajamčeni osebni dohodek ne samo takrat, kadar posluje temeljna organizacija z izgubo in kadar ne ustvarja dovolj sredstev za osebne dohodke, ki bi bili vsaj v višini zajamčenih osebnih dohodkov, ampak tudi takrat, kadar sam delavec nima takega delovnega uspeha, da bi ustvaril osebni dohodek v višini zajamčenega osebnega dohodka. Ta določba je vsekakor v skladu z zakonom o združenem delu, saj zakon zagotavlja vsakemu delavcu materialno in socialno varnost, ne glede na njegov delovni učinek, pogoj pa je, da je na delu vse delovne dni in ves delovni čas. Če je delavec na delu manj kot vse delovne dni ali če dela s skrajšanim delovnim časom, je po zakonu SR Srbije določeno, da mu gre sorazmerni del zajamčenega osebnega dohodka.
Porodniški dopust
Po dosedanji zakonski ureditvi je imela delavka v SR Srbiji 180 dni porodniškega dopusta. Od 1. 1. 1978. leta dalje pa bo znašal porodniški dopust neprekinjeno 210 dni. Mimo tega bo lahko delavka zahtevala tudi po preteku porodniškega dopusta pa vse dotlej, dokler ne bo otrok dopolnil enega leta, delo s polovičnim delovnim časom. Tak skrajšan delovni čas se bo seveda štel za delo s polnim delovnim časom. S samoupravnim splošnim aktom bo lahko delovna organizacija predvidela možnost, da bo delavka ostala doma, dokler otrok ne bo star tri leta. V tem času sicer ne bo v delovnem razmerju in tudi pokojninska doba ne bo tekla, pač pa ji bodo pravice in obveznosti iz dela mirovale. To pomeni, da bo delavki v takem primeru zagotovljeno delo, ko bo želela na delo.
Načelo zakonitosti v disciplinskem postopku
Delavec je odgovoren za kršitev delovnih obveznosti po zakonu, ki so ga sprejeli v Srbiji, samo takrat, če je kršitev delovne obveznosti predvidena s predpisi in samoupravnim splošnim aktom temeljne organizacije. To načelo je pravzaprav prevzeto iz kazenske zakonodaje in v bistvu pomeni, da nihče ne more biti odgovoren, če njegovo dejanje ni predvideno vnaprej kot kršitev delovne obveznosti. Kršitev pa je lahko predvidena po zakonu (številne kršitve našteva že zakon o združenem delu v členu 194), po drugih predpisih in seveda s samoupravnimi splošnimi
akti.
Kot sledi iz člena 195 zakona o združenem deluje vsak delavec disciplinsko odgovoren in vsakemu delavcu je možno izreči tudi ukrepe, ki so našteti v tem določilu. V členu 103 pa zakon o delovnih razmerjih SR Srbije predvideva izjemo, ki velja, za direktorja temeljne organizacije, kateremu ni možno izreči ukrepa razporeditve na drugo delo oziroma k drugi nalogi za določen čas. To je povsem logična določ-'ba, kajti z razporeditvijo je praktično izrečen ukrep razrešitve, razrešitev pa ne more biti začasna, ker bi bilo to v nasprotju s členom 521 zakona o združenem delu.
Odgovornost za škodo
Zakon določa odgovornost temeljne organizacije za škodo, ki je povzročena delavcu. Predvidena je krivdna in objektivna odgovornost. Tako je temeljna organizacija odgovorna:
—	če je delavcu škodo sama povzročila;
—	če je delavcu povzročila škodo oseba, za katero odgovarja temeljna organizacija;
—	če je škoda povzročena delavcu z nevarnim sredstvom ali zaradi dejavnosti s povečano nevarnostjo.
Določba člena lilo odgovornosti za škodo, ki je povzročena delavcu, je torej povsem jasna in preprosta, razumljiva vsakemu delavcu, dobrodošla pa bo zlasti sodiščem združenega dela, ki so se morala doslej opirati na stara pravna pravila, kar zadeva presojo o objektivni odgovornosti.
Prenehanje delovnega razmerja zaradi upokojitve
Zakon o združenem delu je v členu 216 predvidel, da delavcu preneha delovno razmerje po samem zakonu, če izpolni pogoje za osebno pokojnino, razen če zakon ne določa drugače. Zakon SR Srbije pa v členu 118 določa, da preneha delovno razmerje tistemu delavcu, ki ima 40 let delovne dobe in je star 60 let, oziroma delavki, ki ima 35 let delovne dobe in je stara 55 let. Preneha pa delovno razmerje tudi delavcu, ki je star 65 let in ima 30 let pokojninske dobe, in delavki, ki je stara 60 let ter ima 25 let pokojninske dobe. Res je sicer predvideno, da lahko samoupravni splošni akt določi, da tak delavec še lahko ostane v delovnem razmerju največ tri leta, vendar samo takrat, če ni možno del ali delovnih nalog opraviti z zaposlitvijo novega delavca in če tak delavec ostane v delovnem razmerju, mora temeljna organizacija vsakih 12 mesecev objavljati prosto delovno mesto, na katerem sicer delavec dela. Pripomniti je potrebno, da se v pokojninsko dobo po členu 118 ne more šteti udeležba v NOB, čas v ujetništvu, taborišču itd.
Tudi upokojena oseba lahko vnovič sklene delovno razmerje, vendar samo pod pogojem, če se na razpis ne javijo nezaposleni delavci. Bržčas pa upokojenci te možnosti ne bodo uporabljali, saj po členu 48 zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju SR Srbije v primeru zaposlitve ne prejemajo pokojnine oziroma se jim ustavi izplačevanje pokojnine v času ponovne zaposlitve.
Te določbe so sicer specifične za SR Srbijo, ker je brezposelnost zlasti med mladimi ljudmi precej višja kot v naši republiki, zato daje zakon mladim več možnosti pri zaposlitvi.
IVAN ŽUŽEK
KOMU KAJ?
Zadnja seja predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvaške je pomenila obračun z geslom »Nam ekonomika, vam pa politika,«. Vztrajali so p ri tem, da je treba razvoj materialnih sil Hrvaške pa tudi Jugoslavije graditi na težnjah delavskega razreda, ki se oblikujejo v ustreznem družbenoekonomskem razmerju. Z drugimi besedami, ni mogoče graditi brez družbenega cilja, brez jasne predstave, za koga in zakaj se razvijajo materialne zmogljivosti vse družbe. Za koga delamo, zaradi česa moramo delati in kako to delamo — smo povedali v novi ustavi, še bolj pa pojasnili v zakonu o združenem delu. Prav zato smo si tudi časnikarji izmislili izrek, da je zakon o združenem delu — učbenik poslovanja, priročnik gospodarjenja za vse poslovodne organe. Če ne bomo delali tako oziroma ne bomo poslovali po zakonu o združenem delu, ampak po tehnokratski ali etatistični koncepciji, bo nastal razkorak med težnjami združenih delavcev in materialnim razvojem, prišli bomo v slepo ulico, v kateri smo bili že nekajkrat. Takrat smo doživeli ne samo neskladje v razvoju odnosov in materialnega razvoja, ampak tudi to, da so materialni razvoj (predvsem investicij) spremljale tudi hude napake. Plačali smo to ne samo z novimi prispevki iz delavskih zaslužkov, ampak tudi z viharnim razščiščevanjem s političnim sovražnikom, ki je spoznal in izkoristil to našo nedoslednost v boju za resnične samoupravne družbene odnose.
Omenil sem vsebino zadnje seje predsedstva zato, ker se je nekaj dni zatem v uglednem dnevnem časniku na prvi strani pojavil članek, ki poziva, kako ob uresničevanju zakona o združenem delu ne smemo »pozabiti«, da je treba proizvajati, da je treba reševati vsakodnevne proizvodne naloge. Tako nas torej nekdo straši, da nam uresničevanje zakona o združenem delu, se pravi uveljavljanje novega poslovanja, ne bi vzelo preveč časa, češ da bi bilo to v škodo proizvodnje, oziroma da nam tisto, »kako delamo«, ne bo odtehtalo tistega — »kaj delamo«. Naša skrb za to, kako delamo, naj bi torej povzročila po mnenju tega avtorja, da bi pozabili na proizvodnjo, rezultate dela itd.
Zakaj sploh omenjamo zakon o združenem delu, ustavo in druge družbene dokumente, zakaj sploh skušamo, da bi le-ti postali realnost in ne deklaracije?
Starejši se spominjajo, da je tehnokracija od začetka delavskega samoupravljanja ponujala delavcem — »ali politikom«: »vi politizirajte, nam pa prepustite ekonomiko«. Kot da se delavci in njihovi predstavniki ne razumejo v razvoj in da je to področje rezervirano za druge strukture, ki bodo mirno reševale probleme ekonomskega razvoja, ki pa je po njihovem mnenju povsem nevtralen glede na družbene odnose in ima nekatere svoje posebne zakonitosti, ki jih poznajo in lahko dojamejo samo posvečeni, nedotakljivi subjekti tehnično-tehnološkega in ekonomskega razvoja.
Danes se srečujemo z enakim tehnokratskim pojmovanjem kot takrat. In še dolgo se bomo z njim srečevali. Pomembno je, da ga prepoznamo tudi zato, da v času, ko se bojujemo za nove odnose v združenem delu, ne damo prav tistim, ki nas želijo onemogočiti z opozorili, kako je treba misliti predvsem na vsakodnevne proizvodne probleme in ki nam tako sugerirajo, da je izvajanje zakona o združenem delu nekaj za sindikat, za partijo in sploh za delo — popoldne. Dopoldne, v proizvodnji pa bodo gospodarili drugi.
N. BRKIČ
12. novembra 1977
stran
Delavčeva pravica ne more biti odvisna od finančnega stanja temeljne organizacije
Devet delavcev je v letu 1976 izpolnilo pogoje za starostno pokojnino. Temeljna organizacija je izdala odločbe, s katerimi jim je prenehalo delovno razmerje. Že ob prenehanju delovnega razmerja so delavci uveljavljali odpravnino, do katere so bili upravičeni na podlagi samoupravnega sporazuma panoge, h kateremu je pristopila temeljna organizacija
Ker v temeljni organizaciji delavcem na njihove zahteve niso odgovorili, so uveljavljali svojo pravico do odpravnine pri sodišču združenega dela. Na predlog je temeljna organizacija odgovorila, da delavcem sicer ne odreka pravice do odpravnine, vendar je ne more izplačati, ker nima nobenih sredstev na skladu skupne porabe, mimo tega pa je temeljna organizacija v zelo težkem položaju. Leta 1975 se je namreč zgodila nesreča, zaradi katere se je moral ves kolektiv odpovedovati pri delitvi sredstev, mimo tega pa so morali iskati tudi pomoč pri širši družbeni skupnosti.
Sodišče združenega dela prve stopnje je seveda moralo upoštevati samoupravni sporazum in je zato vsem devetim delavcem priznalo pravico do odpravnine, vendar je hkrati upoštevalo tudi razmere v
temeljni organizaciji in odločilo, da bo dolžna izplačati delavcem odpravnino šele tedaj, ko bo imela razpoložljiva sredstva na skladu skupne porabe.
Tako je bila delavcem sicer pravica priznana, toda to je zanje pomenilo, da bodo odvisni od volje temeljne organizacije in da bodo dobili odpravnine šele takrat, ko bo ta imela razpoložljiva sredstva. Pritožili so se na sodišče združenega dela SR Slovenije, ki je njihovi pritožbi ugodilo in odločilo, da delavčeva pravica ne more biti odvisna od finančnega stanja temeljne organizacije. Ne more biti prepuščeno temeljni organizaciji, da odloča o tem, kdaj bo imela na voljo dovolj sredstev za poravnavo obveznosti. Načeloma je temeljna organizacija dolžna izpolniti obveznost v 15 dneh, če pa tega ne bi storila, imajo delavci možnost vložiti izvršbo. V izvršbi se bo pokazalo, ali so na voljo sredstva ali ne, kajti izvršba bo posegla na katerakoli razpoložljiva sredstva temeljne organizacije, ne pa le na tista, ki bi bila sicer na skladu skupne porabe. Tako imajo delavci veliko večje možnosti, da bodo prišli do odpravnin, kot če bi čakali na zboljšanje finančnega stanja temeljne organizacije.
IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA
Delovno razmerje tujega državljana
Zakon o združenem delu določa v členu 168, da delovna razmerje lahko sklene vsak, ki izpolnjuje pogoje, kot so jih določili delavci v temeljni organizaciji, mora pa dopolniti 15 let starosti in imeti splošno zdravstveno možnost za delo. To velja tako za naše kot tudi za tuje državljane oziroma osebe brez državljanstva. Tuji državljani in osebe brez državljanstva pa lahko sklenejo delovno razmerje, če so izpolnjeni dodatni pogoji, ki jih določa zvezni zakon.
Po dosedanjih zveznih predpisih je moral seveda tuj državljan dobiti dovoljenje za bivanje v naši državi, kajti brez tega dovoljenja delovna organizacija, pri kateri se je hotel zaposliti, ni mogla dobiti ustreznega dovoljenja skupnosti za zaposlovanje. Skupnost za zaposlovanje delavcev pa je izdajala oziroma še izdaja dovoljenja za določen čas, pač za čas, ko ima delavec — tuj državljan — dovoljenje za bivanje.
Tako je bil v neki delovni organizaciji zaposlen tuj državljan, ki mu je bilo izdano dovoljenje za bivanje do 1. 1. 1977. leta. Do tega datuma je veljalo tudi delovno dovoljenje. Delavec sam si je preskrbel podaljšanje dovoljenja za bivanje in je tudi po 1. 1.
1977. leta nadaljeval z delont. Delovna organizacija pa je ugotovila, da je potekel rok veljavnosti dovoljenja za delo, zato je sklenila, da delavcu zavoljo tega razloga preneha delovno razmerje-
Delavec se s takim sklepom ni strinjal in se je obrnil na sodišče združenega dela. Sodišče je ugotovilo, da je tako stanje zakrivila delovna organizacija, ker ni pravočasno zaprosila skupnosti za zapO' slovanje, da bi podaljšala dovoljenje za delo. Sodišče je razveljavilo sklep o prenehanju delovnega razmerja ter naložilo delovni organizaciji’ da mora delavca sprejeti na delo in dobiti ustrezno lovno dovoljenje. Ni dolžnost delavca, da skrbi za takšno dovoljenje, pač pa je to dolžnost delovne organizacij6; Delavec je dolžan poskrbeti le za dovoljenje za bivanj6’ kajti če takega dovoljenja n6 dobi ali pa če mu dovoljenj6 ni podaljšano, je razumljiv0’ da ne more dobiti tudi dovoljenja za delo, saj mora zapu' stiti državo. Ker je delave6 storil vse, da bi ostal v Jug0' slaviji in da bi še naprej delal« delovna organizacija pa je svojo dolžnost opustila, o0 morala trpeti vso škodo, ki j6 v tej zvezi nastala.
Piše: IVAN ŽUŽEK
^BOROVI! JE BILA 2. IN 3. NOVEMBRA ZVEZNA PROSLAVA OB 30-LETNICI IZHAJANJA GLASIL OZD
PROČ OD LAKIRANJA!
^ Jugoslaviji izhaja 1500 glasil organizacij združenega dela, od tega kar tretjina v Sloveniji — Prosla-v Borovu se je udeležilo 35 novinarjev tovarniških glasil iz naše republike — Pozdravi tovariša Tita uralcem glasil organizacij združenega dela
Dileme ne more bjt; veg: glasila or-Sanizacij združenega dela so sestavni 61 informativnega sistema pri nas in če e kdo dvomi v to, je preozko in tehno-^stsko zazrt zgolj v probleme znotraj 2°Je organizacije združenega dela.
skoti o združenem delu je nedvou-, en’ svobodna menjava dela je ena nteljnih in neodtuljivih pravic delav-> ki svobodno združuje svoje delo in r.j ogovoru z drugimi delavci svobodno oreja sredstva, ki jih mi vsi ustvar-mo za zadovoljevanje osebnih in sk“Pnih potreb.
10 je osrednja misel, ki smo jo na ezO' proslavi ob 30-letnici izhajanja ink V slišali na vsakem koraku 0 °o vsaki priložnosti: na okrogli mizi . vprašanjih obveščanja v združenem „1 u’ govoru Božidarja Markotiča, sil V?e®a ln odgovornega urednika gla-? kombinata Borovo, ko je odpiral ^ godno razstavo glasil, govoru !ura Stevanoviča, predsednika zvez-
IZ POZDRAVNEGA NAGOVORA MIKE ŠPILJKA
V prve vrste boj za samoupravljanje
Napredna so samo tista sredstva obveščanja, ki podpirajo razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, ki nasprotujejo vsemu, kar takšen razvoj zavira, ki se bojujejo proti nezakonitemu odvzemu delavskih pravic, naj že gre za samovoljo, grupaštvo, klike, primitivi-zem,tehnokratizem ipd. Usposabljanje tovarniških glasil kot borbenih glasil delavcev po naravi razvoja naše družbe ne more biti uspešno, če bodo ta glasila kakor tudi druga sredstva obveščanja v združenem delu ostala obrnjena samo proti sebi — svoji temeljni organizaciji združenega dela, delovni ali sestavljeni organizaciji — in ne proti združenemu delu v celoti in v širši družbi.
Glasila organizacij združenega dela bi morala bolj kot do zdaj spremljati porabo tistega dela dohodka, ki ga delavci v TOZD namenjajo za krajevne in interesne skupnosti, občino, pokrajino in republiko pa vse do federaci-
je. Zato si tudi prizadevamo uveljaviti nekatere spremembe v političnem sistemu, pri tem pa bi moral tovarniški tisk čimbolj neposredno sodelovati.
V sredstvih obveščanja v organizacijah združenega dela je treba razvijati kritični pogovor, katerega, resnici na ljubo, ni dovolj niti v drugih časnikih niti v vseh družbenih strukturah. Tovarniška glasila bi morala biti bolj odprta za same delavce, za njihovo ustvarjalno politiko in predloge, ki bi jasno pokazali na določene negativne pojave in njihove nosilce ter predlagali boljše rešitve. Delavska glasila morajo biti še bolj prežeta z delavsko dušo, več delavcev kot doslej mora pisati o svojih pogledih. Če bomo šli po tej poti, je dejal ob koncu svojega nagovora tovariš Špiljak, bodo delavci pripomogli, da bodo njihova glasila odprta za kritiko , ki bo vplivala na graditev novega in odstranjevanje ostankov starega.
olAn ?^k?ra za pripravo proslave in " etn‘ci glasil OZD v Jugoslaviji Dr ?a8°voru pokrovitelja proslave, o.,1<:seclnika Zveze sindikatov Jugo-ije Mike Špiljka. Ne gre za po-njsana zvezna in republiška glasila, ela n3 n°V zorn' kot> k' naj ga osvetle in Sl|a ozD ob obravnavanju splošnih zdru?110 Za konkretno organizacijo V f nega dela pomembnih vprašanj, glasi, 8os'aviji izhaja približno 1500 jih narr8anizacij združenega dela, ki 'zvodo1Snemo v nakladi 3,5 milijona veni ji k03 ^tevi'ko, od tega samo v Slo-Sedmo n tretiino! Ore za dejansko čenja 81 °’ ki ne izziva samo presene-vsei D'n P3 občudovanja, ampak nas Politi?^6*56! Pa sindikate, predvsem Ql no zavezuje.
niso as,'a onganizacij združenega dela širjen naS' rePubliki samo najbolj raz-8anizatn~ razstavni panoji, ki jih je or-ki Sn ,°r. namenil posamezni republiki nr.b,1 za glasila iz naše republike glaSj|aetesn'’ saj so iz naše republike nimi fpredstavili predvsem z naslov-druojh ranmi> na panojih nekaterih hna (-Predstavnikov pa je še zijala be-nikiin r8a.nizatorji obveščanja, ured-niji t, aovinarji glasil OZD so v Slove-najte- dl 'organizacijsko in politično regi0 n®l® povezani: združeni so v 12 po aIn>h aktivov, katerih vloga in nizatnr neuCtlno naraščata! Med orga-narjj oiJ1 0”veščanja, uredniki in novi-ludi f‘kasi1 v °ZD iz naše republike je *kepa Proslavi 30-letnice tovami-VeljaveIS“ tV ®°rovu najbolj prišla do niedseh ZE j3 'n Potreba po tesnejši izkušen0!0' P°vezanosti ter izmenjavi —._____1 predlog za organiziran
Pokrovitelj proslave Mika Špiijak bere pozdravni nagovor, ob njem v delovnem predsedstvu uredniki glasilki izhajajo pri nas najdlje.
Žarometi, televizijske kamere... Joža Varl sprejema zvezno priznanje, ki sta mu ga izročila predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiijak in predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije Milutin Milenkovič
£ GOVORA
ojura
Stevanoviča
Delavcem, fie »višjim sfrukturam«!
tako no, tJ-e.SO,bili dani P0®0!' — tadalin • lcni k°t zakonski — za stemaJ J1 vsestranski razvoj si-deiu °bveščanja v združenem Ni r3 itUdl tovarniškega tiska. Voljni 32 °^a’ da ne bi bili zado-glasi, 2 dosedanjim razvojem dela- J or8an‘zacijah združenega
tudi ra 2| ovoljstvo. Nekaj pa je zlastj 110®ov za nezadovoljstvo, tPenin tLv?m°. kam smo se na-
kijihsev !)*' °b Veiikih nspebih,
danes n Md,?„ne moremo prezreti, delavcev’-12110 Po|drugi milijon glasil kšr 56 ne Prejema svojih ‘ek tv seveda m ugoden poda-ZaPoslpn n^110, da več kot tretjina Usnika l.f' ne Prebere nobenega la. razen tovarniškega glasi-
obisk proslave v Borovu je prišel iz vrst tovarniških novinarjev.
Razstava glasil OZD v Domu kulture v Borovu je bila izjemna: 1500 glasil je število, ki tudi nazorno ponazorjeno na panojih presega enostavno predstavo: velika avla je bila do zadnjega kotička napolnjena s panoji samo z naslovnicami 1500 glasil! Organizator proslave Božidar Markotič je v otvoritvenem govoru med drugim zato dejal: »Tovarniški tisk Jugoslavije, kakor so se na začetku imenovala ta glasila, je avtentičen dokument časa. Vse doslej je ta tisk častno opravljal svojo družbenopolitično funkcijo. Bil je eden od mejnikov poti, tohko pomembnega obdobja naše države, v katerem smo gradili najnaprednejšo družbeno ureditev v zgodovini človeštva — samoupravno socialistično družbo. Tovarniška glasila so sredstvo povezovanja delavskega razreda. To je tudi najpomembnejša družbenopolitična naloga teh glasil. Obveščanje je pomemben dejavnik boja za samoupravljanje, glasila v organizacijah združenega dela pa pomembno sredstvo obveščanja.«
Osrednji del proslave ob 30-letnici izhajanja glasil OZD je bila skupna
seja, ki so se je udeležili predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij in na kateri sta pokrovitelj proslave predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiijak ter predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije Milutin Milenkovič podelila priznanja uredništvom glasil, ki v posameznih republikah in pokrajinah izhajajo najdlje. Iz Slovenije je to priznanje dobil jeseniški »Žele-zar, ki s prekinitvijo med vojno izhaja že od leta 1937 dalje. Na slovesnosti, ki so jo delavci kombinata Borovo vzorno pripravili, sta govorila DjUro Stevanovič, predsednik zveznega odbora za pripravo proslave ob 30-letnici izhajanja glasil OZD in pokrovitelj proslave, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiijak.Njuna govora objavljamo v povzetkih.
S slovenosti, ki je lepo uspela — vsi udeleženci, tudi 35 organizatorjev obveščanja, urednikov in novinarjev glasil OZD iz Slovenije so jo ocenili kot spodbudo za podobna srečanja tudi v prihodnje — so poslali pozdravno pismo predsedniku republike, ki je v Borovo poslal svojo sliko z lastnoročnim posveti lom; Bralcem tovarniškega tiska Jugoslavije, Josip Broz Tito, 2. XI. 1977.
JESENIŠKI »ŽELEZAR« IN NJEGOV UREDNIK JOŽA VARL
Sestavina
življenja
Rojstvo Železarja sega v leto 1937. Začel je izhajati kot Naš kovinar, prvo glasilo delavskega razreda na Slovenskem. Ustanovili so ga in urejali delavci komunisti in napredni sindikalni funkcionarji.
List je imel jasno začrtano pot in smer delovanja že na samem začetku, pripoveduje Joža Varl, dolgoletni urednik in novinar Železarja. Njegov cilj je bil razvijati in negovati delavsko akcijsko enotnost na Jesenicah. Hkrati pa je nastopil kot protiutež uradnemu glasilu železarne Tovarniškemu vjesniku.
