S .*/ ' n. A,. - Slovenska slovnica za obče ljudske šole. Spisal Peter Končnik. (Tiskana brez premene kakor leta 1897.) I Velja vezana v platno 90 vinarjev. Na Dunaju. V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig. 1898. Šolske knjige, v ces. kr. zalogi šolskih knjig na svetlo dane, ne smejo prodajati se draže, nego je na čelni strani postavljeno. ‘p - Pridržujejo se vse pravice. P ^CO(o435^0 /ittočTi Ji.K om' č Natisnil Karel Gorišea na Dunaju. 3 Slovnica. Glasoslovje. § 1 . Z Bogom začnimo vsako delo! Prazno je delo brez sreče iz nebes. Naše življenje je enako kratkemu dnevu. Pr a vil 0.1 Stavki sestoje iz besed, bezede iz zlogov, zlogi iz glasov. Glasovi so po izrekovanju ali samoglasniki ali soglasniki. Znamenja glasovom so črke ali pismena. Vsej vrsti pismen pravimo abeceda alf azbuka. Slovenska abeceda šteje 25 črk., Samoglasniki. § 2 . Sraka, penica, senica, krokar, hudournica; rkd, dlesk, sokolič, Osa, napuh; krftlj, vreme, zima, pot (steza), ključ. Pravilo: Samoglasniki; a, e, i, o, u se izgovarjajo razločno sami ob sebi, ter so po glasu ali trdi (a, o, u) ali mehki (e, i), po izgovoru pa dolgi ali kratki. Samoglasniki se izgovarjajo ali bolj na dolgo, počasi, ali pa bolj naglo in ostro. Pri počasnej izreki glasove zateguj e m o, pri naglej pa pred- tegujemo. Zatezi in predtezi pravimo naglas. Znamenja naglasu (naglasnice) so trojna: 1. ostreč (O na zategnjeno in predtegnjeno dolgih glasih; 2. teže c C) na zategnjeno in predtegnjeno kratkih glasih; 3. strešica (*) na zategnjeno dolgih glasih. 1 * Pazite na naglas v sledečih stavkih: Bog je svet. Bog je ustvaril svet. Dal mi je dober svčt. V61 muka. Nimamo vdl. Gora se vzdiguje. Vršaci visokih gora se vzdigujejo. Dobra gospa se je usmilila otroka. Milosrčnost dobrih gospa se hvali. Mladi konj skače. Imamo petero mladih konj. Izderi mi sivi las! Vstani možu sivih las! Videl sem ljudi. Truma ljudi me je srečala. Star mož je starček. Govorica starih mož me je zdramila. Pridni otrčk je veselje staršem. Veselja pridnih otrok nočem motiti. Zob me boli. Vesel sem zdravih z6b. Učim se. TJči se! O pom n j a. 1. Z naglasom razločujemo različni pomen enako glasečim se besedam. 2. Pri pregibanju se besedam naglas čestokrat izpreminja in včasih preskakuje. 3. V navadnej pisavi zaznamenujemo z naglasnico samo zadnje zloge mnogozložnih besed, ako so naglašeni. § 3. Krt, prt, vrt, drva, drdrati, prva vrsta .... Slepec — slepca, kolek — kolka, pekel — pekla, čuden — čudna (a lesen leseno), britev — britve, dober — dobro, česen — česna, bolezen — bolezni. a) Pred črko r, kadar je za njo eden ali več soglasnikov, ima e zamolkel glas ter se zato izpušča; r pa postane samo¬ glasnik. Temu pravilu se upira peščica besedi v katerih ohranja e svoj polni in čisti glas. Take so: cerkev, Jernej, meterska mera, primerno, primerjam, perje, stoterni (sad), večerna (molitev), verne (duše), zamerljiv. b) Končnicam: ec, ek, el, en, er, ev, sen in zen izpada gibljivi e pri pregibanju. Naglašen e ni gibljiv. Soglasniki. § 4 . Soglasniki sami ob sebi nimajo zadosti jasnega glasu ter se le s pomočjo samoglasnikov (se~samoglasniki) razločno izgo¬ varjajo. 5 -f- Mehki soglasniki sor c, c, š (šč), z, j (lj, nj, rj); vsi drugi so trdi soglasniki. Z Ozirom na govorila se razločujejo soglasniki v: 1. jezikovce: 1 (lj), n (nj). r; 2. zobnike) 'd, t; 3. ustnike? m, b, p, v (f); 4. goltnikez g, h, j, k; S.isičnike-/ c, s, z; 6.Všumnike( č, š, ž. Sorodni so si: d, j; — g, z, z; —li. s, š; — k, c, c; ^h-. sk, st, šč. O pomil j a. Po šumnikih, po c in j se omeličuje navadno /b v e. N. pr. s križem (om), slepcema, denarjev. 1. naloga, a) Zapišite trde soglasnike! b) Zapišite deset besed, v katerih je r samoglasnik' c) Zapišite nekaj besed z gibljivim e! Izpreminjava soglasikov. § 5. a) Piljen = pilien, polnjen = polnien, razširjen = raz¬ širjen; bramba (braniti), izpreinemba (izpremeniti). Sojen (sodjen, sodien), puščen (pustjen, pustien), presti (predti), plesti (pletti), Grabljen, (grabieu), tipljem (tipiem), opravljen (opravien), lomljen (lomien). Strigel — strižem — strizi, gluh — glušec, Strah — strašiti, otrok — otroci, rekel — rečem — reci, striči (strigti), peči (pekti). Klicati — kličem, nositi — nošen, blizu — bližji, iskati — iščem. b) Tepsti (tepti), dolbsti (dolbti), grebsti (grebti). c) Obsegati — obsezati, grizem — gristi, lezem — lesti, Francoz — Francosko, — družba — društvo. Pravilo: Soglasniki se pri pregibanju in izpeljavanju besed radi izpreminjajo ter se ali pretapljajo, vstavljajo ali menjajo. a) Pretapljajo se: 1. Jezikovci 1, n, r se sledečim i v lj, nj, rj; n se pred b izpreminja v m. 6 2. Zobnika d in t se pretapljata z naslednjim i v j in č (st v šč), pred t v končnici pa prehajata v s. 3. Ustniki m, b, p v privzemajo pred i jezikovec 1, ki se z i pretopi v lj. 4. Goltniki g, h, k prehajajo pred mehkimi samoglasniki v sorodne sičnike in šumnike (g v z in z, h v [s in] š, k v c in č, sk v šč. b) Med bt in pt v nedoločniku se vstavlja s. c) Najčešče se menjavata g in z, in sicer g z z, z pa s s (ž s š). Zlogi. § 6 . a) Dež, glava, zrno, podpora, apnenica, potrpežljivost, priporočevanje. b) Pisati, prepis, prepisnina; kovati, kovač, nakovalo. Pravilo; Besede so sestavljene iz zlogov. Kolikorkrat pri izgovarjanju besed zinemo ali prenehamo, toliko zlogov ima beseda. Kadar zlog sam ob sebi ali več zlogov skupaj nekaj pomeni, imamo besedo. a) Besedo so eno- ali mnogo zložne. b) Zlogi so ali debelui (glavni), ali pa pritični (pritikline, pripone).. Debelni zlogi so tisti, iz katerih se da spoznati pomen besede; pritični so oni, ki se v besedi drže debelnega zloga ali debla. Ako stoji pritiklina pred deblom, imenuje se predponka; če pa stoji za njim, pravimo ji priponka ali končnica. ' 2. naloga, a) Podčrtajte debelne zloge sledečih besed: pisan, pisatelj, brodnik, brodnina, mikati, odmekniti, končnica, graditi, pismenstvo, kovaštvo, napis, kovačnica, brodarina, ograda. b) Podčrtajte debelne zloge v sledečih stavkih: Lisica si izkoplje svojo luknjo v goratih, listnatih gozdih. Lisica zasleduje perotnino. Lisičina prekanjenost je razglašena. Njena koža daje dobro kožuhovino. Razzlogovanje. • § 7. Panj; go-lob, vo-lja, zna-nje, me-ščan; or-li, ječ-men, želj-ni; glež-nji; ljud-stvo, rast-lina, konj-ski; ob-ljuba, nad-škof, brez-skrben, ne-ustrašen; o-ves, itd. Pravilo: Besede po zlogih deliti se pravi razzlogovati. Mnogozložne besede se ločijo v pisavi tako kakor v govoru; zlasti velja: 1. Soglasnik med dvema samoglasnikoma se poteguje vselej k sledečemu zlogu; Ij, nj in ŠČ so neločljivi soglasniki. 2. Kadar stojita dva različna soglasnika v sredi besede, jemljemo po navadi prvega k prvemu, drugega pa k drugemu zlogu. 3. Kadar se nabere več različnih soglasnikov sredi besede, ločimo deblo od pritiklin. 4. Sestavljene besede ločimo po sestojnih delih. 5. Kadar bi pri delitvi ostajal en sam samoglasnik, takrat raji opuščamo delitev. 3. naloga. Razzlogujte sledeče besede: a) gruliti, belič, bojazljiv, vodnjak, dvorišče, bezgovina, glasnik, življenje, vojska, listki, dobrotljivost, sivolas, brezsrčen užitek, ognjišče; b) maščoba, češčenje, sežnji, luščina, uzda, ulnjak, predlog, grozdje, solnce, obetam, oblačilo, ostrina, pomlad, ukažem, bistrost, brglez, čvrsto, vseučilišče, gospodarstvo, megla, mesto, mravlja, grozdje. Pravopis. § §• Volk je videti trhel. Dolg je bil plačal. Jaz sem prinesel sol. ^Pravil o: Soglasniki imajo vselej svoj čisti in enaki glas; le pred soglasnikom ali na koncu besed stoječi I se v nekaterih krajih izgovarja kakor v, kar pa ni, da bi se posnemalo v pisavi. Kadar dvomite, bi li pisali 1 ali v, podaljšajte besedo s kakim samoglasnikom. 8 § 9. ^Pravilo: Dva različna samoglasnika se v enem zlogu ne družita; za samoglasnikom piše se j namesto i. Ne pišite torej: rokau, ceu, žiu, rou — ampak; rokav, cev, živ, rov. Namesto gai, povej, pii, moi, čui pišite vedno: gaj, povej, pij, moj, čuj. § 10 . a) Izgubljeni sin se je vrnil k očetu. Lok je zlomljen. Konoplja je godna. Mravlja je zgled pridnosti. b) Skakljam. Bodi pazljiv! Bil je zadnji izdihljaj. Zvest prijatelj je zlata vreden. c) Ključalničar dela ključe. Ljubi svojo domovino! Kralj kraljuje zadovoljnemu ljudstvu. fu pišemo: za soglasniki: b, m, p, v (primeri § 5, 3); l/b) v končnicah: ljam, Ijiv, ljaj (ljej) in elj; ' y c) še v nekaterih drugih besedah, katere si je treba za- pomneti. Take so: bolj, ključ, kralj, ljub, ljudi, zemlja itd. naloga. • Zadovoljnost je polovica srečnega življenja. Življenja največje veselje je ljubezen, najboljši zaklad zado¬ voljnost, najslajše blago ljubo zdravje, najboljše zdravilo zvest prijatelj.-Metulj se ziblje na cvetici..;Gibljem se.. Tudi jaz sem povabljen. 'Sveti Janez je bil ljubljenec Kristusov., Tovariš me je spremljal.iDaj mi grižljaj kruha!/ Učitelj učUPliska mahlja z repičem> Zemlja je trohljiva. 1 , Ubogljivi otrok pride na migljaj. Listje se osiplje. Palestina se zove obljubljena dežela. Ne daj se ozdravljati ozdravljuhom! Kragulj je strah kokljam. On ima zakrivljen kljun in ostre kremplje ter otepa s kreljutimi.’/ Zati¬ rajte škodljivi mrčes k Kaplja je kaplji podobna. To mi ni po volji, štorklja prebavlja sč sključenim vratom. Sloka se imenuje 9 tudi kljunač. Obstreljena čaplja se brani togotno. 1 Učencem je treba biti pazljivim. Utopljenca ni postavljati na glavo. ^Poberite suhljad! Ljubljana je glavno mesto kranjske dežele. Poiščite iz teh stavkov ter zapišite besede, katere spadajo pod prvi, drugi in tretji oddelek gorenjega pravila! 5. naloga. Poiščite tudi iz kakega berila vse besede z lj. § 11 . Ničesa mi ne manjka. Sprednji, srednji, zadnji mož je padel. Lepa suknja — prazna glava. Izkušnja nas modri. Koristna ognja je oblast. Ovčji zob je manjši od konjskega. Kostanj je drevo. Sveto pismo je knjiga vseh knjig. Zastonj se je trudil. Krastača se skriva v luknje. Kranj je mesto na Kranjskem, in sicer na Gorenjskem. 'J AJVv\AAy\\ V nekaterih besedah se piše nj namesto n. 6. naloga. Poiščite v . . . berilu besede z nj! Ločila ali prepone. § 12 . Pravilo: Razen naglasnic rabimo pri pisanju še druga znamenja, katerim pravimo ločila ali prepone. Ločila so ali bistvena ali nebistvena. Bistvena so: pika (.), dvopičje (:), podpičje (;), vejica (,), vprašaj (?), klicaj (!) in pomišljaj (—) Nebistvena ločila so: oklepaj (), narekovaj („ “), vezaj (-=), opuščaj (’), opominjaj (* f), enačaj (=) in znamenje odstavka (§). S piko, vejico'," dvopičjem in podpičjem ločimo besedo od besede in stavek od stavka; z vprašajem, klicajem in pomišlja- jem pa tudi kažemo, kdaj in kako je treba glas povzdigovati ali odjenjavati z glasom. Bistvena kakor nebistvena ločila pojasnjujejo pisavo ter jo delajo bolj razumevno. 10 Raba velikih začetnih črk. § 13 . a) Sraka in golob sta obiskala pava. b) Tračaje se reče opravljiva sraka: c) ,,Kako zoprn je pavov glas! Zakaj ne molči? Zakaj ne skrije svojib nog?“ d) Jablane, hruške In druge čepe Cepi v mladosti Za stare zobe! e) Zanesi nam, zanesi Bog, Otmi nas, Tečni, vseh nadlog! f) Včeraj sem prejel Tvoje (Vaše) pismo. Vaša cesarska Visokost! g) Moj prijatelj Pavel Potočnik je šel iz Vranskega v Ljubljano. h) Ferdinand Dobrotljivi se je odpovedal prestolu. Rudolf Habsburški je bil zelo pravičen kralj. i) Iz Novega mesta pojdem v Beli grad. j) Prebiral sem Erjavčeve spise. Glavna reka avstrijanskega cesarstva je Donava. Lepa štajerska vojvodina se vrsti med planinske dežele. Govoril sem s planinskim (Planinskim) županom. Pravila: Slovenske besede se pišejo sploh z malimi črkami. Veliko začetno črko pišemo: X a)1\ začetku govora; bj_ za piko; S>) za dvopičjem, kadar svoje besede ali besede koga drugega zapišemo neizpremenjene, pa tudi za klicajem in vprašajem, kadar sklepata stavkovo misel ; dy) v-začetku vsake vrste v pesmih ;Je) pri besedi Bog in njenih namestnicah ■//) pri naslovih in v pismih tudi pri zaimkih, ki kažejo nagovorjeno osebo pri vseh lastnih se samostalnikovim ali s pridevnikovim končajem, kadar jih kot samostalnike rabimo /Ji)- pri pridevnikovih pristavkih, ki sč svojim imenom zraščajo v eno celoto, v en sam pojem; i) pri pridevnikih, ki se vežejo se samostalnikom v lastno ime; j) pri pridevnikih, ki so izpeljani iz ose kruh lastnih imen. 11 Op o mn j a. Iz lastnih imen narodov, dežel, mest, krajev, rek, jezer, morij, gora itd. izpeljane pridevnike pišemo samo takrat z veliko začetno črko, kadar se hočemo ogniti dvoumnosti. 7. naloga. Potoval sem po Laškem. Tudi zunaj Franco¬ skega se govori francoski jezik. Šumavo imenujejo nekateri Češki gozd. Praga je glavno mesto češkega kraljestva. Ali si bral Slomškove pesmi? Slavni Radecky je pri Novari premagal Pijemonteze. Že Karel Veliki je ustanovil vzhodno krajino. Kristus uči: „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!“ Zaupajte v Vsemogočnega! Ali si bil na Velesovem? V Starem trgu je precej lepih hiš. Skoro v kotu med kranjsko, koroško in goriško deželo je Triglav. Na Goriškem je Gorica. Matija Čop je bil prijatelj Prešernu. Kje je Vinji vrh? Ludoviku Krasnemu sta nasledovala brata Albreht Modri in Oton Veseli. Poleg Celja je Bežigrad. Na Štajerskem pridelujejo izvrstno vino. Lepa koroška dežela se ponaša sč svojimi jezeri. Dosti šote se dobiva na ljubljanskem barju. Katere so najodličnejše evropske države? Sava teče mimo krškega mesta in mimo Brežic. Bodi mi zdrava, Kožica zala! V tihej samoti Skriva te vrt! a) Povejte pri vsakej z veliko začetno črko pisanej besedi, zakaj se je postavila velika začetnica.. b) Zakaj zaznamenovane besede niso pisane z veliko žačetnico ? 8. naloga. Poiščite v 23. berilu (3. čitanke) z veliko začetnico pisane besede! 9. naloga. Storite tako tudi v Gl. berilu! Najnavadniše kratice. § 14 . c. k. = cesarsko kraljevi, dr. = doktor, gl. = goldinar. I. = ime. 12 I. I. = dvojno ime (ime in priimek), i. dr. = in drugi (e, a), itd. = in tako dalje, itn. = in tako naprej, kr. = krajcar. 1. k = lanskega leta. n. pr. = na primer, p. K. = po Kristusovem rojstvu, pr. K. = pred Kristusovim rojstvom. s. r. = se .svoje roko. str. = stran. sv. = svet. t. j. = to je. t. 1. = tega leta. t. m. — tega meseca. Enako se krajšajo tudi krstna imena: n. pr. A. = Anton, Fr. = France. Za okrajšano besedo stoji pika. Skladje ali besedoslovje,, v T. Glasovna menjava. § 15 . Bred — brod; greb — grob, grabiti; plet — plot; tek — tok, takati; sop — sapa; tru — trava. Pravilo: Besede so ali korenike ali r a s 11 i k e. Nekatere rastlike priraščajo po glasovnej menjavi naravnost iz korenik. . II. Izpeljava. § 16 . Greb — grob — grob-išče; mrz — mraz — mraz-ota; tru — trava — trav-en — travn-ik; bred — brod — brod-en — brodn-ina. Pravilo: Rastlike priraščajo tudi po izpeljavi. Pri izpe¬ ljavi je paziti na koren, na deblo in na obrazila.^ 13 Korčn je prvotni jezikov del. Deblo je zlog ali beseda, ki je iz korena pirastla po enkratnej glasovnej menjavi. Obra¬ zila so priponke ali končnice, katere se pritikajo korenu ali deblu za nove besede.^ Izpeljava samostalnikov. § 17. Kop-ač, (kop-ač-ica), divj-ak (divj-ak-in,ja), Beč-an (Beč-an-ka), mlin-ar, mej-aš, Kranj-ee, dela-v-ec, poslan-ec, ošabn-ež (ošaben), mlad-ič, sovražn-ik (sovražen), pisa-telj.- Pravilo: Obrazila .ac, ak, anj ar, az, ec,/ ež, ič, ik, telj, j priraščajo samostalnikom, pridevnikom in glagolom ter kažejo v obče osebe po njih rodu, opravilu ali pa svojstvu. Za ženske osebe se pritikajo še: ica, inja, ka. 10. naloga. Izpeljite samostalnike po obrazilih ač iz: barant-at-i, brizgati, jahati, krojiti, orati, pomagati — brad-a, rog; ak iz: grad*), mož, oče, nov, prvi, prost; an iz: Celje, Loče, Tržič, Celovec (vč), Gorica, Praga, Du- najec, Ljubljanec — vas**), trg, mesto; ar iz: glav-a, gospod, knjiga, krošnja, krčma, sir, natak-a-ti, ropati, tesati, vladati; aš iz: pravd-a, plemenit, velik; ec iz: gluh, ' šaljiv, ubog (ž) — god-em, jezd-im, plesa-ti (plesav), svetova-ti (svetovav), pe-ti (pev), prekanjen, obsojen, pregnan; ež iz: rev-a — maloprid (e) n, zaviden; ič iz: cesarjev, kraljev, Petrov — mlat-i-ti, ribiti; ik iz: druž(e)n, broden, vozen, načelen, namesten, naselen, pokojen, podložen, plemeniten, sovrsten, stvaren, soroden, zavezen; telj iz: brani-ti, boriti, prelagati, voditi. j graščak. **) vaščan. 14 11. naloga. hJ Pritaknite zaznamenovanim besedam ženski obrazili ica in injar b) Pritaknite obrazilo ka izpeljanim besedam na an! 12. naloga. Zapišite več občih imen na ar; n. pr. kolar, zlatar itd. Kako se pravi verujočim v Kristusov nauk? Kako veru¬ jočim v Mohamedov nauk? Opomnja. Zgoraj našteta obrazila imajo tudi nekateri samostalniki, ki pomenijo živali, nežive stvari ali pojmovna imena; n. pr. kopitar, krokar, kuščar, mravljinčar, parkljar lopar, požar, vihar — lisjak, srnjak, beljak, rumenjak, desetak, stotak — puran, prstan — udarec, cepec — sedež, srbež, vrvež, živež — dimnik, lednik, ognjenik, pašnik, prevodnik, ravnik, skrajnik, snežnik, spomenik, zvonik, povratnik, tečajnik. 