Če se ozremo nazaj in pogledamo v jeseniško železarno predvojnih let, lahko začutimo moč besed naprednega delavstva na njegovih straneh. Njegova zgodovina je zgodovina železarjev, delavcev v boju proti kapitalističnemu izkoriščanju.
Naš kovinar je izhajal do okupacije, vojna je preprečila njegovo nadaljnje izhajanje. Po osvoboditvi pa se znova pojavi kot Železar. Nove moči in napredne ideje so bile zbrane najprej v mesečniku, ki se je kaj kmalu spremenil v štirinajstdnevnik, že petnajst let pa izhaja Železar kot tednik.
— Njegov razvoj je istoveten z razvojem našega samoupravljanja, pravi Joža Varl. Pred nami so bile in so še danes vedno večje potrebe po informiranju.
Iz povedanega ni težko razbrati, da se na Jesenicah že dolgo časa zavedamo, da je informacija blago posebne vrste, ki je izredno hitro pokvarljivo. Zato gre to blago sproti v uporabo. Železar posega na vsa področja delavčevih interesov, ki jih prav gotovo ne moremo zapreti v še tako razvejano in široko življenje jeseniške železarne. Železar ni časopis, ki ga kdo prinese domov, odloži v dnevni sobi in ga nato neprebranega čez nekaj dni nese v klet, je resnično sestavni del življenja Jeseničanov. O tem jasno priča podatek, da vsak izvod Železarja preberejo štiri osebe, kar pomeni štirideset tisoč ljudi vsak teden.
»Gasilska« slika slovenskih udeležencev na proslavi
Povedali so nam.
Cvetka Pestiček, Splošna bolnišnica Maribor:
S slovesnostjo ob 30-letnici tiska v OZD smo znova poudarili pomen in vlogo obveščanja, brez katerega si ne moremo zamišljati samoupravljanja in dobrega delovanja delegatskega sistema.
Franc Kavka, Železarna Štore:
Urednik sem postal šele pred mesecem dni. Zato mi tokratno srečanje z drugimi uredniki tovajniških glasil veliko pomeni. Spoznal sem ljudi, ki si prizadevajo svoje časopise urejevati tako, da bodo delavcem nudili vse tiste informacije, ki so jim potrebne v vsakodnevnem delu in življenju. •
Franc Palčič, SGP Stavbenik Koper:
Mislim, da je bilo srečanje izredno koristno, ker smo si izmenjali mnenja in misli o inforrriiranju v tovarniškem časopisju. Žal v razpravi niso mogli vsi sodelovati.
Maruša Zupančič, Ilirija-Vedrog Ljubljana:
Odnesla sem najboljše vtise. Manjkalo je le časa za tesnejše stike med udeleženci iz drugih republik zaradi izmenjave mnenj in delovnih izkušenj.
Silva Dežman, Impol Slovenska Bistrica:
Prav je, da posvečamo glasilom v združenem delu veliko pozornosti, kajti, kot je rekel tovariš Tito, ne moremo si zamisliti pravilnega in dobrega delegatskega sistema brez močnih sredstev javnega obveščanja.
Dušanka Gomzi, SGP Stavbar Maribor:
Zlasti so se mi vtisnile v spomin naslednje besede tovariša Mike Špiljka: »Tovarniška glasila pomenijo povezovanje delavskega razreda. Informacija za neposrednega proizvajalca mora biti jasna, kratka in razumljiva.«
Tone Umek, Šolski center RSNZ Tacen.
Prireditev je znova potrdila pomen in vlogo glasil združenega dela v sistemu obveščanja, saj glasila zagotavljajo delavcem spretnost pomembnih obvestil, nujnih za uresničevanje njihovih samoupravijavskih funkcij.
Ivan Lukančič, Indos Ljubljana:
Borovo je doživelo veličastno manifestacijo delavskega tiska v naši domovini... Veličastna je bila tudi minuta molka za pokojnim Mitjem Gorjupom, ki te manifestacije (30-letnice) žal ni dočakal...
Franc Rozman, občinski svet ZSS Ljubljana-Šiška: Morali smo v sosednjo republiko, da vidimo razstavo glasil OZD. Ali kaj takega pri nas nismo zmožni organizirati? Tudi kakšno posvetovanje o tem, toliko zapostavljenem »tisku« ne bi škodovalo!
Jože Gerhard, Steklarna Hrastnik:
Moji vtisti iz Borova so izredno lepi. Danes lahko ocenjujem, kako veliko poslanstvo opravljamo s tem, da imamo tovarniška glasila, prek katerih seznanjamo svoje sodelavce o vseh dogajanjih v tovarni.
Lado Čmer, Mera Celje:
Vtisi s proslave v Borovu ob 30-letnici tiska v OZD bodo ostali nepozabni. Razstava tiska je name napravila globok vtis, prav tako dejstvo, da je tretjina glasil iz naše republike!
Hinko Jerčič, TGO Gorenje Velenje:
Vse vtise bomo zložili v mozaik, ko se bomo po teh dveh dnevih novih spoznanj in izkušenj znova spoprijeli z delom v domačem okolju, pomembna bodo zato, ker bomo le-ta spoznanja vtkali v svoje programe dela in v dogovore za naprej.
Mihaela Pišek, Kmetijski kombinat Ptuj:
Kljub naporni vožnji se vračamo domov z nepozabnimi vtisti. V dobri organizaciji republiškega sveta ZSS in vodiča Matjaža Vizjaka smo se ves čas potovanja dobro počutili in želim, da bi bilo podobnih srečanj še več.
Ivan Luštrek, Donit Medvode:
Čeprav je bila pot v Borovo dokaj dolga in naporna, sem z vsem, kar sem imel priložnost videti in slišati, zadovoljen. Razočaran pa sem bil malo nad razstavo slovenskih glasil. Glasilo »Donitovi razgledi« je bilo zelo neprimerno predstavljeno z izrekom iz notranje strani. Matjaž Brojan, Lek Ljubljana:
Manifestacija je pokazala razširjenost in moč tiskane besede v pripavi samoupravnega odločanja v naših delovnih organizacijah.
Miša Sovdat, Jugotekstil Ljubljana:
Končno smo tudi novinarji, ki ne delamo pri sredstvih javnega obveščanja, navezali tesnejše stike. Za naše delo je takšna izmenjava mnenj nujna in koristna. Srečko Logar, SOZD Elkom Maribor:
30:letnica glasil združenega dela Jugoslavije v Borovu in nasploh vse, kar se je dva dni dogajalo, pomeni hkrati priznanje in obvezo vsem, ki pri tovarniškem tisku sodelujemo.
Matic Malenšek, Predilnica Litija:
Ker sem šele pred nedavnim začel z delom kot referent za informiranje v naši tovarni, sem v Borovu zvedel marsikaj novega in to mi bo koristilo pri delu.
Stane Fleischman, Iskra Ljubljana:
Razvoj delavcev v subjekte samoupravljanja zahteva med drugim angažiranega novinarja, seznanjenega z vsemi problemi, sposobnega pisati delavcu in za delavca. Andrej Trojar, LIP Bled:
Razstava glasil, medsebojna spoznavanja in spodbudne besede govornikov ob proslavi bodo oplemenitili naša prizadevanja in glasila v kvalitetnejši obliki približala delavcem.
Silvo Keleihnčič, SGP Slovenija ceste Ljubljana: Kolektivu kombinata Borovo oziroma redakciji njihovega glasila gre vse priznanje in zahvala za vzorno organizacijo osrednje jugoslovanske proslave tridesete obletnice izhajanja glasil organizacij združenega dela.
Iz Borova poročajo: Katjuša Rojac, Matjaž Vizjak Foto S. Fleischman in M. Malenšek


■I
Pred dnevi smo dobili pismo z naslednjo vsebino: »Pri nas je, pravi pisec,« vse preveč demo-■ kracije. Vsakdo dela tisto, kar želi. Malo je discipline,' vse preveč pa zafrkavanja. Tisti, ki zafrkavajo, so se rodili v socializmu, tisti, ki so zafrknjeni, pa veliko veliko prej.«
Med temi drugimi se je znašel tudi avtor. Tudi njega »zafrkavajo«. Razlogi: razprave in razprave. »Zafrkava« ga mlada intelektualka, rojena, kakor je še enkrat zapisal, »v socializmu«, v katerem si je pridobila najvišje znanje itd. Na koncu pisma pa se sprašuje, ali je to socializem in ali ni mar prav to najhujša socialna diferenciacija?!
K nam je prišla tudi neka tovarišica in nam povedala docela nasprotno zgodbo. Pri njih v krajevni skupnosti namreč ni tistih, ki so se rodili v socializmu, ampak so v večini tisti, ki so se rodili veliko veliko prej. Zato tudi ni aktivnosti. Težko so, denimo, našli kandidate za sekretariate osnovnih organizacij ZK. Zato ne dela, pravi, niti krajevni svet ZK. Vse so nekako spustili iz rok to pa kar meji že na neaktivnost.
Zamislili smo se nad vsebino teh dveh zgodb. Vendar nismo veliko razmišljali, da bi ugotovili, da imata obe nekaj skupnega, to pa je pretiravanje, dramatizacija za vsako ceno, preveč izostren občutek kritičnosti, vsemu pa lahko damo skupno ime: kritika-strstvo.
Tako ni niti v prvem primeru (prihaja iz Celja) niti v drugem (izhaja iz Ljubljane). Ni sporov med tistimi, ki so rojeni pred socializmom, in tistimi, ki so rojeni v socializmu. Prav tako tudi ni nikoli preveč demokracije. Če pa spori vendarle so, so to večinoma le posamezni primeri, najpogo-
steje strogo individualni. Tudi ne predstavljajo nobene oblike socialne diferenciacije. Precej pa je ljudi, ki kritizirajo vse po dolgem in poprek, kar zadeva njih same, pa po navadi ne sprejemajo prav nobene kritike, celo dobrona-
Komunist«E33
merne ne. Ti ljudje razumejo svoje dolžnosti edinole kot pravico, da kritizirajo. In če jim kdo po pravici stopi na prste ali jih opomni, da resnično motijo s svojim vedenjem, potem po navadi dvignejo velik hrup o tem, kako nimajo nobenih pravic. Potem se nabrusijo do te mere, da tiste, ki so jih kritizirali, »naslavljajo« z vsemi možnimi
vzdevki in jim nalepljajo najrazličnejše etikete.
To so po navadi ljudje, ki nimajo izostrenega vrednostnega sistema, samo oni so vse. Zato so v stalnem konfliktu tako s samim seboj kakor tudi s svojim okoljem. Kadar kritizirajo, so agresivni do te mere, da so izključni in hkrati nekritični do sebe, kadar jih kritizirajo drugi. Težko so navadijo na disciplino, še teže sprejemajo red in disciplino, celo v partiji. Z njimi se osnovne organizacije stalno prerekajo in le težko jim pridejo do konca. Prisiljene so se zateči k teleranci, ki je včasih že kar podobna oportunizmu. Težko se odločajo za vzgojne ukrepe. Na koncu pa se jim to maščuje.
Tudi drugi (ljubljanski) pri-
mer je napet do te mere, da odbija. Čeprav je res, da v tej krajevni skupnosti ni veliko mladine v terenskih organizacijah ZK, pa je mladina vendarle tu. Z njimi raste, okrog njih živi, z njimi se veseli in tudi skrbi. Pa spet je (posamezniki seveda) ne vidijo. Med mladino iščejo »izkušene, prekaljene, borbene«, torej takšne, kakršni so nekoč sami bili. Takih pa ni in ne more biti. Izkušnje si pridobiš šele sčasoma, ljudje se kalijo leta in leta, borbenost pa sejtridobiva v bitkah in akcijah. Zal pa prav tega ni v tej krajevni skupnosti. Odtod tudi kritikastrstvo, od tod slepilo.
Zato se je koncu vendarle treba vprašati: ali smo marksisti?
VLAJKO KRIVOKAPIČ
AKTUALNA tema v pripravah na volitve
Preveč kratkih stikov
Družbenopolitični zbori občinskih skupščin so premalo aktivni
Ocene in analize, ki jih sestavljamo v času priprav na nove volitve, pričajo, da so rezultati dela družbenopolitičnih zborov občinskih skupščin precej skromnejši kot zborov združenega dela in zborov krajevnih skupnosti, saj so bili dalj časa praktično neaktivni. Razlog za to je med drugim tudi v dejstvu, da so skoraj vse družbenopolitične organizacije zavzele stališče, naj funkcijo delegacije v družbenopolitičnem zboru opravljajo njihova najširša telesa — to je konference, ki so bile pogosto še razširjene z delovnimi telesi in z drugimi organizacijami ZK in delavskimi aktivi. Konstituiranje
tako številne delegacije je privedlo do tega, da ni mogla opravljati svoje funkcije kot enotno delovno telo. Zaradi tega bi morali oceniti, ali je primerno status delegacij še naprej širiti zunaj najširših organov družbenopolitičnih organizacij. Analize tudi kažejo, da še vedno nimamo najustreznejše metode povezovanja družbenopolitičnih zborov in njihovih delegatov z delegatsko osnovo in da programi dela tega zbora niso dovolj usklajeni s programom dela družbenopolitičnih organizacij in obratno. Zato se dogaja, da o istih stvareh razpravljajo v družbenopolitičnih zborih, nato pa še v družbe-
od sobote 'Y' do sobote
Stopnjevanje predvolilnih priprav
V minulih dneh so bile volitve v skupščini družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti osrednja tema razprav v ustreznih organih slovenske skupščine in socialistične zveze. O tej problematiki je spregovoril tudi zvezni svet za vprašanja družbene ureditve. S konkretno obravnavo osnutkov volivnih zakonov pa so se zlasti ukvarjali komisija za volitve SRS in ustrezna komisija RK SZDL ter odbor za vprašanja družbene ureditve pri družbenopolitičnem zboru skupščine SRS. V Sloveniji so v glavnem pripravljeni vsi ustrezni predlogi osnutkov zakonov o volitvah, ki bodo kmalu na dnevnem redu delegatskih zborov. Gre v glavnem za združitev dveh doslej ločenih zakonov o volitvah v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in v samoupravne interesne skupnosti. Glede zakonodaje torej ni bistvenih novosti, ker so bila osnovna načela volitev v delegatskem sistemu že uveljavljena v sedanjih zakonih. Težišče je torej na političnih pripravah volitev v socialistični zvezi, zlasti pri izbiri in pripravi kandidatnih list. Nedvomno je potrebno z volitvami ustreznih delegatov v delegacije zagotoviti učinkovito delovanje delegatskega in skupščinskega sistema, da bi odpravili tiste pomanjkljivosti, ki so se ponekod pokazale zaradi slabe izbire delegatov pri prejšnjih volitvah. Pri tem je zlasti potrebno opozoriti na pobudo, socialistične zveze kot zveznega sveta in drugih dejavnikov, naj z izbiro kandidatov in volitvami ne bi zadrževali kadrovske osvežitve delegacij in skupščin. Ponekod namreč zagovarjajo stališča, da bi zadrževali sedanje kadre, čeprav to ni nujno potrebno. To naj bi bila utemeljena izjema, ne pa pravilo
Pozornost je v teh dneh pritegnilo tudi zvezno posvetovanje ne temo »Gibanje članstva ZK in njegova socialna struktura,« ki sodi v priprave na kongrese zveze komunistov in ki je bilo tokrat v Ljubljani. Z uvodnim referatom je nastopil sekretar MK ZKS Ljubljane Vinko Hafner, ki je predvsem opozoril na sedanje izkušnje pri sprejemanju v ZK in na aktivnost članstva, ki je
pogojena tudi z njegovo socialno strukturo. Delavska večina v ZK, h kateri se v zadnjih letih čedalje bolj nagiba praksa sprejemanja v članstvo, je tudi vnaprej ena trajnih nalog in pogoj za aktiven družbeni vpliv komunistov v našem političnem sistemu, v družbenoekonomskih odnosih in na vseh področjih dejavnosti, še posebej v delegatskem sistemu in socialistični zvezi.
Precej poudarkov v minulih dneh je veljalo uresničevanju zakona o združenem delu in obveščanja. Sekretariat republiške komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu je predvsem opozoril na nujno kritičnost glede rešitev v združenem delu ter na potrebo po izpolnitvi minimalnih nalog, ki jih moramo do konca leta opraviti pri samoupravnem organiziranju, delitvi po delu, sprejemanju samoupravnih aktov, uveljavljanju dohodkovnih odnosov in gospodarjenju z dohodkom, če posebej pa v svobodni menjavi dela, za katero je pripravljen ustrezen osnutek zakona tudi v republiki. Pri tem je zlasti pomembno, da so poleg komisij zadolženi vsi ustrezni organi, izvršni sveti, uprava, predvsem pa delavski sveti,sindi-kati in drugi samoupravni organi, da bi opravili pregled sedanjega stanja in ukrepov in spodbudili proces spreminjanja razmer in odnosov v skladu z zakonom o združenem delu.
Tako v zveznem svetu za vprašanja družbene ureditve kot tudi v svetu za področje informiranja pri RK SZDL so te dni posvetili precej pozornosti informiranju in dograjevanju družbenega sistema informiranja. V zveznem svetu so obravnavali predvsem informatiko, se pravi nujnost urejanja perečih vprašanj na področju uporabe računalništva. Posvetovanje pri RK SZDL je te dni predvsem opravičilo delovanje vseh sestavnih delov družbenega sitema informiranja ter naloge organizacij SZDL, da ustanovijo ustrezne organe za informiranje v občinah, podpro začete akcije pri razvoju informativno dokumentacijske dejavnosti in za zboljšanja kakovosti informiranja v delegatskem sistemu.
-GOK
nepolitičnih organizacijah, namesto da bi najodgovornejši ljudje družbenopolitičnih organizacij že kot delegati sodelovali pri sprejemanju odločitev. Ker pa gre še vedno za dilemo, ali je primerno, da so vodilni funkcionarji družbenopolitičnih organizacij hkrati tudi delegati družbenopolitičnih zborov, ker bi to pomenilo koncentracijo najodgovornejših političnih ljudi v družbenopolitičnih zborih, le-ti doslej niso mogli biti delegati tega zbora.
Če je bistvo družbenopolitičnih zborov neposredno vgrajevanje družbenopolitičnih organizacij v delegatski skupščinski sistem in če najširši politični organi teh organizacij opravljajo funkcijo delegacij, bi bilo razumljivo, da bi bili tudi vodilni funkcionarji teh organizacij delegati družbenopolitičnih zborov. Probleme, ki so se tudi pojavljali zaradi dopolnilnih volitev v družbenopolitičnih zborih, pa bi lahko odpravili z izvolitvijo ustreznega števila namestnikov delegatov ali pa tako, da bi za dopolnilne volitve za te zbore uveljavili enostavnejši postopek kot za druge zbore. V vsakem primeru pa bi morali uskladiti volitve za organe družbenopolitičnih organizacij in volitve v družbenopolitične zbore.	V. B.
■ J KT*
JOSIP BROZ — TITO, predsednik republike in predsednik ZKJ, v članku ob 60-letnici oktobrske revolucije za moskovsko »Pravdo«:
Delavski razred in narodi Jugoslavije se globoko zavedajo dejstva, da je sedanji čas po svojih dosežkih veličasten, vendar tudi najusodnejši v človeški zgodovini. To je čas, v katerem dela človekovega uma in rok presegajo celo najdrznejše napovedi sanjarjev, ko človek osvaja vesolje in stopa po mesecu, ko postaja gospodar neslutenih energij, več kakor zadostnih za to, da uničijo človekov svet, pa tudi popolnoma zadostnih, da vse človeštvo osvobodijo pomanjkanja in ponižanja, če zmagajo sile razuma. Hkrati delavski razred in narodi Jugoslavije dobro vedo, da naš čas obremenjujejo tudi različne nevarnosti, ki neposredno ogrožajo mir, življenje in prihodnost vseh ljudi in narodov, vsega človeštva. In prav zaradi tega spoznanja se socialistična in neuvrščena Jugoslavija tako dosledno zavzema za to, da se napredne sile in vsi odgovorni državniki kar najbolj zavzemajo za premagovanje številnih nasprotij sodobnega sveta, za napredek, svobodo in srečnejše življenje za vse ljudi in narode. Vselej smo gradili prijateljstvo z vsemi
državami, narodi in silami miru ter napredka in nasprotovali vsem oblikam nasilja kot načina reševanja spornih mednarodnih problemov.
, Danes poteka v najrazličnejših oblikah boj za mir, narodno neodvisnost, politično in ekonomsko osamosvojitev, za svoboden in samostojen razvoj, za enakopravne mednarodne politične in ekonomske odnose pa proti imperializmu, neokolonializmu in vsem oblikam neenakopravnosti, dominacije in diskriminacije v vseh delih sveta. V tem je pravo bistvo politike neuvrščanja, ki jo vodi danes več kot 100 držav v vseh delih sveta.
FRANCE POPIT, predsednik CK ZKS, v slavnostnem govoru na proslavi 60-letnice oktobra v Minsku:
V naši državi smo proslavljali oktober v času, ko je naša partija delovala v bloboki ilegali. To smo delali tudi v težkih vojnih letih, ko je Evropo teptal hitlerjevski fašistični škorenj. Naša narodnoosvobodilna vojska je proslavljala rdeči oktober z novimi, še močnejšimi udari po fašistih, z novimi zmagami, a na ozem-
ljih, ki jih je osvobajala, s paradami svojih enot in ljudskimi manifestacijami.
Danes proslavljamo pri nas oktober v pogojih, ko smo pod vodstvom ZK s tovarišem Titom na čelu uresničili nagel razvoj dežele, v pogojih močne enotnosti naše socialistične samoupravne skupnosti pobratenih in enakopravnih narodov, v kateri delavski razred Odloča in rešuje vsa vprašanja svojega življenja in dela ter razvoja dežele v celoti.
Med SFRJ in ZSSR vladajo dobri odnosi, ki so jih močno spodbudila srečanja med Brežnjevom in Titom, od katerih je bilo zadnje avgusta letos v Moskvi. Naši odnos* so uspešni in stabilni prav zato, ker temelje na zdravih temeljih vzajemnega spoštovanja in neodvisnosti. Naše odnose krepi tudi aktivno sodelovanje obeh dežel v boju za mir in napredek v svetu. Naša država razvija politiko neuvrščenosti na mednarodnem prizorišču in se dosledno bori za svobodo ter neodvisen razvoj vseh narodov, za enakopravne mednarodne politične in gospodarske odnose.
PODPIS SINDIKATA
Ko bomo proti kpneu leta sprejemali pravilnike o delitvi osebnih dohodkov, bodo predstavniki naših sindikalnih organizacij podpisovali te dokumente. Brez teh podpisov bi bili dokumenti mrtva črka na papirju, poleg tega pa ne bi mogli izplačevati osebnih dohodkov.
Nekateri menijo, da je ta podrobnost povsem tehnične narave in da je povsem razumljivo, da sindikat podpiše pravilnik. Ali je sploh mogoče, da bo sindikat, organizacija, ko mora varovati koristi delavcev, vzrok za prejemanje minimalnih osebnih dohodkov?!
Vprašanje je seveda, kako kdo razume vlogo sindikata in njegovo obveznost, da varuje koristi delavcev! S svojim podpisom, bo sindikalna organizacija potrdila pravilnost pravil-
nika, njegov delavski, razredni položaj. Gre torej za izjemno odgovornost sindikata pred delavskim razredom in v skladu s to odgovornostjo se mora tudi vesti, ko bo ocenjeval, ali je predlog pravilnika dober ali ne. V mnogih predlogih, zlasti če so izdelani v ozkem krogu vodilnih ljudi in strokovnjakov brez pravega delavskega »sita«, bodo poskusi uveljavljanja skupinsko-lastniških odnosov. Sicer pa smo priča hvalisavega trkanja na prsi v slogu »tudi naš dosedanji pravilnik je bil dober in so potrebne samo drobne adaptacije, da bi bil popolnoma v skladu z zakonom o združenem delu«. Do teh drobnih ali pa velikih intervencij mora biti sindikalna organizacija zelo oprezna, vedeti mora, kaj je zrno in kaj plevel.
Ko smo že pri sindikatih, zapišimo tudi to, da se pri sprejemanju pravilnikov sindikalnin1 organizacijam ni treba spuščati v podrobnosti v ocenjevanje vsakega posameznega merila-Bistveno je naslednje:
—	ali so s pravilnikom zajete osnovne »stvari«,od katerih mora biti odvisen osebni dohodek (minulo delo, tekoče delo, ustvarjalno),
—	ali so najdena prava merila za vsak prispevek in končno,
—	ali so delavci zavestno sprejeli predlog pravilnika oziroma ali so prepričani, da jih b° pravilnik spodbujal k še boljšemu delu
Če bodo zadovoljena ta merila, bo podpis predstavnikov
sindikata na mestu.
K. BIJELIČ
SLABOSTI V POVEZOVANJU MED TRGOVINO IN PROIZVODNJO
Še vedno na starih osnovah
Marža, rabat in druge oblike zastarelih kupno-prodajnih odnosov še vedno resno ovirajo samoupravno povezovanje deta in sredstev med trgovskimi in proizvodnimi organizacijami — Usklajevanje skupnih interesov trgovine in proizvodnje je možno le v medsebojnem dohodkovnem povezovanju
Dosedanje razprave Gospodarski zbornici Slovenije, odbo-F1*1 republiškega izvršnega sveta ln Poslovnega združenja za trgo-vino Ljubljane zgovorno kažejo, da je samoupravno sporazumevanje o združevanju dela in sredstev med trgovino in proizvodnjo se daleč od tistega, kar terjata u^tava, še posebej pa zakon o združenem delu. Ni dvoma, da je za urejanje odnosov med trgo-Vlno in proizvodnjo odločilnega Pomena, da organizacije združe-
nega dela z obeh področij same najdejo pot k oblikovanju dohodkovnih odnosov in da delo in sredstva v blagovnem prometu ne bodo ločena od dela in sredstev v materialni proizvodnji. Razumljivo pa je, da je odgovornost za razvijanje dohodkovnih odnosov na novih samoupravnih osnovah ^obojestranska. Čeprav je nujen pogoj za povezovanje dela in sredstev med trgovino in proizvodnjo sklepanje samoupravnih sporazumov, so lahko
različne poti pri iskanju najustreznejših rešitev za medsebojno povezovanje.
Nujno pa Je, da organizacije združenega dela trgovine in proizvodnje, ki se odločajo za sklepanje samoupravnih sporazumov o dolgoročnem poslovnem sodelovanju, brezpogojno upoštevajo skupno politiko poslovanja, v enaki meri pa tudi razporejanje skupno ustvarjenega prihodka. Čeprav je trgovina doslej
RAZVOJ SVETOVNE JEKLARSKE PROIZVODNJE
Več novih vrst jekla
Namesto povečevanja zmogljivosti naraščanje kakovosti in racionali-zacija proizvodnje — Avtomobilska industrija želi nove vrste jekla
Svetovna proizvodnja jekla bo v naslednjih letih naraščala skromneje °t doslej. Ker so proizvodne zmog-Jivosti večje od potreb, se bo težišče 'nvesticijskih naložb v jeklarski indu-strii' Preusmerilo od razširjanja kapacitet na racionalizacije.
Kljub počasnejši rasti proizvodnje *e Pomen jeklarske industrije kot in-ustrijske dejavnosti ne bo zmanjšal, asprotno, proizvodnja) jekla bo ob °0lj izenačenih gibanjih tudi v pri-°dnje pogoj za usklajen razvoj Vsega svetovnega gospodarstva. Se-Veda pa se mora v ta namen povečati
povpraševanje, da bi tako narastel obseg naročil v jeklarski industriji.
Tudi v prihodnjem desetletju se očitno ne bo zmanjšala odvisnost avtomobilske proizvodnje od jeklarske industrije. Na nedavni letni konferenci mednarodnega inštituta za jeklo in železo sta predstavnika General Motorsa in Toyote pozvala jeklarsko industrijo, naj posveti ustrezno pozornost proizvodnji novih vrst jekla, ki bi proizvajalcem avtomobilov omogočile gradnjo lažjih in hkrati prometno varnejših motornih vozil. V naslednjih letih se bo
TEMELJNA BANKA V VELENJU
Za prodornejše združeno delo
Združeno delo velenjske in mozirske obline želi z ustanovitvijo skupne temeljne panke kar najbolj izkoristiti svoj finančni ■d gospodarski potencial
Do konca letošnjega leta bomo organiziranost bank uskladili z Vsebino zakona o temeljih kre-ditnega in bančnega sistema. Med dosedanjo javno razpravo so v ^činah Velenje in Mozirje izo-°'kovali predlog o ustanovitvi skupne temeljne banke za obe občini. Združeno delo velenjske 'n mozirske občine želi z ustano-vitvijo skupne temeljne banke °mogočiti kar najboljše delova-nie celotnega gospodarstva, negospodarstva ter samoupravnih jnteresnih skupnosti obeh občin,
'zPolnitev programa investicijskih naložb.
Ustanovitev skupne temeljne banke za občini Velenje in Mo-
zirje pa narekuje mimo naravne povezanosti tudi prihodnji razvoj celotnega območja ter potreba po kar največji medsebojni usklajenosti. Temeljna banka za občini Velenje in Mozirje trenutno sicer še ne izpolnjuje v celoti vseh kriterijev, zapisanih v samoupravnem sporazumou o združitvi v temeljno banko ter tistih, ki so določeni s kreditno monetarno politiko ter predpisi Narodne banke. Vendar ni prav nobene bojazni, da jih do določenega roka ne bi izpolnili, saj se za predlagano novo bančno organiziranost kar najbolj resno in odgovorno zavezma celotno združeno , delo obeh občin.	P. O.
zavoljo tega povečalo povpraševanje avtomobilske industrije po trdih jeklih, ki jih bo mogoče ustrezno obdelovati, kot tudi po nerjavečih vrstah jekla, ki bodo vrhu tega primernejša za varjenje.
V letu 1985 bodo svetovne potrebe po avtomobilih znašale blizu 45 milijonov enot, kar pomeni, da bo avtomobilska proizvodnja v naslednjih letih naraščala s poprečno stopnjo 4,3 %. Vendar bo ta stopnja v industrijskih državah nižja, saj bo znašala le 3,8 %, v deželah v razvoju pa bo glede na šibko razvitost motorizacije višja in bo znašala blizu 6,9% letno. Vsekakor pa se bo spremenila sestava uvoza avtomobilov v dežele v razvoju. Namesto uvoza novih vozil bo v teh deželah v naslednjih letih prevladovala montaža vozil, medtem ko se dolgoročno nameravajo osamosvojiti vsaj večje države. N. Ž.
sklenila s proizvodnimi organizacijami kakih 150 sporazumov, izkušnje kažejo, da sporazumi niso prispevali k temu, da bi bistveno spremenili preživele kupno-prodajne odnose. Prav zato je CK ZKS na osmi seji kritično opozoril, da marža, rabat in druge oblike kupoprodajnih odnosov še vedno prevladujejo in resno ovirajo samoupravno povezovanje dela in sredstev med trgovino in proizvodnjo. Res je sicer, da v doslej sklenjenih sporazumih zasledimo najrazličnejše oblike povezovanja, vendar je v mnogih trgovinah prevzela zgolj prodajo blaga proizvodnih organizacij, kar kaže, da se nismo otresli starih odnosov in da smo nekdanje pogodbe med trgovino in proizvodnjo samo preimenovali v samoupravne sporazume!
Seveda je to samo en splet problemov. V doslej sklenjenih sporazumih sploh ni opredeljenih pogojev, po katerih bi morali obe strani zagotoviti nujno potrebno medsebojno solidarnost. Čeprav je povezovanje dela in sredstev med trgovino in proizvodnjo dolgotrajen proces, bi morale zainteresirane strani upoštevati predvsem dejstvo, da je usklajevanje skupnih interesov možno le v dohodkovnem povezovanju. Ob tej ugotovitvi pa moramo zapisati, da krivda za prepočasno povezovanje ne zadene zgolj organizacij združenega dela trgovine in proizvodnje, marveč v dobršni meri tudi zastarelo zakonodajo, zlasti še, ker nimamo zakona, ki bi urejal položaj in funkcije organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga na debelo.
I.V.
NAMESTO KOMENTARJA
Odpor do čekov
Če upoštevamo, da je kakih 35 % družbene akumulacije v žepih občanov ter da je mogoče zgolj iz osebnih dohodkov, ki se izplačujejo prek hranilnih knjižic in prenašajo na tekoče račune, kreditirati znaten del potreb gospodarstva in široke porabe, potem so tem bolj razumljiva še prizadevanja bank, da bi se ta sredstva občanov čimdlje zadrževala pri njih in se zajemala v čimvečjem možnem obsegu.
V	zvezi s tem je značilen podatek, da v Sloveniji, kjer ima hranilniš-tvo že večdesetletne tradicije, že blizu 95 % občanov prejema osebne dohodke prek bank. Pri tem je akcija, katere namen je, da bi občani svoje izdatke poravnavali s čeki s svojih tekočih računov, vsekakor manj uspešna od akcije, da bi občani prenašali svoje osebne dohodke na hranilne knjižice. V Ljubljanski banki so tako z letošnjim načrtom predvideli, da bodo z organizirano akcijo ^osegli 100.000 tekočih računov in jim je do sredine letošnjega oktobra uspelo število tekočih računov povečati na 65.000. Znatnejše uspehe pa so dosegli pri hranilnih knjižicah, na katere prenaša svoje osebne dohodke zdaj že blizu 700.000 občanov v podružnicah Ljubljanske banke po vsej državi, od tega nekaj manj kot 600.000 občanov v Sloveniji.
Medtem ko je varčevanje Slovencem tako rekoč že »v krvi«, pa čutijo občani do plačevanja s čeki še vedno nerazumljiv odpor, čeprav je poravnavanje izdatkov s tekočih računov dokaj preprosto in ima tudi nekatere prednosti. Tako, na primer, banka s pooblastilom svoje stranke prevzame skrb za poravnavo izdatkov za elektriko, telefon, najemnino in naročnino za časopis. Prednost je tudi, da se v primeru bolezni ali tedaj, ko je stranka na dopustu ali službenem potovanju, njeni osebni dohodki knjižijo na tekočem računu, iz katerega je potem mogoče plačevati blago, storitve in obveznosti.
Pri Ljubljanski banki si prizadevajo, da bi postalo plačevanje s čeki za občane bolj privlačno. V ta namen sklepa Ljubljanska banka sporazume s PTT, elektro-distribucijskimi in stanovanjskimi ter drugimi organizacijami, katerim naj bi poravnavala obveznosti občanov oziroma račune za opravljene storitve.
Čeprav za zdaj svoje obveznosti in izdatke prek tekočih računov poravnavajo največ izobraženci, je cilj Ljubljanske banke, da bi brezgotovinski promet, to je plačevanje s čeki, razširila na vse delavce. Število tekočih računov občanov naj bi se do leta 1980 povečalo na pol milijona, seveda pa bo ta cilj mogoče doseči le s široko akcijo, ki bo temeljila predvsem na vsestranskem seznanjanju občanov s prednostmi in pomenom poravnavanja izdatkov s tekočih računov.
Gledano s stališča banke, obstaja interes, da bi se obsežneje uveljavili tekoči računi, saj se poslovanje s strankami tako čimbolj omeji oziroma se v večji meri prenese na elektronsko evidentiranje in obračunavaj! jb izplačil s čeki. V tem primeru dobi občan ustrezno število čekov, odvisno pač od bonitete, ki jo je mogoče prekoračiti, če občan z banko sklene posebno pogodbo. Potem se stranka v katerikoli poslovalnici banke ali tudi na pošti pojavi le, ko potrebuje gotovino za drobne izdatke.
V	banki samokritično ugotavljajo, da v poslovanju z občani, ki imajo
odprte tekoče račune, kdaj pa kdaj še nastajajo težave. Primanjkuje namreč kadrov za tovrstna opravila, težave pa so tudi z uvozom elektronskih računalnikov, ki je že tri leta do skrajnosti omejen. Pripominjajo pa, da bodo te neugodnosti, ki v znatni meri zavirajo potek akcije za izplačevanje osebnih dohodkov občanov prek banke, postopno odpravljali, hkrati pa širili obseg ugodnosti z namenom, da bi postalo plačevanje izdatkov s čeki bolj privlačno.	y
OBRATI NA TUJEM
Kolektiv Cometa načrtuje podvojitev proizvodnje do leta 1980 in gradnjo dveh tovarn na tujem, prve v ZRN in druge na Malti
Tristočlanski kolektiv Cometa iz Zreč si je zadal obsežno razvojno nalogo. Do leta 1980 naj bi namreč kar podvojil vrednost proizvodnje, hkrati pa tudi povečali obseg proizvodnih zmogljivosti, izboljšal ponudbo svojih izdelkov in še moderniziral tehnologijo. Da pa bi uresničili te naloge, bodo morali zbrati blizu 120 milijonov dinarjev za investicije, z delom fe vsote pa seveda uvoziti moderno opremo.
»Želimo namreč bolje zadovoljiti potrebe jugoslovanskih potrošnikov,« nam je povedal Drago Klima, vodja razvoja v
Cometu. »Trg potrebuje več raznovrstnih brusov, kot jih zdaj lahko izdelamo. Zavoljo tega bomo morali dokupiti nove stroje, dosedanje pa deloma zamenjati z modernejšimi, da bomo lahko zmanjšali proizvodne stroške. Seveda pa se naše želje ne nehajo s tem. Z zahodnonem-škim partnerjem se dogovarjamo, da bi v tej državi ustanovili mešano podjetje. Tako bomo laže prodajali na zahodnoevropskem trgu, kamor zdaj sicer tudi prodiramo, ovirajo pa nas _pri tem visoke carinske dajatve. Želimo pa tudi postaviti manjši
obrat na Malti.«
Comet je sicer resda med najuspešnejšimi slovenskimi podjetji, toda s tristo zaposlenimi in blizu 127 milijoni celotnega dohodka, kolikor so ga ustvarili lani, so investicijsko vendarle dokaj šibki. Jože Hlačar, vodja Cometove TOZD Coflex (proizvodnja brusov v bakelitni vezi), nam je razložil, kako bodo strli ta oreh.
»Lani smo prigospodarili 50,3 milijona din dohodka, od česar nam je ostalo za poslovni sklad 10,4 milijona dinarjev. To vsoto bomo kajpak obogatili z amorti-
zacijo, dosedanjimi prihranki in z bančnimi in komercialnimi posojili. Kljub visokim investicijskim stroškom v naslednjih letih pa se zavoljo uspešnega poslovanja v zadnjih letih in dobrih možnostih prodaje naših izdelkov doma in na tujem ne bojimo, da bremena razvoja ne bi zmogli. Zlasti pomembno pri tem je dejstvo, da se pri iskanju novih tehnoloških rešitev že od vsega začetka opiramo predvsem na lastne sile, pa imamo tako odprt tuji trg in tudi za licence ne plačujemo.«
R. B.
frlNOMEL
Nova tovarna
T^tiv Belt iz Črnomlja in 'Zh , Gorenic se dogovarjata, da bi tia'0 S3*a Posl°vno sodelovanje. V 2a . Ulmata namreč gradnjo tovarne ‘;;delavo hladilnih agregatov, ki var -1 SIa*a v Črnorrdju- V novi to-bjj k' naj bi po ocenah veljala delU rn'''j°nov dinarjev, bi ob-uli ulitke za agretate, ki bi jih a 1 v Beltu, jih opremljali, potem
pa pošiljali v Tovarno gospodinjske opreme v Velenje. Tovarna naj bi pokrivala celotne potrebe Gorenja po agregatih za hladilnike. L S.
KOPER
Mopedi v ZDA in Kanadi
Čedalje bolj postaja očitno, da se večja mesta po svetu že krepko du-
šijo v naraščajočem prometu. Zato se ne moremo čuditi, da kolone pred semafori, težave s parkiranjem in druge nevšečnosti potiskajo v ozadje avto kot prevozno sredstvo. V tem je tudi razlog, da skoraj povsod po svetu, najbolj pa v prekomorskih deželah, narašča povpraševanje po motornih kolesih, Zato so predstavniki trgovske mreže United Trade Rep. Inc. iz ZDA obiskali pred nedavnim Koper in s predstavniki Tomosa, s katerimi sodelujejo že sedem let, sestavili osnutek dogovora o skupnem
JAVNI OPOMIN
Skupna komisija za samoupravni sporazum v gradbeništvu objavlja na podlagi sklepa 9. Seie skupne komisije z dne 1. junija 1977. leta in P° potrditvi sklepa na 4. zboru udeležencev i samoupravnega sporazuma z dne 20. oktobra '977. leta seznam udeležencev sporazuma, ki So v letu 1976 kršili sporazum s tem, da niso upoštevali splošna razmerja v delitvi družbe-usga proizvoda, ki so določena v resoluciji o
družbenoekonomski politiki in o razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976.
Samoupravni sporazum so kršili:
1.	Instalacije Ljubljana, TOZD Montaža
2.	Alprem Kamnik
3.	Lesnina Ljubljana, TOZD Tapetništvo Radovljica
4.	EMI Poljčane
sodelovanju pri prodaji Tomosovih proizvodov in o skupni raziskavi trga. Tomos naj bi do leta 1980 prodal na ameriško in kanadsko tržišče 50.000 motornih koles. Ker je konkurenca tradicionalnih pa tudi novih proizvajalcev na obeh tržiščih precejšnja, pomeni 5 odstotkov potreb obeh tržišč, kolikor naj bi jih do leta 1980 pri skupnem uvozu 3 milijonov mopedov, pokril Tomos, lep poslovni uspeh za koprski kolektiv. ^ ^
BLED______________
Med
največjimi
izvozniki
Lesno industrijsko podjetje LIP Bled se že nekaj let uvršča med najuspešnejše izvoznike slovenske lesne industrije. Medtem ko so še pred sedmimi leti izvozili za 1,740.000, lani za 5,050.000, pričakujejo, da
bodo do konca letošnjega leta izvozili že za 5,500.000 dolarjev svojih izdelkov. V celotnem izvozu ima najpomembnejše mesto izvoz pohištva, sledijo mize in različna mizna podnožja, postelje in garniture pohištva Studor, to je kmečkih kotov brez omare.
Z novo proizvodno linijo v pohištvenem oddelku, ki naj bi začela obratovati že v kratkem, bodo izvozni rezultati prihodnje leto še ugodnejši od letošnjih.
V. K.
ŠKOFJA LOKA__________
Izgube peljejo v likvidacijo
Med žičnicami v Sloveniji, med katerimi se skoraj vse po vrsti že lep čas otepajo s finančnimi težavami, je v še zlasti hudo stisko zašla tista na Starem vrhu nad Škofjo Loko. Ker za to TOZD, ki je v sestavu delovne organizacije Gorenjske žičnice oziroma
SOZD Alpetour, niso našli nobene rešitve, so se odločili, da jo bodo zaprli. TOZD Žičnice Stari vrh je imela 1975. leta 1,3 milijona dinarjev izgube, lani pa že skoraj poldrugi milijon dinarjev. Kot določajo predpisi, so morali zaradi primanjkljaja v TOZD izdelati sanacijski načrt. Vendar pa delavski svet SOZD Alpetour tega načrta ni sprejel, ker z njim niso imeli jamstva, da se bo v letošnjem letu TOZD Žičnice Stari vrh slednjič izkopala iz težav.
Čeprav so v Alpetouru napravili križ čez svojo TOZD Žičnice Stari vrh, se je občinska skupščina Škofja Loka vendarle lotila naloge, da na Starem vrhu obdrži smučišča z žičnicami. Skupaj z občinsko turistično zvezo, domačim turističnim društvom, občinskim svetom ZSS, temeljno telesnokulturno skupnostjo in s SOZD Alpetour je zbrala 320.000 dinarjev, kolikor bodo porabili za to, da bi do začetka letošnje zimske sezone usposobili smučišča in žičnice. Pričakujejo, da bo žičnice začasno prevzela v upravljanje občinska TKS.
V. K.
MEDNARODNE LINIJE
Jugobanka — sedež Ljubljana
Jugobanka se je iz ozko specializirane banke za zunanjo trgovino razvila v zelo močno poslovno banko, ki je navzoča na območju vse države.
Ljubljanski sedež Jugobanke ima svoje poslovne enote v SR Sloveniji na Jesenicah, v Celju, Mariboru, Murski Soboti, Sežani,« Novi Gorici ter tri v Ljubljani (Center, Šiška, Bežigrad).
V srednjeročnem načrtu sedeža za obdobje 1976—1980 naj bi se po predvidevanjih v letošnjem letu povečali viri sredstev za 16%. V letu 1977 ugotavlja sedež Jugobanke stalen porast bilančne vsote v primerjavi s koncem leta 1976, in to predvsem zaradi povečanja sredstev orebivalstva in večje angažiranosti sedeža pri najemanju kratkoročnih bančnih kreditov, uporabe kreditov in iz združenih sredstev, v manjši meri pa zavoljo povečanja dolgoroč-nil>virov—to je sklada ustanoviteljev — in zavoljo depozitov gospodarstva na določen rok.
Banka opravlja bančne posle tako za gospodarske in negospodarske organizacije združenega dela kot za občane.
Jugobanka opravlja storitve:
—	združuje delo in sredstva za obnavljanje in razširjanje materialne podlage dela in za druge potrebe združenega dela,
—	združuje denarna sredstva delovnih ljudi in občanov za določene namene,
—	zbira druga prosta denarna sredstva in sprejema dinarske ter devizne hranilne vloge občanov v državi in v tujini,
—	sprejema depozite v domačih in tujih plačilnih sredstvih od temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih državnih pravnih oseb, civilnih pravnih oseb, delovnih ljudi in občanov na podlagi samoupravnega sporazuma, pogodbe ali zakona,
—	najema kredite v državi in tujini,
—	daje vse vrste kreditov,
—	sprejema in daje vse vrste garancij in drugih oblik poroštva za posle v državi in v tujini,
—	izdaja vrednostne papirje in omogoča njihov promet,
—	najema in dodeljuje kredite na podlagi vrednostnih papirjev,
—	opravlja posamezne posle plačilnega prometa v skladu z veljavnimi predpisi,
—	opravlja bančne in druge finančne posle na račun članic banke in za račun drugih družbenih pravnih oseb,
—	opravlja bančne posle v imenu in na račun pravnih oseb in občanov,
—	vzdržuje korespondentske in kontokorentne odnose z bankami v državi in tujini,
—=■ opravlja plačilni promet s tujino,
—opravlja devizne in deviz-no-valutne posle,
—	»kupuje in prodaja devize na deviznem trgu,
—	opravlja plačilni promet v državi na račun občanov in civilnopravnih oseb,
—	izvaja mednarodne pogodbe o kreditih in drugih finančnih poslih s tujino v skladu z zakonom,
—	kupuje in prodaja tuja pla-
čilna sredstva, zlato in druge plemenite kovine,
—	opravlja komisijske posle za račun organizacij združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih družbeno-pravnih oseb in tujih oseb,
—	sprejema v hrambo vrednostne papirje, predmete iz zlata, druge plemenite kovine in dragocenosti,
—	opravlja druge bančne posle v skladu z veljavnimi predpisi, samoupravnimi sporazumi in prevzetimi obveznostmi.
Zlasti močna je dejavnost banke v plačilnem prometu s tujino. Prek sedeža v Ljubljani teče 31% celotne zunanjetrgovinske menjave v SR Sloveniji. Udeležba priliva v izvozu SRS znaša 38%, odliv v uvozu pa 27%.
Bančna poroštva postajajo vedno bolj iskana oblika storitev. Zaradi novega načina obračunavanja carinskih dajatev in drugih terjatev v letu 1977 je sedež izdal občutno več garancij kot v enakem obdobju lani. Jugobanka izdaja devizne plačilne garancije, devizne storitvene garancije in dinarske garancije.
Med uporabniki družbenih sredstev je letos močno poraslo povpraševanje po avaliranih menicah. Poleg avaliranja menic v skladu z zakonom o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev sedež Jugobanke avalira tudi menice, izdane v skladu z zakonom o menici ter akceptira menice, izdane za zavarovanje različnih obveznosti.
Jugobanka nudi obačnom kompleten bančni servis od zbiranja prostih denarnih sredstev, devizno-valutnih poslov do kreditiranja varčevalcev. Zadnja leta si je banka intenzivno prizadevala razširiti poslovno mrežo, pri čemer je upoštevala načelo, da je treba banko približati občanu. Želja upravljalcev banke je, da bi slovenski sedež Jugobanke imel svoje poslovne enote
v vseh gospodarskih in drugih središčih SR Slovenije.
Sredstva prebivalstva (dinarska in, devizna) predstavljajo pomemben vir sredstev banke in znašajo danes že 20%. Hranilne vloge so močno narasle, kar je posledica racionalne porabe trošenja in učinkovitosti družbenoekonomske akcije izplačevanja osebnih dohodkov prek banke. Z večjim delom tako zbranih sredstev banka kreditira gospodarstvo, drugi del pa namenja kreditiranju občanov v naslednjih oblikah kreditiranja:
—	s potrošniškimi krediti
—	s stanovanjskimi krediti ter
—	s J<rediti za razvoj drobnega gospodarstva s področja osebnega dela.
Potrošniški krediti so najbolj razširjena oblika kreditiranja občanov. Novi sporazum poslovnih bank Jugoslavije predvideva nekatere spremembe: povečuje se
maksimalna višina kredita od sedanjih 30.000 din na 50.000 din za industrijsko blago, uvaja se kredit za turistična potovanja v državi do 10.000 dinarjev in še druge ugodnosti.