13. naloga, a) Pritaknite obrazila ač, ak, an, ar, besedam, katerim se prilegajo: kovati, koren (j). Novomesto, gozd — tiskati, Rim, pošten, škripati, učen, Azija, slika, zidati. b) Obrazila ec, ež, ič, ik, telj: slep, mogočen, Gregor, popoten, učiti, pisati — bolen, Markov, neveden, star, siv, siten, kolar, ded, puščaven, čitati, ravnati, nesrečen, obrten, lažniv, kupiti, kositi, nasproten, igrati (igrav), zmagati (zmagav), delati (delav), delati, glaven, znan, rejen, neveren, dolžen, grešen. c) Pritaknite priponke ica, inja, ka besedam pod a in b, katerim se prilegajo. § 18. Pis-ava, služ-ba, pridel-ek, žet-ev, len-oba, pravičn-ost, gork-ota, bogat-stvo. Obrazila ava, ba, ek, e v, oba, ost, ota, stvo kažejo način dejanja, svojstva in stanja. Opomnja. Obrazila ava, ba, ek, ev priraščajo večinoma glagolom, oba, ost, ota, pridevnikom, stvo pa pridevnikom in samostalnikom. 14. naloga, izpeljite samostalnike po obrazilih.: ava iz: zida-ti, obravn-avati; 15 ba iz: draž-iti, narediti, pogoditi, soditi; ek iz: dobit-i, razviti, užiti, zapresti (pred-ti); ev iz: brit-i, obuti, trgati, voliti; oba iz: bel, grd, hud, svet(e)l; oiti iz: slep, težek, tih, topel; ost iz: čist, hiter, moder, složen; stro iz: pijan, pregnan, svoj, vladar. Opomnja. 1. Obrazilo ost je bolj pojmolUga, obrazili oba in ota pa ste bolj stvarnega pomena. 2. Obrazilo stvo kaže ne le svojstvo in stanje, ampak tudi kak poseben stan in občestvo (učiteljstvo), rokodelstvo ali obrtstvo (mizarstvo, ribarstvo). 15. naloga. »J Pritaknite obrazila ava, ba, ek, ev be¬ sedam, katerim se prilegajo: izpremin-a-ti, dogod-i-ti, izdel-a-ti, ločit-i, moliti, izvirati, izpremeniti, sklanjati, veljati, ponuditi, zavirati, žeti, pleti, začeti, tolažiti, tožiti, zamašiti, pripomoči, razdeliti, razločiti, zaslužiti, množiti, odpasti, oddeliti, razviti, imeti; b) obrazila oba, ota, ost, stvo: gnil, lep, učen, cesar, kraljev, hvaležen, trd, kras, zvest, moker, skop, zidar, kristjan, nedolžen, prazen, masten, previden, obrten, žival, rastlina, nevaren, mlad, rudnina, gizdav, star, gospodar, poljedelec, gora, pohleven gospod. .§ 19. Citaln-ica (čitalen), boj-išče, vodn-jak, primor-je. Pravilo: Obrazila ica, išče, jak, njak, je kažejo shrambe, prostore in kraje. Opomnja. Obrazilo ica prirašča pridevnikom na n, išče samostalnikom in II. tvorno preteklim deležnikom, jak in je pa samostalnikom. 16. naloga. Izpeljite samostalnike po obrazilih: ica iz: delaven, tiskaren, železen; išče iz: dvor, prebival, stal, vrel; jak iz: konj, krava, čebela (njak), ul; je iz: med goro (medgorje), pred goro, nad stropom. 16 17. naloga. Izpeljite samostalnike z obrazili ica, išče, jak in je iz: piven. sreda, ovca, pred mestom, za goro, kura, stanoval, spalen, predilen, trg, golob, pod streho, povrhu, fazan, pokopal, gost, učitelj, led, glava, pod goro, ogenj, kopal, hranilen, gnoj, detelja, strn, žiten, igral, pribežal, gledal (gledišče), stol, prodajalen, bolen. § 20. Igr-aca, kres-ava, ogled-alo. pelinov-ec, slamn-ica (slamen). goved-ina, pred-ivo. Pravilo: Obrazila ača, ava, alo (elo, ilo), ec, ica, ina in ivo pomenjajo v obče snovi (tvarine) in orodja. Opomnja. Ta obrazila priraščajo glagolom, pridevnikom, in samostalnikom. 18. naloga. Izpeljite samostalnike po obrazilih: ača iz: kop-ati, brisati, piti; ava iz: dišati, kuriti, svetiti (sveč-ava); alo (ilo) iz: kazati, zagrinjati, obuvati, oblačiti, opraviti, zdraviti, krepiti, obraziti — plačati (ilo), rezati, vezati; ce iz: brinjev, slivov, tepkov, kisel, voden, ogljen, peščen, apnen; ica iz: izpoveden, peroten, pleten; ina iz: bukov, hrastov, drenov, česminov, — svinja, kožuhov, srebrn, zlat (n), jeklen, železen, meden. — kisel; ivo iz: presti pred-ti, strel-iti, netiti, piti, mlatiti. Opomnja. 1. Obrazilo ava (poglej § 18!) kaže tudi obširna planišča in prostore, n. pr. država, goščava, nižava, planjava, puščava. 2. Priponka -ica pomenja tudi bolezni (mrzl-ica), vodi* (studenčn-ica), številke in denarje (stoletn-ica, deset-ica). 3. Obrazilo -ina zaznamenuje tudi jezike (slovenski), slo¬ venščina, davke in pristojbine (vvozn-ina, brodn-ina) in mnogo¬ tere druge reči raznega pomena (prvina, vojvodina, starejšina). 17 Kadar kaže priponka ina davke in pristojbine, zamenja se pogosto z obrazilom arina; n. pr. brodarina,^ zemljarina, /ozarina, poštarina. 19. naloga. Pritaknite obrazili ica in ina (arina) be¬ sedam, katerim se prilegate: goreč, vroč, cesten, najden, pljučen, dežen, pokojen, mosten, potočen, kapen, dohod-ek (arina), dom, godba, lov, dvajset, obleten. Kako pravimo jeziku Angležev (angleščina), Cehov, Fran¬ cozov, Grkov, Nemcev, Rusov, Srbov ? § 21 . Črvad, drev-je, grm-ov-je. Pravilo. Obrazila ad, je, ali (ov)je kažejo množico enakih stvari ali reči. Opomnja. Obrazilo je prirašča pogosto po zlogu ov (ev). (Primeri § 4.) 20. naloga. Izpeljite samostalnike po obrazilih: ad iz: gnil, trhel, suh (Ij); je iz: cvet, sad, kamen, list, pero, zrno, grozd, kol, snop, trs; (ov)-jeiz: bor, dob, dom, mah, hrib, brod, val, zob, vrh, veja, skala, klas. § 22 . Brat-ec, sin-ek, kralj-lč, sestr-iea, stvar-ca, mam-ka; vin- ce, grozdj-iče. Pravilo: Obrazila: ec, ek, ič manjšajo moška, ica (ca), ka ženska, če in iče pa srednja imena. 21. naloga. Pritaknite sledečim besedam manjševalna obrazila: vrt, kot, nož* črv, kruh, ptič, snop, kozel, pes. grm, klobuk, grad; glava, zvezda, miš, ptica, žena, roka, gos, megla, muha, noga, noč, zibel, kaplja, vas; mesto, drevo, kolo, perje. Opomnja. 1. V otroškem, milovalnem govoru pomanjšane be¬ sede pomanjšujemo v drugo; n. pr. sin — sinek — sinček; sestra — sestrica — sestričica; vino — vince — vinčece. 2. Imamo Slovenska slovnica. 2 — 18 — pa tudi vekšalna (zaničevalna) obrazila: n. pr. lilač-on, smrd-uh, požer-tin. Katera obrazila kažejo po več pomenov? Vaje v berilih! Izpeljava pridevnikov. § 23. Sosed-ov sin je strugar. Cesarj-ev god je 18. avgusta. Mater-ina kletev otrokom hiše podira. Lisič-ji lov je težaven. Cesar-ske puške pokajo. Pravilo: Posestni pridevniki se izobražujejo s priponkami ov, ova, ovo (za mehkimi soglasniki ev), in (ina, ino), ji in ski. Pridevniki, ki jih izpeljemo z o v in i: pomenjajo svojino posameznih o niki na ji in ski kažejo splošno svoj/n Kakšen razloček je med izrazoma/; iz imen živih stvari, eb in stvari; pridev- palica, cesarjeva in cesarska milostih » I 22. naloga, a) Izpeljite prid' vij 1 ski iz sledečih samostalnikov: oče, Peter — Barbika, Neža, Olga, dekja, koza, krava, pes, riba — gospoda! Slovan, žena, jesen. b) Porabite izpeljane pridevnike v {stavkih! 'astirjeva in pastirska ,ova in kmetska hiša? z obrazili ov, in, ji. '£omaž, mesar, Janez, etra, teta — gad, gos, stir, planina, prijatelj, O po mn j a. 1. Priponki ov (ev) in ski priraščate navadno moškim in srednjim, in pa ženskim samostalnikom. Brez ozira na samostalnikov spol prirašča obrazilo ov imenom dreves, grmov, trav in drugih rastlin, ski pa imenom narodov-,'stanov, krajev in časa. 2. Pred obraziloma ev in ji se izpreminja c y p, zv ž, pred ji tudi k in g v sorodna č in ž. . % > 3. Pred priponko ski prehajajo goltniki, sicniki^m^piiki z s om vred v š ; včasih vendar pred ski odleti c, vtopi se s ali pa se umakne z ostrejšemu s (rokodelec — rokodel-ski, B,us — ruski, Francoz — franco-ski). (Primeri § 5.) 19 23. naloga, a) Izpeljite pridevnike z obrazili: ov (ev) iz: učitelj, kralj, stric, pevec, strelec, hlapec, knez; ji iz: lisica, ovca, ptica, zajec, volk, sovrag; ski iz: Praga, Ceh, Lah, človek, deček — deklica, Kras, nebesa, Nemec, vitez — berač, Anglež, mož — Slovenec, pevec, dolenjec, Prus, Silez. b) Pristavljate tem pridevnikom primerne samostalnike; n. pr. učiteljev govor. 24. naloga. Kako se imenuje les hrasta, jesena, lipe, bukve? Kako se imenuje kruh iz ajde, vejica črešnje, cvet pri hruški, zrno maka, češarek smreke, skledica pri želodu? 25. naloga. Izpremenite samostalnike v rodilniku v pri¬ merne pridevnike ter postavite jih pred svoje samostalnike! Obleka gospoda je nova. Oblačilo gospodov je bogato. Oče matere je naš ded. Človeka glas je velik dar od Boga. Veselje nebes je večno. Našel sem zalego gadov. Sava teče po deželi Kranjcev. Prekanjenost lisic je znana. Kakšen je breskve cvet? Kakšen je strup kristavca? Zime dnevi so kratki. Vinogradi okoli Brežic so prostrani. Hči skopuha je dostikrat žena požeruha. Kolovrat sestre je nov. Strašna bolezen psov je steklina. Kdaj je god cesarice? Obleka otrok naj bode močna. Lov rib me veseli. Pravljice ljudi so raznovrstne. Čemu je slama boba? § 24. Igl-ast, dlak-av, greš-en (greh), črv-iv, milostlj-iv, letoš-nji. Pravilo: Pridevniki s priponkami ast, av, en, iv, nji kažejo podobnost ali vnanje svojstvo. Opomnja. Pritiklina nji se pritika prislovom, ostale pa samostalnikom; pred, iv se pogosto vstavlja Ij ali j. 26. naloga, a) Izpeljite pridevnike po obrazilih: ast iz: cev, pepel, srce, sulica; av iz: grča, krv (kri), plin; en iz: dolg (dolžen), prah, praznik, sok, mlaka, samota, snaga, vera, mleko, železo; < 2 * 20 iv iz: ljubezen, plesen, šala, uš; nji iz: doli, zad, sedaj (seda-nji), jutri, notri, proprej (š). b) Porabite pridevnike za prilastke! 27. naloga. Pritaknite obrazila: ast, av, en, iv in nji besedam, katerim se prilegajo: klin, cunja, greh, snet, danes (danas), jama, krasta, smeh, škoda, nekdaj (poglej sedaj!), sredi, sinoči, kras, glad, pokora, čudo, metla, trma, strah, posluh, smet, tedaj, hudoba, lisa, grba, sreča, včeraj (š), gori *), srp. § 25. Gor-at, skal-n-at (skalen), les-en, kamen-it (kameniten), hrib-ov-it. Pravilo: Pridevniki s priponkami at, čn, it (iten, tna, o) kažejo obilico ali snov. Opomnja. Ta obrazila priraščajo samostalnikom, at tudi pridevnikom; pred it se vstavlja pogosto ov. 28. naloga, a) Izpeljite pridevnike z obrazili: at iz: brada, kamen, papiren, sočen; čn iz: led, sukno, steklo, strup; it iz: breg (ov), pleme (ena), srd. b) Porabite te pridevnike za prilastke! 29. naloga. Pritaknite priponke at, čn, it besedam, katerim se prilegajo: glava, apno, sila (ov), krilo, prst, strela, mož, sneg, skala, noga, plošča, rog, platno, kost, jeklo, glas, strah, uho, rob, sočen, svilen, slamen, gozden, ogenj, proso, riben, lan, val (valovi). § 26. Bah-av (bahati se), prehajal-en, nagaj-iv **), vid-ljiv. Pravilo: Iz glagolov po obrazilih av, en, iv, Ijiv izpe¬ ljani pridevniki kažejo stanje ali nagnjenost h kacemu dejanju. Opomnja. Obrazilo en prirašča ali nedoločnikovej osnovi ali pa II. deležniku preteklega časa. (Primeri priponko ec § 17.) *) Namesto dolnji, gornji, pišemo bolje: dolenji, gorenji. **) Primeri opomnjo v § 24. 21 30. naloga, c) Izpeljite pridevnike po obrazilih: a v iz: gizdati, kujati, lišpati se; en iz: dajati, kazati, množiti, ozirati se, ponavljati, svojiti; veleti — trpeti; iv iz: gorim*), gospodujem, kradem, občutim, odložim, pazim, postrežem, prepiram se, prizanesem, sumim, zabavljam, zadušiti; ljiv iz: doseči (gti), ozdraviti, premagati, umeti. Pazite: Odlož-lj-iv je on, kdor more odložiti; odložno je, kar se da odložiti. Sum-lj-iv je ou, kdor sumniči druge; sum-en je on, ki je na sumu. Kateri izmed teh pridevnikov na (lj)iv imajo tvorni, kateri pa trpni pomen? III. Sestava. § 27. Tino-grad obdelujemo. Vero-uk je učni predmet. Malo- beseden mož molči. Skoko-noga srna beži. Bogastvo ne od¬ pravi smrti. Vsak na svoj mlin vodo na-vrača. Pravilo: Rastlike priraščajo tudi po sestavi. Prva beseda v sestavljenkah je določilna, druga pa glavna. Sestava samostalnikov. § 28. Vozo-vlak, krivo-verec, tri-noga, svoje-glavnež, treso- repka, pred-govor, ne-sreča. Pravilo: Samostalniki se sestavljajo se samostalniki, pridevniki, številniki, zaimki, glagoli in členki (nepregibnimi govornimi razpoli). 31. naloga. -Grbonosec, glavobol, hudournik, kažipot, krvotok, ladjestaja, listopad, parobrod, plavutonožec, razpotje, samokolnica, samouk **), samodržec, škoporeznica, tihotapec, zajtrk (zajutrek), zamašek. *) Primeri opomnjo § 24. **) V sestavljenkah smeta se sniti tudi po dva samoglasnika. 22 a) Razstavite te samostalnike v sestojne dele! b) Povejte, iz katerih govornih razpolov so sestavljeni. 32. naloga, a) Poiščite sledečim določilnim besedam primerne glavne besede: blag, dom, drevo, hud, jug, kolo, ne, polje, pre, pri, roka, sto, strela, voda, vojska, zemlja. h) Predstavite sledečim glavnim besedam določilne: glasnik, gora, govor, hod, mer(a), meter, pis, pisje, reja, škof, tok. Sestava pridevnikov. § 29. Bogo-ljuben, bistro-umen, eno-leten, samo-pašen, brez- voden, ne-dolžen. Pravilo: Pridevniki zraščajo sč samostalniki, pridevniki, številniki, zaimki in členki v nove priloge. 33. naloga, a) Razstavite sledeče pridevnike v sestojne dele: brezdomoven, brezumen, brezzob, enostaven, istoimen, jugozahoden, krvoželjen, malopriden, neizmeren, naspameten, nevšečen, prekmorski, priljuden, radoveden, sivolas, slavnoznan, sredozemski, veličasten. b) Iz katerih govornih razpolov so sestavljeni? 34. naloga, a) Zvežite sledeče besede v pridevnike: bister — kratek vid; blaga duša — volja; boj — vedo želeti; bosa — lahka noga; brez števila — skrbi; črno oko; dolg — isti — kratek čas; dolgo trajati; enak — mera — pravo — vrsta; eno — rdeče lice; gola glava; hladna kri; huda muha; mir ljubiti: mnog — barva — narod — vrsta; odkrito srce; prazna — roka — vera; prosta — sama volja; poln truda; sad nositi; široka — pleča — usta; tanek sluh; trd vrat; velika — duša — noč; več dni. b) Sestavite nekaj pridevnikov z nikalnico ne! Sestava s predlogi. § 30. Kdor zna, kmalu do-konča. Pomlad iz-vabi starce iz hiš. Na-kosi koš detelje! Solnce se veselo o-zira. Dosti je ob-hodil 23 sveta. Od-govarjajte glasno! Kopriva ne po-zebe. Čas vse pod- orje. Pred-stavi me tujcu! Kmet si je pri-gospodaril. Trgovec je raz-prodal vse blago. Se-stavljamo besede. V-piši me v za¬ pisnik. Pravilo: Predlog se rabi ne le pri sestavi samostalnikov in pridevnikov, ampak najčešče pri sestavi glagolov, katerim izpreminja pomen. (Primeri § 75.) 35. naloga, a) Postavite namesto čitie primerne predloge: Žito se je — želo; sadje po vrtih je tudi — zorelo. Slana — beli hribe in doline; drevje se — sipava, žrjavi se — prav- ljajo v toplejše kraje. Kmet — pravlja drva. Mraz — tiska, in vsaka pridna stvar se — skrbljuje za zimo. Mrzel veter — žene, nebo se — obleče; črez noč nas — nenadi snežna odeja ter nam — znani, da je zima — stopila svoje gospodarstvo. Človek se — brusi med ljudmi. Laž — dere — upanje. Hiša deljena — pada kakor — puščena. Ptica — letuje gnezdo. Kar — zidajo skrbni starši, — deno slabi otroci, čas vse — žene v kozji rog. b) Zapišite več glagolov, ki so sestavljeni s predlogi: do, iz, za, na, po, raz, pri, u (v). Besedne družine (skupine). § 31. Kov. Kov-aČ, kov-ac-ica, kov-ač-ija, kov-ačn-ica, kov-acn-ina. kov-ač-ek; kov-ina, na-kov-alo, pod-kov; kov-ač-ev kov-aški; kov-ati, pod-kov-ati, pre-kov-ati, pri-kov-ati, za-kov-ati. 'Pravilo: R^stlike, ki se izobražujejo iz istega korena, delajo besedno družino ali skupino. 36. naloga, a) Snujte besedne skupine po glasovnej menjavi, po izpeljavi in sestavi iz: bred, greb, slu, sta- (r-, -n, -1, -va). b) Porabite rastlike v stavkih! 24 § 32. Bilka — pilka; brest — prest; brst — prst (dvojen pomen); četa — č(r)eda; čuditi — čutiti; del — delj; dež — tešč; dlaka — tlaka; drag — trak; gad — kad; gaj — kaj; glas — klas; gos — kos (trojen, pomen); grič — krič; hiba — hip-(a); igra — ikra; kaziti — gaziti — gasiti; kost — gozd — gost (dvojen pomen); koza — kosa; krt — grd; lok — log; lupiti — ljubiti; odbor — odpor (protest); odlok — odlog; pel — bel; pelin — belin; perem — berem; perilo — berilo; piti — biti (dvojen pomen); platno — blatno; pojem (peti) — pojem (pojma); plot — plod; ploditi — bloditi; pokati — (u) bogati; polje — bolje; pot, pot — pod, p6d; potiti — poditi; prot — brod; reka — rega; sito — sit(a, o); telo — delo; top — dob (doba); trava — Drava; trg — drk; svariti — zvariti; šipa — šiba; šival — žival; slog — slok; zrak(a) — sraka; žito — šito; zmočen (zmočiti) — zmočen (zmotiti); bolnica (hiša za bolnike) — bolnica (bolna žena). Vadite se v pravilnem izgovarjanju! 37. naloga. Povejte razloček med posameznimi besedami! Snujte ž njimi stavke! V treh oddelkih. 