Stanovanjsko kreditiranje vedno bolj postaja pomembna oblika za pridobivanje stanovanjskih površin. Banka daje kredite za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, stanovanjske kredite na podlagi namenskega varčevanja in vezave udeležbe, stanovanjske kredite na podlagi vezave domače in tuje valute in kredite za dograditev stanovanjskega objekta.
Ker združevanje sredstev z namenskim varčevanjem ter z družbenimi sredstvi, namenjenimi za stanovanjsko gradnjo, najhitreje pomaga k razrešitvi stanovanjskega vprašanja, si banka prizadeva pospešiti to; vrstne posle.
Občanom, ki na podlagi določbe obrtnega zakona z osebnim delom in s svojimi sredstvi samostojno opravljajo obrtno, kmetijsko in gostinsko turistično dejavnost, nudi banka dolgoročne in kratkoročne kredite za razširitev te dejavnosti.
Tekoči račun je postal vsakodnevna potreba našega občana. Brezgotovinsko plačevanje je razširjeno po vsem svetu, zato posveča banka prav temu vprašanju veliko pozornost. Pomembno je tudi, da so obresti na
tekočem računu enake, kot ph vlogah na hranilno knjižico.
Tudi v ljubljanskem sedežu Jugobanke teče samoupravna preobrazba banke, ki jo narekujejo določbe ustave SFRJ, zakona o združenem delu, zakona o denarnem sistemu, zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema in zakona o temeljit1 družbenega planiranja.
Slovenijales — Stilles Sevnica Qb občinskem praznovanju bone proizvodne zmogljivosti
gih objektov doma in v svetu, od prostorov zvezne skupščine do veleposlaništev v številnih državah. Za opravljanje tako zahtevnih nalog pa ima podjetje tudi najvišjo kadrosko strukturo med našimi lesnoindustrijskimi delovnimi organizacijami. Posebnost je močna skupina rezbarjev, mojstrov za intarzije in tapetnikov ter konstruktorjev.
Sčasoma pa so se pokazale ovire v organizaciji proizvodnje, saj se obrtniškemu načinu proizvodnje prilagojena delovna organizacija ni mogla vključiti v serijsko proizvodnjo. Pri vse večjem obsegu dela ni bilo možno obvladati dveh različnih načinov proizvodnje — serijske proizvodnje stilnega pohištva in proizvodnje notranje opreme — v istem prostoru in po enaki tehnolo-
giji. Zato so v Stillesu pripravili sanacijski program, ki je nakazal rešitev z osnovnim ciljem: organizirati proizvodnjo stanovanjskega stilnega pohištva ločeno od proizvodnje notranje opreme, saj gre pri vsaki od obeh dejavnosti za posebno tehnologijo proizvodnje; stilno pohištvo izdelujejo serijsko, notranja oprema pa zahteva še obrtniško organizacijo dela.
Prav otvoritev novih prostorov pomeni uresničitev pogoja, da se bo lahko delovni kolektiv skladno z zakonom o združenem delu organiziral v dve temeljni organizaciji združenega dela, in sicer v TOZD STILNO POHIŠTVO in v TOZD NOTRANJA OPREMA, ki bosta vsaka povsem samostojna celota v ekonomskem, kadrovskem in teh-
nološkem pogledu. V STILLESU so že izvedli referendum o ustanovitvi dveh temeljnih organizacij, delovni kolektiv pa se pripravlja na volitve samoupravnih organov, ki bodo delovali v bodočih temeljnih organizacijah združenega dela. Naj dodamo, da pripravljajo tudi nov samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov, ki bo — tako menijo v tovarni — skorajda povsem uresničil zahteve zakona o združenem delu in o nagrajevanju po delu.
Delovnemu kolektivu »SLOVE-NIJALES-STILLES« SEVNICA čestitamo k veliki delovni zmagi, ob občinskem prazniku pa mu želimo, da bi tudi v prihodnje požel še veliko lepih delovnih uspehov.
oad
občinskem prazniku in v počastitev jubilejev tova-r'Ša Tita bodo v Sevnici v podjetju STILLES slavnostno °dprli novo proizvodno halo za izdelavo notranje °Preme
Stilles je letos spet končal eno [^pomembnejših investicij pri re-^0r>strukciji in modernizaciji proi-2vodnje. Odpira namreč nove proi-^vodne prostore s površino 1800 ^adratnih metrov. Moderniziral je ®tr°jni park v TOZD Stilno pohištvo, *uPil predsušilnico z zmogljivostjo ®ušenja 350 kub. metrov rezanega esa in končal še več drugih inve-st|cijskih vlaganj.
Začetki delovne organizacije SLOVENIJALES — STILLES sejejo v leto 1945, ko je bila ustanov-Jer>a Mizarsko-produktivna zadru-Le-ta je izdelovala pohištvo in ?°tranjo opremo po naročilu. Toda Prva leta svojega obstoja je za-drbga vključila v proizvodnjo tudi j^elavo različnega stilnega pohiš-a- Ta proizvodna usmeritev pa je
■
bila vse pomembnejša, saj je posebno v zadnjih letih na tržišču čedalje bolj naraščalo povpraševanje po stilnem pohištvu in opremi.
Ker je delovna organizacija od vsega začetka posvečala vso skrb kakovosti izdelkov in storitev, si je že v letih 1950—1960 pridobila sloves najboljšega izdelovalca v tej stroki. Ta ugled je ohranila do današnjega dne. Število zaposlenih se je povečalo od 20 na 80 v obdobju 1950 do 1960, leta 1970 je bilo zaposlenih kakih 300, danes pa šteje delovni kolektiv 350 delavcev. STILLES je sodeloval pri izvedbi številnih najreprezentativ-nejših in tehnično zahtevnih projektov za potrebe državnih in političnih organov, poslovnih zgradb, turističnih objektov, letališč in dru-

Osnovnim
organizacijam
sindikata!
fravkar je izSla v zbirki knjižnica SINDIKATI nova bro-Sura št. tl
,r’9r- dipl. oec. Gabrijel Sfiligoj:
Gospodarjenje v združenem delu
Nlga je razdeljena na devet poglavij, v katerih avtor Ravnava:
izhodišča o socialističnem samoupravno združenem delu in gospodarjenju v samoupravno združenem delu;
samoupravna organizacija ekonomskga subjekta; smotri in cilji TOZD kot ekonomskega subjekta; hajvažnejše naloge in aktivnosti samoupravnega gospodarjenja;
temeljni pojmi o samoupravni poslovni politiki; Pojem in smisel tržne usmerjenosti TOZD; ekonomski uspehi poslovanja in stroški; temeljni pojmi o poslovnem procesu ter organizacijsko urejanje poslovanja v združenem delu;
I
8
I
tj^ot temeljna podlaga so avtorju služili: us* ..“S, zakon o združenem delu ter njegc de
SFRJ in .
-, zakon o združenem delu ter njegov-de :>mer-Slno poslovanje« (iz leta 1973), »Gospodarjenje v orga-6ii cijah združenega dela« (iz leta 1975), »Osnovne zna-J[hosti zakona o združenem delu« (iz leta 1977) in »Tržna Ij^tika z nabavnim in prodajnim poslovanjem« (iz leta
r Knjižica je namenjena vsem OOS, konferencam sindl-l.	delegatom, tečajem in seminarjem za vse vrste druž*
Ufnopolitičnega usposabljanja, ker predstavlja PRIROČ-ZA KONKRETNO ORGANIZACIJO IN PREOBRAZBO
Različnih oblikah združenega dela.
. Naročila sprejema TOZD DELAVSKA ^NOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4. Lena 30 din za izvod.
sOMCa
TOVARNA KOPIT, PET, ROLET IN DRUGIH IZDELKOV SEVNICA

TRGU NUDIMO:
—	lesena in plastična kopita za obutveno industrijo
—	lesene pete
—	plastične pete
in stenske obloge
—	leseno obutev po najnovejši modi.
SE PRIPOROČAMO!
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije, praznuje 24. novembra letos 35-letnico izhajanja. Ob tej priložnosti bomo obudili tudi spomin na ustanovitev enotnega delavskega vodstva — odbora Delavske enotnosti, ki je bil prav tako ustanovljen pred 35 leti. Poleg številnih prireditev, ki se bodo zvrstile 24.11.1977 — odkrili bomo spominsko ploščo na hiši, kjer je bila ustanovljena Delavska enotnost, ZSS se bo sestal na slovesni seji — bomo izdali tudi posebno slavnostno številko
DELAVSKE ENOTNOSTI
V	tej številki bodo v prvem delu objavljeni številni prispevki iz zgodovine Delavske enotnosti, v katerih bodo na zanimiv način spregovorili revolucionarji, sindikalni aktivisti in vsi, ki so kakorkoli prispevali k enotnemu delavskemu gibanju v Sloveniji.
V	drugem delu slavnostne števllkejpo objavi tenih več aktualnih reportaž, pogovorov, zapisov, član-
<ona o združenem delu. Vsi li s konkretnimi primeri in s nalogah sindikalne orga-
kov o uresničevanju z; prispevki bodo ilustrir jnim poudarkom
aslov: Delav ibljana, Dalmatinova 4, ali po tel« lajkasneje do ponedeljka, 21. novembra 1977, do 10. ure.
- izreži in pošlji -
NAROČILNICA
Nepreklicno naročamo... izvodov slavnostne številke tednika Delavske enotnosti po 4 din za izvod.
Naročene izvode pošljite na naslov:
Poštna številka, kraj:.
Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu tednika.
Čitljiv podpis naročnika: (z žigom)
novice iz organizaci/
CELICA POD DROBNOGLEDOM — CELICA POD DROBNOGLEDOM — CELICA POD DROBNOGLEDO
TEKSTILINDUS, KRANJ
Iščejo dobre rešitve
Dosedanje razprave o uresničevanju zakona o združenem delu, ki jih je organiziral sindikat in druge družbenopolitične organizacije so pokazale, da bodo morali v pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke določiti merila za vsa dela, ki jih delavci opravljajo. Vendar v Tekstilin-dusu doslej še niso našli rešitve kako ovrednotiti zahtevnost različnih delovnih opravil.
Pri ugotavljanju delovnega učinka v proizvodnji sedaj upoštevajo tako imenovane »vezne akorde«, kot novo merilo pa naj bi uvedli še oceno kakovosti opravljenega dela. Težje bo vse to poiskati za delavce v skupnih službah. Za tiste službe, ki so neposredno »vezane« na tehnični, deloma pa tudi na komercialni sektor, naj bi oblikovali sredstva
za delitev osebnih dohodkov po doseženih poslovnih rezultatih. Prodajna služba naj bi bila pri svojih osebnih dohodkih odvisna od rezultatov prodaje.
Pri iskanju najboljših meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke pa v Tekstilin-dusu menijo, da jim bodo povzročala največ težav merila za dela »zunaj« proizvodnje. Verjetno se bodo odločili za oceno delovnih mest in pri tem ugotavljali delovne učinke režijskih delavcev v določenem časovnem obdobju. V' nekaterih režijskih službah je namreč težko določiti, kdaj mora biti neka naloga opravljena. Prav gotovo pa bo to teže uresničiti v razvojnem oddelku, saj lahko tu ocenijo končni učinek šele po daljšem času.
TAM, MARIBOR
Najboljši — Mirko Sladnjak
V temeljni organizaciji združenega dela TOZD »Mehanska obdelava 21« so mladi, ki so organizirani v osnovni organizaciji ZSMS, že izbrali najboljšega mladega delavca-samouprav-Ijalca in se tako vključili v letošnjo akcijo republiške konference mladih delavcev »Izbiramo najboljšega mladega delavca-sa-moupravljalca« in »Izbiramo najboljšo OO ZSMS v združenem delu«. Komisija v TOZD »Mehanska obdelava 21«, ki je
izbrala najboljšega mladega de-lavca-samoupravljalca, je ocenjevala predvsem kakovost opravljenega dela, delovno storilnost, odnos do sodelavcev, družbenopolitično in samoupravno delo mladih in njihovo disciplino na delovnem mestu.
Za najboljšega mladega delav-ca-samoupravljalca so v mesecu oktobru izbrali Mirka Sladnjaka, na drugem mestu pa sta z istim številom točk Srečko Hojski in Milena Visočnik.
ELRAD, GORNJA RADGONA
Pobude sindikata
Osnovni organizaciji sindikata TOZD Elektronska industrija in OOS TOZD Mehanska proizvodnja sta dali delavskemu svetu Elrada pobudo za oblikovanje dveh temeljnih organizacij združenega dela, in sicer: TOZD proizvodnja elektronike in elek-tromehanike ter TOZD proizvodnja anten in kablov. To stališče so v obeh osnovnih sindikalnih organizacijah sprejeli po javni razpravi o uresničevanju
zakona o združenem delu. Razprave o predlogu za organiziranje TOZD so najprej pripravili v sindikalnih skupinah, nato pa še vi-zvršnih odborih OOS in na sp-stanku celotnega sindikalnega članstva. Delavci Elrada so podprli predlog za oblikovanje teh dveh temeljnih organizacij, saj se zavedajo svojega samoupravnega položaja, in vedo. da samoupravljanja ni mogoče uresničiti v enoviti delovni organizaciji.
INDUPLATI, JARŠE
Delovni jubileji
Pred nedavnim so v delovni organizaciji Induplati podelili posebna priznanja vsem tistim delavcem, ki so zaposleni 10, 20 in 30 let. Več kot 80 jubilantom so čestitali direktor inž. Srečo Ber-
gant, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Anton Ručigaj, predsednik delavskega sveta Stane Jerman in vodja kadrovske službe inž. Janko Ukmar.
KAR PRECEJ
SO ŽE NAREDILI
Sindikalna organizacija v radovljiški Almiri je storila že precej, da bi sleherni delavec lahko uveljavil svoj samoupravni prav
»Veste, Gorenjke smo bolj vase zaprte ženske in svojih težav ne obešamo na veliki zvon,« mi je pripovedovala Marija Štibelj, ki se v radovljiški Almiri ukvarja s kadrovskimi posli, ko sem v njeni pisarni čakal predsednika sindikalne konference Zorana Buluta. Bal sem se že, da ne bom od njih zvedel »nič pametnega«, kot temu pravimo v novinarskem žargonu. Pa sem vprašal: »Saj je vendar pri vas zaposlen še kakšen možakar?« Dobil sem takle odgovor: »Smo bolj ženska tovarna, zato so moški zaščiteni kot planinske rož’ce...« Za hip sva se nasmejala, nato pa je Marička — tako jo kličejo vsi v tovarni — z resnim tonom nadaljevala: »Nc dobimo delavcev! Želimo si, da bi do leta 1980 odpravili nočno delo žensk. Veste, tekstilci smo in tudi pri nas je — kot povsod v tekstilni industriji — nizek osebni dohodek. Sosedje
—	v mislih imam Verigo in Elan
—	pa imajo delovna mesta, na katerih je moč zaslužiti precej več...«
VELIKO SO NAREDILI
Delavci radovljiške Almire dobro vedo, zakaj potrebujejo sindikalno organizacijo. Zato so vsi člani sindikata in se polnoštevilno udeležujejo vseh sestankov, »ki jih sklicujejo po potrebi, najmanj pa enkrat mesečno,« kot je povedal predsednik Zoran Bulut. S pomočjo Mile Mežek, predsednice izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije v TOZD Radovljica, pa je letošnjo aktivnost v kratkem takole opisal:
»Kar precej smo storili za družbeni standard. Imamb lastno kuhinjo, v kateri delavci za štiri dinarje dobe toplo malico, tistim, ki pa se tu iz zdravstvenih razlogov ne morejo hraniti, damo bone, da si lahko drugje kupijo hrano. Kuhamo tudi kosila (po 22 din), ki jih delavke v glavnem nosijo domov, s čimer si v precejšnji meri olajšajo svoje gospodinjske opravke. Načrtno rešujemo tudi stanovanjsko problematiko. Odkar obstaja naša tovarna, tega je pa že 29 let, je vsak četrti dela-
vec dobil posojilo za gradnjo ali za nakup stanovanja. Trenutno imamo nerešenih samo 17 stanovanjskih prošenj v celotni OZD, in še te bi rešili, če bi lahko kupili stanovanja. Torej, denar je, ni pa zgrajenih stanovanj... Stanovanja delimo po točkovnem sistemu, imamo pa tudi svojega predstavnika v stanovanjskem gospodarstvu skupščine občine Radovljica. Dokončno smo uredili tudi prevoz delavcev na delo. Vsi avtobusi pripeljejo do tovarne, vozni red pa je tak, da delavci na poti ne izgubljajo preveč časa. Za mesečne vozovnice odštejejo 40 din, drugo pa plača delovna organizacija. Začeli smo razmišljati tudi o lastnih počitniških kapacitetah. Dilema, ali bomo kupili prikolice ali pa zgradili počitniški dom, bo rešena šele tedaj, ko bomo dokončno zvedeli, ali se bo tekstilna industrija radovljiške občine združila ali ne. Zelo pa je razgibano tudi kulturno in športno-rekreativno življenje naših delavcev. Ko radovljiška ZKPO organizira različne predstave, vzamemo vstopnice in jih razdelimo med delavce. V letošnji sezoni smo si ogledali deset predstav. Priredili smo tudi dve nadvse uspeli razstavi ročnih del naših delavk in upokojenk. Naša nekdanja sodelavka Irena Lelja je ob dnevu žena priredila tudi samostojno umetniško razstavo. Ob vsem tem pa velja omeniti, da je mentor naše kulturne dejavnosti pisatelj Tone Svetina. Naše športne ekipe sodelujejo na vseh občinskih tekmovanjih. Nabavili smo 400 dnevnih kart za smučanje na Kobli, pozimi pa organiziramo rekreacijsko drsanje na Bledu. Naj povem še to, da je obisk presegel naša pričakovanja. V športni aktivnosti nadvse uspešno sodelujemo z mladinsko organizacijo. Organizirali bomo smučarsko teksti-liado leta 1979...
Takšen je bil kratek »raport« predsednika sindikalne konference Zorana Buluta o letošnji »nepolitični« dejavnosti sindikalne organizacije v Almiri. »Saj smo navsezadnje kar veliko naredili.« Tak pa je bil tudi komentar vseh, ki so se medtem zbrali v naši sobi.
te,« razmišlja Kejžarjeva in dodaja: »Spet bo trpel delavec, ki ima že tako ali tako najnižji dohodek;«
KAKO UVELJAVITI DELITEV PO DELU?
Ob vsem tem pa skrbimo tudi za naše upokojence in z njimi vzdržujemo stalne stike. Ob novem letu smo obiskali in obdarovali vse člane naše organizacije, ki so bolehali več kot pol leta...«
V Almiri velja zdaj največja pozornost dohodkovnim odnosom in uveljavljanju delitve po delu. Tako smo z našimi sogovorniki prešli na »politični« del dejavnosti njihove sindikalne organizacije, kot temu pravi Zoran Bulut.
»Organizirali smo razpravo o uvedbi integralnega sistema za vrednotenje dela, ki bo osnova za delitev osebnega dohodka in ki ga pripravljamo skupaj z Iskrinim Inženiring birojem iz Ljubljane,« pravi Zoran Bulut. Ta sistem, ki je bil že dvakrat objavi jen v njihovem informatorju, pa je po mnenju vseh vodij sindikalnih skupin preveč zapleten, da bi ga mogli vsi delavci v celoti dojeti. Treba je pač upoštevati, da je v radovljiški TOZD le 21 delavcev s srednjo strokovno izobrazbo, 168 je kvalificiranih, 260 pa nekvalificiranih delavcev, izmed njih kar 90 z nedokončano osnovno šolo. Ker pa se delavci za ta sistem živo zanimajo in ga želijo spoznati z vseh plati, bodo priredili poseben seminar za vodje sindikalnih skupin, ki bodo sodelavcem v skupini na razumljiv in preprost način prenašali na seminarju pridobljena znanja. »Zdaj res ne vem, ali bomo tak sistem merjenja dela lahko uveljavili ali ne,« razmišlja Jelka Mulej, vodja skupine in predsednica delavskega sveta.
»Sedaj so norme preveč napete in če jih hočeš doseči, trpi kvaliteta proizvoda,« meni Marija Kejžar. »Z novim sistemom ocenjevanja, naj bi temu prišli na kraj. Vsaj morali bi, ker bo pri oblikovanju osebnega dohodka upoštevana tudi kvaliteta dela. Bojim pa se, da iz tega ne bo nič. Saj pravim, norme so prenape-
Vlasta Bergelj pa pripoveduje: »V šivalnici smo pred časom že imeli probleme z normo, ki je bila postavljena preveč pavšalno in je bila sila nepravična. Kot po-verjenica sindikalne skupine sem seveda intervenirala. Zatem so prišli k nam strokovnjaki, se spoznali s problemom in stvar je sedaj urejena v zadovoljstvo vseh.« Dodala je še, da organiza-torji proizvodnje upoštevaj0 pripombe in predloge delavcev-
DO UKINITVE NOČNEGA DELA JE ŠE DALEČ
Ker so bile vse poverjenih sindikalnih skupin ženske, ^
seveda takoj želel potešiti svofj
radovednost z vprašanjem, bodo storili za ukinitev noči1-6-3 dela žensk.
Marija Bakalič je odgovoril3’ »Po mojem mnenju je do ukin1 tve nočnega dela še zelo ze‘
IV'- 11V7V-1 iv-gci VJV-ia »C	-	(
daleč. Res je, da se nanj nikoli h ^ rv»/"v»*oč r* oiro-fr«	I-fnl U'"’
uaicv. rves jc, ua se nanj inivv-moreš navadati. Vsak trpi Pu svoje. Ker pa na tak način več služimo, vsak zdrži... Druge s° govornice pa so k temu dodal®’ da že precej delavk tudi po dva)" __ set in več let dela v nočni izmen1’ sedaj pa se boje ukinitve no® nega dela, ker bi se jim s te^ pred upokojitvijo znižali	'
dohodki. Treba je namreč ve<h j ti, da prejemajo 50-odstotni °0	'
datek na nočno delo, kar seve ^ precej odebeli kuverto ob ko11. meseca. Ob vsem tem pa obstal^
— in ostaja nerešeno — *e.en-
vprašanje: kdo bo zamenjal ž®
ske v nočni izmeni, ko pa ni 0 lavcev?
Poverjenice sindikalnih ^
pin so mi povedale, da bi
pni	im pwvtuclIC, ua	,j
lahko še bolj aktivne, imaj0 k
tudi tole pripombo: »SindikatJ v T • r . .	-i. c\\}ZV’
preveč odvisen od skupnih sh^ v izvršnem odboru pa ni not,);
nega izmed vodilnih delavce ^ O tem, se pravi o tej >>otl'lisn0-sti«, pa bomo v našem listu Še P ,ori»-
d. kri:
NAŠE
IZKUŠNJE
V grosupeljski osnovni šoli Louisa Adamiča je že nekaj časa »nevihta«. Začelo se je z imenovanjem nove ravnateljice, ko občinski možje niso upoštevali mnenja kolektiva. Predlagali so drugega kandidata, zbori skupščine občine pa so ga imenovali.
Kakšne izkušnje je povzela iz tega osnovna organizacija sindikata na tej šoli, pa tudi osnovna organizacija ZK in koliko sta obe vključeni v družbenopolitično življenje v občini? To sta vprašanji, o katerih kaže še posebej spregovoriti. Ne nazadnje tudi zato, ker sedanje izkušnje bogatijo delo, krepijo veljavo sindikata v občini in šepose-dej omogočajo sindikatu, da postane v skladu z določili ustave in zakona o združenem delu organizacija,za katero bodo delavci rekli, da jo potrebujejo.
nizaciji premalo skrbeli za družbenopolitično izobraževanje svojih članov, morda smo storili tu in tam tudi kakšno napako. Morda nismo povsem dobro organizirani. Vse možnosti so, da bi lahko ustanovili osnovne organizacije sindikata tudi v večjih podružničnih šolah in verjetno nam še veliko manjka, da bi postali takšna osnovna organizacija sindikata, kot moramo biti. Vedno smo se zavzemali za to, da bi se izenačili v vseh pogledih z delavci v združenem delu. Zame je zelo pomembno —tako sodimo tudi v osnovni organizaciji sindikata —da soodločamo pri kadrovanju ravnatelja šole. Če tega ni, tedaj bo slej ko prej prišlo do konjliktov, do nerazumevanja in še hujših sporov.«
membne zadeve sindikata in partijske organizacije. Kdo je to odg0' voren? In kako med učitelji in delavci i/ šoli povečati število član°v Z K? Samo razgovori ne bodo pomagali; najbolj koristno bo, č° d° sledno uresničujemo sindikalno in partijsko politiko, kajti tako b° lahko komunisti v tej šoli več veljali in šola bo, kot zavod posebni družbenega pomena, dobila takšno mesto, kot ga mora imeti-
Marjana Pohar, ki je predsednica osnovne organizacije sindikata v šoli Louisa Adamiča,nam je v razgovoru povedala, da je vsak boj ddbra šola za vodstvo sindikata. »Res je, da v tem boju ne smemo biti sentimentalni, še manj dovoljevati razcvet malomeščanstva, kar se često dogaja, vendar pa tudi nikoli ne smemo popustiti pri tistih zadevah, ki zadevajo delavčev družbenoekonomski položaj in pa njegove pravice.«
Še pred dobrim letom je veljala njihova osnovna organizacija sindikata za vzorno. Tako nam je povedal tudi Vinko Eršte, sekretar občinskega sindikalnega sveta Grosuplje. Očitno so se kopja lomita •ob imenovanju ravnatelja, o čemer smo pisali v prejšnji številki DE. » Veste,« pravi Marjana Pohar, »da si takih razprav ne želimo več. Vsak bo potegnil svojo kazen, za vse je značilno to, da se nismo znali samoupravno pogovarjati.« .