25 Oblikoslovje in skladnja. A Goli stavek. § 1 . Bog je večen. Slavec je pevec. Učitelj uči. Lenoba je gnusoba. Ti nisi priden. ^ Pravilo: Z besedami razodeta misel je stavek.; Oseba ali reč, o katarej se v stavku govori, je osebek ali podmet (subjekt); po osebku se povprašuje s kdo? ali kaj? Kar se o ozebku dopoveduje, je povedek ali poved (predikat). Osebek in povedek sta glavna stavkova člena. Vežeta se ali neposrednje ali pa ju sklepa vezilo (kopula). Za vezilo služijo najčešče besedice: sem, si, je, sva, svs; sta, s£$, smo, ste, so, ali pa nisem, nisi, ni i. t. d. Stavek, kateri ima le osebek in povedek (z vezilom ali brez njega), je gol stavek. § 2 . Hlapec dela. Hlapec ne dela. Ali dela hlapec? Delaj, hlapec! Hlapec naj dela. Pravilo: Svoje misli razodevamo trdilno ali nikalno na štiri načine: a) pripoveduje'; b) vprašaje, c) velevaje, d) želevaje. Zat6 so stavki trdilno ali nikalno pripovedovalni, vprašalni, velelni in želelni. Pazite: Na koncu pripovedovalnih stavkov stoji pika, na koncu vprašalnih vprašaj, na koncu velelnih in želelnih pa klicaj, včasih samo pika. 26 1. naloga. Pretvorite sledeče stavke: Učenec odgovarja. Učenka pazi. Kmet kosi: Dekla nastilja. Konj zoblje. Golob gruli. Šivanka je tanka. Skleda je plitva. Klobuk je pokrivalo. Pes je čuvaj. b) človek, uradnik, dežela, mesto, gora, reka; c) gospoda, truma, jelovina, hrastje, žito, pečevje, orodje; d) kruh, svila, moka, zlato. Skok, smrt, sreča, vljudnost, prostranost, slepota, pamet, volja. Pravilo: Samostalno imč ali samostalnik je tisti govorni razpol, ki imenuje osebe in reči ali njih svojstva in dejanja. Prvo je stvarno (konkretno), to pa pojmovno (abstraktno). Stvarno samostalno ime je: a) lastno, ki imenuje posamezne osebe in reči; le-sem spadajo imena oseb, narodov, dežel, krajev, mest, rek, gord i. t. d.; b) obče, ki imenuje vse osebe ali reči ene vrste; c) zborno ali skupno, ki kaže množino enovrstnih stvari; d) snovno, ki kaže kako snov ali tvarino, katera ohranja svoje ime tudi v najmanšjem delu. 2. naloga. Poiščite izmed sledečih samostalnikov naprej pojmovna imena, stvarna pa razvrstite 4 lastna, obča, zborna in snovna: Andrej, borovje, brezje, branje, bukovina, cvetje, črešnja, češko, drevje, eden, edinost, govedo, hitrost, hruška, hvaležnost, jablana, kamenje, kmet, kopitar, lovec, Maribor, narod, pavolja, pekar, plot, rak, riba, vera, vrbje, risanje, Savinja, skala, sol, srna, Tomaž, vrt, zajec, zidovje, Zvonar. 3. naloga. Izpišite iz berila.vsa obča imena! 4. naloga. Snujte stavke s pojmovnimi samostalniki 2. naloge! a) Osebek (pothnet, subjekt). Samostalnik. § 3. a) Janez, Rožek, Kranjsko, Gorica, Sava, Triglav; 27 Spol samostalnikov. § 4. Mož, vojvoda; žena, deklica; dete. Kraj, svinec, rog, grah, strok; slama, oblast, obrest, korist, čeljust, mladost, prikazen, bolezen, cerkev, zelenjad, žival, kopel; mesto, telo, seme, solnce. ^Pravilo: Spol samostalnikov je trojen: moški, ženski, srednji. Spol se kaže po pomenu in po končaju. Po pomenu so: a) moškega spola imena moških oseb; -*n A b) ženskega spola imena ženskih oseb; c) srednjega spola imena mladih bitij, katerih spola še ne čislamo. Po končaju so: a) moškega spola samostalniki na soglasnik, zlasti na j, c, g, h, k; Ju,'/k b) ženskega spola samostalniki na a, ast, est, ist, ost, ust, azen, ezen, en, jad, al, el in še nekaj drugih; c) srednjega spola samostalniki na o in e. Pred moški samostalnik lahko postavimo besedo tisti, pred ženski tista, pred srednji tisto, t 5. naloga. Določite spol sledečim samostalnikom: Gospod, gospa, otroče, zet, tast, šivilja, vnuk, bratranec, kosec, lenuh, starejšina, kraljevič; slučaj, belec, breg, duh, klobuk, kača, čast, pest. zavist, kost, kazen, ljubezen, žetev, suhljad, kal, misel, jeklo, klasje; čebela, milost, robec, oreh, zelje, apno, trhljad, gaj, setev, srebro, petje, divjačina, prepih, oblak, trnje, pravilo, last, drobnica, čistost, golazen, zibel, značaj, prag, jezero, zlog, vreme, četa, ločitev, strelec, cev, mast, svinec, blisk, ime, žveplo, povelje, trg, meso, sodišče, napuh, strast, britev, običaj, rakev. G. naloga. Poiščite izmed samostalnikov prejšnje naloge a) zborna, b) snovna imena, c) pojmovna imena! d) Snujte stavke z zbornimi! — 28 — Število samostalnikov. 1 § 5. Klobuk je star. Lisica je zvita. Nit je tanka. Gnezdo je plitvo. — Klobuka sta stara. Lisici ste zviti. Niti ste tanki. Gnezdi ste plitvi. — Klobuki so stari. Lisice so zvite. Niti so tanke. Gnezda so plitva. — Mlinbk so dobri. Hlače so nove. Vrata so visoka. Pravilo: Število samostalnikov je trojno: ednina (sin- gular), dvojina (dual), množina (plural). ^"VJLMvojini se končajo moški samostalniki na a, ženski na i, srednji tudi na i; v množini dobivajo moški i, ženski na a dobivajo e, vsi drugi i, srednji pa a. Gpomnje. 1. Nekateri samostalniki se rabijo samo v ednini, drugi samo v množini. Ti so moškega spola, ako se na i. ženskega, ako se na e, srednjega, ako se končajo na a; n. pr. možgani, novci, otrobi, starši; bukve, garje, grablje, klešče, pomije, toplice, škarje, vice, vile, vilice,;, drva, jetra, pljuča, tla, usta. Sledeči samostalniki so ženskega spola, da-si se končajo na i: duri, gosli, jasli, obrvi, prsi, sani, svisli, zjedi; —S^Jsamo-v-ednini se rabijo: t/p ■ ' —a) pojmovna imena (n. pr. pridnost, petje). Ji) zborna imena (n. pr. trnje, jelovina), a) snovna imena (n. pr. zlato, volna, pesek), d) lastna imena^ (n. pr. Klančnik, Ptuj, Obir). 7. naloga. Postavite sledeče samostalnike v dvojino in množino : belec, britev,, dvorišče, gaj, jezero, kača, leto, ognjišče, okno. oreh, predmestje, ptica, rakev, srce, zet. 8. naloga. Snujte stavke z nekaterimi besedami, ki se rabijo samo v množini. Zaimek. § C. a) Jaz berem. Ti (brat) pišeš. Midva bereva (medve bereve). Vidva pišeta (vedve' pišete). Vi (ve) pišete. Mi (mč) beremo, — 29 — 0» (učenec) riše. Ona (sestra) kriči. Ono (dete) kriči. Ona (dva) rišeta. One (dve) kričite. Oni rišejo. One kričijo. b) (Klobuk je star.) Moj (klobuk) je nov. Tvoj je raztrgan. Njegov je drag. c) (Miza je dolga.) Ta je kratka. Ona leje visoka. Tista je nizka. d) (Učenec je pazljiv.) Kateri ni pazljiv? Kdo ni pazljiv? Kaj je okroglo? e) Kdor vrača, hrbet obrača. Kar je dobro, posnemaj! f) Nekdo je zunaj. Nihče ne trka. Vsak bodi pobožen! Nekaj lazi. Pravilo: V govoru razločujemo tri osebe. Prva oseba je ta, katera govori (jaz — midva, medve — mi, mč); druga oseba je ta, s katero ne govori (ti — vidva, vedve — vi, ve); tretja oseba je ta, o katerej se govori (on, ona, ono —ona, one — one — oni, one). Beseda, katero stavimo namesto imena ali za ime,-imenuje se zaimek. Zaimki so: a) osebni, b) posestni ali svojilni> c) kazalni, d) vprašalni, e) oziralni, f) nedoločni. 9. naloga, Mi kosimo. ,Oni spi. Vedve ste prijateljici. Midva plavava. Oni se vozijo. One kašljate. One se izprehajajo. Vidva nista tovariša. Ono sedi. Ona počivata. Jaz sem delavec. Ono se smeje. Me pletemo. Vedve stojite. Ve se motite. Ti si gospodar. Vi obračate. Povejte pri vsakem teh zaimkov, katero osebo zaznamenuje, katerega števila in spola je. b) Povedek (poved, predikat). § 7. Sosed je trgovec. Raca je plavarica. Ljubljana je mesto. Župan je star. Vrt je materin. Suknja je bratova. Dekla pere. Drevo cvete. Žito se žanje. Pravilo: O osebku dopovedujemo, kaj je oseba ali stvar, kakšna je ali čigava, kaj dela, v katerem stanu je, ali kaj se ž njo godi. Kar se dopoveduje o osebku, je povedek. 30 10. naloga. Poiščite sledečim osebkom samostalnikove povedke: Ovčar je —. Janez je —. Nežica je —. Oves je —. Modras je —. Vrabec je —. Vreteno je —. Netopir ni —. Kragulj je —. Veverica je —. Kamnik je —. Caplja je —. Velblod je —. Krastača je —. Ščuka je —. Kremen je —. Soliter je —. d|) Glagol. § 8 . Pravilo: Beseda, ki dopoveduje, kaj dela oseba ali stvar, v katerem stanu je, ali kaj se ž njo godi, imenuje se glagol. Oseba in število. § 9. -'Pravilo: Pri glagolu razločujemo trojno osebo in trojno število. , Opomnja. 1. V tret j ej osebi množine se okrajšuje končnica ejo pogosto v d, končnica ijo pa v e, če ji je i naglašen. (Opomnja. 2. Osebni zaimki se postavljajo pred glagol, kadar se vpraša: kdo dela to ali ono? Ce se pa odgovarja bolj vprašanju: kaj dela kdo? — takrat se navadno i/.puščajo. N. pr. Kdo trobi, žvižga, poje? — Jaz trobim, ti žvižgaš, on poje. Kaj delaš? Kaj dela? Žvižgam, poje. N Pravilo: V tem primerljaju je osebek)skrit v povedku. 31 - Čas. § 10 . Ptice prihajajo. Ptice so prihajale. Ptice so bile prihajale. Ptice bodo prihajale, j J Slovenščini rabijo štirje časi: a) sedanji čas, ki naznanja, da je zdaj nekaj, da se zdaj nekaj godi ali dela; b) pretekli čas, ki kaže, da je nekaj bilo, da se je nekaj že godilo ali delalo; c) predpretekli čas, ki kaže dejanje, katero je pre¬ teklo pred drugim; d) prihodnji čas, ki naznanja, da nekaj bode., da se bo neltaj godilo ali delalo. ) Pravilo: Glagol s e m nam pomaga izobraževati pretekli, predpretekli in prihodnji čas, zato mu pravimo pomožni glagol. Po osebah in časih se izpreminja tako: sedanji čas. | 1 1. sem “ ' 2. si 3. je 1. sva, sve s 53 Ki pretekli čas. sem bil-a-o m 3) 33 33 33 33 33 sva bila, sv* -m o s 2. sta, ste 3. sta, ste 1. smo 2. ste 3. so 11. naloga. sta bila, ste bili sta bila, ste bili smo bili-e-a ste „ „ „ SO 33 33 33 a) Poiščite prihodnji čas. bodem (bom) bodeš (boš) bode (bo) bili bodfeva (bova) bodeve (bo&) bodeta (bosta) bodete (bošte) bodeta (bosta) bodete (boste) bodepio (bomo) bodete (boste) bodo (bojo), vsakemu sledečih osebkov glagolov povedek v 'sedanjem času:; 1 Učitelj —. Učenec —. Kmet —. Tesar —. Terica —. Kura —. Žaba — . Mlin — . Potok —. b) Postavite stavke v dvojino in množino! L c) Postavite jih v tri ostale čase! Pravilo: Glagolov povedek se sklada z osebkom v osebi in v številu. — 32 — Tvorna in trpna oblika. § 11. Trgovec prodaje —. Blago je prodano. Kupec je kupil —. Roba je bila kupljena. Kupec je bil kupil — . Kupec bode zapisal —. Roba bode zapisana. Pravilo: Oblika je dvojna^ a) tvorna kaže, da oseb*—aR-^eč, o katerej se govori, sama kaj dela; b) trpna naznanja, da oseb a: ali ~ Peč trpi, da se ž njo kaj godi. Trpna oblika se v slovenščini malokdaj rabi; zato dajemo glagolom trpni pomen s pomočjo besedice „se“. 12. naloga. Vinogradnik obdeluje. Vinograd je obdelan. Hlapec seka,. Hrast je posekan. Zidarji zidajo. Cerkev je dozi¬ dana. Pisar pečati. Pismo je zapečateno. Nožar brusi. Nož je nabrušen. Gospodar šteje. Denar je štet. Kazen je zaslužena. Snopje je povezano. Suknja je strgana. Mrlič je pokopan. Ogenj je pogašen. Pašnik je popasen. Rokav je sešit. Hiša je pokrita. a) Prepišite povedke ter povejte, so li glagoli v tvornej ali v trpnej obliki! b) Postavite stavke v pretekli in v prihodnji čas! c ) Daj ajte glagolom trpni pomen z besedico „ se “ v vseh časih! d) Postavite prvih 10 stavkov v dvojino in v množino ! Nakloni. § 12 . a) Dela-ti bra-ti uči-ti. b) Dela-m ber-e-m učl-m. c) Dela-j ber-i uč-i. d) Naj delam naj berem naj učim. e) Bi delal bi bral bi učil. Pravilo: Nakloni ali načini govora so različni: aj^Nedoločnik naznanja dejanja brez ozira na osebo. 6jZnanilnik ali določnik naznanja naravnost, kaj kdo ali kaka ree dela ali kaj se godi. 33 c) Velelnik neznanja, da se kaj veleva, prepoveduje, opominja. d) Želelnik razodeva kdko željo ali voščilo. e) Pogojnik naznanja negotovo in pogojno, kaj kdo dela ali kaj se godi. 13. naloga. Bog pomagaj! Kam hodite? Zdravi ostanite! Fant molči. Molči! Seme naj plodi! Veselimo se. Veselite se! Popotnik pripoveduje. Človek naj gospoduje. Zapoveduj! Pla¬ vajmo! Pes bi plaval. Ne treskajva! Ali poslušaš? Poslušaj ve! Vprašal bi. Učenec bi odgovarjal. Ne bodi prepirljiv! Molite! a) Povejte, v katerih naklonih so glagoli teh stavkov! bj Postavite glagole v nedoločnik! c ) Zberite pripovedovalne, vprašalne, velelne in želelne stavke! 14. naloga. Zanikujte stavke 12. naloge. Izpremenite jih v vprašalne! § 13. Nedoločnik vseh glagolov ima končnico ti. Določni naklon se v 1. osebi ednine v sedanjem času konča na a-m, e-m ali i-m. Pogojnik se izobražuje z besedico hi, želelnik pa z besedico naj. Velelnikova končnica je i. Dela-ti uči-ti bra-ti Šte-ti knp-ova-ti dvig-ni-ti, go-re-ti Del a-m uči-m ber-e-m Ste-je-m knpu-je-m dvign-e-m, gori-m. Pravilo: Nepregibni del na glagolu je deblo; prvotno, ne podaljšano deblo imenujemo koren; pregibni del na glagolu so končnice. -.\ Deblo je dvojno: nedoločnikovo in sedanjikovo. N. pr. bra je nedoločnikovo, bere sedanjikovo deblo, ber pa koren. Sedanji¬ kovo deblo je nedoločnikovemu včasih enako, včasih pa postaja iz tega po raztegi (šte-je, bere) ali na drug način." Opazke. Dela-m je-m, ber-e-m, orje-m, uči-m, taji-m delaj- (dela-i) je-j, ber-i, orj-i, uč-i, taj-i. Pravilo: Velelnik se nareja, ako se pritakne sedanjiko- vemu deblu končnica i. Ta končnica prehaja po debelskem a in č v j ter se topi z debelskim e in i v i. Slovenska slovnica. 3 34 Opazke. 1. Glagoli končujoči se v sedanjem času na im (z naglasom), predevajo v velelniku naglas na sprednji zlog. 2. Nekateri glagoli na jem in jim snemajo em in im; kar ostane, je velelnik; n. pr. pijem — pij, stojim — stoj, kupujem — kupuj; umejem — umej. 3. Glagoli na eem in žem, katerim se nedoločnik ne kon¬ čuje na ati, izpreminjajo v velelniku c, v c, ž v z; n. pr. rečem — reci, tečem — teci, strižem — strizi, vržem — vrzi. Sedanjikova debla tem glagolom so: rek — tek — strig — vrg; goltnikipred mehkimi samoglasniki! Poglej glasoslovje. (§ 5.) 4. Nepravilen je velelnik glagolom; imam — imej, gledam — glej, grem — idi, dobim — dobodi, vem — vedi (vej). 5. Namesto nikalnega velelnika rabimo včasih tudi nedo¬ ločnik; n. pr. ne boj se — ne bati se. Ednina. Dvojina. Množina. 1. oseba — dela-j-va ž. -ve delajmo 2. „ dela-j dela-j-va ž. -te dela-j-te 3. „ dela-j — — — Ednina. Dvojina. Množina. Pravilo: Velelniku izobražujemo dvojino in množino, ako pritikamo edninskej obliki dotične osebne končnice (osebila). (Primeri § 9.) Glagolu sem se glasi velelnik: bodi, nedoločnik pa biti. 15. naloga, a) Postavite te glagole v velelnik: Igram, prepevam, pričam, skakam, vladam, nesem, padem, pišem, pletem, predem, mahnem, zinem, branim, gonim, hvalim, kurim, pazim, služim, vrem, smem, koljem, bežim, letim, trpim, zvonim, lastim, gnojim. b) Storite prav tako z glagoli: Bijem, čujem, grejem, obujem, pojem, sejem, varujem, vijem, praznujem, pečem, ležem, mažem. c) Postavite glagole pod a) v nedoločnik! d) Snujte ž njimi stavke v znanilnem, želelnem ali v pogojnem naklonu. ej Poiščite velelnike iz 27. berila 3. čitanke! 35 § 14. a) Pojdimo kosi-t! Grem spa-t. Prideš jes-t. b) Praznik je slove-č. Rana je skele-5-a. Vino je tekd-č-e, Praznik je slove-1. Rana je skele-l-a. Vino je tek-l-o. Vojvoda je premaga-n. Vojska je tep-en-a. Vojska je pobi-t-a. c) Premgan-je, tepen-je, pobit-je. >\' Pravilo: Naklonom prištevamo tudi: a) namenilnik, b) deležnike, c) glagolnik. Namenilnik je nedoločnik brez i na koncu; rabi se pa za glagoli, ki pomenjajo premikanje z mesta na mesto. Deležnik ne kaže samo kdaj, ampak tudi način, kako se dejanje godi. Deležniki so sedanjega in preteklega časa. 'Deležnik 'sedanjega časa se napravi, ako se okrajšanej obliki 3. množinske osebe pritakne č, ča, Če (poglej § 9). -{Deležnik preteklega časa je ali tvorne ali trpne oblike. 2. "Prvi se izobražuje, če se nedoločnikovemu deblu pritika (e)I, la, 1«. S tem deležnikom izpeljujemo pretekli, predpretekli in prihodnji čas, ako ga sestavljamo s pomožnikom biti. Tudi pogojnik se nareja s preteklim deležnikom tvorne oblike, in sicer za sedanji čas z besedico bi, za preteklPčas bi bil (a, o). se nedoločnikovemu deblu pritika n (na, no), en (ena, eno) ali t (ta, to), h ^tnr-deiežmikom se- izpeljujejo časi/trpne oblike. Glagolnik je iz trpno preteklega deležnika po priponki je izpeljan samostalnik. Iti. naloga, a) Izobražujte vse deležnike pri teh glagolih: igram, prepevam, pišem, kažem, štejem, vežem, gnojim, bijem, pojem, varujem, pokrijem, spoštujem, učim, sejem. Pravilo: Glagol se izpreminja po osebah in številih, po časih, oblikah in naklonih; to je, glagol se sprega. iasa-trj ffl o o b li k e se izobražuje, ako b) Izpeljite glagolnike! Nekatere porabite v oseb \ 3 * 36 M Spregalo. 37 38 Nedoločnik: dela-ti. Namenilnik: dela-t. Glagolnik: delan-je. Pravilo: Ako pogojniku pridenemo besedico naj, dobimo želelnopogojni naklon. Kako se glasi? 17. naloga, a) Spregajte glagola berem in učim v vseh časih znanilnega naklona! h) Postavite ju v želelnik in pogojnik! c) Postavite ju v ostale naklone! 18. naloga. Izobrazite glagolu učiti tri čase trpne oblike! 19. naloga. Poiščite glagole v 26. berilu 3. čitanke ter povejte pri vsakem osebo in število, čas, obliko in naklone. Pridevnik (prilog). § 16. Vojak je pogumen. Dežela je prostrana. Okno je visoko. Konj je sosedov. Palica je pastirjeva. Darilo je materino. Pravilo: Pridevnik je beseda, katera .kaže, kakšna ali čigava je oseba ali reč. Po pomenu so torej pridevniki: a) kakovostni, h) čiga- vostni ali posestni (svojilni). Pridevniki imajo za vsak spol posebno končnico: za moški spol kak soglasnik ali i, za ženski a, za srednji o ali (za mehkimi soglasniki) e. Postavite gorenje stavke v dvojino in množino! Pridevnik se ujema sč svojim samostalnikom v spolu, številu in sklonu. 