Naša sogovornica tega ni povedala kar tako. Že precej časa je članica izvršnega odbora sindikata v šoli, pred nedavnim pa je postala predsednica sindikata. Dejala je: »Morda smo v naši osnovni orga-
Pa še na nekaj so me opozorili na osnovni šoli Louisa Adamiča v Grosupljem. Pred dvema letoma je bilo v Z K med 110 članskim kolektivom 19 članov ZK, zdaj jih je 9. Ta »osip«, tako pravimo, je nekoliko čuden. Morali se bodo o njem pogovoriti, saj sodi med po-
K izboljšanju razmer —tako smo razumeli Marjano Pohar 8° tovo ne prispeva medsebojno obtoževanje, temveč analiza odnos0^ in gospodarjenja ter ustvarjanje zaupanja med občinskim vodstv in delovnim kolektivom šole. Vsak ima del krivde, ker še niso °r8 nizirali svojih odnosov na samoupravnih načelih. Najteže je °e takrat (to uči življenje), ko si med seboj ljudje ne zaupajo, k° >y8 ovinkih« govorijo drug o drugem, namesto, da bi spregovorili ta kot je v naši družbi normalno.
Ši
»Prav o tem,« nam je rekla Marjana Pohar, »pa bo treba v n šoli in tudi v občini povedati poleg A še Ž«.	^
Nekateri »občinski možje« so že bili na razgovorih v šoli-so tudi svoje napake. Tako je tudi prav. Kazalo pa bi, da bi v ^ 'čini »oživili« občinski odbor sindikata prosvetnih delavcev> mogel in moral veliko storiti za veljavo samoupravljanja ih sa pravljavcev v tej šoli.	r
M. HOl
RED gradnjo'delavskega kulturnega [OMA NA JESENICAH ____,________
p Akcija bo slednjič stekla
a predlog kulturne skupnosti Jesenice bodo ta mesec vsi trije zbori Eniške občinske skupščine razpravljali in sklepali o sprejetju osnutka ^upravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo novega nvskega kulturnega doma na Jesenicah. Srednjeročni razvojni načrt ‘jturne skupnosti in družbeni načrt razvoja jeseniške občine do leta °vQ načrtujeta namreč na podlagi samoupravnega združevanja sred-rw organizacij združenega dela tudi gradnjo novega delavskega kul-nega doma v središču Jesenic. ■ Tako usmeritev so zvečine podprli ob vtih razpravah o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti ■‘^/6 do 1980. leta že delavci v združenem delu, prav tako pa tudi legati obeh zborov skupščine občinske kulturne skupnosti.
, Jesenicah zadnja leta krepko rut‘jo pomanjkanje primernih f0storov za ljubiteljsko in poklicno | ^urno dejavnost. Še zlasti zato, i®r dvorani v Čufarjevem gledališču j vv kazini ne ustrezata več vedno e^j'tn kulturnim potrebam. Zato je Sumljivo, da so se odločili za grad-osrednjega delavskega kulturna doma.
v ^er sta minili dve leti od uresniče-,^nja srednjeročnega načrta občine z letošnjim letom že prenehale del tere °t’lveznost' združenega Ca^a’ nai hi do konca leta na Jeseni-0g P°dpisali samoupravni sporazum s, anc'ranju gradnje novega delav-*cu'turnega doma. Na osnovi zevanja sredstev naj bi organi-Je združenega dela od prihod-do 1980. ‘ leta zbrale vkl'	c"narjev!0(J'eta 1981do
^Jučno 1985. leta pa še nadaljnjih lav^O'000 dinarjev. Pri gradnji de-skega kulturnega doma bo z 20-^stotno udeležbo od celotne pre-^ acunske vrednosti sodelovala tudi ^ u turna skupnost Slovenije. Tako naJ bi skupno zbrali 58,520.000 di-
K° bodo prihodnje leto na Jeseni-
cah zbrali prva sredstva, bodo razpisali javni natečaj za idejni osnutek delavskega kulturnega doma, organizirali pa bodo tudi javno razpravo o osnutku novega objekta. Po razpisu za glavni načrt bodo v prvi polovici 1980. leta poskrbeli za potrebne kredite, jeseni istega leta pa naj bi predvidoma začeli graditi dom.
Delavski dom bo namenjen amaterskim in poklicnim kulturnim dejavnostim. Zgradili naj bi gledališko, dvorano za 500 obiskovalcev, kinodvorano za 400 do 500 obiskovalcev, dvorane za koncerte, dvorano za različne kulturne dejavnosti, osrednjo občinsko knjižnico, prostore za glasbeno šolo, razstavne prostore, predavalnice, prostore za lokalno radijsko postajo, več sprejemnih dvoran ter prostore za delo samoupravnih interesnih skupnosti jeseniške občine. Potrebna sredstva za gradnjo doma naj bi zbrale organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, zasebni obrtniki ter vsi zaposleni, ki prebivajo na območju ' jeseniške občine. S tako zbranim denarjem bi Jesenice po dolgem času dobile prepotrebni delavski kulturni dom.	l.V.
POSVETOVANJE O TEMELJIH PLANA RAZVOJA RUDARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA VE-LENJE DO LETA 1985_
PODVOJENO
ŠTEVILO
ODDELKOV
Predstavniki združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti ter republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, med katerimi je bila tudi predsednica komiteja Ela Virih —Atena, so se te dni v Velenju posvetovali o temeljih plana razvoja rudarskega šolskega centra Velenje do leta 1985.
Velenjski šolski center je v dvajsetletnem razvoju dosegel izjemen napredek, pri tem pa se postavlja s prenekatero izvirno idejo, tudi kar zadeva povezovanje vzgoje ter proizvodnega dela. Zdaj pa želijo zastaviti razvoj za prihodnja leta, in to v kar najtesnejši povezanosti z združenim delom, na katerega je center že dalj časa tesno oprt. Pri pripravi osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja rudarskega šolskega centra Velenje v prihodnjih letih, o katerem teče zdaj javna razprava, so upoštevali temeljno vodilo, da mora postati področje vzgoje in izobraževanja sestavina združenega dela, in to kot dejavnik, ki bo zagotavljal združenemu delu nadaljnji razvoj.
V šolskem letu 1958-1959 sta delovali v velenjskem rudarskem šolskem centru 2 šoli s 102 učencema, v tem šolskem letu pa se šola v velenjskem centru 2.270 učencev, dijakov in študentov. Ugotovimo torej lahko, da je Rudarski šolski
Sv^k s,avnosln' podelitvi letošnjih odličij Svoboda v Murski Soboti ob proslavljanju 30-letnice Zveze V|-.®d sta v kulturnem programu nastopila dva okteta: Prekmurski oktet pod vodstvom Aleksandra Ja »n Ljutomerski oktet pod vodstvom Mirka Preloga (na sliki).
center Velenje vseskozi sledil hitremu razvoju gospodarstva tako v Šaleški dolini kot na širšem območju. Skupaj z gimnazijo Velenje omogoča ta center nadaljnje izobraževanje kat 90 % mladim, ki so končali šolanje.
V prihodnje želijo v Velenju organizirati 4 programske usmeritve vzgojnoizobraževal-nega dela, organizirali pa bodo tudi izobraževanje na višji šolski stopnji ter razvijali dislocirane enote v občinah Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec ter jih morda ustanovili še kje. Računajo pa tudi na ustanoviutev dislociranih enot tudi v Velenju, sicer pa bodo v vseh usmeritvah organizirali izobraževanje iz dela, z delom in ob delu. Do leta 1985 naj bi se po predvidevanjih osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja število oddelkov v rudarskem šolskem centru podvojilo oziroma povečalo na 170. Mesto dogovarjanja za razvoj smeri in stopenj usmerjenega izobraževanja pa bi morale postati posebne izobraževalne skupnosti v rudarskem šolskem centru pa naj bi delovale enote posebnih izobraževalnih skupnosti.
Sicer so na posvetovanju znova opozorili, da se na področju kadrovske politike še zmeraj srečujejo s številnimi slabostmi. Mnoge delovne organizacije še vedno nimajo kadrovskih načrtov, sicer pa so v večini primerov izdelani kadrovski načrti predvsem odsev trenutnih potreb, ne pa dolgoročnih potreb. Nasploh pa obstoječe kadrovske potrebe delovnih organizacij v prihodnjih letih ne zagotavljajo izboljšanja kvalifikacijske strdkture zaposlenih v prid tistih s srednjo, višjo in visoko izobrazbo.
P.O.

Domači film polni dvorane
Prihodnji teden se bo v Celju začela osrednja slovenska filmska prireditev — Velik odziv j delovnih organizacij — Pričakujejo 40.000 obiskovalcev — Sodelovanje med organizatorji filmskih manifestacij
1
Festival, ki ni festival v ustaljenem pomenu te besede, ki ni le vrsta večerov z znamenitimi, s platna poznanimi imeni, z zvezdniki, ki naj bi dajali blesk neki prireditvi, pač pa manifestacija, s katero so organizatorji našli pot k prenekateremu delavcu in marsikateremu ob-
minska večera Igorja Pretnar- v ja, filmi tujih kinematografij, v kinu Dom pa komedije in kri- J minalke.
Dokler govorimo o filmskih. M predstavah, je to še vedno na # ravni festivala. Šele spremne prireditve, obiski po šolah, de- A lovnih kolektivih, posvetova- ^
Prizori iz novega slovenskega celovečernega barvnega filma »Sreča na vrvici«
čanu. Filmski ustvarjalci prihajajo dobesedno k njim, v delovno okolje, v šole, med stroje. Se naj torej čudimo, če so organizacije združenega dela v Celju pripravljene leto za letom odmerjati precejšnje vsote denarja, da lahko ta prireditev živi, se širi in utrjuje.
Sedemnajstega novembra ob 20. uri bodo v celjskem kinematografu Union odprli peti, jubilejni teden domačega filma Celje 77, nad katerim so pokroviteljstvo prevzele štiri celjske organizacije združenega dela Cinkarna Celje, Libela, Toper in Zlatarne celje. Po osrednjem govoru Mitje Rotovnika, člana IO P RK SZDL Slovenije, bodo zavrteli pre-miernr film Sreča na vrvici, nato pa se bodo v istem kinematografu še šest večerov vrstili premierni filmi. V Metropolu bodo na sporedu mladinski filmi, filmske uspešnice, spo-
nja, dajejo tednu domačega • filma širši pomen. Letos bodo / filmske ekipe, kot je že v navalM di, obiskale štiri delovne kolek-’-tive in se pomudile na 'šestilLA osnovnih in srednjih šolah;55*? filmski delavci pa bodo odšli 5 tudi v druga občinska središča. Hkrati s tem pripravljajo več * posvetovanj, med katerimi naj -j omenimo razgovor o kultur-IHf nem, samoupravnem in druž- ^ benoekonomskem položaju slovenskega igralca.
O pomenu celjskega tedna domačega filma in o njegovi vlogi v jugoslovanskem prostoru govori dejstvo, da bodo j-1 letos prav v Celju podpisali ’ sporazum o ustanovitvi koor- / dinacijskega odbora jugoslo- £ vanskih in drugih filmskih ma- ' -nifestacij, kar bo pomenilo za- ; čfetek ‘ plodnega sodelovanja ■ med organizatorji tovrstnih * kulturnih prireditev.
js

Strugar s peresom
»Bij
it bil ^erT1 naistarejši od sedmih otrok, ''iila j^aJ3os'en v klavnici, mati je gosp
foien vCp P°Vem še’ da sem bil Pred 25
'asno k 'j^jevu pri Prištini, vam pos’ ije ’ K°likšne možnosti sem imel za š
je v enut®*< sedeva na prvi stol v točil ^daže reddver'u ce'iskega kina Metre zamudnik, ki bi rad v dvor ^ednik ALAŠEVIČ vstane, ker je Str°Pje VStoPn’c na balkonu. Kreneva V i
»JV
^rja iJI*8 Sem dobil polkvalifikacijo za: n,56 nemudoma odpravil po s\ 1 svetoval našo Švico, tako . 'eniji. Najprej v štorski želt .^jpreoi \c!n*carni, bil sem pri Izleti U ^asluži U em vstoPnice pri Kino po<
^'ežko^'01 b**zu tr‘ 'n pol tisočakov. ^ r'sanjj>re.dvsem Pa m* ostaja mnoge
Nivei ^''"dvajsetletni Milan Alaše’ a^osova8?. ° nekai tisoč svojih vrst žfS(’ da bj n S° v nuj' pograbili prvo p : ''"fazb-p "'Pogosteje mnogoštevilni Večina ernenih vsaj enih ust. Skrome
revalsvomkajŠnjih ljudi’ sejeP°ča:
"etiko °JHmU Upu in ciliu- Risbi in 1 0 hladilne emulzije razži
okorno roko, je začel vleči prve črte za otroške risanke. Zdaj, ko je tržišče že preplavljeno s tako ali drugače risanimi in narisa.-nimi zgodbami, liki ter podobami, se ukvarja že z drugim. S karikaturo. In sanjari o filmu.
»Leta in leta sem zapravljal tuš in pacal papir. Začel sem podobno, kot večina vrstnikov, ko rišejo v spominske knjige. Potem sem začel opazovati druge in se vse bolj približeval eni sami črti, To so mi svetovali tudi drugi karikaturisti, ki so imeli šole in ogromno znanja.
Boril sem se na več straneh. Najprej z neukostjo, zatem za ime na našem dokaj zaprtem trgu, potem z vsakdanjim delom, s katerim sem se preživljal. Na dan sem narisal tudi po trideset karikatur, ki so mi bile seveda vse dragocene in »dobre«.Najhuje je bilo z izborom. Saj veste, kako je s tem, če si sam sebi kritik, navdušenec, sodnik pa oboževalec. In tista razočaranja. V prepričanju, da je vsaka moja karikatura upravičeno vsaj na vrhu strani, če že ne na prvi strani — oni pa nič. Čakaš teden, čakaš mesec in nič. Vse v koš..«
Potem se je počasi začelo. Najprej ena, potem na mesec že po dve, včasih pet. Honorar ni bil niti poglaviten. Včasih je dobil za par čevljev, včasih komaj za papir. On pa je

— Tovariš Alaševič, tudi s tem orodjem boste težko preskočili to višino
Karikaturist Milan Alaševič
risal in risal. Razpošiljal je na vse strani, v vse republike. K Rilindiji v Prištino, Ježu v Beograd, na DE v Ljubljano, pa Večeru, Mladini, Jedinstvu, Kmečkemu glasu, Boc-kalu in Oslobodjenju. Bilo je pred letom dni, ga je skupaj z žiro računom skoraj razgnal kar stari milijon in še nekaj čez se je nateklo honorarjev.
»Najhuje je takrat, ko ti niti ne odgovorijo. Najboljši sodelavci so pri Pavlihi. Napišejo ti tako in tako, to in to, to je, to pa ni dobro. Veste, koliko mi to pomeni? To je
moj uk! Deset let garaškega dela in tu in tam kakšen napotek. Pri mariborskem Večeru mi celo svetujejo temo, včasih celo naročijo. Kako lepo bi bilo, če bi bilo tako povsod. Toda kaj, ko gre za prestiž in monopol. Saj ; gre zato, da bi se enačil z uveljavljenimi imeni, ki v resnici sodijo v vrh domače ali celo svetovne karikature. Saj več sodelavcev pomeni tudi širino in pestrost, mar ne? Toda vztrajen sem. Moram biti, ker je karikatura del mene. Včasih jo celo sanjam, takrat vstanem in po papir. Deset let se trudim in
učim, precej sem že uspel. Zdaj mi je laže. Ustrezno službo sem si našel, dobil majhno stanovanje... Skoraj vse. Toda ne. Rad bi naprej. Rad bi v pravo šolo. Kako lepo bi bilo, če bi mi vse redakcije, s katerimi sodelujem, dale nekaj denarja za štipendijo, da bi se lahko vpisal v pravo šolo. Saj bi jim s svojim delom povrnil. Žal so to le sanje. Morda pa bom kdaj prihranil toliko denarja, da si bom to lahko sam privoščil. Do takrat pa po starem. Najprej nariši, potem izberi pa razmnoži in razpošlji. In čakaj...« j. SEVER
PREDSEDSTVO VOJVODINSKIH SINDIKATOV O OBLIKOVANJU PRAVILNIKOV O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV____
Delavci nasprotujejo »pripravljenim« pravilnikom
Delavci »Rečnega prometa« v Apatinu in »Peščare« v Novem Kne-ževcu so zavrnili predlog novega pravilnika, ki so ga službe pripravljale mimo njih
Čeprav je do »obvezne« uresničitve zakona o združenem delu ostalo le še nekaj več kot poldrugi mesec, pa v vojvodinskih organizacijah združenega dela niso prišli dovolj daleč v iskanju konkretnih, lastnih rešitev za vrednosten je vsakega dela in ustvarjenih delovnih rezultatov. Tam, kjer so nekaj le storili, pa rezultat v mnogih primerih kalijo poskusi, da bi predloge pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov pripravili mimo delavcev. V takšnih primerih delavcem preostane le pasivno opredeljevanje z »da« ali »ne«. Takšne prakse pa ne smemo dovoliti, čeprav na prvi pogled spodbudno deluje podatek, da so delavci v apatinskem »Rečnem prometu« in v »Peščari« v Novem Kneževcu odločno rekli ne, ko so glasovali o predlogu pravilnika, ki je bil pripravljen mimo njih.
To bi bil, v najkrajših besedah, povzetek najnovejšega spoznanja o sindikalni dejavnosti pri izvajanu določil zakona o združenem delu. O tem so med drugim razpravljali na razširjeni seji
predsedstva sveta Zveze sindikatov Vojvodine.
Upoštevaje pomen dejavnosti občinskih in osnovnih organizacij pri tem opravilu in pomen njihovega vpliva na spreminjanje starih odnosov; v katerih so zanemarjali odločujočo besedo delavcev, so si vojvodinski sindikati zastavili nalogo, da najmanj enkrat na mesec analizirajo proces spreminjanja samoupravnih odnosov.
Po ohrabrujoči ugotovitvi pred mesecem dni, ko je tako rekoč 80 % organizacij uspešno opravilo temeljne priprave za izvajanje nalog pri uresničevanju dohodkovnih odnosov in vrednotenju dela, pa niso napravili novega koraka. Najnovejše informacije iz občinskih organizacij zveze sindikatov namreč govorijo, da delavci še vedno niso dovolj, to pomeni ustvarjalno, vključeni v določanje meril za delitev osebnih dohodkov. Rešitve jim tako rekoč ponujajo v sprejem, sindikati vsekakor ne smejo dovoliti vsiljevanja rešitev, do katerih po kolektivih pridejo mimo delavcev. Nasprotno, še bolj se morajo mobilizirati v
Ste že bili v trgovini
»DELAVSKE ENOTNOSTI«
v ljubljeni, Tavčarjeva 5?
Vas zanimajo družboslovne in druge knjige? Slike slovenskih umetnikov?
Izdelki ljudske umetnosti?
Revije, časopisi in še marsikaj drugega?
Želite, da vam v enem tednu naredimo okvir za vašo sliko?
Prenovljena trgovina je odprta
od 7. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA!
; In še nekaj: oglejte si tudi naše cenel
svoji dejavnosti in z drugimi subjektivnimi silami pomagati delavcem, da bo njihova beseda odločujoča.
Predsedstvo sveta se je zavzelo za še bolj tvorno navzočnost občinskih in osnovnih sindikalnih organizacij, da bodo delovni ljudje našli lastna merila, po katerih bodo vrednotili vsako delo in ustvarjene rezultate. Pri tem pa seveda pomanjkanje strokovnih kadrov ne sme biti ovira za vključevanje vseh v to izjemno pomembno dejavnost.
Nekatere organizacije se opravičujejo s tem, da so pretežni del časa porabile za organizacijsko dejavnost in da so zaradi tega v zamudi pri izdelavi pravilnikov o delitvi dohodkov. Predsednik sveta Marko Djuričin pa je poudaril, da nobenega ne bi smeli sprejeti samo zato, da bi se rešili časovne stiske pravilnikov. Predsednik sveta je opozoril predsednike občinskih svetov zveze sindikatov na poskuse nekaterih organizacij, da bi ohranile stare odnose. Pod pretvezo, da gre za združevanje v večje celote, namreč ponekod skušajo prikriti namere, da bi zadržali preživele odnose in tako, ker bo pač »vse enotno urejeno«, obšli obvezno odločanje delavcev v TOZD. Prav zato bo treba temeljito analizirati tudi vsebino samoupravnih sporazumov o združevanju.
SLOBODAN DUČIČ
iZLAZt * 6 T KOM
Izgubljene milijarde
Lani smo zaradi odsotnosti z dela izgubili več kot 74 milijonov delovnih dni, letos v prvem polletju 36,6 milijonov. Če bo do konca leta takšen tempo izostajanja z dela, bo število izgubljenih delovnih dni nekoliko manjše kot lani. To pa še zdaleč ni razlog za samozadovoljstvo, še zlasti ne, če vemo, da vsak dan ne pride na delo skoraj pol milijona delavcev.
Odsotnosti z dela se ni mogoče izogniti, vendar je treba opozoriti, da je lani zmanjšala narodni dohodek za več kot 21 milijard dinarjev, leto poprej pa za 17,5 milijard. Izguba v skupnem fondu družbenega delovnega časa znaša približno 5 %, to pa še ni vse. Skladi samoupravnih interesnih skupnosti so manjši zaradi nevplačanih prispevkov gospodarstva za približno milijardo 211 milijonov dinarjev.
Zaradi pomanjkanja podatkov je težko reči,
kdaj delavec samo zaradi bolezni ne pride na delo. Edini podatek je, da lani delavcem zaradi neopravičenega izostanka z dela ni bilo plačanih 8,7 milijonov delovnih dni. Vse kaže, da temu problemu posvečamo premajhno skrb.
S kričanjem na tiste, ki izostajajo (so delavci, ki v letu dni tudi štirinajsti krat gredo v bolniško), ne bomo dosegli ničesar. Vemo namreč, da nekateri ne pridejo na delo tudi zaradi slabih delovnih razmer, slabega zdravstvenega varstva in slabega varstva pri delu, pomanjkljivosti V' delitvi osebnega dohodka, slabe organizacije dela...
Prav zato, ker to vemo, je obseg sindikalnih akcij v temeljnih organizacijah širši in bolj raznovrsten, kot je samo obsojanje tistih, ki vsako priložnost izrabijo za to, da ne pridejo na delo.
S. JELAČIČ
DOBER ZNAK
V družbenem dogovoru republik in pokrajin o beneficirani delovni dobi je predvidena revizija delovnih mest, za katera se računa zavarovalna doba s povečanjem. Revizijo so s svojimi .predpisi predvidele tudi skupnosti pokojnin-sko-invalidskega zavarovanja. Doslej pa je samo skupnost Bosne in Hercegovine ponudila načrt, kako preverjati omenjena delovna mesta. V drugih republikah in pokrajinah se skupnosti s tem vprašanjem še niso ukvarjale.
Zmanjševanje števila delovnih mest, za katera velja beneficirana delovna doba, je pogojeno z delovnimi razmerami. Razvoj tehnike in znanosti in vse večja skrb za varstvo pri delu prispevajo, da se delovne razmere nenehno izboljšujejo. Tako so v Bosni in Hercegovini ugotovili, da 167 delovnih mest v črni metalurgiji od skupno 347, kolikor so jih raziskali, ne izpolnjuje več pogojev za beneficirano delovno dobo. Zanesljivo bi tudi v drugih panogah prišli .do takšnih spoznanj, če bi se lotili raziskav. Namesto pobud za revizijo pa je vse več zahtev za dokazovanje potrebe po uvedbi beneficirane delovne dobe.
Nepripravljenost strokovnih služb skupnosti,
da opravijo to delo, in pomanjkanje sredstev nista edina razloga, da v praksi ni revizije. Pomembnejše od tega je, da združeno delo samo postavlja sebi zahteve in pripravlja dokumentacijo za beneficiran je delovnih mest, vendar pa ni dolžno predlagati revizije. Strokovne službe pa imajo težave v tem, ker avtomatizem ne more veljati, saj so delovne razmere v kolektivih različne in težko je reči, kdaj v nekem poklicu v celoti ne ogrožajo več zdravja in življenja delavcev.
Doslej ni bilo primera, da bi kateri od kolektivov na svojo pobudo predlagal revizijo beneficiranih delovnih mest. Narobe, sile in sredstva pogosto neopravičeno trošijo za dokazovanje, kako so delovne razmere takšne, da je beneficirana delovna doba nujna. Pri tem pa pozabllja-jo, da združeno delo in nihče drug ne nosi stroškov beneficirane delovne dobe in da je bolj gospodarno in humano izboljšati delovne razmere. Prav za to bi nas veselilo vsako »odpravljanje« beneficirane dobe, saj bi to bilo v bistvu dobro rnamenje, da so se delovne razmere toliko izboljšale, da delavci ne potrebujejo nobenih beneficij.	S. JELAČIČ
S SEJE PREDSEDSTVA SVETA ZVEZE SINDIKATOV KOSOVA
Programi pravočasno, akcija prepočasna
Pri uresničevanju zakona o združenem delu se mora angažirati vsak član sindikata
Čeprav so v vseh občinskih svetih Zveze sindikatov kot tudi v pretežnem številu temeljnih in drugih organizacij združenega dela pravočasno izdelali programe za uresničevanje zakona o združenem delu, pa doseženi rezultati niso v celoti zadovoljivi, so ugotovili na razširjeni seji predsedstva kosovskih sindikatov v Prištini, ki jo je vodil predsednik sveta Mustafa Pljakič, uvodno besedo na to temo pa je imel sekretar Svetislav Vukovič.
Res je, da so nekaj več storili
pri organiziranju sestavljenih organizacij združenega dela kot tudi pri združevanju dela in sredstev. To zlasti velja za »Trepčo«, »Agrokosovo« in »Kosovodr-vo«. Preobrazba bank pa poteka počasi. Poleg tega so še drugi problemi, in to ne samo v bankah, ampak na širšem področju. Gre za formalistične prijeme pri uresničevanju zakona in kar je še bolj pomembno, za določene odpore proti ustvarjanju novih odnosov.
Mustafa Pljakič je na koncu
razprave med drugim poudaril, da se je treba postaviti po robu pojmovanjem, ki se tu in tam pokažejo, da je uresničevanje zakona nekakšno organizacijsko samoupravno vprašanje, ki nima zveze z družbenoekonomskimi odnosi. To ni res, saj je bistvo zakona prav v uveljavijanu novih dohodkovnih odnosov, za katere so delavci še kako zainteresirani. Zato je nujno, da bo v duhu zakona o združenem delu organiziran vsak delovni človek, vsak član sindikata.
Na seji predsedstva so obra^ navali tudi rezultate poslovanj, delovnih kolektivov v pokraJ' in ugotovili, da so ukrepi darske politike, sprejeti v.z .j četku leta, sicer ugodno VP je-na pogoje gospodarjenja, . vetmesečna bilanca pa le ni n ^ bolj ugodna. Res je, da je • žični obseg industrijske Pr zvodnje večji za 9,9 % kot v kem obdobju lani, vendar je t(U zmeraj manj, kot so načrtov
Piše: Azra Kristančič, dipl. psihologinja
Potrdilo, toda komu?
»K zdravniku moraš,« je rekel šef. »In prinesi potrdilo, da si še sposobna za delo, ki ga opravljaš. Ne vem, če ti še lahko zaupamo takšno odgovornost!«
Naj takoj povemo, da je ta odgovorna služba — vzgoja in varstvo otrok v vrtcu.
Kako se je začelo?
Nekega dne je vzrojila. »Zakaj moramo vedno sedeti na sestankih eni in isti, drugim pa vse skupaj nič mar in lepo oddi-dejo, ko odbrenkajo svoje delovne ure? Tudi jaz ne bom več, dovolj sem že!«
»Nočeš?« je rekel šef. »Upam, da se zavedaš, kaj govoriš!«
»Ne morem, nimam časa, ali razumete?« je zavpila skrajno vznemirjena.
»Vemo, kako je s teboj,« je nadaljeval šef. »Toda ljudje vzdržijo marsikaj hujšega, ne da bi se na delu sploh poznalo.
Zakaj pa lahko zmorem vse jaz?«
»Ti? Ti? Zato, ker ne moreš imeti otrok in imaš časa več kot preveč!«
Šef je umolknil in ona se je ovedla, da šefu tega ne bi smela reči. Takoj je vedela, da je bil to nizek udarec. Vendar, preveč je bila čustveno prizadeta, da bi se opravičila. In trmasta. Nekaj časa sta molčala, nato pa sta se razšla.
Šef seveda tega ni prenesel. Čeprav je vedel, tako kot ves majhen kolektiv, da se njihova tovarišica ločuje, da je mož preprosto odšel in ji pusti! dva majhna otroka, je čez nekaj dni izjavil (s čimer so se mnogi v kolektivu strinjali!), da je psihično toliko prizadeta, da on, šef, ne prevzema nobene odgovornosti za varnost otrok, dokler ne prinese potrdila psihiatra, da je normalna.
»Če tega potrdila ne bo, si boš pač poiskala drugo službo!«
In šla je k psihiatru. Med potjo je premišljevala o svojem življenju, ki se ji podira na vseh koncih. Dvomov, ali je sploh bila kdaj sposobna za kaj, se čedalje teže otresa. Nekaj pa je vedela: otrokom v vrtcu, ki jih je varovala in jim pripovedovala pravljice, se ni nikoli nič zgodilo. Eden izmed njenih otrok, ki je bil doma brez varstva, pa si je medtem močno ranil glavo.
Ob vsem tem že sama verjame, da potrebuje psihiatra (kar je veliko vprašanje!).
Tudi šef je človek in ima vso pravico, da je tudi lahko osebno prizadet. Ker pa je šef, bi moral reči:
»Vem, kako je s teboj! Ti lahko pomagamo? Bi morda šla k zdravniku?«
Večkrat pa je to — kdo ve zakaj — tako strašansko težko!
Odločba o razporeditvi delavca na delovno mesto in o višini OD
VPRAŠANJE:
V delovni organizaciji smo prejeli odločbe o razporeditvi delavca na delovna mesta in o določitvi osebnega dohodka. Odločbe so napisane na obrazcih, na katerem so izpolnjene samo tiste rubrike, ki določajo število točk (kot denimo vrednost delovnega mesta), zatem pa še dodatek za težje delovne razmere. Povsem prazna pa je ostala rubrika, ki določa vrednost točke in s tem osnovo za izračun osebnega dohodka delavca. Pristojni se izgovarjajo, da je vrednost točke postavka, ki je ni mogoče določiti vnaprej. Delavci sodimo, da je vrednost točke pomembna, sicer ni mogoče izračunati niti kosmatega niti čistega osebnega dohodka. Ali je naše stališče pravilno?
K. V. — LJUTOMER
ODGOVOR:
Po zakonu ima delavec pri delitvi sredstev za osebne dohodke ter pri njihovem ugotavljanju in obračunavanju pravi-
co, da je vnaprej seznanjen z osnovami in merili, po katerih se ugotavlja in obračunava osebni dohodek. Če v organizaciji uporabljajo za določitev vrednosti delovnih mest oziroma del ali nalog analitično metodo oziroma oceno, na podlagi katere analitično ugotovijo posamezne sestavine del in nalog, ima delavec pravico biti seznanjen ne samo z vrednostjo, po kateri so ocenjene njegove naloge in delo, torej s številom točk, v katerih je vrednost izražena, pač pa tudi z vrednostjo točke. Oboje skupaj omogoča ugotavljanje višine delavčevega osebnega dohodka. Zaradi tega je tudi obrazec, na katerem je napisana odločba prirejen tako, da vsebuje poleg drugih določil tudi navedbo vrednosti točke.
Po tem, kar smo povedali, bi bilo torej potrebno izpolniti celoten obrazec, saj bi šele tako delavec spoznal vse elemente, ki mu omogočajo vpogled v osebni dohodek. Rešitev pa bi
bila tudi v tem, da delavec dobi zapisnik oziroma obvestilo 0 sklepu samoupravnega organf. s katerim je bila zaradi določi' tve akontacije osebnega d°' hodka določena vrednost točke. Tako bi bil delavec seZ' nanjen z elementi, ki so p°' trebni za izračun njegoveg3. osebnega dohodka. Ob zviša' nju vrednosti točke pa se tak0 lahko organizacija izogne P°' novnim odločbam, dokler št®' vilo točk ostane nespremenjcn Izgovor odgovornih delavci vaše organizacije, da vrednost točke ni mogoče določiti vn3' prej, ni utemeljena, saj rn°r‘ delavec prejemati akontacij0 vsak mesec, prejme pa jo vevn dar lahko le z začasno dol°cl tvijo vrednosti točke.
življenje med poldnevniki
12. novembra 1977
stran
^gVA KONFERENCA SINDIKATOV ARABSKOAFRIŠKIH DRŽAV V ALŽ1RU
OPOZORILO NA NUJNOST SPREMEMB
£repitev enotnosti afriško-arabskih sindikatov bo močno orožje v boju za novo mednarodno gospodarsko ureditev in pravičnejšo de-[gov dela med razvitimi in nerazvitimi državami
Delavsko gibanje afriških in arab-^ih držav se vse bolj krepi, čeprav rzave tega območja pretresajo poli-!cne in gospodarske težave. Ta op-"histična trditev, izrečena na prvi onferenci sindikatov arabskoafri-kih držav, ki je bila nedavno tega v “'žiru v navzočnosti predstavnikov tridesetih delegacij, je nedvoumen °dsev prizadevanj in želja delavcev lega območja, da se čimprej znebijo rev$čine in brezposelnosti.
'• Med šestdnevnim zasedanjem so Poudarjali, da je poglavitna naloga Jihovih organizacij boj za popolno ekolonizacijo, krepitev afriško-arabskega sodelovanja, uvedbo nove l^odnarodne gospodarske ureditve n Pravičnejšo delitev dela med nera-'Mtitni in razvitimi državami. Sklepni okument poudarja, da je neuvršče-nost načelo, ki mora v prihodnje pre-f dovati v celotnem sistemu medna-°dnih odnosov. Na prvi konferenci S° obsodili kolonialno in rasistično ° upacijo Palestine, Zimbabveja, arnibije in Južne Afrike. Največ Pozornosti pa so posvetili proble-^om gospodarskega razvoja svojih zav- Tunizijski minister za socialno
delo Muhamed Enasar se je zavzel za krepitev enotnosti afriško-arabskih sindikatov, da bi dobili bitko z nerazvitostjo revščino in nezaposlenostjo.
BOGATI IN REVNI
Dejstvo, da 70 % prebivalstva, ki živi v nerazvitih državah, porabi samo 30 % svetovne produkcije, je samo po sebi porazno, še bolj porazno pa je, da države v razvoju ustvarjajo 7 % svetovne bruto proizvodnje, kar 82 % izvoza nerazvitih držav odpade na surovine, ki jih prodajajo po nizkih cenah, potem pa te clržave za drage denarje kupujejo končne izdelke.
»Koga ne bi vznemiril podatek, da so pred desetimi leti za 20 ton kavčuka lahko kupili 6 traktorjev, zdaj pa samo enega,« je dejal predstavnik mednarodne konfederacije arabskih sindikatov dr. Ismail Sabri Abdalah. Problem inflacije najbolj prizadene države v razvoju. Kako sicer pojasniti, da se je v zadnjih štirih treh letih cena nafte povečala za 40 %, cena končnih izdelkov pa za 200 %.
Zato na zastavljeno vprašanje,
kdo pri vsem tem dobi in kdo izgubi, ni bilo težko odgovoriti. Predstavniki sindikatov nekaterih afriških držav so tudi opozorili, da večnacionalne družbe, ki delujejo v njihovih državah, ne ogrožajo samo gospodarske ijeodvisnosti, ampak tudi politično.
POLOŽAJ DELAVCEV
V TUJINI
Sindikalni voditelji arabsko-afri-ških držav so veliko pozornosti posvetili tudi problemom delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini. V razvitih kapitalističnih državah zahodne Evrope je zdaj zaposlenih približno pet milijonov delavcev s tega območja. Največ jih je v Franciji, ZR Nemčiji, Veliki Britaniji, Švici in na Švedskem. Življenje teh delavcev je zelo težavno. Deklaraciji, ki jo je konferenca sprejela, so zlasti obsojali odločitev francoske vlade, da prisilno vrne vse tiste delavce, ki jih ne potrebuje več. Dokument zatrjuje, da francoska vlada izvaja rasistično politiko z namenom, da bi povzročila nestrpnost Francozov do teh delavcev.
DUŠAN STANKOVIČ
kdo je kdo
MICHAEL MANLEV
predsednik vlade Jamajke
J.ar?ajka je ntajhna karibska država, ki na notranjepolitičnem prizorišču utira pot socialistični preobrazbi '" hitrejšemu razvoju, na zunanjepolitičnem pa se je Ochočno opredelila za politiko neuvrščenosti.
. Tej usmeritvi je dal poseben pečat sedanji predsed-ndt vlade Michael Manley, potem ko je njegova ''Ljudska nacionalna stranka« dvakrat zapored zma-pla na splošnih volitvah — leta 1972 in leta 1976. Z jptcnom in prizadevanji premiera Manleya sta neloč-JIV° povezana ugled in spoštovanje, ki ju je pridobila I arnajka med neuvrščenimi državami in drugimi deže-ami v razvoju s svojim aktivnim sodelovanjem v akci-)ah za uveljavitev pravičnejših gospodarskih odnosov svetu ter pri reševanju vseh najbolj žgočih proble-v ^sodobnega sveta. Jamajka ima pomembno vlogo »banju neuvrščenih, ki ji je zato zaupalo, dapred-2?uJ5 »skupini 77« dežel v razvoju v Organizaciji ruzpnih narodov. Pod odločnim Manleyevim vod-n v°rn je Jamajka dokazala, da majhnost neke dežele e more biti ovira za njeno aktivno življenje na med-. arodnem prizorišču. Prav zaradi napredne notranje a neuvrščene zunanje politike vlade je bil premier anley večkrat tarča atentatorjev (lani kar trikrat!), ! Jm je, kot trdijo ameriški časniki, financirala osred-t ameriška obveščevalna služba CIA. Vendar tudi n^°majalo vlade, ki sodi med najnaprednejše v La-
Premier Manley je bil ta teden v okviru svoje intenzivne zunanjepolitične dejavnosti prvič na obisku v Jugoslaviji. Obisk sta obe strani ocenili kot zelo pomembno spodbudo za poglobitev medsebojnega sodelovanja pa tudi na področju mednarodnih odnosov.
B. KASTELIC
'ŠI&OKOVNJAK OPOZARJA NA PRAVICE IN DOLŽNOSTI
Dodatna usmerjanja varnostne vzgoje
£
n0ste ar,aliziramo programe var-rtiin no~Vzg°jnih procesov (se-in pr Jev’ tečajev, delovnih vaj žapj. 'Vtisov znanja) v organi-Ug0|a . Striženega dela, tedaj O"0 skupno značilnost iti0.eritve’ ki jo lahko imenuje-
' eS°centričnost.
Ta
pro e8°centričnost usmeritve dev8ara-ov obsega vse, kar za-ttest ^e*avca na delovnem prjprU’ klavca pri delu z delovno hjeo V° al' naPrav°. delavca in lavc°VO neP°sredno okolje, de-htestu"1 preventivo pri delovnem in .’Pa tudi delavca v prostoru Vzgo81 anju. Skratka, središče ; SoQg ie delavčevo neposredno enje z nevarnostmi.
tU(jje'avca pa je treba vzgajati ■ L>e|aya nje8ovo vlogo navzven, jati o Ca treba istočasno vzga-Varstvu otrok, na izletih in
drugje. Ta del varnostne vzgoje je posebnega pomena za aktiviranje motivacije. Če bo delavec v prostem času razpravljal z ženo o varnosti v gospodinjstvu, z otroci o varnosti doma, na cesti, na igriščih ter v športu, tedaj je gotovo, da bo tudi njegova aktivnost kar zadeva varnost v delovnem procesu večja in učinkovitejša.
Še posebno pa je treba varnostne programe dopolnjevati in usmerjati s tistimi področji nevarnosti, ki nastajajo mimo obsega redne zaposlitve. Sem štejemo prevoz na delo in z dela, dela, ki jih delavci opravljajo v prostem času. Takšna dopolnilna usmerjanja varnostnega pouka je treba z zbiranjem in analiziranjem možnih vrst del, opravil in položajev določiti tako, da pokrivajo možnosti nesreč in po-
škodb pri delih v prostem času oziroma mimo rednega dela.
Statistični podatki prikazujejo, da je že znatno število delovnih organizacij, ki so odločilno premagale nevarnosti pri delu, tako, da lahko rečemo, da nimajo več resnejših ali težjih nesreč pri delu. Zelo nerodno pa je, če se takšne delovne organizacije otepajo z izgubami delovnih dni za poškodbe in obolenja, ki so nastala v času mimo redne zaposlitve.
Nekateri se sprašujejo: »Kaj, ali bomo skrbeli z varnostno vzgojo ljudi tudi mimo delovnega procesa?« Da, prav tako in še posebno tako! Višja, učinkovitejša stopnja ali oblika varstva pri delu je usmerjena k osebnosti delavca v celoti: to je tudi v vse njegove odnose, ki nastajajo v njegovem prostem času.
BEOGRAD — Jugoslovanska zunanjepolitična dejavnost je bila te dni vnovič zelo razgibana in bogata. Na obisku v naši državi so bili generalni sekretar KP Španije Santiago Carrillo, predsednik vlade Jamajka Michael Manley in indijski zunanji minister Atal Behari Vadž-paji. Vodja španskih komunistov Carrillo je imel v Beogradu izčrpne pogovore s sekretarjem izvršnega komiteja CK ZKJ Stanetom Dolancem o medpartijskem sodelovanju in aktualnih vprašanjih z mednarodnega prizorišča in iz mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja, v Ljubljani pa se je srečal s članom predsedstev SFRJ in ZKJ Edvardom Kardeljem. Premier Jamajke Manley se je o dvostranskem sodelovanju, dejavnosti neuvrščenih držav in drugih mednarodnih vprašanjih pogovarjal s predsednikom ZIS Veselinom Djuranovičem, medtem ko je imel šef indijske diplomacije Vadžpaji pogovore o teh temah z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Milošem Miničem. Oba ugledna predstavnika prijateljskih neuvrščenih držav, Manleya in Vadžpajija, so sprejeli tudi drugi jugoslovanski predstavniki, med njimi podpredsednik predsedstva SFRJ Stevan Doronjski.
' MOSKVA — Proslavljanje 60-letnice oktobrske revolucije se je nadaljevalo z veliko vojaško parado, na kateri je spregovoril sovjetski obrambni minister maršal Ustinov, ogledali pa so si jo vsi sovjetski voditelji z Brežnjevom na čelu. Jugoslovanska delegacija, ki se je pod vodstvom člana predsedstev SFRJ in ZKJ dr. Vladimira Bakariča udeležila proslave obletnice oktobrske revolucije, se je že vrnila iz Moskve v domovino.
ZAHODNA SAHARA — Kriza v zvezi s to nekdanjo špansko kolonijo se nadaljuje. Poslabšali in zaostrili so se odnosi Alžirije z Maro-koiVi in Mavretanijo. Obe državi sta si namreč prilastili ozemlje zahodne Sahare, medtem ko osvobodilno gibanje Polisario terja pravico do samoodločbe in samostojne suverene države, pri tem pa uživa alžirsko podporo.
WASHINGTON — Ameriški predsednik Carter je odložil predvideno državniško turnejo po devetih deželah Latinske Amerike, Afrike, Azije in Evrope. Za odložitev tega potovanja, ki so ga pričakovali z velikim zanimanjem, se je Carter odločil zato, da bi lahko sodeloval v zadnjih prizadevanjih za potrditev in sprejem svojega programa energetske politike v ZDA. Usoda tega programa je namreč negotova, ker so mnenja o njem v kongresu različna. Zato je Carter pozval ameriško ljudstvo, naj vsestransko podpre njegov predlog o energetski politiki.
LIZBONA — Politična kriza na Portugalskem, kjer je negotova usoda vlade premiera Soaresa in po nekaterih napovedih tudi položaj predsednika Eanesa, se je nadaljevala z odstopom celotnega vodstva socialnodemokratske stranke, na čelu s predsednikom Cameirom. Politične razmere v deželi so tako še bolj zapletene, saj so socialni demokrati druga največja portugalska stranka in so nanje računali tudi v nekaterih kombinacijah o sestavi nove vlade.
V. B.
SRI lanka in njeno sindikalno gibanje
ODPOR PROTI VSILJEVANJU MODELOV
Delavske organizacije v šri Lanki nasprotujejo vladni zamisli o reorganizaciji sindikatov
SINDIKALNO GIBANJE V BRAZILIJI
Dolg
seznam
zahtev
Po dolgih letih se je brazilska vlada le pogovarjala s predstavniki sindikatov
Funkcionarji sindikata kovinarjev območja Sao Paulo so se pred nedavnim sestali z brazilskimi ministri in se pogovarjali o vladni mezdni politiki. V Braziliji kaj takega ne pomnijo: to je prvič po dolgih letih, da so predstavniki sindikata in vlade skupaj obravnavali probleme, ki zadevajo delavce.
Sestanek je bil predvsem posvečen razjasnitvi okoliščin, v katerih so delavcem leta 1974 zvišali mezde le za 16 %. Sindikati že dolgo trdijo, da je t<b povišanje temeljilo na izmišljenih indeksih cen, ki so sicer merilo za zvišanje mezd. Iipajo tudi podatke, da uradni indeks ni odseval dejanske stopnje inflacije. Tudi zato se je seveda kupna moč delavcev zmanjšala. Da bi to nadomestili, predlagajo sindikati, da bi mezde zvišali za 34 %.
Vladi so obenem poslali seznam zahtev, ki med drugim terja prepoved nadurnega dela v podjetjih, ki odpuščajo delavce, spremembo pokojninskega sistema, da bi obvarovali kupno moč upokojencev, ustanovitev sklada za pomoč nezaposlenim in zajamčeno zaposlenost, dokler ne bo ustanovljen ta sklad. Zahtevajo tudi desetkratno povečanje odpravnine in, kar je najpomembnejše, odpravo kontrole mezd, ki ob 40-od-stotni inflaciji na leto ne morejo iti v korak s cenami.
S tem da je sprejela sindikalno delegacijo, je vlada molče priznala, da so sindikati kljub vsem pritiskom sila, ki je ni mogoče omalovaževati. To seveda ne pomeni, da se je odnos vlade do sindikatov bistveno spremenil. Povračilni mehanizem, ki so ga dolgo uporabljali za preprečevanje sindikalnega gibanja, še zmeraj deluje. Ko so se sindikalni predstavniki pogovarjali z ministri, je policija v mestu Sao Paolu zapirala delavce, ki so demonstrirali in zahtevali zvišanje mezd.
Glede na to, da vlada postavlja boj proti inflaciji in v tem boju kontrolo mezd na prvo mesto, je težko verjeti, da bo popustila sindikatom. ■Minister za planiranje Veloze je izjavil, da vlada ne namerava nadomestiti zmanjšanja kupne moči prebivalstva, medtem ko zahteve sindikatov ocenjujejo kot nesprejemljive. Sindikalni funkcionarji pa napovedujejo, da bodo nadaljevali boj, da bi dosegli nadomestilo za tisto, kar jim niso dali pred tremi leti.
* O nezadovoljstvu delavcev govori tudi dejstvo, da celo zmerni sindikati nasprotujejo vladni politiki. Nezadovoljstvo pa ni samo posledica nizkih mezd in velike nezaposlenosti. Vse več sindikatov dviguje glas proti povračilnim določilom delovne zakonodaje, kot so razpustitev sindikatov in preganjanje sindikalnih funkcionarjev. S tem se zaostruje boj širših družbenih slojev za odpravo vojaškega režima in za ponovno uvedbo demokracije.
S. STEVIČ
Vlada združene narodne stranke, ki je ž zmago na parlamentarnih volitvah prišla na krmilo Šri Lanke, je sklenila reorganizirati sindikalno gibanje v državi. Ne da bi se posvetovala s sindikati, je sestavila odbor mihistrov, ki je pooblaščen, da uresniči njeno zamisel. Predvideno je, da bi namesto strokovnih sindikatov ustanovili enotne sindikate v vsaki industrijski panogi. Tako naj bi odpravili razdrobljenost sindikalnega gibanja, omogočili »pravilno delo« in preprečili medsebojna trenja, ki so v preteklosti povzročala nemire in celo stavke.