20. naloga. Prepišite samostalnike iz 18. berila (v 3. či¬ tanki) ter poiščite jim pridevnikove povedke! Stopnjevanje pridevnikov. § 17. Travnik je rodoviten. Njiva je rodovitn-ejša. Vrt je naj- rodovitn-ejši, Ti si bogat. Sosed je bolj bogat. Kdo je najbolj bogat? Bog je premoder. On je kaj (silno, jako, zelo) pravičen. 39 Pravilo: Kadar pridevnik naznanja ne le svojstva oseb in reči, ampak tudi pove, v katerej meri se jim svojstvo prilaga, tedaj se stopnjuje) Pridevnik se stopnjuje po treh stopnjah. Prva stopnja kaže svojstvo kake (osebe ali reči brez primere z drugo. Druga ali primerjalna stopnja prilaga svojstvo osebi ali reči v večjej ali v manjšej meri ko drugej. Ta stopnja se izobražuje, ako se pridevnikovemu deblu (postavi pridevnik v ženski spol ter odpahni a) pritika ejši (a, e), ali pa, ako se prvej stopnji predstavlja besedica bolj. (/Tretja ali presežna stopnja prideva svojstvo osebi ali reči v najvišjej ali najnižjej meri. Obrazi se: a) če se primerjalnej stopnji spredaj pritisne besedica naj; b) če se dene pred prvo stopnjo nabolj. ''Svojstvo se prideva osebi ali reči v prav visokej meri, če se deva pred prvo stopnjo ena izmed teh besedic in zlogov: zelo, kaj, močno, jako, silno, prav, vele-, vse, vsega, p r e-. •r Pazite! Predponka pre pomenja včasih tudi preveč; n, pr. voda je premrzla — juha je prevroča. ■/Pravilo: Nekateri pridevniki se stopnjujejo po svoje. Taki so: dober — beiji, boljši; dolg — (Mji, daljši; velik —■ večji (veži;; majcen, mal — nlsfejk manjši. 21. naloga. Stopnjujte te le pridevnike: zvest, nov, čist, čvrst; bister, hiter, moder, trden jf okusen, preprost, prostoren, trdovraten; gladek, redek, globok. 22. nalog a. a) Zapišite 4 stavke sč samostalnikovim, 6 stavkov z glagolovim, 5 stavkov s pridevnikovim povedkom. b) Povejte pri prvem stavku vsake vrste o vsakej besedi, kar veste povedati o njej. N. pr. Zajec gloda. Zajec — samost., obč. imč, m. sp., edn. — gloda — glag., 3. o., edn., sed, č., znanilni nak. 40 B. Razširjeni stavek. § 18. Gospodar seje. Gospodar seje pšenico. Marljiv gospo¬ dar seje. Gospodar seje zjutraj — Marljiv gospodar seje pšenico. Marljiv gospodar seje zjutraj ožimo pšenico. Pravilo: Stavek, kateri ima razen osebka in povedka (in vezila) še drugih besed, imenuje se razširjen ali oble¬ čen stavek. Besede, ki se nahajajo v stavku razen osebka in po¬ vedka fin vezila), zovejo se nebistveni ali pridejani stavkovi členi. Z njimi se bolj natanko določuje in pojasnjuje osebek ali povedek ali oba. a) Osebek. Samo stalnik. § 19. Ponavljajte §§ 3, 4, 5. Sin je očetu podoben. Oče je sina-a vesel. Sin-u je oče mil. Oče uči sin-a. Oče je pri sin-u. Oče gre sč sino-m. Pravilo: Samostalnik se more v vsakem številu šestkrat izpremeniti. Vsaka taka izprememba se imenuje sklon. Samostalnik po številu in sklonu pregibati, pravi se sklanjati. Samoglasnikom in zlogom, ki jih v posameznih sklonih pritikamo samostalniku, pravimo sklonila. Sklonov je šest: 1. imenovalnik, 2. rodilnik, 3. dajalnik, 4. tožilnik, 5. mestnik, 6. družilnik (orodnik). Stavijo se na vprašanja: 1. Kdo ali kaj? 2. koga ali česa? 3. komu ali čemu? 4. koga ali kaj? 5. kje ali pri kom (čem)? 6. s kom ali s čim? Slovenščina ima tri sklanje: eno za moške, drugo za ženske, tretjo za srednje samostalnike. 41 42 Pravilo: Moškega spola so po k o n čaju vsi samostalniki na soglasnik, ki dobivajo v edninskem rodilniku a ali u. 'Po zgledu „klobiik“ se sklanjajo moški samostalniki s trdim končnikom, po zgledu „kralj" samostalniki z mehkim končnikom (glasoslovje § 4.), po zgledu „grad“ pa enozložni samostalniki, ki imajo v rodilniku naglašen u. Opomnje. L V ednini je moškim imenom oseb in živih stvari tožilnik enak rodilniku, imenom neživih stvari pa je tožilnik enak imenovalniku. ( 2. Za mehkimi soglasniki se izpreminja o v e, mestnik o v u pa pogosf.o v ir 3, Predlog s prehaja pred samoglasniki in donečimi soglasniki (b, d, g, 1,-m, n, r, v, pa p r-ednj po g ost o-v-ž.- j 4. Samostalniki s poluglasnim ali gibljivim e v končnici izpuščajo g 1 a radi po vseh sklonih, kadar jim prirašča kak glasnik; besede prijatelj, jazbec, jezdec, mrtvec, navadno tudi mesec, -kamen pa ga zaradi blagoglasja ne izpahujejo. (Primeri--glaso¬ slovja § 3.) V 5. Samostalniki na b, d, t, f, -hh dobivajo v množinskem imenovalniku navadno je; n. pr. golobje, gospodje, gostje, škofje, kristjanje. G. Samostalniki konj, mož, las, vol, voz, in zob se glase poleg navadne oblike v rodilniku množinskem tudi: kdnj, mož, las, vol, voz, zob ; beseda otrok se glasi v prvih dveh sklonih množine vedno: otroci, otrok. \ 7. Nekateri dvo-4ft-meogozložai samostalniki na ar, er, ir, or, ur vstavljajo po vsej sklanji j ter se ravnajo po zgledu „ kralj" ; n. pr. pastir — pastir-j-a. Brez j pa se vendar sklanjajo: govor — javor — prapor — prepir — razor — sveder — šator — tovor — večer. 8. Beseda človek se glasi v množini: ljudje. 1. ljudje, 2. ljudi (ij), 3. ljudem, 4. ljudi, 5. ljudeh, 6. ljudmi.\ _ samostalnikov, ki se sicer ravnajo po zgledu „klobuk", končava — 43 — se vendar v dvojinskem in množinskem mestniku rado na čil; ..m pr. tatčh, laseh, možeh. ) 9. Beseda dan ima to le sklanjo. Množina. Imen. .dnevi, (dnevi) rod. dni, dnev, dnevov daj. dnem, dnevom, (dnevom) tož. dni, dneve, (dnove) mest. . pri dneh, dnevih druž. z dnemi, dnevi (dnevi). 23. naloga. Sklanjajte samostalnike: a) graščak, kraj, glas (u); h) lovec, golob, brod, tat; c) mož, prt (a), tesar, razor; d) možgani, novci, otrobi. '24. naloga. Človek živi v vsakem del- svet-. Potok- manjka most-. Na most- slonita popotnik-. Fant- lovita metulj-, Zajc-se bojita love-. Brat gleda medved- v zverinjak-. Zvon- pojeta iz visokega zvonik-. V našem kraj- stoji star grad. Bratranc- našega zidar- pomagata stric-. Zdravnik izdere krčmar- zob. a) Postavite namesto črtic potrebna sklonila! b) Postavite vse samostalnike v primerni sklon množine, glagole pa v predpretekli čas! c) Povejte nebistvene stavkove člene! d) Povejte glagole teh stavkov v želelno-pogojnem naklonu! 44 i v rodilniku pa po sklanjalu „klop“. Samostalniki na ev se končajo lahko tudi na va, (Britev — britva, žetev = žetva.) Kateri samostalniki so po končaju ženskega spola? Opomnje. 1. Po sklanjalu „riba“ se ravnajo tudi moški samostalniki na a; n. pr. sluga, starejšina, vodja, vojvoda. 2. Kakor moškim izpada tudi ženskim samostalnikom končujočim se na el, eni, en gibljivi e; n. pr. misel-misli, pesem-pesmi,‘bolezen-bolezni. Dvo-in mnogozložni samostalniki brez gibljivega e v končnici dobivajo v množinskem družilniku radi mi .namesto imi. Le-sem spadajo zlasti samostalniki na ist, ost, nst; n. pr. oblast-mi, čeljust-mi. > s p 4 se klanja tako! Dvojina. Množina. 1. gospa, . gospo, 1. gospč, 4. gospe, 1. gospe, 2. gospe, 5. pri gosp^T (e), 2. gosp&, 5. pri gospeh, 2. gosp&, 5. pri gospeh, 3. gospej. (e), 6. z gospo. 3. gospema, 6. z gospema. 3. gospem, 6. z gospemi. 4. gospe, 5. pri gospeh, 6. z gospem Tudi drugi samostalniki na a, ki jim je osnovni zlo kratkega naglasa, dobivajo v rodilniku dvojinskem in množinskem včasih a,; n. pr. voda — voda. 4. Besedi mati in hči pripenjate pomnožek er ter se V dvojini in množini se sklanjate s tem pomnožkom po zgledu „riba“. Sklanjajte! 5. Beseda oko se glasi v množini oči, kadar se govori o človeških ali živalskih očeh, ter se sklanja po zgledu „klop“. 25. naloga. Pastir- ženeta čred- na planin-. Sloka je močvirnic-. Tudi zver je božja stvar. Kuna je strah kokoš-. Soba je del hiš-. Breskv-"ste tik brajd-. Cerkv- Stojite na lepem grič-. Ali rad hodiš v cerk-? Sestra služi pri grajskej gosp-. Hči se mora ločiti od mater-; hč- se milo stori. a) Postavite sklonila namesto črtic! b) Postavite osebke v množino, glagole pa v pretekli čas! c) Poiščite nebistvene stavko ve člene! 46 26. naloga. Sklanjajte samostalnike: a) obleka, britev, basen, klet(i); b) sluga, pesem, bolezen, koza; c) klešče, toplice, jasli, sani. / Prav ilo: Po .zgledu „mesto“ se sklanjajo srednji samo¬ stalniki na o, po zgledu „polje“ samostalniki na e, po zgledu „ime“ pa samostalniki s kakim priratskom. Zakaj pravimo (pri polji), poljema, poljem? (Pogled § 20. epom. 2.) Primerjajte tožilnik vseh števil z imenovalnikom. 47 Opomnje. 1. Nekateri srednji samostalniki privzemajo po vsej sklanji pristavek n (breme, ime, pleme, seme, sleme, teme, vreme), drugi prirastek t (dekle, dete, jagnje, kozlč, pišče, tele, žrebe), zopet drugi pa podaljšek es, goltnike izpreminjajoč v šumnike (drevo: drev-es-a, igo: iž-es-a, kolo, nebo, oko, pero, telo, uho, ulč). ,2. V ednini dobivajo prirastek t tudi moški samostalniki na e; n. pr. oče, zaspanč. 3. Ženski in srednji samostalniki, kateri imajo pred a in o dva ali več soglasnikov, dobivajo v rodilniku dvojine in množine med zadnjima soglasnikoma e; st in sk ostaneta nerazdružena. N.pr.iskra—isk-e-r, pismo -pis-e-m, mesto — mest, vojska—vojsk. 4. Nekateri samostalniki na ja in je vtikajo pred j v rodilniku dvojine in množine i; n. pr. skorja skor-i-j, pred¬ mestje — predmest-i-j. 5. Beseda tla, ki se rabi samo v množini, sklanja se tako: 1, tla, 2. tal, 3. tlem (tlom), 4. tla, 5. pri tleh, 6. s tlemi. (6. Beseda pot je v ednini moškega (pot-a) ali ženskega (pot-i), v množini pa ali moškega (potje) ali srednjega (pota) spola. V edninskem družilniku pravimo: potom ali pa potem.) 27. naloga. Sklanjajte samostalnike: a) leto, učilišče, dekle, drevo; h) drva, pljuča, usta; c) igla, služba, suknja, okno; d) ladja, morje, narečje, stoletje. 28. naloga. Bog pošilja svoje dar— pridnim otrok— po angel—. Vsi ljud— so brat—; brat- so vsi narod—. Zbrani vojvod— se pogovarjajo v prvem nadstropj— kneževske palač—. Po sad— spoznamo drev—. Rož— so odločeni kratki dn—. Koliko mrav(lja)— je v mravljišč—? Razni so pot— človeškega življenj—. O grdem vremen— so morali vojak— proti stolic—. Žrebe— poskakujete okoli kobil—. Suha drv— gore s plamen—. a) Pritaknite sklonila namesto črtic! b) Povejte o samostalnikih zadnjih treh stavkov, kar se da povedati o njih (n. pr. vremenu— pojmov, ime, sr. sp., 5. skl. edn., dobiva pri sklanji podaljšek n.). c) Postavite glagole v nedoločnik, — v vse čase! 48 d) Izpeljite debeleje tiskanim glagolom deležnike in gla- golnike! Kako se jim glase velelniki? e) Poiščite glavne stavkove člene! Ponavljanje. Pravilo: Pri samostalniku je treba paziti: a) na spol, h) na število, c) na sklon, d) na sklanjo. b) Povedek. Vezanje povedka z osebkom. § 23 . Sreča je opotočna. Niti ste slabi. Mesta so velika. Jaz govorim. Vi govorite. Usta govore iz oblilnosti srca. — Moj brat je učitelj. Tvoja sestra ni učiteljica. Zlato je ko vina. Skrivnost postane očita. Tovariš ostane zvest tavarišu. Bahač postane berač. Glavno mesto koroške dežele se ime¬ nuje Celovec. Lev se zove kralj četveronogim živalim. V čem se ujema z osebkom pridevnikov povedek, v čem glagolov? Pravilo: Ako je povedek k&ko osebno ime, ujema se z osebkom v spolu, sklonu in številu; ako je rečno ime, ujema se ž njim samo v sklonu. — Razen pomočnega sem-bitiin njegove sestavljenke nisem—ne biti služijo pridevnikom in samo- stalnikovim povedkom za vezila tudi glagoli: ostanem, postanem, imenujem se, zovem se. ' Glagol. § 24 . a) Klada leži. Roža cvete. Sadje zori. b) Stradam kruha. Pomagajmo potrebnim! Spoštuj stare ljudi! c) Dežuje. Grmi. Dani se. d) Ne posmehuj se sivej glavi! Usmilimo se ubogih! Sramuj se! e) Možje so vzdignili kamen. Bog obrne. Sovražniki nas ne ponižaj o. 49 Možje so vzdigovali kamen. Človek obrača. Sovražniki nas ponižujejo. JPr avil o: Po pomenu so glagoli: .ja) oseb k o vi, če njih dejanje ostaja na osebk u; - b) predmetni, ako njih dejanje prehaja predmet. .Jfot. '\3 Pravilo. Osebkovi in oni predmetni glagoli, katerim prehaja dejanje na predmet v rodilniku ali dajalniku, imenu¬ jejo e neprehodni, predmetni s predmetom v tožilniku pa prehodni; \; c) brezosebni, ki se rabijo samo v tretjej osebi ednine; jjd) povratni, kateri naznanjajo kako povratno dejanje tej’ imajo pri sebi povratni zaimek „se“. fč) Z ozirom na trpež dejanja so glagoli dovršni ali n e d o v r š n i. s ,JPr a vilo: Dovršni glagoli znamjo ^nastop, dovršenje ali konec kakega dejanje ali stanji; nedovršni kažejo trpeče ali trajajoče dejanje^brez ozira na njegov začetek, konec ali uspeh ter odgovarjajo vprašanju: kaj delaš? — kaj &e godi? Opomnje. 1. Samo prehodni glagoli imajo tudi trpno obliko: nekateri prehajalniki vzamejo včasih inase obliko povratnih glagolov. N. pr. Umij posodo! Umij se! 2. Glagoli se rabijo brezosebno tudi takrat, kadar ne moremo ali nočemo imenovati osebka 3. Glagoli so dovršm s: počakaj, da ~ ji vršni, če se dado prid n. pr. začel je pisat 29. naloga. G< Starši ljubijo svoje ot Idi spat! Ne hodi na noči. Oblak visi. Čas bolniku. Mesar kupi J Zakaj se uklanjaš b Bliska se. Starec di ' ■ sem se skrbi. Grom • Slovenska slovnica. 'n goče nadomestiti v stavku pišem. Glagoli so nedo- začeti ali pa nehati; ca šumi. Oče svetuje sinu. Varuj se slabe tovarišije! kali. Otroci se vesele velike asedi konja! Strežaj streže vec kupuje nepotrebne reči. i se dela. Ne obetaj preveč, zeleni. Cvetica vene. Iznebil •na dobrega psa. Prši. Prinesi --JW- mi palico! Ženi ovce na pašo! Ne goni jih v močvirnate kraje. Bolnik se mora zdržati težkih jedi. Težko nosim. Brat mi je obljubil bukve. Ogibaj se pijancev! a) Poiščite najprej osebkove, potem predmetne, dalje brezosebne, na zadnje povratne glagole! (Spregajte nekatere!) b) Poiščite izmed predmetnih glagolov prehajalnike! c) Poiščite nedovršnike! d) Izpišite gole stavl^ ! Razširjene pretvorite v gole!- e) Napišite, s kakim glasom se oglaša: vol, ovca, koza, pes, mačka, lev, zajec, miš, petelin, kokoš, kukavica, žaba). Deležniki. § 25. j Kaj se pravi spregati? Na kaj je tedaj paziti pri glagolu? Koliko je naklonov? Katere oblike se še prištevajo naklonom? Kolikero deležnikov že poznate ? Koliko deležnikov tvorne, koliko pa trpne oblike? Kleč-č molim. Prepev-aje se vračajo delavci domov. Zdihuj-č mi je tožila nesrečo/oesto leto do polni- vsi sem prišel v šolo. To iz rek-ši umre. Postavite debeleje tiskane glagole v 1. edninsko osebo sedanjega časa in v nedoločnik! \ ^“Pravilo: Tvorna oblika ima štiri deležnike, dva seda¬ njega, dva pa preteklega časa. Prvi deležnik sedanjega častile nepregiben teihse izobražuje iz 1. edninske osebe, če se izpre- minja osebilo em in im v č, osebilo am pa v aje. Drugi deležnik sedanjega časa se končuje na č, ča, če. Kako se izobražuje? +-Pravilo: Prvi deležnik preteklega časa napravljamo iz nedoločnika dovršnih glagolov, ako njegovemu deblu pritikamo po samoglasnikih vsi, po soglasnikih pa ši. *+Drugi deležnik preteklega časa se končuje na 1 , la, lo. ' lrfko‘*$3 ‘Szobrazuj e ? ^Kako se izobražuje deležnik preteklega časa trpne oblike? A Kateri deležniki morajo se še vstaviti v spregalo na stran 36 ? — 51 Pravilo: Iz nedoločnikovega debla se tvorijo: 1. nedo¬ ločnik, 2. namenilnik, 3. vsi deležniki preteklega časa. - Kaj se tvori iz sedanjikovega? ■4- 30. naloga, a) Postavite, sledeče glagole v I. deležnik preteklega časa: skriti, obiskati, izučiti, zvedeti, spoznati, pasti (pad-ti), zapoditi, vsekati; b) v I. deležnik sedanjega časa: molčim, sedim, stojim, premišljujem, gospodujem, delam. \$>rašam. kupujem. c) Dopolnilo. § 26. /Bog ni vesel -grešnikov. Oče svetuje sinu. Prinesi palico! Volk je meter dolg. Misli ha konec! ){[ Pravilo: Dopolnila so nebistveni stavko vi členi, ki pojas¬ njujejo in dopolnjujejo pridevnikove ali glagolne povedke. 31. naloga. Odgovarjajte pismeno vprašanjem: Koga so starši veseli? Česa je vreden priden delavec? Koinu naj bodemo pokorni? Čemu je zemlja p odo bna? Koga častimo? Kaj bereš? O čem pripoveduje vojak? i/- Pravilo: Dopolnila odgovarjajo navadno vprašanjem: koga ali česa? komu ali čemu? koga ali kaj? koliko? Redkeje odgovarjajo vprašanju kakim predlogom. Dopolnilo v rodilniku. § 27, Prevzetnik je časti lakomen. Vojaki so boja željni. Hlapec je kruha sit. Ponižni se brani pohvale. Zmerni doživi starosti. Jaz se pojdem učit mizarstva. — Natrgajte r °| ic! « * Pravilo: Dopolnilo stoji v rodilniku: a) pri pridevnikih m glagolih, ki pomenjajo skrb, željo, potrebo, ©bilicdT"veselje, ,(deležnost5i. t. d. \-'b) pri nekaterih povratnih iir-HstRr glagolih, (ki so s predlogom do sestavljeni? ':) Postavite dopolnila zadnjih-9 stavkov v dvojino in množino! 36. naloga. Postavite namesto črtic primerna dopolnila v množini: Mačka zalezuje* — . Zajec objeda* —. Kovač obrača* — . Zagledal sem* — . Kočijaž ustavi* — . Kuga žanje — . Slo¬ venci so pobijali — . Bog usliši — . Okno je — visoko. Vrata so — široka. Svinčnik velja — . 37. naloga. Rabite Sledeče glagole v stavkih s tožilniko- vim dopolnilom: zapustim, ^zbudim, snažim, mažem, odpiram, 54 napajam, spoštujem, izdelujem, nosim, svarim, tarem, častim, postavim, postavljam, dobim, napravljam, kaznjujem, hvalim, napadam, preganjam, lovim. 38. naloga. Izpišite iz 29. naloge dopolnila a) v rodil¬ niku, h) v dajalniku, c) v tožilniku! 39. naloga. Poiščite iz 35. naloge nedovršne glagole! Ali si kupil knjigo? Nisem kupil knjige. Sin ima premoženje. Sin nima premoženja. Starši so doma. Staršev ni doma. Pravilo: V nikalnih stavkih se tožilnikovo dopolnilo pomakne v rodilnik. Nikalnica se zrašča z glagoli sem, imam, hočem v nisem, nimam, nočem (nečem). V nikalnih stavkih, katerim je povedek pomožni glagol nisem, stopi tudi osebek v rodilnik. 40. naloga. Zanikujte z zvezdico zaznamenovane stavke 35. in 36. naloge! 41. naloga. Spregajte v sedanjiku glagole: nisem, nimam, nočem. naloga. Zanikujte sledeče stavke: Pastir je na paš¬ niku. Sestra je v šoli. Dekla dela na njivi. Dekla je na njivi. Brat je imel igračo. Bratranec bo imel posestvo. Letos bodo zidali učilnico. Jaz hočem vozariti. Vidva sta se hotela peljati. Sol brani živino bolezni. Sodnik razsoja strankam pravdo. Kristusa imenujemo odrešenika, j Povprašujte po dopolnilih v teh stavkih! ''^/‘Pravilo: Včasih se nabere več dopolnil; tožilnikovemu dopolnilu se namreč pridruži še dopolnilo v rodilniku, dajalniku lni stavki. § 30. ___D vojno dopolnilo. § 31. 55 Pravilo: Dva tožilnika zahtevajo glagoli: imenovati, klicati, zvati (pogosto tudi učiti). 43. naloga, a) Postavite v oklepajih stoječe samostalnike v prikladni sklon: Pokaži (tujec pot). Smrt reši (človek trpljenje). Oče zapusti (imovina sinovi). Župnik uči (župljani veronauk). Delavci čistijo (železo primes). Priporoči (znanec starši). Pesem preganja (človek skrb). Osvobodili smo (dežela napad). Ne delajte (krt krivica). Konjar ponuja (konj krma). Učitelj uči (učenci pravo¬ pis). Jaz pravim (ljudje resnica). To reko imenujemo (Bistrica). K bJ Cesar napove (vojna) —. Izroči — —. Podeli-. Mati pošlje-. Vojska brani — —. Odštej — —. Atilo so imenovali —. Osnaži-. c) Povejte člene prvih treh stavkov pod a ); povejte, kar se da povedati o vsakej besedi. JPopolnilo s predlogi. § 32. Misli na konec! (Premisli konec!) Kaj maram za denar! Francozi so bežali pred kozaki. Ne jezi se nad krtom! Menili smo se o setvi. Bodi z malim zadovoljen. J Pravilo: Za dopolnila nam služijo tudi samostalniki s predlogom. ^ 44. naloga. Prišel je ob premoženje. Človek se mora ravnati po ljudeh. Noč se izpremeni v jutro. Pojdite po priče! Gospod je potrdil Davida za kralja. Volk preži na plen. Ne prepiraj se s kruhom! Marsikateri hrepeni po časti. Vprašaj očeta za svet. Priče pričajo zoper zatoženca. Zaupajmo v Boga! Ne huduj se nad bratom! Porabi svoje moči bližnjemu v korist! Učitelj pripoveduje o vitezih. Oče skrbi za otroke. Ukradena reč vrišči za gospodarjem. Krpan je šel nad Brdavsa. Ponavljanje. § 33. Pravilo: Za dopolnila nam služijo besede: a) v rodilniku, b) v dajalniku, c) v tožilniku, d) s katerim predlogom. Včasih se snide v stavku več dopolnil. Kaj je pomneti o nikalnih stavkih? 56 10 . Predlog. § 34. Izpišite predloge iz 44. naloge: P r a v i 1 a ("'Predlogi so govorni razpoli, ki kažejo raznaere, v katerih so osebe ali reči. M>j.-Predlogi se predlagajo drugim besedam ter se vežejo vselej z določenim sklonom. Predlogi z enim sklonom (u a)-L -rodilnikom vpregamo predloge: brez, do, iz, od. ( j h) Z dajalnikom- vežemo predloge: k (pred g in k se izp reminja v. li|. proti, kiju b u. (o) S iežihrikom vpregamo predloge: črez, raz, skozi, zop er. • J ($0-) Z-mestnikoin se vežeta predloga: o, pri. Predlogi z dvema sklonoma: Z.rodittikom na vprašanje odkod? — z družilnikom na vprašanje švkom? (s čim): OTfžl Vi. — (§ 20. opomnja 3). Ub) S iožilaikemim vprašanje 1 ■ • ■ n? — z mestnikom na vprašanje k i e ? riiu. AiL."# ^ f ^ v. i/) S to žil nik em na vprašanje^ k a m ? aflanj e kje?: m od. nrad/;podc jfred. — z družilnikom na vp ~ v Jr Predlog^«: se vprega s tremi skloni: z rodilnikom na vprašanje kdaj? — s tožilnikom na vprašanje za koga? za kaj? kam? — z družilnikom na vprašanje k j, e? ^ 45. naloga. Pesta vite v oklepajih stoječe besede v pri¬ merni sklon: Luna se od (solnce)'sveti. Solnce še nagiblje proti (zaton). Klopčič je padel raz (miza). Ne ravnajte zoper (postava)! Krava pri (gobec) molze^ Ali se bere grozdje s (trnje)? Na (preksolnčje) se trta dobro obnaša. Pastir mora na (zima) v (nižava). Palica sloni ob (zid). Z loncem je udaril ob (zid.) Po (glas) spoznaš ptiča. Brez (delo) ni jela. Žita so imeli do (ostanek). Iz (cvet) postane sad. Zvon opominja k (molitev). Kljubu (obljuba) ni prišel prijatelj. Cesta drži skozi (hosta). Ni 57 nesreče brez (sreča). Prekladamo breme z (rama) na (rama). Bral sem pesem o (volk). Ostanite črez (noč)! 46. naloga. Postavite namesto črtic prikladne samo¬ stalnike : Bik se brani z —. Idi mi s —! Petelin se repenči na —. Petelina postavljajo na —. Prišel je ob —. List sem prejel po —. Premog je v —. Prihajate redno v —. Med — naj ne bo prepira. Narod se je vzdignil nad —. Lastovke imajo gnezdo pod —. Ne dajaj se ljudem pod (zob)! Mojzes je stopil pred —. Velikaši so stali pred —. To je bilo (kdaj?) za —. Starec ni za —. Vino ni za —. Za — mora biti dež. Za — pride žalost. d) Prilastek. § 35. Katere stavko ve člene imenujemo nebistvene ali pri dejane? Pastir poje. Hrast je visok. Brat je kovač. Veseli pastir poje. Ta hrast je visok. Moj brat je spreten kovač. Izba ima okna. Roža ima duh. Izgubil sem ključ. Cvet vene. Očetova izba ima š tiri okna. Cvetoča roža ima pri¬ jeten duh. Izgubil sem ključ od vrat. Cvet mladosti vene. Pravilo: Pridejaui členi, ki pojasnjujejo samostalnike v stavkih, zovejo se prilastki (atributi) ali pridevki. Po prilastkih se vpraša s: kakšen, sna, no ? čigav, a, o? kateri, a, o? koliko? 47. naloga. Jezero je globoko. Globoko jezero je ribnato. Zvest prijatelj je redek. Goste službe -f redke suknje. Železno orodje je močno. Močno orodje je železno. Bodi pošten! Pošten človek je Bogu ljub. Ljubi starši so umrli. Malopridni pastir kali čredi vodo. Zadovoljni je srečen. Sladki koren je sladek. Sadje je zrelo. Zrelo jabolko odpade. Lepa beseda lepo mesto najde. Skrbna gospodinja hiši tri ogle podpira. Prazen sod ima močen glas. — a) Prepišite te stavke ter podčrtajte pridevnike v po¬ vedku enkrat, pridevnike v prilastku dvakrat. b) Izpišite dopolnila! ft Pridevnik (prilog). § 36. Ponavljajte § 16. Kaj se pravi sklanjati? Pravilo: Pridevnik je tudi sklanjalni govorni razpol; sklanja se po tem zgledu: Moški spol. Ženski spol. Srednji spol. Ednina. Primerjajte sklonila vseh spolov in števil! Sklanjajte: lep klopuk, lepa klop, lepo mesto, nov klobuk, tanka nit, široko polje (v stavkih). V čem se ujema pridevnik sč svojim samostalnikom? 59 Opomnje. 1. Pred e im i se pridevnikom včasih izpre- minjajo goltniki v dotične sičnike; n. pr. drazega prijatelja, pri druzih tjvkfeli. f- 2. Kadar je pridevnik dodan moškim imenom oseb in živih stvari, takrat mu je tožiinik ednine enak rodilniku, sicer pa imenovalniku. (Primeri § 20. opomnjo 1.) 3. Gibljivi poluglasnik e v končnicah: ek, el, en; er itd. se opušča kakor samostalnikom tudi pridevnikom po vseh sklonih, v katerih rastejo na koncu.' Enako je tudi z ostrim a, ki v dvozložnicah na ek in en včasih stoji namesto e. N. pr. sladek — sladak koren, temen — teman prostor, svetel prostor, bister potok. Postavite pridevnike sč samostalnikom v rodilnik; poiščite tem pridevnikom ženske in srednje samostalnike! 4- 4. Rad-a-o (nerad) rabimo samo v imenovalniku vseh števil; napak, peš, res, sovriaS, všeč se ne pregibljejo. ^5. Lastna imena na ski se sklanjajo kakor pridevniki; n. pr. pesmi Koseskega, Ledinskega; hrabri čini Nikolaja Zrinjskega. 48. naloga. Sklanjajte: a) krepak mož, blaga gospa, zdravo oko; h) visok voz, košat javor, marljiva dekla, drago blago; c) sklanjajte samostalnike s pridevniki pod a) v stavkih! Določni in nedoločni pridevnik. § 37. Prid e n hlapec je veliko vreden. Prid n i hlapec našega soseda je veliko vreden. Pri nas je bil (en) star mož. Stari mož je bil naš znanec. Naš znanec je star. Sosedov hlapec je prinesel pismo. Ta vrt je materin. Lisičji rep je metlast. Pošteni se druži s poštenjakom. N Pravilo: V edninskem imenovalniku (in tožilniku) moškega spola razločujemo pri pridevniku določno in nedoločno obliko; določna se končava na i, nedoločna pa na kak soglasnik. Določna oblika se rabi, kadar gre za določeno, znano osebo ali stvar, ali če pridevnik nadomestuje osebek; nedoločna, • 60/ />r. kadar je govor o nedoločene}, še neznanej ^sebrTrtr^tvari, in takrat, kadar stoji pridevnik za povedek v stavku. •*- O p omnj e. 1. Pridevniki na ov (ev),«*rje, ski in stopnjevani -P 2. Kadar je samostalnik izpuščen, preobrazi se pridevnik v samostalnik ; n. pr. hudobni (človek) se boji sence — hudobnež se boji i. t. d. 49. naloga, a) Postavite namesto črtic primerna sklonila: Blažen— so leta nedolž— otrok. Prid — delavc— pomaga Bog. Hudobo-r-’-.'človek-^ nikdo ne zaupa. Plemenit— drevje ima plemenit— sad—. Kratk— predivo daje tudi dolg— nit—. Ali si videl živahn— veverico z dolg— rep—? Nagajiv—ljudje siv— osi— radi oponašajo dolg— ušes—. Osličin— mleko je bol — ljud — zdrav— pijača. Bolan človek težko dohaja zdrav—. Jaz imam dva brat—; eden je zdrav, drugi je bol—. Bol— se imenuje France. Laž ima kratk— nog—. Potrpljenje prebije železn— duri. b) Poiščite najprej dopolnila, potem pridevnike, ki so prilastki. 50. naloga, a) Poiščite samostalnikom v 25. nalogi primerne pridevnikove prilastke! b) Storite tako tudi pri samostalnikih 42. naloge. c) Kabite pridevnike v 34. nalogi kot prilastke ter snujte nove stavke; n. pr. Krogli podobna zemlja se pomika okoli solnca. Leteča muha ne piči. Našli so potpotnika omed¬ lelega. Ozebla noga srbi. Gnojena njiva je plodovita. l/ Pravilo: Deležniki so razen prvega deležnika sedanjega časa po svojej sklanji pravi pridevniki. Prvi deležnik preteklega časa pa ostaja v imenovalniku vseh števil neizpremenjen; n. pr. Delavke, pustivši njivo, beže domov. Pravilo: Sklanjalni deležniki se rabijo tudi za prilastke, to pa najčešče drugi deležnik sedanjega časa in pa trpno pretekli. pridevniki nimajo tega razločka. P 1 § 38. - © - fOp o m nj a. Končnica en trpnega deležnika ima vselej polnoglasni e ter se tako razločuje od pridevnikov z gibljivim e, n. pr. podložim, ena, eno je deležnik, podložen, žna, žno pa pridevnik. Kazločujte: snažen in snažen, učen in učen, gnojen in gnojen. 51. naloga, a) Kako se glasi drugi deležnik sedanjega časa pii glagolih: žgati, govoriti, sedeti, žalovati? Kako se glasi trpno pretekli deležnik pri glagolih: zasujem, pošljem, sušim, plačam? b) Porabite te deležnike v prilastke! Stopnjevanje pridevnikov in deležnikov. § 39. Ponavljajte § 17! a) Imeniten — imenitn-ejši (a, e) — imenitn-eji (a, e); priden — pridn-e j š i (a, e) — pridn-e j i (a, e); čist — čist-ejši- (a, e) — čist-eji (a, e). Ljub — ljub-ši, lep — lep-ši, hud — huj-jH, trd — tr-ši; jak — jač-ji, drag — draž-ji; plah — plaš-ji; visok — visok-ejši — viš-ji. b) Žarim -/ žareč (a, e) — bolj žareč, vrem — vroč (a, e) bolj vroč; črn, zelo črn; rumen — bolj rumen, prav rumen/ c) Kako se glasi druga stopnja pridevnikov: bratov, slep, mrtev, desni, levi, današnji, poletni, zimski, lesen, lončen, železenv d) Baker je dražji ko železo. Oče je stareji nego sin. Žeja je hujša od gladu. 4*a) S priponko ejši (a, e) se stopnjujejo vsi mnogozložni privedniki in večina dvo- in enozložnih; priponka ejsf se včasih skrčuje v eji (a, e). ■h Pritiklini ši in ji priraščate enozložnim pridevnikom. ■fPrvo dobivajo pridevniki, katerim se deblo končava na b, p ali d; za samoglasnikom se d pred ši izpreminja v j, za soglasnikom pa izpada. Pritiklino ji dobivajo taki enozložni pridevniki, katerim se deblo končava na g, h, k, ki se pred ji izpreminjajo v ž, š, člPridevniki na ()Y in ek se stopnjujejo tudi po odpalmjenej končnici in sicer/s priponko, ji; n. pr. niz-ek — nižji, lahek (lag-ek — lažji/kratek — krajši [kračji]). -£-b) Deležniki in taki pridevniki, ki pomenjajo kako barvo, stopnjujejo se z bolj, najbolj, zelo, jako i. t. d. 1 $J-cJ Posestni ali svojilni pridevniki in nekateri drugi, pri katerih se po njih pomenu ne more večja ali manjša mera misliti, ne dado se stopnjevati. Kadar primerjamo dve stvari, rabimo besedice: kakor ko, nego ali pa predlog od. Stopnjevani pridevniki s k sklanjajo in rabijo kakor nestop- njevani. j Opomnje. 1. Ta-pek, sla-dek in sploh vsi enozložni pridevniki na d lahko privzemajo razen pritikline ši tudi ji; n. pr. tan-ši ali tanjj, slaj-ši ali sla-ji, mlaj-ši ali mlaji, raj-ši ali ra -ji. 44 - 2 . Višja stopnja se izobražuje tudi, če postavimo pridevnik dvakrat zapored; n. pr. visok, visok hrib. 3. Namesto 3. stopnje .rabimo čestokrat različne ljudske primere; n. pr. vesel, da je kaj; mlad kakor kaplja; sladek ko med; siten kakor griža; grenek ko pelin. , 52. naloga. Snujte sč sledečimi besedami stavke, devajoč pridevnike v drugo stopnjo: / c, - Zrak — voda — lahek. Drevo — grm — nizek. Cesta — steza — širok. Topol — lipa — tanek. Poletna noč — dan — kratek. Ovca — koza — koristen. Jeklo — železo — trd. Sin — oče — mlad. Cuker — med — sladek. Sneg — kreda — bel. Kuna belica — dihur — velik. Pšenica — rž — drag. Čebele — trotje — delaven. Zaimek. § 40. Ponavljajte § 6! 7 53. naloga. Midva sva brata. Vsak je svoje sreče kovač. Zaupam v tvojo prijaznost. Ta pesem mi ugaja. Kar priprosiš, lahko nosiš. Kdo je času dal perot ubežno? Nihče ne uide 63 smrtnej kosi; ona poseka vsakega. Vsakdo nosi svoj križ. Mi smo njega vprašali. Jaz imam njegovo knjigo; svojo sem pozabil. Boga spoznamo po njegovih delih. Čigava je ona suknja? Ves sem moker. a) Poiščite razne zaimke! b) Poiščite osebke, povedke, dopolnila, prilastke! k Osebni zaimki. ■ "r*r '' 64 - Pravilo: Osebnim zaimkom prištevamo tudi povratni se, ki ima za vse osebe, spole in za vsa števila isto obliko, sklanja se: i. 2. 3. 4. 5. 6. sebe, se, sebi, si, sebe, se, pri sebi, sb seboj. Opazke. Ponavljajte § 8. opomnjo 21 2. Osebe, katerim hočemo izkazati spoštovanje, ogovarjamo z drugo osebo množnega-itevila, t. j. vikamo jih.^ 3. Daljša oblika osebnih zaimkov (v 2., 3. in 4. sklonu) - stoji: d) v začetku vsakega stavka; n. pr. njemu se moraš potožiti. Krajša oblika nikdar ne začenja stavkov. b) Kadar se naglas dene na zaimek, zlasti kadar se oseba nasproti postavi osebi n. pr. kdor tebe s kamenjem, ti njega s kruhom. Mi smo njega vprašali, ne tebe. 6) Za predlogi (ki ne zahtevajo tožilnika); n. pr.: Brez njega je prišel. Enozložni predlogi H** tožilniko« imajo za seboj rajši krajšo obliko; n. pr. Skrbim za se = skrbim zase. 4. Paziti je na sledeče in enake oblike® po njega = 'po-nj, za njega — za-nj, pred njega — pred-enj — predenj, v njega — va-nj, v njo — va-njo. ^ J 54. naloga. Napišite stavke, v katerih jemljete osebne zaimke za osebke. 55. naloga. Prijatelj potrebuje prijatelja. Oče se spominja sina. Mati se veseli hčere. Nepremišljenost škoduje človeku. Peter je Tončku podoben. Pomagač pomaga mojstru. Uk koristi mladini. Ti motiš učenko. Učitelj hvali pridnega. Matevžek je pozabil na sestro. Postavite namesto dopolnil a) osebne zaimke 1. in 2. osebe v vseh številih, 5^ osebne zaimke 3. osebe v vseh številih. -;x&> L moj, a, e, tvoj, a, e, njegov, a, o, najin, a, o, vajin, a, o, njen, a, o, Posestni zaimki. § 42. Moja suknja je nova. Tvoje veselje je moja sreča. Najina sestra je vajina prijateljica. Naše življenje je kratko. Skrbite za svoje zdravje! Njegov oče je vaš dobrotnik. Katere besede izrazujejo v teh stavkih prilastke? Besede: naš, a, e, vaš, a, e, o. njihov, a, o, a, e, kažejo, čigava je dhe fr a in ..- s tvar. Imenujemo jih svojilne ali posestne zaimke. Kateri merijo na prvo, kateri na drugo in tretjo osebo? Pravilo: Svojilni zaimki se sklanjajo kakor pridevniki in se tudi rabijo za prilastke^ 1 jcXp'\>' ^Zaimek svoj, a, e rabimo v vseh treh osebah, kadar je tista oseba, katerej kaj pripisujemo v last, osebek v stavku. N. pr. imam svoj (ne: moj) nož — ti imaš svoj (ne: tvoj) nož — imamo jsvoje nože — imate, svoj e nože i. t. d. O p o m n j a. "4r"Bpsestne zaimke: najin, vajin, njegov, njen, njun njihov — pogostoma nadomestuje rodilnik osebnih zaimkov: naju, vaju, njega, nje, njiju, njih. N. pr. Njega (njegov) oče je vaš dobrotnik, njiju (njun) brat. uje (njena) teta. )2. Včasih se posestni zaimek nadomestuje z dajalnikom osebnega zaimka. N„ pr. Bodi mi (moj) svetovavec! Skrbno obdeluj si (svoje) polje! Stric je nama (najin) drugi oče. 56. naloga. Sklanjajte: najin dolgi sveder, vaše težko breme, naša nova cerkev, njuno ime. 57. naloga. Spoštujem svoje starše. Jaz ljubim svojo domovino. Zvest sem svojej domovini. Spregajte glagole teh stavkov v polnih stavkih! Slovenska slovnica. 