Po številu članov je sindikalno gibanje v Šri Lanki eno najmočnejših v Aziji. Od dveh milijonov zaposlenih jih je poldrugi milijon včlanjenih v sindikate. Večina sindikatov je povezanih s političnimi strankami, ki skušajo njihovo dejavnost podrediti koristim svoje dnevne politike.
Čeprav ne oporekajo potrebe po bdpravi razdrobljenosti in nestrpnosti, pa v sindikalnih krogih odločno nasprotujejo državni intervenciji in
ustanovitvi takšnih sindikatov, ki bi bili pod nadzorstvom vlade. Potezo vlade si razlagajo kot željo, da bi preprečila resnično združitev delavcev. Vlada predvsem želi obrzdati sindikalno gibanje, znano po bojevitosti, da bi tako pripravila teren za napovedano krepitev vpliva domačega in tujega kapitala.
V razdrobljenem sindikalnem gibanju Šri Lanke pa le deluje tudi tako imenovani združevalni dejavnik. V začetku leta je namreč znova začel delovati skupni odbor sindikalnih organizacij, v katerem so zastopani skoraj vsi sindikati, ta odbor, ki naj bi izvajal akcije z združenimi močmi, je nedavno pozval vse delavce, naj se upro načrtom vlade o reorganizaciji. Čeprav ne bi bilo realno pričakovati skorajšnje enotnosti sindikatov pa je očitno, da pritisk delodajalcev in vlade krepi odpor med delavci in da pospešuje združevanje za^brambo pravic do sindikalnega organiziranja in neodvisnosti sindikalnega gibanja.
S.S.
KAJ PRAVIJO DRUGI?
Bojkot kot solidarnost
V nizozemskem sindikalnem časopisju smo lahko prebrali poziv članom sindikata, naj bojkotirajo tvrdko »Bonus-pool« iz Shidama, ki je povezana z angleško tvrdko »Grunvick«. Poziv se glasi:
»Ne pošljite nobenega filma v razvijanje tvrdki Bonus-pool iz Shidama. Za to tvrdko opravlja storitve londonska tvrdka Grunvick, v kateri se sindikati borijo za priznanje že od lani tako, da izvajajo stavko. Konfederacija nizozemskega sindikalnega gibanja (FNV) poziva k bojkotu vse člane včlanjenih organizacij.
Londonska tvrdka lahko nadaljuje s svojim delom tako, da zaposluje delavce-stavkokaze. Stavko, ki je dvignila veliko prahu, podpira sindikat APEX. Britanska sindikalna centrala (TUC) je že zahtevala od svojih članov, naj bojkotirajo omenjeno tvrdko, da bi tako spravili na kolena upravo Grunvicka. Uprava te tvrdke ni pristala, da bi se posvetovala s sindikati in da bi ponovno zaposlila delavce, ki jih je odpustila zaradi stavke. Le po zaslugi stavkokazov in filmov, ki iz dneva v dan prihajajo iz Nizozemske, Grunvick lahko nadaljuje svoj boj proti sindikatom.«
Večnamenska športna dvorana
tudi v Novi Gorici
Kot vse kaže, bodo tudi v Novi Gorici začeli graditi večnamensko športno dvorano, ki je tako mestu samemu kot tudi širši okolici več kot potrebna.
Predsednik Športnega parka Nova Gorica, profesor Ivan Kovačič je v ta namen sklical že tretji sestanek vseh
zainteresiranih, ki naj bi se končno izrekli o gradnji pomembnega športnega objekta.
Tovariš Kovačič pravi, da bodo gradili v Novi Gorici večnamensko športno dvorano v neposredni bližini športnega parka, to je v samem središču mesta, velika pa naj bi bila 70 x
RADOVLJICA
Skupni zmagovalec Vezenine Bled
Ob dobri organizaciji strelske družine »Stane Žagar« iz Podnarta je bilo v dvorani kulturnega doma Podnart letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju z zračno puško.
Na tekmovanju, katerega pokrovitelj sta bila OSZS in ZTKO Radovljica in ki šteje v sklop programa športno-rekreacijskih iger radovljiških sindikatov, je nastopilo 127 moških in 25 žensk ali skupaj 152 strelcev iz 30 osnovnih organizacij sindikata. Tekmovalci in tekmovalke so se pomerili v streljanju za občinske naslove v posamezni in ekipni konkurenci. Pri ženskah je prvo mesto s 148 krogi od 200 možnih osvojila Darja Stariha in pri moških s 178 krogi Franc Lotrič, ki je že drugič zapored osvojil občinski naslov. V ekipni konkurenci, kjer so za ekipo upoštevali rezultate petih najboljših tekmovalcev in treh tekmovalk, so pj-i ženskah prvo mesto osvojile strelke OOS Kemične tovarne Podnart in pri moških strelci KOOS Veriga Lesce.
V skupni uvrstitvi ekip, kjer so upoštevali vse nastopajoče iz posamezne OOS, pa so prvo mesto s 104 točkami prepričljivo osvojili strelci in strelke KOOS Vezenine Bled. Lahko rečemo, da je tekmovanje glede množičnosti in kvalitete zelo dobro uspelo, žal pa ugotavljamo, da je udeležba žensk na tovrstnih tekmovanjih še vedno preslaba. Zato je
nujno, da odgovorni za rekreacijo v OOS posvetijo rekreaciji žensk večjo pozornost.
Rezultati ženske posamezno: 1. Darja Stariha 148 krogov, 2. Ana Gantar 141, 3. Marija Urankar 141, 4. Cvetka Goričar 120, 5. Angela Mrak 120.
Moški, posamezno: 1. Franc Lotrič 178 krogov, 2. Franc Maček 175, 3. Franc Jakopič 174, 4. Janez Zupan 171, 5. Janez Markelj 170.
Ekipno ženske: 1. Kemična tovarna Podnart 385 krogov, 2. Vezenine Bled 372, 3. Elan Begunje 305, 4. H. Svoboda Bled 196 itd.
Ekipno moški: 1. Veriga Lesce 795 krogov, 2. KP Bled 767, 3. Iskra Otoče 764, 4. Elan Begunje 751, 5. Vezenine Bled 725.
Ekipnoskupaj: 1. KOOS Vezenine Bled 104 točke, 2. OOS Kemična Podnart 79, 3. KOOS Veriga Lesce 59, 4. KOOS Elan Begunje'58, 5. KOOS LIP Bled 55,6. OOS Iskra Otoče 41, 7. OOS H. Svoboda Bled 37 točk itd.
V okviru letošnjih rekreacijsko športnih iger radovljiških sindikatov so bila doslej občinska prvenstva v enajstih športnih disciplinah, na katerih je nastopilo 1980 članov sindikata. Trenutni vrstni red najboljših osnovnih organizacij sindikata v tekmovanju za celoletnega zmagovalca je naslednji: 1. Elan Begunje 937 točk, 2. Vezenine Bled 843, 3. Veriga Lesce 756, 4. Iskra Otoče 799, 5. LIP Bled 508, 6. GG Bled 297 točk itd.
V. M.
50 m. Služila naj bi tako šolski telesni vzgoji, rekreativni dejavnosti kot tudi za prireditve vrhunskih športnikov in ne nazadnje tudi gospodarskim organizacijam za razstave, prireditve in druge potrebe.
Prav glede gospodarskih organizacij, ki jih na tem območju ni malo, je predviden že pred koncem letošnjega leta sestanek, saj bo brez njihove pomoči dokaj težko uresničiti velikopotezne načrte.
Odgovorni v športnem parku računajo, da bodo lahko že letos razpisali javni natečaj in odkupili najboljši projekt. In če bo šlo vse po predvidevanjih, bo temeljni kamen tega prepotrebnega športnega objekta v Novi Gorici položen že proti koncu letošnjega leta ali najkasneje v začetku leta 1979.
Na dvodnevnih športnih igrah delavcev cestnih podjetij Jugoslavije, ki so bile te dni v Portorožu, so se v malem nogometu najbolje odrezali
predstavniki Bosne in Hercegovine, reprezentanca Slovenije pa je pristala šele na osmem — zadnjem mestu. A. Ul.
V
K
U
L
ISKRA-ELEKTROMEHANIKA V KRANJU - ZGLEDEN PRIMER USPEŠNEGA DELA NA ŠPORTNEM PODROČJU
Odločno v množičnost
Organizirana aktivnost na področju športa in rekreacije ima v kranjski Iskri-Elektromehaniki že dolgoletno tradicijo. Iskrini športniki ne prirejajo samo rednih obratnih tekmovanj v številnih panogah, marveč zadnja leta sodelujejo tudi na občinskih sindikalnih igrah, na množičnih manifestativnih prireditvah, ki jih organizira TTKS občine Kranj, na tradicionalnih športnih igra ŽP Iskre in na številnih drugih tekmovanjih.
kata Iskre-Elektromehanike, je organizirana rekreacija postala v tem 7400-članskem kolektivu zadnja leta nujna, mimo katere ne morejo ne le prizadevni člani športne komisije sindikata, vodstvo sindikalne konference, pač pa tudi samoupravni organi in vodstvo delovne organizacije.
Nobenega dvoma ni, da izvirajo uspehi iz množičnosti in povezanosti Iskrinih športnikov s športniki drugih kranjskih delovnih organizacij, kar se lepo“ kaže tudi na drugih področjih njihovega sodelovanja. Po besedah Rajka Kožarja, poklicnega organizatorja rekreacije in Nika Drinovca, predsednika komisije za šport in rekreacijo pri konferenci osnovnih organizacij sindi-
»Tolikšno število delavcev je terjalo,« pripoveduje Niko Drinovec, »da se lotimo organiziranih oblik športa in rekreacije, saj so pri nas zvečine zaposlene ženske. Ker naše delavske presedijo tudi po osem ur, skušamo sedaj uvesti rekreacijo tudi med delovnim časom. Zaenkrat jih želimo čim več vključiti v posebne interesne skupnosti. Na začetku te akcije smo lahko z doseženimi rezultati zadovoljni, toda pestijo nas drugi prolbemi.«
leta v leto več privržencev.
sicer,-da se ta čas ukvarja s tede ^
sko rekreacijo šele vsak des član kolektiva, vendar smo Pr . pričani, da bomo z leti pnte®nv, k sodelovanju tudi druge de13 * ce.«	' p>(
s|<
V Iskri-Elektromehaniki ^ j
leto na Krvavcu graditi novo P*.
__1__i__x„ —______C čestin*1 ]g
FERRALITOVE ŠPORTNE IGRE
Že v mesecu septembru so se pričele v Ferralitu Žalec delavske športne igre. Tako kot že leta predstavljajo igre najbolj množično rekreacijo zaposlenih, saj se jih udeleži vsako leto več kot 200 športnikov od 350-članskega kolektiva. Tekmovanje je razdeljeno po starostnih kategorijah pri članih, in sicer mlajši člani do 35 let in starejši člani nad 35 let ter v ženski konkurenci. Razmišljajo tudi o tem, da bi uvedli še kategorijo veteranov, v kateri bi tekmovali člani nad 45 ali 50 let. Tekmujejo vposameznih in ekipnih konkurencah. Tekmovanje obsega naslednje panoge: rokomet, nogomet, odbojka, kegljanje, plavanje, smučanje, šah, namizni tenis, streljanje z zračno puško, streljanje z vojaško puško. V letošnji sezoni pa planirajo tudi tekmovanje v atletiki.
Razglasitev zmagovalcev bo ob dnevu podjetja. Najboljši posamezniki bodo prejeli medalje, ekipni zmagovalci pa lične pokale.
Na sliki: Na Ferralitovih športnih igrah nastopa vsako leto tudi Stanko Čepin, nekdanji tekmovalec Kladivarja.
IVAN JURHAR
»Zadnja leta v Kranju še kako občutimo pomanjkanje športnih objektov. Stadion Stanka Mlakarja in nekaj skromnih igrišč je vse, kar danes premore največje industrijsko središče na Gorenjskem. Odločno.premalo je tudi telovadnic in pokritih objektov. Tako pridejo vsi, ki se ne samo v naši delovni organizaciji, marveč tudi v drugih podjetjih želijo organizirano ukvarjati z rekreacijo, na vrsto komaj dvakrat, v najboljšem primeru trikrat na teden. Visoke so tudi najemnine, saj je treba za eno vadbeno uro odšteti kar 80 dinarjev. Ne morem razumeti, zakaj se v Kranju ne moremo odločiti, tako kot v drugih slovenskih občinah, kot so denimo Ajdovščina, Metlika, Žiri in Sežana, za gradnjo večje športne dvorane, kjer bi dobili svoj prostor tudi vsi tisti, ki se želijo organizirano ukvarjati z rekreacijo.«
Niko Drinovec, predsednik komisije za šport in rekreacijo pri konferenci osnovnih sindikalnih organizacij Iskre — Elektronie-hanike Kranj
,po če Inje v pl3'. 1!
ninsko kočo, saj sedanja s šesti'1’! ležišči še zdaleč ne more	nj
vseh gostov, ki se ob sobotah 1 Sj. nedeljah odločajo za visokog0 g( ske ture.'	bj
Iskrin kolektiv pa je eden red ^ kih, če ne celo edini v kranjss ^ občini, ki že nekaj let načrtne
skrbi tudi za preventivno rekre^ ^
cijsko dejavnost vseh tistih de
100 S(
sf
lavcev, ki delajo v težjih delovnij’ m
PESTRA DEJAVNOST
Rajko Kožar: »V komisiji za šport in rekreacijo aktivno sodeluje 9 referentov, vsak izmed njih pa skrbi za svoje delovno področje. Pravzaprav skrbijo za organizirano dejavnost v devetih panogah:	rokometu, košarki,
odbojki, kegljanju, namiznem tenisu, nogometu, streljanju, balinanju, šahu in smučanju. Največ zanimanja kažejo Iskrini delavci za smučarska tekmovanja. Tako je lani na prvenstvu Iskre sodelovalo kar 450 tekmovalcev, med njimi celo 100 tekačev. Za začetnike prirejamo na Krvavcu smučarske tečaje. Sicer pa v vseh panogah sodelujemo na občinskih tekmovanjih z dvema ali celo s tremi ekipami, to pa potrjuje, da ima organizirana rekreacija v Iskri-Elektromehaniki iz
razmerah. Tako bo kakih zdravstveno ogroženih delavc
še letos odšlo v Poreč, bodo aktivni počitek zdruz"’ športno aktivnostjo.
»Med akcijami, ki jih Ijamo do konca leta,« nam je ^ konec povedal Rajko Kožar/v_ želel posebej opozoriti na šah ski turnir ob Dnevu bo presegel vse dosedanje de ^ ske šahovske prireditve v niji, saj je svojo udeležbo ze slej prijavilo 200 ekip iz vsftra- v žave. Turnir, ki naj bi p05’^ fl- lj
dicionalen, naj bi predvsenn^e
speval k popularizaciji ša^0 igre v slovenskih delovnih 0
0v3'
nizacijah, po izločilnih	ob
njih pa naj bi se vsakojet koncu novembra najboljše jjj
pomenrile v Kranju na
dela*5*
šahovski olimpiadi v rn^jgjv|lK
L
■HfflPfltffPilEIBSBHiaB
nr&m
LJUBLJANA
Preizkus
telesne
zmogljivosti
Na preizkus telesne pripravljenosti treh ljubljanskih delovnih organizacij je prišlo več kot 100 delavcev, ki se sicer redno ne udejstvujejo v športu. Cooperje-vega testa se je udelkežilo tudi več kot 20 žensk, starejših od trideset let.
Organizatorji rekreacije v poštnih delovnih organizacijah, Delu in v Leku so pripravili preizkus telesne pripravljenosti delavcev omenjenih organizacij v teku na 2400 metrov. Gre za znani preizkus telesne vzdržljivosti ameriškega zdravnika dr. Cooperja, imenovan tudi Coo-perjev test, ki na preprost način omogoča preverjanje sposobnosti srca, pljuč in ožilja. Za posamezne kategorije moških in žensk so pripravljene posebne norme, rezultat pa prikaže, s kakšnimi težavami posameznik premaguje vsakodnevne delovne napore.
CERKNICA
Bresta z 2407, žensko ekipo Bresta z 2386 in ekipo Gradišča z 2280 podrtimi keglji.
Med posamezniki je bil v zmagovalni vrsti najboljši Hlapše s 414 podrtimi keglji, pri Brestu Gornik s 427 keglji, pri ženski ekipi Bresta Čuličeva s prav tako 427 keglji in pri Gradišču Rau-šelj s 408 keglji.
Kovinoplastika
najboljša
KOPER
Ob praznovanju letošnjih Titovih in partijskih jubilejev ter 30-lefnice tovarne Brest so se pred dnevi na preurejenem kegljišču v Cerknici pomerile tri moške in ena ženska ekipa v disciplini 6x100 lučajev mešano. Na precej zahtevnih, s plastično snovjo pokritih stezah so zmagali kegljači Kovinoplastike iz Loža s 2439 podrtimi keglji pred ekipo
Premalo
objektov
kulturne skupnosti sklenili, da bodo v ta namen v priho"dnjih letih »odščipnili« poltretji milijon dinarjev od nekaterih drugih načrtov.
Tako bi ob dodatni podpori delovnih organizacij na naši obali le lahko prišli do športnih površin in objektov, ki so temeljni pogoj za uresničitev zastavljenih načrtov. Če pa omenjene dodatne pomoči ne bo, potlej ni dosti upov, da bo tu končno le zaživelo telesnokul-turno življenje tako, kot si to mnogi želi jo.
Ijanju. Prvenstva se je udeležilo 57 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovalci so se tokrat pomerili v štirih kategorijah po 100 lučajev, le paraplegiki so zaradi pomanjkanja časa sklenili tekmovanje že po 50 lučajih.
Prvič so tokrat na repu^,s.en. prvenstvu sodelovale tu. (\e ske. Od 12 tekmovalk, Lpsti, glede na stopnjo invalid s0 tekmovale le v eni s'cUFI{!|jan' imele največ uspeha Lju° čanke.
KRANJ
Široko zasnovane nalo0e
DOMŽALE
Na slovenski obali ugotavljajo, da je za razvoj telesne kulture še vedno vse premalo ustreznih športnih objektov. Obenem na naši obali ugotavljajo, da ob minimalnih zbranih sredstvih ne bo dovolj denarja za investicijska vlaganja. Kljub temu pa so na seji skupščine temeljne telesno-
Srečanje
invalidov
V organizaciji športnega društva Invalid iz Domžal je bilo minulo soboto v tem kraju republiško prvenstvo invalidov v keg-
Odbor za rekreacijo pri TKS Kranj, ki ga vodi Edo Modic, poklicni organizator rekreacije v tovarni Sava, je pred dnevi pregledal letošnja množična športna tekmovanja v občini. Od skupno 19 načrtovanih množičnih prireditev, so jih organizirali 14, vendar so lahko prireditelji z udeležbo športnikov iz delovnih organizacij več kot zadovoljni. Do konca leta bo TKS organizirala še občinski TRIM ligi v odbojki za moške in ženske ter v košarki
.avaln°
za zimski pokal Kranja, P oVanje tekmovanje štafet in te'clT11 janju-krajevnih skupnosti v nj za Mimo množičnih tekm° delavce in občane Kran^aje za odbor tudi za plavalne ^,-aslf-predšolsko mladino in,. r pri' Že v kratkem pa bo °db°0z\C-pravil okvirni program ^g, ki nih športnih akcij v letu te^-ga bo uskladil s koledar] ^Ji-movanj, ki jih načrtujejo j ob, kalne organizacije v kranJ čini.

iz zgodovine delavskega gibanja
12. novembra 1977
stran
Združiti vse sile delavskega razreda!
USTANOVITEV ENOTNIH SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
Jr^GA ENOTNIH SINDI-I?v 0V PRI UVEDBI IN ^ANIU PRVE PET-
■z Udobje obnove je bilo kon-^ano do sredine leta 1946. Že v ^ 81 polovici tega leta so bili Varjeni pogoji za prehod na ka*nsk0 gospodarstvo. Sindi-le organizacije so odigrale ernbno vlogo v organizaciji s *2Vodnje in uresničevanju go-
sodarskih nal°g- Sindikati so ^deJovaii pri uvajanju delovnih pl ni’ Proučevanju proizvodnih Sj n°v 'n pri uvajanju akordnega Sq eina- Sindikalne organizacije lt.0rganizirale in razvile sistem oQ |Il0vanja, ki je bilo precej po-sko °Samo stihijsko in kampanj-
Oh
Pia D °^jav' Prvega petletnega če(na ie centralni odbor sklical v rj11' P^enum- Plenum je zasedal Ig a*"vih od 16. do 18. novembra ■ i t>. leta v Beogradu in je spre-‘ Pomembne sklepe za nadalj-Sj °rSanizacijski razvoj Enotnih *katov Jugoslavije. Naloge iz ® spodarskega področja pa sd ?;.e.nas.’eclnje: hoj zaindustdali-
cijo in elektrifikacijo dežele, kvav Proc*uktivnost dela, boljša zvočil6!3 *z^elkov> znižanje proi-suro ■ str°škov in varčevanje fnat Vln’ pog°nskega in drugega so s- na a' četrtem plenumu stVa , . ativ imenu vsega delav-i2 p °b|iubili, da bodo vse naloge njjj ^tnega plana častno izpol-»Ple sklepih je bilo rečeno: .v,S glavnega odbora ugo-injpd’ °a P0meni elektrifikacija kov nUstr’alizacija utrditev dosež-prerriaro<^noosvobodilnega boja, nične ®0vanie kulturne in teh-terialne0Sta*°St’’ i^oljšanje ma-razfed ®a P0l°žaja delavskega duStrj ..’ ^a olektrifikacija in in-vin0 ya 12acija vodi našo domo-!lja na Sl!c’alizem in da predstav-
obmmr^^jš6 sreclstvo za
tjone neodvisnosti.«
^ fklopi četrtega ple-kalne ^ bl|i naslednji. Sindi-Qrpan;., rganizacije so prevzele Vania t^° 'n izvedbo tekmo-Vsestran t tekmovanja so bila 't'ed DnH-a-'n na vseb ravneh: ^uPina me<l oddelki, med avci ln Posameznimi de-trtn0 'ekmovanja so bila na-^oizvnH^311'2*13113 na podlagi »ortn v.ne8.a Plana in delovnih kali: ’ ^ so Jih tekmovalci dose-
n^^ab^udl11’ Tekmovanje Je
a°st del tad' vecJ° produktiv-Prihranpt’ lzb°ljšanje kvalitete, ^teriain .surovin in drugega žvodnih o. ln-i znizevanje proi-!k*enili H;,rOSu°V' Sindikati so !v°j novatnSetb°do borili za ra'
^Oro«.. Gorstva in	—
javnih odborih komisije Pri Posan,e2n°nh1ln Pododborih -	sektorje dela in
ustanovljene so bile sindikalne skupine. Vse te organizacijske spremembe so bile uvedene zato, da bi sindikalne organizacije postale bolj množične in da bi se sindikalni aparat približal članstvu. Reorganizacija je bila izvedena tudi v sindikalnih zvezah in njihovo število se je od 26 zmanjšalo na 24:
Kmalu po četrtem plenumu se je povečalo število sindikalnega aktiva. Z ustanovitvijo komisij in oddelkov pri višjih sindikalnih forumih se je sindikalni aktiv v prvi polovici leta 1947 povečal na več kot 100.000 aktivistov. Prav tako hitro pa je raslo tudi število sindikalnega članstva. V obdobju četrtega plenuma je bilo 840.166 članov, sredi leta 1947 pa 992.251. Povečalo pa se je tudi število zaposlenih delavcev, tako da vsega tega povečanega števila ne moremo šteti za merilo večje in boljše sindikalne organiziranosti. Povečalo se je tudi število delavcev, ki so tekmovali in prevzemali individualne ali kolektivne obveznosti v proizvodnji. Začel se je stalen in enakomeren porast udarništva, nova-torstva in racionalizatorstva; sindikalne organizacije so začele skrbeti tudi za materialno oskrbo delavcev in njihovih družin.