5 V 66 58. naloga. Sestra moje matere je moja teta. Vajino prijateljstvo ostane. Bog ve naše misli. Poslušajte svoje starše! Dobri otroci so veselje staršev; napačni otroci so njihova žalost. Umolknile so njune besede. Pomagaj bližnjemu v njegovih nadlogah. Njen vrt je ograjen. Tvoja obleka je umazana. Najina sekira je topa. Ljubite domovino po njenej vrednosti! a) Poiščite posestne zaimke, ki so prilastki! b) Nadomestujte debeleje tiskane zaimke z osebnimi! c) Poiščite dopolnila! d) Razložite stavke po govornih razpolih! 59. naloga, a) Snujtei}stavke. katerim je povedek kak posestni zaimek. b) Poiščite osebne in posestne zaimke v 26. berilu 3. čitanke. Kazalni zaimki. § 43. Ta lipa je košata. Cvet te lipe odpada; cina lipa je odcvela. Tisti nesrečni človek zdihuje. Tako (grenko) sadje se ne more zaužiti. Takšno ravnanje ni spodobno . 'J Pravilo: Kazalni zaimki kažejo določno na posamezne osebe ali reči izmed drugih. Kazalniki so: ta, ta,'to (ta-le, tale, tole), dni, a, o; oni-le, tisti, a, o taisti, a, o (toti, a, o), tak, a, o, takšen, šna, o, takov, a, o, tolik, a, o, tolikšen, šna, o. Kazalniki se sklanjajo kakor pridevniki: ta, ta, to ima posebno sklanjo. Ednina. Dvojina. — 67 — Množina. Op o mn j a. A. Ta kaže na osebe in reči, katere so gledd mesta ali časa bliž|e, dni kaže na osebe in reči, katere so bolj oddaljene. 2. Kazalnikom prištevamo radi sam, a, o. Ta zaimek krepi druga imena na pomenu ter stoji pri samostalnikih in osebnih zaimkih; n. pr. Lenuh sam sebi čas krade. Jaz sam sem te poklical. ' .] 3. -MetPliazalniki ta, tisti, dni in samostalniki nikdar ne stoji nedoločni pridevnik; napačno je torej: tisti zvest 'tovariš. 60. naloga. Sklanjajte: ta debeli jazbec, tisti slavni zbor, oni-le imenitni vojvoda, thko visoko MoT) , 61. naloga. To polje je plodovito. Plodovitost tistih njiv je nama znana. Pridnost onih-le mladeničev naj bode tebi vzor! Takšne nevihte nisem učakal. Ta je šel opravičen domov. Bistre sape mi jasnijo srce. Star človek je sam sebi na poti. Mišami smo krivi svoje nesreče. a) Poiščite kazalnike, ki so prilastki! b) Poiščite druge zaimke! c) Kazložite stavke po govornih razpolih, po osebkih, povedkih, dopolnilih in prilastkih! Vprašalni zaimki. § 44. Kdo je podaril solncu žareči svit? Kaj se sveti na nebu? Kateri hrošči so drevju škodljivi? Čigavo je to pero? Kakovo je to darilo? Kakšna je konjska dlaka po barvi? Koliko je usmiljenje božje! Kolik ero žito raste na polju? 68 Pravilo^aimki, ki vprašujejo po osebah in rečeh, so vprašalni zaimki in so: a) samostalni: kdo? kaj? b) pridevni: kateri, a, o? čigav, a, o? kak, a, o? kako v, a, o? kakšen, šna, o? kolik, a, o? kolikšen, šna, o? ko lik er, a, o? Pridevni vprašalniki so po sklanji pravi pridevniki, samo- stalna pa se pregibljeta tako: 1. 2. 3. 4. 5. 6. sklon. kdo, koga, komu, koga, pri kom, s kom. kaj, česa, čemu, kaj, pri čem, s čim. Opomnja: Kolik se rabi večinoma v srednjem spolu; v tej obliki ostaj a nepregiben ter ima zase bojj oddelni rodilnik (pr. § 27). N. pr. Koliko platna ste kupili? 62. naloga. Kateri izmed vas pojde z menoj za pričo? Koga si pozdravil? Kakšno mesto je Ljubljana? Katera žival je kralj četveronožcem? Koliko delov sveta poznate? Kolikšen je kragulj? Kaj lovi pegasta sova? Ivolikero dreves imate? Poiščite vprašalnike. 63. naloga. Koroško je gorata dežela, Berem iz poučne knjige. On prepisuje kratko pesem. Govorim o razširjenem stavku. Pripovedujete povest. Oni-le travnik je sosedov. Moj součenec riše. Učenec nima knjig. Moja sestrica je štiri leta stara. Žolne so gozdu prekoristne. Vse ptice imajo trd kost- nik. Sramujte se zavidljivosti! Njiva pri potoku je požeta. Bodite dobrotnikom hvaležni. Mavrica je sedmer trak. a) Snujte iz teh stavkov vprašalne, poprašujoč po debe- leje tiskanih besedah. b) Poiščite dopolnila in prilastke ! Oziralni zaimki. § 45. Kdor resnico ljubi, ušes jej ne maši. Kar te ne peče, ne gasi. Oče naš, kateri si v nebesih! Ne zabim jezika, katerega me je mati učila. Kakršna setev, takšna žetev. Ne odlagaj na jutro dela, ki ga danes laki 69 Pravilo: Oziralni zaimki vežejo vselej dva stavka ter se ozirajo pri tem na samostalnik ali zaimek, ki stoji v prvem stavku. Oziralni zaimki so: a) samostalni: kdor, kar; b) pridevni: kateri, a, o, kakršen, šna, o, kolik, a, o, kolikršen, a, o, ki. Pridevni oziralniki se sklanjajo kakor pridevniki, samo¬ stalni pa tako: 1 . 2 . 3 . 4 . kdor, kar, kogar (čigar), cesar, 5 . komur, kogar, čemur, kar, 6 . pri komur s komur (k*B83^ pri čemur (c etmrf; s Čimur (č imer) . O pom n j a. Ki- za vse tri spole- je nepregiben, privzema pa v vseh sklonili razen v im aovalniku vseli treh spolov in števil okrajšani osebni zaimek 3. osebe v dotičnem spolu in šteVTTufm pr. ki jo = katero, ki jih = katerih. Nedoločni zaimki. § 46. Nekdo je imel dva sina. Nihče ne ve prihodnosti. Marsikdo je srečen. Nekaj lazi na tleh. N i č e s a nisem videl. Nekateri redno prihajajo v šolo. Vsak je svoje sreče kovač. Vse mine. 'Pravilo: Nedoločni zaimki kažejo na kako osebo ali reč, katere,nočemo ali ne moremo imenovati. Nedoločni zaimki so: a) samostalni: (kdo) nekdo, nikdo, nihče, malokdo, marsi¬ kdo, vsakdo, — (kaj) nekaj, nič; b) pridevni: (kateri, a, o), nekateri, malokateri, marsi¬ kateri, kak, a, o, marsikak, vsak, a, o, ves, vsa, vse. Nedoločni zaimki se sklanjajo po zgledu kdo, ali pa po pridevnikovef^sldanji. Ves se pregiblje kakor ta, ta, to; nič se sklanja tako: 1. nič, 2. ničesa (ničesar), 3. ničemu (ničemur), 4. nič, 5. pri ničem (ničemer), 6. z ničim (ničemer). 70 O po milj a. Nikalni zaimki (nikdo, nihče) in nikalne besede sploh (nikdar, nikoli itd.) niso nikoli brez nikalnice ne, ki stoji vselej pred povedkom ali vezilom. 64. naloga. Nekdo je šel mimo hiše. Nikdo se ni oglasil. Nikoga ni bilo doma. Malokdo zna zgodovino starih Slovanov. Vsakdo se veseli pomladi. Slepec ne vidi ničesa. Malokateri doživi 90 let. Marsikateremu je sreča nemila. Vsak pometaj pred svojim pralni. Nekaj je bolje od ničesa. Vsi smo ob¬ žalovali njegovo s$jrt, Od besed(i) se nihče ne zredi. Poiščite nedolbčne zaimke ter povejte, za katere stavkove člene se rabijo. <\ 65. naloga. Napišite stavke z zaimki raznih vrst! \j Pravilo: Za prilastke nam služijo posestni, kazalni in vprašalni (v pridevnikovej obliki) zaimki. A' 4 - Ste vzniki., _ § 47. a) Roka ima pet prstov. Peti prst je mazinee. Mavrica je sedmer trak. Dvojna vrata so po zimi koristna. Orlica izvali po dvoje mladih. Samodrug sem hodil. Petkrat dvajset je sto. b) Ves svet je hiša božja. Zob dosti — kruha malo. Pravilo: Številnik naznanja število oseb ali reči,- Številniki so : a) določni, ki natanko kažejo število oseb~ ali reči, — b) nedoločni, ki le površno značijo število. Določni številniki so : glavni, vrstilni, ločilni, množilni, delilni, družilni, ponavljalni. Glavni številniki. § 48. Štejte do dvajset! Štirje vojaki so prišli. Pet vojakov je prišlo. Eden pride. En krivičen krajcar sne deset pravičnih. — 71 - vi Pravilo: Glavni številniki kažejo, koliko je oseb ali reči. Številnik eden, ena, o, ali en, ena, o se sklanja kakor pridevnik, dva, e, oba, e, pa kakor zaimek ta v dvojini. Sklanjajte: dva pastirja, obe gospe, dve peresi! Številnike trije — tri, štirje — štiri, pet pregib- ljemo tako : Za moški spol. J 1. trije, štirje 2. treh, štirih 3. trem, štirim 4. tri, štiri 5. pri treh, štirih 6. s tremi, štirimi Za ženski in srednji spol. \y tri, štiri treh, štirih trem, štirim tri, štiri pri treh, štirih s tremi, štirimi. Za vse tri spole. *, 1- Pet 2. petih 3. petim (em) 4. pet 5. pri petih 6. s petimi (emi). kPravilo: Po sklanjaju „pet“ se ravnajo vsi višji glavni številniki od „pet“ dalje. „Sto“ in „ tisoč “se navadno ne sklanjata. Od „pet“ dalje so vsi glavni številniki v imenovalniku in tožilniku pravi samostalniki ter imajo pri sebi samostalnik v rodilniku. 66. naloga, a) Odgovarjajte pismeno tem vprašanjem: Koliko dni šteje teden? Koliko mesecev ima leto? Na koliko ur se razdeljuje, dan? Koliko minut šteje vsaka ura? Koliko metrov je kilometer? Koliko litrov je hektoliter? Koliko gramov stori kilogram? b) Dva sina sta smrt storila v vojni; štirje še žive. Naš stric j e oče petih sinov. Zapustil bode svoj imetek petim sinovom. Govorimo o petih sinih našega stric\ Str jeni e zadovoljen se svo¬ jimi petimi sini. Liter vina* je veljal 15 krajcarjev. Gosenica 72 ima navadno 16 nog. Trije hlapci ženejo 12 vol. To drevo je osem metrov visoko. Podčrtajte številnike, ki so prilastki! Izpišite vse prilastke in vsa dopolnila! c) Napišite stavke, v katerih zahtevajo dopolnila sledeči pridevniki: star, visok, širok, dolg, globok, težek, vreden. ' Vrstilni številniki. § 49. Januar je prvi mesec. Cesar Leopold II. je umrl leta tisoč sedem sto dva in devetdesetega. Učenci berejo tretje berilo v četrtej čitanki. Peto nalogo smo prepisali. A J \P ravilo: Vrstilni številniki kažejo vrsto, v katerej so stvari druga za drugo, ter odgovarjajo vprašanju: koliki, a, o? P Po sklanji so pravi pridevniki; pri letnčj številki je pri izgovoru samo zadnja številka vrstili#- številnik. CPazite. Za številkami, ki značijo vrstilnike, postavlja se pika. ~ naloga. Cesarica Marija Terezija je umrla dne 29. novembra 1. 1780. Cesar Franc Jožef I. je nastopil vlado dne 2. decembra 1. 1848. Dne 24. aprila 1. 1854. se je poročil z bavarsko princesinjo Elizabeto. Pokojni cesarjevič Rudolf se je poročil dne 10. maja 1. 1881. z belgijsko princesinjo Štefanijo. Prepišite te stavke ter zapišite števila s črkami! xf ^Ločilni in množilni številniki. § 50. Številniki: edin, a, o, dvoj, a, e (oboj), troj, a, e, četver, a, o, peter i. t. d. značijo na vprašanje kolikčr, a, o? razpole ali plemena oseb ali reči. Pravimo jim ločilniki. Številniki: edin, a, o, enojen, na, o, dvojen, na, o, dvoj- nat, a, o, trojen, na, o. četveren, rna, o, četvernat-a o, itd. kažejo na vprašanje kolikeren? pomnožbo kake reči, zato se imenuieio množilni 73 Množilui številniki se izobražujejo iz ločilnih, ako se tem pritika en ali nat. Ločilni in množilni številniki so po sklanji pridevniki. 68. naloga. Na našem vrtu imamo dvoje lilije. Na marsi¬ katerem drevesu raste četvero pleme sadja. Dobro obdelana njiva rodi deseternat sad. Glavni vetrovi so četveri. Mavrica ima sedmero barvo. Redimo dvajsetero ovac. Petero ptičev sem ustrelil (dva goloba in tri jerebice). Sestero konj ima v konjaku. Trojne grablje je kupil. V hlevu so četverne vile. Poiščite ločilne in množilne številnike! jOpomnja: Glavne številnike včasih nadomestujejo ločilni v srednjem spolu, včasih pa množilni. Ločilne rabimo namesto glavnih pri osebah in živalih, če hočemo naznaniti, da so po spolu ali starosti različne; pri samostalnikih, ki se rabijo samo v množini, pa stoje namesto glavnih ločilni, ali včasih tudi množilni StOTiMBVJ ^ U fe, , 1 Delilni in družilm številniki. § 51. Ako pastavimo pred glavne ali pred ločilne številnike predlog po, dobimo delilne, ki kažejo, po koliko je oseb ali reči. Družilni številniki pa so z besedo „samo“ sestavljeni vrstilniki. N. pr. Sfamopeti (sam s štirimi drugovi, tako da je sam peti) je prišel. J Ponavljalni številniki. § 52. Nekatero berilo beremo trikrat. Simen je bil danes prvič pri sv. izpovedi. Pravilo: Ponavljalni številniki odgovarjajo vprašanju: olikokrat? kolikrat? '(kolikoč?) ali katerikrat? ter so nepregibni. Povejte več ponavljalnih številnikov ter recite, kako se ^brazujejo. 69. naloga. Odgovarjajte sledečim vprašanjem v polnih st a virih • 74 ^ - Koliki del enega leta je en mesec? S koliko zvonovi je zvonilo delopust? S koliko prsti držiš pero? S kolikerimi peresi pišemo? Po koliko učencev sedi v enej klopi? Po koliko drevesec je v drevesnici vsajenih v enej vrsti? Po koliko, piščet izvali kokoš? Kolikokrat molimo na dan? Kolikrat imamo v letu ena¬ konočje? Katerikrat si se danes kopal? Nedoločni številniki. I . Mnogo je poklicanih. Pridelali smo preč e j žita. Nekaj hrušek (nekatere hruške) že cvete ((cveto). Nekateri ljudje so žolte polti. Marsikateri ptiči zapuste jeseni naše krajine. Ves svet je hiša božja. Vsaka dežela ima svoje šege. Katere številnike imenujemo nedoločne? r/P ra vil o ^Nedoločni številniki so ali nepregibni ali pregibni.) Nepregibni so: mnogo, veliko, malo, dosti, več, manj (menj), preveč, premalo, precej, obilo, sila, nekoliko, nekaj, nič; pregibni so: noben (nobeden) mnog, aj__ o, ves, vsak, nekateri, malokateri, marsikateri, mnogokateri itd. (/ i , ^ (y ^ Nepregibni nedoločni številniki imajo samostalnik namesto v imenovalniku in tožilniku v rodilniku pri sebi; pregibni ne¬ določni številniki brez samostalnika so nedoločni zaimki. (Pri¬ meri ^ 46.) 'V\,, ^ C 70. naloga. Mnogi hiš je pogorelo. Malo je izvoljenih. Letos ni bilo nič češpelj. Danes imamo dosti dela. Vrtnar je izkopal nekoliko dreves. To opravilo mi daje obilo dobička. Veliko ljudi je bilo na semnju. Na kapusu je sila gosenic. Med dosti kmeti je malo kmetovavcev. Slab groš pozna več ljudi. Lani je bilo manj jabolk nego letos. Nobena riba ne diha s pljuči. Svet je vseh ljudi dom. Vsak človek je umrljiv. Vsako četrto leto je prestopno. Nekatere rastline so strupene. Malo¬ kateri Špartanec .je uhajal iz vojne. Trda glogovina je za marsi¬ katero rabo. Marsikateri rabi trdo glogovino. Nekaterim je čuk mrtavški ptič. Bogu nič ni skritega. 53. Ifi ^ — 75 - a) Poiščite najprej nepregibne, potem pregibne nedoločne številnike! b) Poišči/ stavke z nedoločnimi zaimki!. Pravil/: Vsi številniki razen delilnih in ponavljalnih nam utegnejo služiti za prilastke. Rodilnikov prilastek. § 54 . a) Začetek modrosti je strah božji. Lepota narave, mika človeka. b) Blagoslov očeta (očetov blagoslov) zida otrokom hiše. Kletev matere (materina kletev) otrokom hiše podira. Hiša našega očeta je dvostropna. Sestra vaše matere je vaša teta. 1 : <•- | c) Pravičnost je temelj držav (državam). Jožef II. je bil dobtotnik svojih podložnih (podložnim, podložnikom). -/1 Pravilo: Za prijastke rabimo tudi rodilnike in sicer: pri sečilih in pojmovnih imenih, ^jZpri imenih živečih -skvari, Ladar ima rodilnik pri sebi še d m jbjj io ' drugo pojasnilno Besedo. Brez tega pojasnila se izpreminja prilastnikov rodilnik v pridevnik. (Primeri skladje § 23 .) c) Včasih se rabi dajalnik namesto rodilnika za prilastek. 71 . naloga. Dolgost življenja je kratka. Krasoto stvar¬ jenja moramo občudovati.* Pismo je namestnik govora. Morje je zakladnica soli. Varčnost se imenuje .hči modrosti. Krčmarje potočil vedro vina. Mesar je kupil jarem'vdl. Bog je stvarnik sveta. Delavnost je dika življenja. Cesar Jožef II. je bil mož dobrega srca. Poiščite rodilnikove prilastke! 72 . naloga. Postavite namesto črtic primerne prilastke v rodilniku: •>. • " • Naša zemlja ima podobo ***-; Na obeh straneh -—'stoji Ljubljana. Dobri otroci so veselje Imam kup c-. Prinesi hleb —! Prodaj mi koš —! Letošnje leto je prineslo obilico —. Zbrala se je truma —. Krdelo — se bliža. Jata se pripodi. 76 73. naloga. Srečal sem hlapce soseda. Berem pesmi Prešerna. Slišim glas sestre. Sinovi učitelja so služabniki kralja. Oko gospodarja pase konje. Kri raka je brez barve. Starši učiteljice so premožni. Marsikateri Slovenec razumč jezik Nemcev. Luč očes je lep dar nebes. Mleko koz je zdravo. Hrvatov - dežela je bogata. Njih gozdi hrastov rede črede svinj. Naletel sem na zalego gadov. a) Postavljajte pred rodilnikove prilastke pojasnilne besede! N. pr. Srečal sem hlapce našega soseda. b) Izpreminjajte rodilnikove prilastke v pridevnikove! 74. naloga. Porabite v oklepajih stoječe besede za pri¬ lastke v dajalniku: Nezmernost je sovražnica (zdravje). Mnogovrsten je vzrok (bolezen). Naš cesar je pravi oče (siromaki). Babenbergovci so bili vladarji (Avstrijsko). Bodi varuh (vdove)! Madjari so mejaši (Poljaki).'* Ulrik Kapeler je bil poveljnik (poslednja vojska). Grof Herman je bil poglavar (Slavonija). Jurčič je bil urednik („Slovenski Narod“). Starček je bil priča (čudni dogodki). Otroci naj bodo podpora (starši). Zvezda je soseda (zvezda). Prilastek s predlogom. § 55. Ponavljajte § 34! Bogastvo iz odrtije se razbije. Plavanje proti vodi je težavno. Pot skozi življenje je kratka. Veselje v nebesih je večno. Gnojišče pod kap o m je prava potrata. Kako se vpraša po prilastku? Pravilo: V prilastek služijo tudi samostalniki s pred¬ logom. Tudi ti prilastki stoje tik samostalnika, ki ga po¬ jasnjujejo. 75. naloga. Ljubezen do očetnjave je Avstrijancu dika. Pare iz mlak so zdravju škodljive. Cesta skozi gozd je senčna. Anton Janežič je spisal slovnico za Slovence. Pokorščina do staršev bodi radovoljna! Človeku brez vere ni verjeti. Izgubil sem ključ od vrat. Ali si videl most nad potokom? Šege o božiču so različne. Pota na vse strani so ti odprta. 77 a) Poiščite prilastke s predlogi! i) Razložite stavke po stavkovih členih! N. pr. Ljubezen—je osebek;' do očetnjave—je prilastek s predlogom; je dika—je povedek; Avstrijancu—je prilastek v dajalniku. c) Razložite stavke po govornih razpolih! j Ponavljanje. § 56. Pravilo: Za prilastke nam rabijo: 1. pridevniki, 2. deležniki, 3. zaimki (kateri?), 4. številniki (kateri?), 5. samostalniki v rodilniku ali s kakim predlogom. Samostalnikovi prilastki imajo pogostoma še kak drug pridevek pri sebi. e) Prislovno določilo. § 57. Tam stoji stol. Jutri bomo obhajali tvoj god. Dež lije curkoma. Slavec lepo poje. Konjska griva je lahko kodrasta. Žrebe je jako živa žival. Glas raste grede. Na pragu se repenči petelin. Ranjenec je stokal od bolečin. Pravilo: Razen dopolnila in prilastka je tudi prislovno določilo nebistven stavkov člen. Prislovno določilo določuje gla¬ golov in pridevnikov p o v e d e k ‘Arr pridevnikov prilastek ter naznanja, kje, kdaj, kako ali zakaj se kaj dela ali godi. Včasih se snide po več določil. Ža določilo se rabijo: a) prislovi, b) prvi (prislovni) deležnik sedanjega časa; c) samostalniki s predlogi, pa tudi brez predlogov. Prislov. / § 58." ' vPravil«: Prislovi so nepregibne besede, ki naznanjajo, kje, kdaj ali kako se kaj dela ali godi. Znanijo torej kraj, čas ali način. Krajevni prislovi odgovarjajo vprašanju: k j e ? kam? kod? Sem spadajo: Tu, tukaj, tam, tja, tod, drugje, drugam, drugod, nekje, nekam, neto ’ ’’ ’ ” 1 ~ 1 " 1 - 1 " 'topoli, nikjer, nikamor, 78 nikoder (nikod), povsod, ven, semkaj, zunaj (od zunaj), znotraj, noter, notri, gori, doli, zgoraj, spodaj, zdolaj, spredi, zadi, spredaj, zadaj, naprej, nazaj, zraven, blizu, poleg, proč, kvišku, strani.' '^-Gta.spvni prisl©*i-odgovarjajo vprašanju: kdaj? koli¬ kokrat? koliko časa? Sem-fredo: Včeraj, sinoči, da zgodaj, zjutraj, zvečer, drevi nocoj, jutri, letos, lani davno zdaj, nekdaj, takoj, precej, skoraj, skm še-le, vsefej, vsekdar, zmerom, vedno, prej, tedaj, tačas, potem, potlej, nikdar, nikoli, zopet, večjidel, kmalu, včasih, naposled, doslej, odšle, večkrat, dostikrat, velikokrat, drugič, z nova, ne¬ prenehoma, neprestano, zdržema, vekomaj, marsikdaj, malokdaj. Pravilo: Prislovi načina kažejo, kako se kaj dela ali godi. Taki so: Brž, celo, da, dosti, dovolj, drugače, m ažo -, jako, komaj (jedva); le, manj, mahoma, menda, morda, nalašč, napak, narav¬ nost, narazen, narobe, nekako, nekoliko, nenadoma, nikakor, pač, počasi, pogostoma, polagoma, ponevedoma, popolnoma, posebe, prav, res, ! samotež, šiloma, skoraj, skratka, skrivaj, sploh, tikoma, vedoma, vidoma, vkup (skupaj), v obče, vsaj, i : vsekako, vznak, zaporedoma, zaman, zastonj, zelo, zlasti, ji c' ' Za načinovne prislove rabimo tudi pridevnike s končajem srednjega spola. Opomnja: Nekateri pridevniki na -ski se rabijo tudi s končajem moškega spola za prislove; n. pr. moj brat govori nemški. Pravilo: Razen krajevnih, časovnih in načinovnihprislovov razločujemo še: a) Vprašalne: kje? kam? kod? (od kod — do kod); kdaj? obkorej? dokorej? doklej? odldej? kako? koliko? koli¬ kokrat? zakaj? b) Kazalnetako, toliko, tolikrat, zato, zatorej, zategadelj. UiZ/vVj; [V a. Stopnjevanje prislovov. § 59 . Sestra govori glasno. Brat govori glasneje. Stopi blizu! Pridi bliže! vi, danes, :o, že, še 79 Pravilo: Iz pridevnikov izpeljani načinovni prislovi se stopnjujejo kakor pridevniki. Nepravilno se stopnjujejo: dobro — bolje dolgo, daleč — dalje, delj mnogo (veliko) — več malo manje, manj, menj brž prej blizu bliže najbolje naj dalj e največ najmanje, najmanj. n.ajmenj najprej najbliže. Predlog. * § 60. Katere besede imenujemo predloge? Kateri predlogi se spregajo z rodilnikom?» Pravilo: Rodilnik zahtevajo tudi: a) sestavljeni predlogi: izmed, iznad, izpod, izpred, izza; h) prislovi, ki stoje pred sklanjalnimi besednimi plemeni, opravljajo službo predlogov; taki so: blizu, gledč, mimo, okoli, okrog (krog), poleg, prek, razen (razven, razun), tik, vštric (vštrit), znotraj, zraven, zunaj; c) samostalniki, sami ob sebi ali sestavljeni, namreč: dnu, konci (konec), kraj, takraj, onkraj, mesto, namesto, sredi (stran), tostran, onostran, vpričo, vrhu, vsled, zaradi, zbog, zastran. Prislovno določilo kraja. § 61. 76. naloga. Sb para vstaja kvišku. Solnce zahaja za gore. Ozka cesta pelje v nebesa. Krava molze pri gobcu. Svetilnica visi nad mizo. Drava se izliva pod Osekom v Donavo. Premičnine se sučejo okoli stalnic. Izpod gor izvirajo potoki. Ob potokih rastejo vrbe. Bogu se nikamor ne moremo skriti. Tukaj gori se sučejo neznani svetovi. Kukavica je zgoraj pepe- 80 Jt' lasta. Nje zunanji prst se da naprej, nazaj obračati. Pometaj smeti izpred hiše! Cesta drži skozi gozd. Ptica skače z veje na vejo. Stare vrane ne pobirajo črvov blizu brane. Tik sreče preži nesreča. Konec vasi stoji .za potom stara jablana. Tabor je stal sredi goščave. a) Poiščite iz teh stavkov krajevna določila (najprej pri- slovna, potem po samostalnikih s predlogi izražena)! b) Razložite stavke po stavkovih členih! c) Razložite stavke po govornih razpolih! d) Napišite stavke s krajevnimi določili! Prislovno določilo časa. § 62. 77. naloga. Nasreča nikoli ne praznuje. Po storjenem delu počivaj! Slavec poje včasih vso noč. Ob solnčem vzhodu se vzbuja vse stvarjenje. Po zimi zamrznejo nekatere reke. Vse žive dni bodem pomnel ono nesrečo. Da bi ti solnce svetilo od zore do mraka! Vsako leto ima dvakrat enakonočje. Dne 21. marCja vzhaja solnce zjutraj ob šestih. Zima se začne 21. decembra. Takrat sije solnce osem ur. Kmalu pa se dnevi zopet nategnejo. Pridna gospodinja je pred dnem po konci. Opomnja. Za prislovno določilo časa rabimo: a) časovne prishfy0. b) samostalnike s predlogi, c) samostalnike s prilastki ali V rodilniku ali v tožilniku. Prislovno določilo načina. § 63. 78. naloga. Ta njiva je globoko prerahljana. Oreh leta visoko. Majhen lonček nenadoma skipi. Predice naj tanko predejo. Gladko berite! Govorite na glas! Zastonj sem se trudil. Zrele jagode prijetno diše. Škrjanec poje lete. Laž hodi ob enej nogi. Tvojih besed nikakor ne morem odobravati. Vestno upo¬ rabite zlasti čas svoje mladosti! Mačka se glasi mijavkaje. Gos se ziblje grede. Delajmo z veselim srcem! Izvršba kakor pod 76. 8i i Hiter konj dirja. Konj dirja hitro. Vesel pastir prepeva. Prepevajoč pastir je vesel. Pastir prepeva veselo. Naši vojaki so pogumni. Pogumni vojaki se ne boje vojske. Naši vojaki se vojskujejo pogumno. Zvonik se vzdiguje visoko. Visoko streho je burja poškodovala. Nekatero gorovje je nad 200 m visoko. Hudo dejanje se kaznjuje. Ogenj hudo gospodari. Laški jezik govori marsikateri Slovenec. Ta rokopis je laški. Marsi¬ kateri Slovenec zna laški. Srečno smo prišli domov. Srečno pot sem voščil popotniku. Srečno je bilo detetce. Prepišite te stavke ter podčrtajte povedke enkrat, prilastke dvakrat, določila trikrat. 1. Opomnja.f Za prislovno določilo načina rabimo včasih prvi deležnik sedanjega časa; zato mu pravimo prislovni deležnik. 2. Op o mn j a. Mati gre z otrokom na polje. Sveti Ciril je prišel sč s v o j i m b r a t o m M e t o d i j e m med zahodne Slovane. Načinovnim določilom prištevamo tudi določilo društva ali -vkupnosti. Prislovno določilo vzroka. § 64. a) Ves se tresem od strahu. Sodnika hvalijo zaradi njegove pravičnosti. O draginji umirajo ljudje za lakoto. Po sadu se spozna drevo. Ta mož je po obleki (sodeč) dimnikar. b) Človek je ustvarjen za delo. Vojska se vojskuje za domovino. c ) Konj se brani s kopitom. Z boleznijo se telo slabi. d) Iz lesa se dela različno orodje. Prstani se delajo večinoma iz čistega zlata. Pravilo: Prislovno določilo vzroka naznanja: a) vzrok, b) namero, c) sredstvo (orodje) ali d) snov. «' ' w \ 79. naloga. 1. Od šale ne boli glava. 2. Žolna je po svojej nogi plezavka. 3. Zidamo si hiše za stanovališča. 4. Kopač koplje z motiko. 5. Maslo se pripravlja iz smetane. 6. Trese se od veselja vsaka žila. 7. Savel je preganjal Davida iz zavisti. Slbvenska slovnica. 6 82 8. Ogibljimo se prepira zaradi malih stvari' 9. Mlinsko kolo se goni z vodo. 10. Ženjica žanje se srpom. 11. Marsikatera bolezen pride po prehlajenju. 12. Tega ptiča poznamo po perju. 13. Vsled nove postave mora vsak sposobni državljan med vojake. 14. Obutev se dela iz usnja. 15. Hlapec se je urezal s koso. 16. Bik se brani z rogovoma. 17. Kljubu vsem svarilom se neporednež drži stare navade. Poiščite določila vzroka, namere, sredstva in snovi! t\ ~ {b MtATfa I 80. naloga. Tu se nad teboj razpenja staro sinje nebo. » Le doma med svojimi ljudmi najdeš pravo srečo. Slavec najraji^ ^ ^ biva kraj gozdov. Gnezdo si napravlja iz bilk blizu tal. r Spodaj ima sivo perje. Med naukom sedite tiho! Brez zraka nikjer ne moremo živeti. Prvi starši so bili za svojo nepo- „■ korščino iz raja pregnani. Med dobrimi ljudmi je dobro živeti. Ali more kdo ob kruhu živeti? Iz ukaželjnosti smo to poučno berilo že štirikrat natanko prebrali. Skopost raste s kupom. Gospodar sedi ob nedeljah se svojo družino pod lipo. Iz tega meha nikdar ne dobiš moke. Slovenci so tujce vselej radi pod streho jemali. Izpod neba padajo sem ter tja izpodnebniki. Pridna gospodinja mora za pero skočiti črez plot. a) Prepišite te stavke ter podčrtajte krajevna določila enkrat, časovna dvakrat, načinovna trikrat, vzročna štirikrat! b) Razložite stavke po stavkovih členih! c) Razložite stavke po govornih razpolih! 81. naloga. Človek se mora ravnati po ljudeh. Bolezen med ljudmi naj župan naznani okrajnemu oblastvu. Po naših ljudeh sem zvedel nesrečo. Gospod je potrdil Davida za kralja. Za kralja Štefana so se pokristjanili Madjari. V Pragi je grad za kralja. Za kralja so postavili nov grad. Zvon opominja k mo¬ litvi. Zvonjenje je nam opomin k molitvi. Na vse strani so ti pota odprta. Pota na vse strani so tebi odprta. Sopare iz mlak so škodljive. Iz mlak se vzdigujejo sopare. Iz prva se mi je težko godilo. Ljubite Boga iz vseh svojih moči. Dajajte miloščino iz ljubezni do Boga! Iz morske pene delamo tudi lepotije. Določite stavke po stavkovih členih, posebno pazeč na samostalnike s predlogi. «3-/ Veznik in medmet. § 65. Katere govorne razpole že poznate? t a) Mera in vaga v nebesa pomaga. Steblo se posuši, in zrno dozori. Med se liže, ker je sladek. Med je sladek; zato se liže. Ako ne teče, kaplja. Koder solnce teče, povsod se kruh peče. b) Deček je zavpil: „0 joj !“ Mlatiči mlatijo: pik! pok! pika! pok! a) Vezniki so besede, ki vežejo stavkove člene in stavke. Vezniki so ali prir e dni: in, ter, tudi, ne le, ampak tudi, potem, naposled, a, ali, pa, toda, vendar, p— 5 zakaj, kajti; sicer, zato, torej itd. ali podredn i: Id er. koder, kamor, kadar (kedar), ko, kakor, nego, če, ako, ker, da, da-skitd. Medmeti so besede, ki naznanjajo dušne občutke ali pa posnemajo kake glasove; n. pr. ha ha! juhe! hopsasa! joj! o joj! gorje! as! asa! pvb t g.! st! pst! halo! primaruha! put put! muc muc! — klip! klap! pif! paf! puf! plesk! resk! tresk! trlesk! 1 A ^-Pravil o: Besede našega govora ločimo v: imena, glagole in^členke/Tpartikule). Med imena vrstimo: samostalnike, pri¬ devnike, zaimke in številnike; členki (partikule) pa se ločijo v: prislove, predloge, veznike in medmete. Slovenščini služi torej devetero govornih razpolov ali besednih plemen, namreč: 1. samostalnik, 2. pridevnik, 3. zaimek, 4. številnik, CŽ a a M m 5. glagol, 9. medmet, Imena in glagoli se mnogoterim pregibljejo, članki pa ne; zat6 pravimo imenom in glagolom pregibni, členkom pa nepre- gibni govorni razpoli. r 6 * 84 Ponavljanje in dostavki, a) Osebek (subjekt). § 66 . a) Sosed je trgovec, b) Mokri se ne boji dežja. c) Vidva sta brata. Osem je število, d) Boga ljubiti je največja modrost, e) Skoraj še nikdar ni zajca ujel. A je črka. f) Pišem. Grmi. V cerkvi se moli. Pri sosedu mlatijo (ljudje). Pravilo: Za osebek nam rabijo: • - -a) samostalniki, b) pridevniki, c) zaimki in številniki, d) nedoločniki, e) vsaka druga beseda, pa tudi vsak zlog itd., če se o njem kaj dopoveduje, f) Osebek je skrit ;v povedku pri osebnih zaimkih, kadar se nanje ne deva naglas, pri brezo¬ sebnih, včasih tudi pri povratnih glagolih in takrat, kadar je osebek že iz zveze besed dosti znan. a) Zenskih je skrb snage. (Zenske skrbe za snago.) Kamena ne bode ostalo na kamenu. b) Bolniku je treba zdravila. (Bolnik potrebuje zdravila.) Zdi se mi. (Jaz menim.) Laži je plitvo dno. (Laž ima plitvo dno.) Večno nam ni živeti. (Večno ne moremo živeti.) Pravilo: a) Osebek stopi navadno v tožilnik pri samostal¬ nikih skrb, sram, groza i. dr., kadar jih v rabo vzamemo s po- možnikom n biti“; v nikalnih stavkih stoji osebek v rodilniku. b) Osebek stopi v dajalnik: 1. pri samostalnikih treba, mari, žal, skrb, mraz, ime; 2. prih brezosebnih glagolih, kjer je oseba v dajalniku predmet dejanja, n. pr. zdi, gnusi, studi, gabi, sanja, mudi, pravi se; 3. kadar pomožnik „biti“ zastopa glagola: imeti in moči. 82. naloga. Pomaknite osebek v tožilnik ali v dajalnik: Lovec se ne boji (ni groza) strmečih skal. Vsak človek potre¬ buje (je treba) pouka. Učitelji skrbe (je skrb) za pouk. Kaz- njevan učenec se sramuje (je sram). Kaj maram (je mari) za lanski sneg. Denar ima polžek rep. Tega ne moremo prestati. 85 b) Povedek (predikat). § 67. a) Raca je plavarica. b) Župan je star. Ključ je iz železa (železen). Nobena ptica ni brez p er o ti (brezperotna). Marsikateri človek j e kratkih misli (kratkomiseln). Vrt je materin. Gozd je moj. c) Bog j e. Cesarcaruje. Drevo cvete. Žito se žanje. Mnogo ljudi je razgrinjalo svoja obla¬ čila po poti. Veliko ljudi je poklicanih. Kaj vemo povedati o osebku? Pravilo: Za povedek nam služijo: ■+ a) samostalniki, b) pridevniki ali posestni zaimki, c) glagoli. Namesto povednega pridevnika stoji včasih samostalnik s pred¬ logom, ali pa samostalnik s pridevnikom v rodilniku. Samo¬ stalnikov in pridevnikov povedek se veže z osebkom po vezilu. \ Kateri glagoli nam služijo za vezilo ? (Primeri § 3. oblikosl.) ^Pravilo: Kadar pomenja pomožnik „b i t i 1 ', da bistvuje ose¬ bek, takrat je „ b i t i“ samostal en glagol ter se ne rabi za vezilo. Kadar kak določen ali nedoločen številnik pravi osebek pomakne v rodilnik ter prevzame sam njegovo službo, takrat se jemlje glagolni povedek v srednjem spolu v rabo, pridevni pa sploh s pravim osebkom prestopi v rodilnik. 83. naloga. (Primeri besodoslovje § 29.) Ta deček je rdečeličen. Nekateri človek je bistroumen. Ona-le deklica je črnooka. Ti si kratkoviden. Ta obleka je novomodna. Zajec je brzonog. Stari ljudje so pogostoma brezzobi. Žival je neumna. Stric je že prileten. Kotel je bakren. Senene grablje so lesene. Prstan je zlat. Verižica je srebrna. Srajca je platnena. Miš ima vitko truplo. Noj ima hitre noge. Vrabec ima sivo-rjavkasto barvo. Krt ima gosto dlako. Postrv ima bliščeče luske. Stari Slovani so imeli pogansko vero. a) Prenaredite pridevnikove povedke v samostalnike v rodilniku ali v samostalnike s predlogom! b) Pri zadnjih 6 stavkih postavite namesto povedka in dopolnila samostalnik v rodilnik s pomožnim glagolom biti. 86 Glagol. § 68 . Koliko naklonov je pomneti? (§§ 12., 14.) Kako se izobra¬ žuje velelnik? (§ 13.) Kako razni deležniki? (§ 14., 25.) Kako se razdeljujejo glagoli po pomenu? Kako z ozirom na trpež dejanja? (§ 24.) Katere oblike se izobražujejo iz seda- njikovega debla, katere iz nedoločnikovega? (§ 25.) Vrste glagolov. a) nes-e-m — nes-ti, peč-e-m — peč-i (pek-ti), bi-j-em — bi-ti. b) dvig-nem — dvig-ni-ti (dvig-no-ti); c) gori-rn — gor-e-ti, molči-m — molč-a-ti, sliši-m — sliš-a-ti, bežim — bež-a-ti; d) hvali-m hval-i-ti; e) dela-m — del-a-ti, or-je-m — or-a-ti, ber-e-m — br-a-ti, se-je-m — se-ja-ti; j) kup-u-je-m — kup-ova-ti, kralj-u-je-m — kralj-eva-ti. Pravilo: Po tem, kako se glagoli glasijo v nedoločniku, delimo jih na šest vrst. Samoglasnik ali zlog, ki veže koren z nedoločnikovo priponko ti, imenuje se vrstna spona. Glagolov koren z vrstno spono daje nedoločnikovo deblo. ' a) Glagoli prve vrste pripenjajo priponko ti naravnost h korenu ter se končujejo v sedanjem času na em. (Glagoli te vrste torej nimajo vrstne sponeT7 ‘ b) Glagoli druge vrste imajo vrstno spono ni (no), v sedanjiku nem. c) Glagoli tretje vrste imajo vrstno spono e, za šumniki a, v sedanjiku pa-im. d) Glagoli četrte vrste dobivajo vrstno spono i, v seda¬ njiku im. e) Glagoli pete vrste dobivajo vrstno spono a, v seda¬ njiku am ali em. f) Glagoli šeste vrste dobivajo vrstno spono ova (za meh¬ kimi soglasniki eva), v sedanjiku ujem. — 87 Povejte glagolom pod a—f nedoločnikovo in sedanjikovo deblo' n aloga. Boleti, častiti, čutiti, darovati, govoriti, greti, gristi, igrati, imenovati, jezditi, kazati, kopati, kora¬ kati, kreniti, kriti, kričati, ležati, liti, loviti, meriti, migniti, misliti, nagniti, orati, pasti, prati, pihniti, piti, plavati, premišljevati, pričevati, reči, rediti, robiti, sedeti, streči, striči, svariti, točiti, tresti, trgati, trpeti, viseti, vladati, vprašati, ziniti, želeti. a) Postavite te glagole v sedanjik! Povejte, katere vrste je vsak glagol! b) Postavite zaznamenovane glagole v vse naklone! c) Spregajte glagola: orjem, svarim! d) Poiščite osebkove glagole! e) Določite glagole v . . berilu po vrstnih sponah! 