Peti plenum centralnega odbora je bil od 9. do 10. novembra 1947. leta v Beogradu. Na njem so prvič analizirali izkušnje sindikalnih organizacij v boju za izpolnitev petletnega plana. V svojih sklepih je peti plenum ugotavljal, da je bila »najpomembnejša naloga enotnih sindikatov čimhitrejše odpravljanje napak in slabosti, ki so se pokazale pri sindikatih na področju gospodarske dejavnosti v boju za izpolnitev petletnega plana. Ko so analizirali vzroke za neizpolnjevanje plana v določenih podjetjih najpomembnejših industrijskih vej, je plenum ugotavljal, da so bili naslednji glavni vzroki: oportunističen odnos nekaterih vodilnih delavcev in sindikalnih funkcionarjev do plana in planske proizvodnje; slaba organizacija delovišč brez vsakodnevnega vztrajnega boja za izpolnjevanje dnevnih nalog; slaba delovna disciplina, ki se je kazala v velikem številu neopravičenih izostankov z dela; slaba organizacija tekmovanj in neizdelane delovne norme in akordni sistem plačevanja delavcev; nezadostna skrb za udarnike, novatorje in racionalizatorje, pomanjkanje visoko strokovnih in kvalificiranih delavcev; slaba tehnična in higienska zaščita dela, ki je znatno vplivala na število poškodb in obolenj; nezadostna propaganda o ciljih in nalogah petletnega plana, nesistematsko in kampanjsko vodena agitacija za doseganje planiranega obsega proizvodnje, slabo ideološko delo in zapostavljanje politične agitacije med delavci; nezadostna stfb sindikalnih organizacij za vsakodnevne potrebe delavcev, slaba organizacija preskrbe z življenjskimi potrebščinami in nerešeni stanovanjski problemi so vplivali na zmanjšanje produktivnosti dela.«
Zaradi ugotovitve vseh teh problemov in nakazanih rešitev, je peti plenum zelo pomemben
sov gospodarskih podjetij po drugi strani. Peti plenum je sprejel tudi sklepe drugega kongresa Ljudske fronte Jugoslavije, in sicer: »upoštevaje sklepe drugega kongresa Ljudske fronte Jugoslavije, plenum nalaga vsem organizacijam enotnih sindikatov, da si z vsemi močmi prizadevajo za krepitev osnovnih organizacij in za enotnost v vrstah Ljudske fronte, in to v prvi vrsti s pomočjo aktiviziranja vseh članov sindikata v osnovnih organizacijah Ljudske fronte; da neutrudno delajo na nadaljnjem utrjevanju zveze delavcev in kmetov; da utrjujejo bratstvo in enotnost naših narodov; da v tesnem sodelovanju z Ljudsko fronto krepi politično zavest delavskega razreda, boreč se proti apolitičnosti in ozkemu praktici-zmu, h kateremu težijo nekatere sindikalne organizacije; da razvijajo budnost, kar zadeva ostanke reakcije v domovini, ki tu in tam poskuša s pomočjo sabotaže in škodovanja ovirati izpolnitev petletnega plana; da si z vsemi silami prizadevajo uresničevati program Ljudske fronte pri utrjevanju dosežkov narodnoosvobodilnega boja, v nadaljnji krepitvi moči in neodvisnosti naše domovine.«
V letu 1947 so se sindikalne organizacije znatno okrepile tako po številu članov kot organizacijsko. Kljub temu razmere v sindikalnih organizacijah še niso bile urejene in sklepi niso bili uresničeni tako in v takem obsegu, kot bi bilo potrebno. Ob koncu leta 1947 je centralni odbor opozoril na številne pomanjkljivosti v sindikalnem delu, ki so bile predvsem organizacijske narave. Zato je centralni odbor sklical svoj šesti plenum, ki je bil od 22. do 23. februarja 1948. leta v Zagrebu.
Ta plenum je sprejel pomembne sklepe za odpravljanje birokratizma in.nedemokratičnih metod vodenja sindikalnega dela.
Spremenjene so bile tudi vloge sindikalnih forumov, zlasti glavnega odbora in centralnih uprav, kar je privedlo do večje odgovornosti sindikalnih funkcionarjev. Število sindikalnih zvez se je zmanjšalo na 22. Uvedene so bile tajne volitve vseh sindikalnih funkcionarjev.
Tudi za delo sindikalnih podružnic so bili sprejeti pomembni sklepi. Da bi izboljšali sindikalno organiziranost, povečali število članov, pritegnili še neorganizirane delavce in zmanjšali fluktuacijo članov, so sindikati uvedli tudi materialno stimulacijo. Sindikalne podružnice so svojim članom lahko dajale denarno pomoč in jim omogočale brezplačno ali ceneno letovanje v sindikalnih okrevališčih. Do teh ugodnosti pa so imeli pravico samo tisti člani, ki so bili neprekinjeno sindikalno organizirani najmanj 11 mesecev. Aktivnost sindikalnih organizacij se je povečala, sindikalno članstvo je postajalo vedno bolj stalno. Niso pa bili še vsi delavci sindikalno organizirani. V gozdarstvu, gradbeništvu in v nekaterih drugih panogah je še veliko delavcev ni bilo organiziranih. To je bila posledica neurejenih razmer in tradicije. Sindikate in sindikalne organizacije je čakalo
za stališča sindikata do mnogih na tem področju še veliko dela. temeljnih življenjskih potreb de-TJi ./v.;.	.
lavcevpo eni strani in do i n tere-Nadaljevanje prihodnjič
—	Ali si šel kaj pomagat staršem pospravljat krompir z njive?
—	Oni so ga pospravili z njive, mi ga bomo pa doma čez zimo pospravili!
Karikatura: T. Gržinič
—	Jaka, čemu pa toliko sveč? Ali se pripravljaš na praznovanje rojstnega dneva?
—	Ne... Pripravljam se na nove podražitve elektrike! Karikatura: i. Antič
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 23. novembra 1977 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št. 45. Nagrade so: 200,150 in 100 din.
de	kamniti OPOjNEfe- NIK\	&L.MESTO MONGOLIJE	FCTNC^IO sretažsi INDUSTO/t	KAZAlte JASONČkil URI	KonaičAR TONE	H' I-s	RRrroir SAVE FR i MEDVODAH	STAtensi SMUCACSU SKAKALEC	bLESČEC. Metso«,vi- teNTUBI TbONEVI		KOMPONIST MALA rLO-j, *AMyE"	ŠA+IISIKA M SNUJEM
W.Eb'ŠtE. ■potfufrjA												
Kito NA ELBOmil rc&oio												
I&RAU(A fyoKjo'i					BRŠLJANU Pobobna so e>na rastlina							v '
KCVtO M					LEPOVEDE- NK.OLIKA LE$'							lURALEČ TLyNW
						K.! BOE KičecE	ULANSKA SUKNJA	IS*At£c l/Aui MeSTONA pri notam				
sitLAMia; MOTEToV IX Ib.STDl.									NEMŠKA Demokrat. aefueuKij			
IVAM TAVČAR			traza ifiiuiee. SVoCliAMI						STiAROSL. c«KA KRAJŠA OU. IMTHONIM			
StRuoa				MEsVO V SkbOl.Olb ie>8u SToV. VASONUV								
MEDK1AR. ORSANiiz. te&jra				ZIM.fffi/Oild SREDSTVO						IVAN LEVAR,		
										■HRUATSKJ PETROL		
ŠESTNJIU a.n.	MESTOM noRAVsai if&ssfi.	CIZIL BOJC			JAPoNSlU DAoEia	SRSSKfl ALKA(ANAi			■■			de
		^ECE.LDIC				M5N)lbEL Posode						
VMHOSUJD. T>I(1|£EwT OJStUAM- Ttun					i 1						šil NIČNA POLEZ&i	rsmi-W orel
soipsti lliOATOR		•					VIKTOR AVEEU]	cvimu. ZA SPISE ŠVej.OALH nam tenisa				
VRSTA TOf-DUKA ometa									MET)	LANTAN 3tZ£ROV ETI0POI		
RAtn			KRAV CA	MARTIN ELE M	liELl KAS	1 ili 1 In						
UAum SrAtUH							TOSTAVA ŽIVOT V£2.A OTftJfsj					ftvro, TVRDIC
HF:												
ŠTEFOk				KSORPaijf SELO NA AK.0M)					-			
REŠITEV
NAGRADNE KRIŽANKE ŠTEV. 43
Karikaturist, obelodanitev, ribič, Tamara, ete, Iri, erar, suknjič, sip, Pražan, Kanin, Ol, žila, Ast, Nela, Tona, dnevnik, vbod, etatist, sake, NK, OŠ, osfriž, Tarn, Oziris, Montana, Ac, slama; ulant, Manila, sidol, omejilo, jase, jecavec, Arta.
-----------------------------------------\
Izžrebani reševalci križanke štev. 34:
1.	nagrada, 200 din: Bogomir Milost, Savska c. 8, 68290 Sevnica,
2.	nagrada, 150 din: Betka Škufca, Klek 31, 61240 Trbovlje. „
3.	nagrada, lOOjdia^Rpman Bučinel, Nazorjeva 6, 64000 Kranj
Nagrade bomo p6šlali po pošti.
____________________________________y
Dražji na tujem kot doma
Delavci tovarne pohištva Lipa iz Ajdovščine nameravajo ostati zvesti svoji osnovni usmeritvi: kolektiv se bo namreč še naprej ukvarjal le z maloserijsko proizvodnjo kolonialnega, kuhinjskega, ploskovnega in lameliranega sedežnega pohištva. Ker v tovarni upoštevajo želje kupcev in ker budno spremljajo vse novosti na področju oblikovanja oohištva v svetu, z izvozom nimajo posebnih težav. Zanimivo je tudi to, da prodaja ajdovska Lipa marsikateri izdelek na tujem draže kot doma, v nekaterih primerih tudi za 20% draže! Gre torej za eno izmed naših velikih gospodarskih »izjem«, za kolektiv, ki si na inozemskem tržišču ni pridobil veljave z neekonomskimi cenami in drago reklamo, temveč z visoko kvaliteto izdelkov in z oblikovanjem, ki prehiteva druge proizvajalce pohištva vsaj za korak,dva. Zato danes izvaža Lipa na vse kontinente, celo v Avstralijo. Kontejnefcki prevoz ni poceni, včasih je potrebno zanj odšteti kar polovico vsote, kolikor velja pohištvo, pa vseeno s procfajo na tujem ni težav. Izvoz bi lahko bil celo večji, če bi bila le proizvodnja večja. Delavci Lipe pa se nekoliko jezijo nase, ker doslej še niso prilagodili svojega proizvodnega programa državam v razvoju. Zato se trenutno zadovoljujejo le z izvozom žaganega lesa v te dežele, zelo pa si prizadevajo, da bi sodelovanje poglobili in postali bolj zanimivi tudi za države v razvoju.
UL.
OB KONCU TEDNA POŽARNE VARNOSTI
V »Zlatorogu« dobro pripravljeni
Čeprav je teden požarne varnosti v Mariboru že za nami, pa je vseeno prav, da ob tej priložnosti povemo nekaj več o pripravljenosti tistih, ki bede nad ognjem. Obiskali smo tovarno »Zlatorog« in zaprosili za pogovor Alojza Škrabla, vodjo štaba civilne zaščite v tej delovni organizaciji.
»Ob tednu požarne varnosti smo se odločili, da ne preizkusimo samo pripravljenosti naših gasilcev, temveč smo se odločili pripraviti večjo vajo civilne zaščite, združeno z vajo gasilskih enot. V našem kolektivu namreč imamo dobro organizirane enote Civilne zaščite in prav zato smo jih želeli ob tej priložnosti tudi preskusiti,« je pripovedoval tovariš Škrabi.
Vaja, ki smo se je udeležili tudi mi, je pravzaprav popolnoma uspela. Vendar so pri štabu civilne zaščite v
»Zlatorogu« nekoliko drugačnega mnenja.
»Vaja je seveda popolnoma uspela! Toda tokrat je v njej sodeloval samo del kolektiva, drugi pa so bili opazovalci. Zato razmišljamo o naslednji vaji, ki bi pa naj zajela ves kolektiv.«	j
Poglejmo, kako je tekla vaja v tem mariborskem kolektivu. Kmalu po začetku dela druge izmene — nekako dobrih 30 minut čez štirinajsto — so presenetila zaposlene sovražna letala, ki so bombandirala tovarno. Svoje zažigalne bombe je napadalec usmeril na rezervoarje goriva in industrijskih maščob. Prišlo je seveda do močnih eksplozij in velikega požara. Delavcem popoldanske izmene, ki so sicer takoj ob alarmu ustavili stroje in se še uspeli pred glavnim napadom umakniti v zaklonišče, je napadalec zadal nekaj poškodb. Poškodovani so bili tudi v zaklonišču, saj se je zru-
šil vzhodni del zaklonišča. Kljub temu pa so vse službe takoj stopile v akcijo. Vsak je točno vedel, kje je njegovo mesto. Kakor hitro so člani ekipe RBK enote ugotovili,-da ni strupenih plinov in nevarne kontaminiranosti področja, so stopile v akcijo ekipe tehnično-reševalnih služb.
V rekordnem času so uspeli rešiti vhod v zaklonišče, tako da so enote prve pomoči lahko nudile pomoč ranjenim, teže poškodovanim pa omogočile čimprejšnji prevoz v bolnišnico. Med tem so gasilci že začeli krotiti požar, vendar sami ognja niso mogli ukrotiti. Na pomoč so jim prihiteli gasilci iz sedmih gasilskih društev. Skupno jim je uspelo omejiti požar in preprečiti nadaljnje eksplozije.
Po končani vaji je zbranim spregovoril predsednik občinske gasilske zveze Maribor tovariš Ferdo Golob, ki je med drugim povedal:
»Ponovno smo bili priča tesni povezanosti gasilskih enot in civilne zaščite. Moram reči, da sem zelo zadovoljen z vajo in prizadevnostjo vseh sodelujočih. Tako smo ponovno videli, da se lahko le s skupno močjo, s sodelovanjem tako enot civilne zaščite kot gasilcev uspešno upremo sovražniku. K sreči je bila samo vaja. Vendar moramo nadaljevati z urjenjem naših enot, poiskati moramo še vse druge možnosti skupnega odpora. Tako bomo lahko vedno pripravljeni ne samo ob elementarnih nezgodah, temveč tudi ob morebitnem resničnem agresorju!«
Vsem ekipam pa je po vaji predsednik gasilskega društva tovarne »Zlatorog« Franjo Radi podelil tudi priznanja za uspešno sodelovanje.
Tekst:
JANEZ KURBUS Foto:
VALTER ČREŠNAR
Letala so odvrgla zažigalne bombe na rezervoarje goriva in industrijskih maščob
KOZERIJA"1 "	"........
GREH IIM KAZEN
V srednjem veku so v Dolgem potoku zgradili most čez Rečico in na tem mostu so dolga leta kaznovali nepoštene lastnike cehovskih delav-n'c-
Od takrat je minilo veliko let. Letošnje šolsko leto pa se je šele začelo in vendar so otroke naše osnovne šole poslali na ekskurzije.
Tako se je zgodilo, da so učenci sedmega razreda šole iz Starega mesta prišli v Dolgi potok, da bi ugotovili in spoznali, kako so njiho'1 predniki ustvarjali vse to, kar danes imamo.
In so se učenci na tej svoji poti ustavili tudi na mostu, o katerem sein prej govoril, in učiteljica jim je razložila njegov zgodovinski pomen-
»Če je, denimo, mesar prodajal meso draže, kot je odločilo župan' stvo, če mesar ni hotel prodajati mesnih izdelkov, in se je izgovarjal c mesa pač ni, in je tako izsiljeval podražitev, gaje sodišče zavoljo te njegove nepoštenosti obsodilo in kazen so izvršili na tem mostu. Zaprli so ga v železno kletko in ga nekajkrat potunkali v Vodo. Ker je bila takra Rečica zelo umazana, saj so vanjo metali prebivalci Dolgega potok vse svoje odpadke, si lahko mislite, kako neprijetna je bila takšna kopel. Tako so kaznovali tudi peke, ki so neupravičeno dražili krun> Tisnjarje, suknjarje in trgovce ter vse druge nepoštene prodajalce' Kazen je bila javna. Meščani so se zbrali na mostu in zasramovali obso jenca.«
Kosteličeva Janja, radovedno dekle, ki še nikoli ni zamudila noben priložnosti, da bi česa ne vprašala, je učiteljici rekla:	n
»So takrat kaznovali tudi tiste, ki so neupravičeno dražili pohištvo. Naš ata je prejšnji teden kupil dnevno sobo in je dejal, da bi pred dvema letoma lahko kupil takšno pohištvo trikrat ceneje.«
Tavčarjeva Pika, katere oče dela v tovarni pohištva, seje ujezila-
»Naj tvoj stari naredi red v svoji krojaški delavnici. Moj oce je rekeh da nikoli več ne bo naročil obleke pri tvojem očetu, ker je čisto navaden oderuh.«
Torkarjev Igor ji je ugovarjal:
»To vel je samo za tista podjetja, kjer niso uresničili dobrega samoti' pravljanja.«	I
Kdo ve, koliko časa bi šolarji še razpravljali o našem samoupravi]« nju, o katerem se učiteljica ni kdo ve kaj naučila v pedagoški šoli, i. zato je to razpravo skušala čim prej končati. In ker drugače tega ^ mogla storiti, se je odločila, da bo otroke odpeljala na dolgopotos grad, kjer jim bo razložila, kaj nam pomeni fevdalizem.	(
Tako so otroci odšli na grad, kjer so zvedeli vse o fevdalizmu, vt nikov Jože, sin sindikalnega aktivista pa je še naprej spraševal:
»Kaj so v tistih časih naredili, če so vsi proizvajalci ah trgovci P0^ žili izdelke, kot se, denimo, dogaja sedaj? So namakali na tem mos vse mojstre, hkrati pa tudi župane in ministre?«	. .
Ker v pedagoški šoli učiteljice niso naučili, kako naj bi odgovn^T-na takšna vprašanja, je molčala in zavoljo tega Vrbnikov Jože še z0 J ne ve, koga bi v našem sistemu morah namakati. JANEZ VOLJ1-
i; lu tTi[•].-j	:#ii: m[•] n	u*: m^ [•] n	: m m	: m tTi ni n	: m ^ [•] h	-i : iij jiM	:uifi w ;T3.i :#ii: iu^ mh	ifii: lun wrt ^ ^
g
2
I
S
g
H
I
5
m"
i
1
5
Končno so stvari dozorele in prišle pred organ. Organ se je posedel okrog okrogle mize in se zagledal v aktualne papirje. Del organa je listal list za listom, vzdihoval in puha! oblake dima pod strop, del organa pa se za papirje ni zmenil. Morda so možje tiste papirje prelistali že doma, morda pa že vse vedo in jim niti ni treba prelistavati.
Jaka Zvitež, predsednik organa, je začel tudi to devetinštirideseto sejo tako kot po navadi:
— Mislim, da nam ni treba več čakati, ne? Se torej strinjate? Potem lahko začnemo. Najprej naj ugotovim, da je gradivo dobra podlaga za nadaljnje delo, veliko boljše, kot smo ga obravnavali na predzadnji pa tudi na naši petintrideseti seji. Vendar ostaja kljub temu dejstvo, da je še vedno preveč ponavljanja, nekatere ocene pa so tudi precej pomanjkljive. To vrzel je treba popraviti ob nadaljnjem oblikovanju besedila.
Na današnji seji bi se zato morali še jasneje dogovoriti o nadaljnjem delu, da bi lahko osnutek besedil po današnji seji izoblikovale delovne skupine, katerih delo bi koordinirali vodje skupin.
/..... - • ■ ' •
/
/ " 1 : ' -
: ' ; >'fl
O osnutku besedila bi ponovno razpravljali čez 14 dni, nato pa bi opravili tudi dokončno redakcijo ter ga predložili višjim organom. Se strinjate?
Omizje prikima.
— V gradivu je treba zlasti poudariti naloge in pokazati na dosežene rezultate. Predvsem bi se morali osredotočiti na osrednje naloge: na poglabljanje in razvoj naše aktivnosti. Kot podlaga pa naj bo struktura, ki smo jo sprejeli na petindvajseti seji. Se strinjate?
— Strinjamo! zamrmra omizje.
— Prosim za razpravo! No, kdo bo prvi prebil led?
Dva člana organa takoj dvigneta roko. Jaka Zvitež oba pozorno pogleda, potem pa se odloči, tako kot vselej za Janeza Pohlevna. Tovariš Pohleven namreč že dolga leta zelo uspešno ustvarja ustvarjalno vzdušje.
— Zakaj deliti pereča vprašanja na samostojne dele? se Janez zaskrbljeno vpraša, nato pa doda poučno in akcijsko:
— V večji meri je treba uporabljati globalne podatke, tovariši! Izraziteje je treba izpostaviti aktualne poudarke v kontekstu stvari. Struktura teksta ni
dobra, zato jo je treba zastaviti bolje, predvsem pa upoštevati neko logično zaporedje. Nekateri posnetki akcij so slabi. Naštevanje sej je treba predstaviti bolj dinamično in spodbujajoče.
Organ resno posluša. Zdaj je že povsem akcijsko buden in naravnan v priporočljivo smer.
— Naslednji, prosim!
Naslednji je, tako kot po navadi, Štefan Jezičnik, ki odločno začne:
— Obstajajo razlike, tovariši, med predloženim besedilom in tistim, ki smoga obravnavali na prejšnji seji. Zastavlja se vprašanje, kaj in kako prikazati, da ne bi bilo vse skupaj videti kot ponavljanje ali prepisovanje. V besedilo bi morali vnesti splošne predpostavke pa tudi specifičnosti. Na podlagi tega bi lahko napravili boljšo celoto tudi v tem smislu, da ne bi bilo nobenih konceptualnih razlik v smislu aktualnega kurza.
— Si zaključil, tovariš Štefan?
— Sem!
— Naslednji, prosim!
Za besedo prosi Tomaž Regljač: — Besedila je treba bolj poenostaviti in vse misli postaviti v logično predstavitev, poudari. — Izogibati se je treba
dolgoveznosti, besedilo je treba skrajšati; s tem bi pridobili na kvaliteti. Nesorazmerja so zelo opazna, stvari so postavljene zelo površinsko. Morda je ocena tudi realna, morda pa napisana preobširno, zato jo je treba strniti. Z eno besedo: stvari je treba postaviti bolj afirmativno. Teh stvari ni mogoče zapisati na tak način. Stvari je treba temeljito pretehtati.
Miha Potrpin pa pravi: —- Sedanja ocena je boljša od dosedanjih variant. Kazalo pa bi prvi del še skrčiti, ker se nekatere stvari ponavljajo. Treba je navesti tudi konkretne nosilce stvari. Nekatere ključne zadeve so obdelane skromno nekatere pa precej na široko. Zato se je treba dogovoriti za enoten pristop. Nekatere formulacije v celotnem gradivu so tudi nejasne in zapletene. Naša osrednja naloga je, da se dokopljemo do realne ocene.
— Še kdo? vpraša Jaka Zvitež- Ker nihče več ne dvigne roke, reče: — Če dovolite, bi na kratko povzel. Treba je ugotoviti, da smo opravili precejšen napor in da se vidi naše prizadevanje. Še naprej je treba gojiti skupno delo in razmisliti, koga bi še pritegnili k delu, da bodo stvari pripravljene res temelji-
to. Bistvo današnjih sugestij in prP pomb je v tem, da bi morali imeti prea očmi angažiranost, usposobljenost ,r učinkovitost. To naj bi bila rdeča ni< in v tej smeri kaže stvari izostriti. Stvari] mimo tega treba tudi smiselno integ"' rali. Sem morda kaj izpustil? v .
Pa dvigne roko še Simon Poslušnh dopisnik lista »Našglas razume deveto vas« in vpraša žalostno in zaskrbljen0-— Kaj in kako naj poročam s seje-In se Janez Zvitež udari po čelu te vzklikne. —Saj res, skoraj bi pozabi ■ Jasno, tudi o jeziku je treba nekaj reci^ Glede jezikovnega stila je treba s(,,n^_ kritično reči, da je to nasploh naša sta bost. Zato mora biti uporabljen ta drug slog, jezik, skratka, stvari je tre izčistiti in jih urediti po glavnih °Prf delitvah. Ali lahko zaključimo se] ■ Vsi pogledajo na uro in	■
Potem organ vstane in se začne raz jati. Veliko jih odide še na druge membne seje, nekaj pa tudi naza] delo. Simon Poslušni pa odhiti > dakcijo, sede za pisalni stroj, v!a. . vanj bel papir in odtipka z ve^^^KO
kami sredi strani STVARI ZORIJO.
naslov:
VINKO BLATNI«
i
I
I
I
I
!
i
5
!
i
S
rf lu tTj [•] w icti: i« j g [*j w	: iu ^ [#] n w :#*!: m h [•]	:#ii
icv, //i/uuužf. —iz.ugiuuii	irtuu uu uuitu sivun [jrifjruvijtne res temelji-	k/zva-ia	f -
: lu iti m ;i	a m h «;#ii: lu a m	: lu /j m h : iu ^ t*3 * ‘
DE
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. Listje bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS
RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, POLDE VERBOVŠEK (redaktor in lektor), IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554,
316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjev® jgviz^ 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-U8^'' na šte-račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-121100. P°sa!?l ne'/ra' vilka stane 4,00 din, letna naročnina je 200,00 din. Rokop1 , jupijan3' čarno. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«,