85. naloga. Snujte razširjene stavke z zaznamenovanimi glagoli 84-. naloge! Pravilo: Nesestavljeni glagoli druge vrste so navadno dovršniki, nesestavljeni glagoli ostalih vrst pa nedovršniki. O pom n j a. 1. Sledeči glagoli II. vrste so po izimku nedovršniki: eikniti, drgniti, glasniti, giniti, riniti, tekniti, toniti, utegniti, veniti. 2, Dovršniki so naslednji glagoli I., IV. in V. vrste: dam, dem (denem), ležem, padem, rečem, sedem, sežem, vržem; — kupim, pičim, počim, pustim, ranim, rešim, skočim, stopim, storim, strelim, trčim; — končam, neham, jenjam, plačam, prodam, srečam. 86. naloga. Poščite izmed glagolov 84. naloge dovršnike! I. vrsta. § 69. 1. Pred-e-m — pres-ti (pred-ti), plet-e-m — ples-ti (nam. plet-ti); 2. nes-e-m — nes-ti, griz-e-m — gris-ti (za griz-ti); 3. greb-e-m — greb-s-ti; sop-e-m — sop-s-ti, plev-e-m — ple-ti; 88 4. peč-e-m (nam. pek-e-m) — peč-i, sež-e-m — seč-i (nam. se?-ti); 5. (o)-žm-e-m—ože-ti, pn-e-m—pe-ti (nam. pn-ti—napeti); 6. ml-m(e)l(j)-e-m, zr-e-m — zre-ti (nam. zr-ti); 7. zna-m — zna-ti, ve-je-m — ve-ti. kri-je-m — kri-ti, ču-je-m — čuti. Pravilo: Glagoli I. vrste pritikajo nedoločnikovo priponko ti neposrednje enoložnim na soglasnik ali samoglasnik se konču¬ jočim korenom; zato se ta vrsta imenuje korenska. Po korenskem končnem glasu je ta vrsta razdeljena na 7 raz¬ redov; koren se jim namreč končava na: d ali t, jf. s ali z, 3. b, p, v, 4. g ali k, 5. m ali n, 6. 1 ali r, 7. kak samo¬ glasnik. Opomnja. Glagolom, katerim se deblo končava na g ali k, stapljata se ta glasnika s t v nedoločniku v č ; v sedanjem času se pred e izpreminja k v c, g v ž. D, t in z v deblu pre¬ hajajo pred naklonilom ti v s; za h in p v deblu se pred ti vstavlja s. Glagoli prvih treh razredov se spregajo po tem zgledu: Koren: pred. Sedanji čas. 1. oseba ednine: pred-e-m; 3. oseba množine; pred-6 (predejo). Velelnik. 2. oseba ednine: pred-i; 1. oseba množine pred-imo. Deležniki. a) sedanjega časa: I. pred-e, II. pred-6-č, a, e; b) tvorno preteklega časa: I. pred-ši, II. pred-e-1, dla, o; c) trpno preteklega časa: pred-e-n, ena, o. lagolnik. pred-en-je; nedoločnik: pres-ti; name¬ nilnik: pres-t. Glagoli 4. in 5. razreda se spregajo po zgledu korenov pek in pn tako: -edanji čas. 1. os. edn.: peč-e-m, pn-e-m; 3. os. mn.: pek-o (peč-e-jo); pn-o; (pn-e-jo). 89 Velelnik. 2. os. edn.: pec-i, pn-i; 1. os. mn.: pec-i-mo, pn-i-mo. Deležniki, a) sedanjega časa: I. —, II. pek-o-č, a, e. pn-e, pn-o-č, a. e; b) tvorno pret. časa: I. (s)pek-ši, (raz)pen-ši II. pek-e-1, kla, o, pe-1, a, o; c) trpno pret. časa peč-e-n, ena, o, (raz) pe-t a, o. Glagolnik. peč-e-n-je, (raz)pe-t-je; nedoločnik: peč-i, pe-ti; namenilnik: peč, pe-t. Op omnj a. Glagol mog ima v sedanjiku r namesto ž; morem — mogo (morejo). Glagoli 6. in 7. razreda se spregajo po zgledu korenov: zr in kri tako: Sedanji čas. 1. os. edn.: zr-e-m, kri-je-m; 3. os. nm.: zr-o (zr-e-jo), kri-jo (kri-je-jo). Velelnik. 2. os. edn.: zr-i, kri-j; 1. os. mn.: zr-i-mo, kri-j-mo. Deležniki, a) sedanjega časa: I. zr-e, kr-i-je, II. zr-o-č, a, e, kri-j-o-č, a, e; b) tvorno pret. časa: I. (o)zr-ši, (s)kri-vši, II. zr-1, a, o, kri-1, a, o; c) trpno pret. časa: zr-t ali zr-e-n, a, o, kri-t, a, o. Glagolnik. (zr-t-je) zr-e-n-je, kri-t-je; nedoločnik: zre-ti, kri-ti, namenilnik: zre-t, kri-t. 87/ naloga. Spregajte glagole: padem, pletem, grizem, dolbem, sopem, vržem, začnem, vzamem (velelnik: vzemi), žanjern, -zaprem, zrem, pojem, vijem, čujem. .. II. vrsta. § 70. Glagoli II. vrste se spregajo po tem zgledu: Sedanjikovo deblo: dvigu. Nedoločnikovo „ dvigni (dvigno) Koren ? 90 Sedanji čas. 1. os. edn.: dvign-e-m; 3. os. mn.: dvign-o (dvign-e-jo). Velelnik. 2. os. edn.: dvign-i; 1. os. mn.: dvign-i-mo. Deležniki, a) sedanjega časa: I. (ven-e), II. (ven-o-č); h) tvorno pret. časa: I. dvigni-vši, II. dvigni-1, a, o; c) trpno pret. časa: dvignj-e-n, ena, o. Glagolnik. dvignj-en-je; nedoločnik: dvigni-ti (dvigno-ti); namenilnik: dvigni-t (dvigno-t). Opomnja. 1. Glagolom te vrste, ki pomenjajo kako stanje, ni navaden deležnik trpno pret. časa; zato ne pišite: zmrznen, usehnen, ampak: zmrzel (človek), usek el (grm). 2. Pazite! Trpno pretekli deležnik se ne glasi: dvign-o-n, ampak: dvignj-e-n. 88. naloga. Spregajte glagole: pahnem, piknem, poknem! ( III. vrsta. § 71. Glagoli III. vrste razpadajo na dva razreda. V prvi razr e d spadajo glagoli: štejem,/smem, grejem, spejem, urnem (imam). Ti se spregajo kakor glagoli I. vrste sedmega razreda; glagol imam se sprega tako: Sedanji čas. Im-a-m — im-a-jo: velelnik: im-e-j — im-e-j-mo; deležnika sedanjega časa: imaje, imajoč: deležnika tvorno pret. časa: I. —, II. imel, a, o; delež¬ nik trpno pret. časa: imet (ali imen), a, o; glagolnik: imetje (ali imenje); nedoločnik: imeti; namenilnik: imet. Drugi razred obsega glagole, kateri imajo vrstno spono e (za šumniki a), v sedanjiku pa im. Ti se spregajo tako: Sedanjikovo deblo: želi Nedoločnikovo „ žele. Koren ? Sedanji čas. 1. os. edn.: želi-m; 3. os. mn.: žele (želijo). Velelnik. 2. os. edn.: želi; 1. os. mn.: želimo. 91 Deležniki, a) sedanjega časa: I. žele, II. želč-č. b) tvorno pret. časa: I. (za)-žele-vši, II. želel. c) trpno pret. časa: žele-n. Glagolnik. žele-n-je; nedoločnik: žele-ti; namenilnik: žele-t. Opomnje. 1. Glagol vidim, -eti se v velelniku nado- mestuje z glagolom: gledam -ati. 2. Glagol hoče m-hoteti se sprega takd: Sedanji čas. hočem, hočejo (hote) ali čem, čejo (hte). Velelnik. hoti, hotimo. Deležniki, a) sedanjega časa: I. hote (hte), II. hoteč, a, e, (hteč); b) tvorno pret. časa: I. — II. hotel, ela, o, (htel, a, o); c) tipno pret. časa: hoten, ena, o. Glagolnik. hotenje; nedoločnik: hoteti; namenilnik: hotet. Z nikalnico ne zrašča v nočem (nečem). 3. Bogateti, zeleneti, črneti, zardeti, rumeneti, otemneti, drveneti, ostekleti itd. so začenjalni glagoli, ter jim ne rabi trpno pret. deležnik; zato: ozelenel travnik, ogorelo lice. 89. naloga. Spregajte glagole: živim, trpim, vidim, ječim, tičim. IV. vrsta. § 72. Glagoli IV. vrste imajo vrstno spono i, v seda¬ njiku im. Spregajo se po tem zgledu: Sedanjikovo deblo: hvali. Nedoločnikovo „ •• „ Sedanji čas. 1. os. edn.: hvali-m; 3. os. mn.: hvali-jo (hvalč). Velelnik. 2. os. edn.: hvali; 1. os. mn.: hvali-mo. Deležniki. a) sedanjega časa: I. hvale, II. hvalč-č; b) tvorno pr. časa: I. (po)hvali-vši, II. hvali-1, a, o; c) trpno pret. časa: hvalj-e-n, ena, o. 92 Glagolnik. hvalj-e-n-je; n e d o 1 o č n i k : hvali-ti; name¬ nilnik: hvali-t. Op o mnje. 1. Glagoli IV. vrste privzemajo za trpno pret. deležnik po odbitej nedoločnikovej končnici pritiklino en, ena, o; pri tem se jim izpreminja zadnji soglasnik sč sponinim i, in sicer; di v j, ti v č, sti v še, si v š, zi v ž, li in ni v lj in n j, ri, če nima še druzega soglasnika pred seboj, v rj; za ustniki b, p, m, v se vtika lj namesto sponinega i. Z goltnikom j in s šum¬ niki zrašča sponin i popolnoma. N. pr. 2. Nekateri glagoli se upirajo tem pravilom; trpno pretekli deležnik glagolov: zapečatiti, izpriditi, zmotiti se glasi: zape¬ čaten, izpriden, zrndten. Kako se razločujejo glagoli II. in IV. vrste v trpno pre¬ teklem deležniku ? 90. naloga. Spregajte glagole: raniti, učiti, stisniti! 93 V. vrsta. § 73. Glagoli V. vrste imajo vrstno spono a, v sedanjiku am ali em; dele se na štiri razrede. Prvi razred obsega glagole, ki ohranjajo a po vseh izpre- membah; spregajo se po tem zgledu: Sedanjikovo deblo: plava. Nedoločnikovo: „ „ Sedanji čas. 1. os. edn.: plava-m; 3. os. mn.: plava-jo. Velelnik. os. edn.: plava-j; 1. os. mn.: plava-j-mo. Deležniki, a) sedanjega časa: plavaje, II. plava-jo-č; b) tvorno pret. časa: (pre)plava-vši, II. plava-l; c) trpno pret. časa: plava-n, ana, o; Glagolnik. plava-n-je; nedoločnik: plava-ti; namenil¬ nik: plava-t. Drugi razred obsega glagole, ki se v sedanjiku končavajo na em; spregajo se tako: Sedanjikovo deblo: klici. Nedoločnikovo „ klica. Sedanji čas. 1. os. edn.: klič-e-m; 3. os. mn.: klič-o (klič-e-jo). Velelnik. 2. os. edn.: klič-i; 1. os. mn.: klič-i-mo. Deležniki, a) sedanjega časa: I. klič-e, klič-6-č; b) tvorno pret. časa: I. (po)klicavši, II. klica-1; c) trpno pret. časa: klica-n, ana, o. Glagolnik. klica-n-je; nedoločnik: klicati; namenil¬ nik: kliea-t. Opomnja. 1. Pred sedanjikovim em se deblo mnogovrstno izpreminja: 1. goltniki k, g, li in sikavci c, z, s prehajajo z i v sorodne šumnike č, ž, š, sk pa v šc; n. pr. Jok-a-ti—joki-e-m—joč-em, klic-a-ti, klici-em kličem, dih-a-ti — diš-em, pis-a-ti — piš-em, isk-a-ti — iščem. 2. Pred em prehaja di v j, ti pa v č; n. pr. glod-a-ti — glodi-em — gloj-em, met-a-ti — meti-em — meč-em. 94 3. Za ustniki b, p, m, t se pred em vtika lj namesto i; n. pr. zib-a-ti — zibi-em — ziblj-em, kop-a-ti — kop-lj-em, drem-a-ti — drem-lj-em, dev-a-ti — dev-lj-em (navadno: devam). 4. V ta razred spadajo tudi glagoli: kl-a-ti — koli-em — koljem, or-a-ti—ori-em—orjem, (po)sl-a-ti—(po)šljem, stl-a-ti— steljem. O pom n j a. Glagoli tega razreda se pregibljejo tudi po zgledu prvega razreda; vedno po zgledu „klicati“ se spregajo zgoraj pod 4 imenovani glagoli, dalje glagoli, katerim se neflo- ločnikovo deblo končava na ca, za, sa in glagoli: iskati, legati, metati; n. pr. dih-am ali diš-ein, jok-am ali joč-em, zib-am ali ziblj-em. Pravilo. Tretji razred obsega glagole: Ber-e-m — bra-ti, per-e-em — pra-ti, žen-e-m — gna-ti, zov-e-m — zva-ti, žg-e-m — žga-ti, tk-e-m (tka-m) — tka-ti. Sedanjikovo deblo: per. Nedoločnikovo „ pra. Sedanji čas. 1. os. edn.: per-e-m; 3. os. mn.: per-o (per-e-jo); Velelnik. 2. os. edn.: per-i; 1. os. mn.: per-i-mo; Deležniki, a) sedanjega časa: I. per-e, II. per-oč; b) tvorno pret. časa: I. (o)pra-vši, II. pra-1; c) trpno pret. časa: pra-n, ana, o. Glagolnik. pra-n-je; nedoločnik: pra-ti; namenilnik: pra-t. Pravilo. Četrti razred obsega glagole, katerim se nedo¬ ločnikovo deblo končava na a, sedanjikovo pa na samoglasnik: n. pr. bljuva-ti — blju-je-m, kljuva-ti — klju-je-m, kova-ti— ku-je-m, pljuva-ti— plju-je-m, rva-ti—ru-je-m, seja-ti—se-je-m sija-ti — si-je-m, smeja-ti se —sme-je-m se, trova-ti — tru-je-m, ščuva-ti — šču-je-m. Sedanjikovo deblo: ku. Nedoločnikovo „ kova. Sedanji čas. 1. os. edn.: ku-je-m, 2. os. mn.: ku-jo (ku-je-jo), 95 Velelnik. 2. os. edn.: ku-j, 1. os. mn.: ku-j-mo. Deležniki, a) sedanjega časa: I. ku-j-č, II. ku-j-o-č; b) tvorno pret. „ I. (s-)kova-vši, II. kova-l; c) trpno „ „ kova-n, ana, o. Glagolnik. kovan je; nedoločnik: kova-ti; namenilnik: kova-t. Opomnja: 1. Glagol dajati se sprega v sedanjiku ali po 1. ali po 4. razredu te vrste; zato daja-m bolje da-je-m. 2. Poleg oblik: blju-je-m, klju-je-m itd. so navadne tudi: blju -va-m, klju-va-m itd. 91. naloga. Spregajte glagole: pitam, zibljem, žgem, sejem! VI. vrsta. § 74. Pravilo: Glagoli te vrste dobivajo vrstno spono ova (za mehkimi soglasniki eva), v sedanjiku -ujem. Sedanjikovo deblo: daru. Nedoločnikovo „ darova. Sedanji čas. 1. os. edn.: daru-je-m, 3. os. mn.: daru-jo (dar-u-je-jo). Velelnik. 2. os. edn.: daruj, 1. os. mn.: daru-j-mo. Deležniki, a) sedanjega časa: I. daru-je, II. daru-jo-č; h) tvorno pret. „ I. (po)darova-vši, “ II. darova-1; c) trpno „ „ darovan, ana, o. Glagolnik. darova-n-je; nedoločnik: darova-ti; name¬ nilnik: darova-t. 92. naloga. Spregajte glagole: prepisujem, plačujem, varujem, verujem! Posebna sprega. 96 02 o '»-S S-4 02 02 02 '02 > > > I Z/2 02 02 > > . 'rS » oj 'd CD O) 0 ? > > > O bJD 02 1P> c- COO o n .o o 02 o p. .o c? 3 02 ni 02 02 c 3 >02 P c 3 ni 02 CO 02 CD -O c3 P W cž o3 -c3 'd f C r O 02 02 o 3 P ci ccž ni ni ctf P • i-H >N O P S -o . 1 » 02 I 02 q} 02 '02 ni 03 'O ni ; i o3 n3 cd cž ni ni cS ni o bo c6 r—H O 02 >02 ni i >02 02 02 02 U H t- bJO bO bo P • r-i 02 oJ CQ.Jl) c3 -+J p I 02 <32 ni 02 P S-l £-1 bo bo ® ^ cc m P c3 > -+j 02 02 P ni ^ ^ -32 o2 ni 02 02 02 Ec Ec feb 1 S o 02 02 02 < CS CQ - ro (M* I o rO K co pi Velelnik. Ednina. 97 S OP P- hj ct > +3 rt 05 05 > > rt rt 05 05 > > d 0 o > P cž c5 rt rt c3 P) >N O S rt cž rt! ^ rt '■c! >tS3 05 05 a >o O “05 ^ >05 ^ i -05 O ^ JČ Xfi rt 05 "rt 05 i— 1 •rts 05 O r^ .p- 05 O * ;s 'o' 05 „ rt ož Hrt rt >S3 05 1 rS' ) >00 Hrt 05 >02 Hrt Hrt 05 05 Sh *h 550 fc£ rti HW S-l - &, < (M Slovenska slovnica- 05 05 ,r P rt rt Hrt o fcD rt rt rt O rt 05 05 rt rt 05 05 Jh Nedoločnik. bi-ti i-ti da-ti jes-ti vede-ti Namenilnik. (izne)bi-t — da-t jes-t ved-e-t. 98 O pom n j a. 1. Sestavljenke s pomožnikom biti, namreč: dobiti, iznebiti, prebiti, zabiti se pregibljejo navadno po IV. vrsti, samo da se glagolu prebiti trpni deležnik glasi: prebit, a, o. 2. Glagolu iti se glasi prihodnjik: pojdem, pojdeš itd., ki ima tudi svoj pravilni velelnik: pojdi. Druge sestavljenke: dojdem (doidem), izidem, najdem, poidem, preidem, pridem, snidem se, zajdem ali zaidem — se ravnajo popolnoma po zgledu iti. Zato se jim glasi pretekli deležnik I: došedši, izšedši, našedši, sešedši se itd.; in II.: došel, našel, pošel, prešel, sešel, zašel. Razločujte pojdem in poidem! (Živež poide.) 3. Kadar se glagol jem sestavi s predlogom s, dobiva zaradi lažje izreke n namesto j; snem — snesti — snedel. 4. V sestavah se glagolu ved velelnik poleg' pravilnega vedi glasi tudi: vej; n. pr. zapovedi ali zapovej. 93. naloga. Spregajte glagole: dobiti, najti, sniti se, zvedeti. Dovršni in nedovršni glagoli. § " 6 . a) Stiskam — stisnem, sujem — sunem; nesem — od¬ nesem, učim — naučim; b) rečem — izrečem, kupim — nakupim; c) strelim — streljam, požrem — požiram; d) udarim — bijem, ujamem — lovim; e) grem — hodim — hojevam, nesem — nosim — noševam. Pravila: a) Iz nedovršnika se napravi dovršnik, ako se, kjer je mogoče, postavi v drugo vrsto, ali ako se v izvirnej obliki sestavi s predlogom. b) Dovršnik ostane nedovršnik tudi po sestavi s predlogom. c) Dovršnik dobi nedovršni pomen, ako se pomakne v višjo vrsto, da se na glasu okrepi ali da se podaljša. d) Nekateri glagoli imajo posebne oblike za dovršni in za nedovršni pomen. 99 e) Nedovršniki so: 1. vršilni, ki znanijo sploh trpež dejanja; 2. opetovalni, ki kažejo večkratno dejanje; 3. ponav¬ ljalni, ki naznanjajo, da se opetovano dejanje zopet in navadno godi in pogosto ponavlja. 94. n a 1 o g a. Pretvorite sledeče glagole v dovršnike: vlečeno, predem, vijem, grabim, sekam, slišim, kličem trgam, berem, klečim, delam, lovim, pijem, jčm, lomim, ženem, letim. N. pr. izvlečem, pokleknem. | 95. naloga. Pretvorite sledeče glagole v nedovršnike: izgovoriti, ogledati, ozreti, zmrzniti, skočiti, pehniti, pokriti, prekleti, pihniti, vzdigniti, končati, plačati, prodati. N. pr. izgovarjati. 96. naloga. Razločujte dovršnike od nedovršnikov: storiti, delati, udariti, ujeti, metati, obljubiti, reči, biti, obetati, govoriti, praviti, vreči, loviti. 97. naloga, a) Postavite sledeče glagole v VI. vrsto: zadelati, poprašati, obrezati, napolniti, obiskati, izplačati, srečati, premagati, obdelati; b) sledeče postavite v V. vrsto: iznesti, napojiti, očediti, razcvesti, požreti, prikloniti, užiti, naviti, ogreti, pihniti, pehniti, odpustiti, sesti, odpreti, ošteti, umreti, napeti, mahniti, iztegniti, skleniti (sklepniti), ponoviti; c) sledeče postavite v V. in VI. vrsto: vrnem, priporočim, premislim, okopljem. Raba dovršnih in nedovršnih glagolov. /V r § 77. a) Cirkniško jezeru se posuši vsako leto, Roka roko umije. — Ustavi se kmalu kolo življenja. Jaz poidem v Ljubljano. (Dolgo smo imeli lepo vreme); na enkrat nam oblak nebo skrije. b) Hlapec obrača seno. —Vino razveseljuje človeku srce. Začnite se obuvati! Nehajte pisati! — Okno gre odpirat. — (Odpri okno!) Ne odpiraj okna! 7 * 100 a) Dovršniki v sedanjiku nam služijo: 1. kadar pripovedujemo, da se godi večkratno dejanje vsako¬ krat posebe, ali da je vsak čas enako veljavno, posebno v pre¬ govorili ; 2. kadar naznanjamo sč sedanjikovo obliko prihodnje dejanje, to pa zlasti pri glagolih, ki so sestavljeni s predlogom po ter pomenjajo kako premikanje; 3. poleg nedovršnikov, kadar kako preteklo dogodbo pomaknemo v sedanjost, da se nam bolj živo postavi pred oči. h) Nedovršniki nam služijo: 1. kadar odgovarjamo vprašanju: kaj delaš! 2. kadar zaznamenujemo večkratno ali ponavljajoče se dejanje; 3. kadar je v stavku eden izmed glagolov: jeti, začeti, pričeti, jenjati. nehati; 4. za namenilnik po glagolih premikanja; 5. pri nikalnem velelniku. 98. naloga. Kaj hočeš delati danes popoldne? Danes hočemo še počivati. Ali se še niste izpočili od včerajšnjega pota? Solnee vsak dan priplava izza gor. Počasi se daleč pride. Človek veliko pretrpi na svetu. Preoster nož se hitro skrha. Sladko spanje razpodi človeku tožne misli. V nedeljo pojdem v cerkev. Vse veselje v kratkem mine. Jaz te opomnim, ko bi ti pozabil. Bog plačuje in kaznjuje. Žito jame polegati. Sadje je jelo dozore¬ vati. Solnee vzhaja in zahaja. Žaba ni nehala napihovati se. Otroci so šli jagod nabirat. On se pride obuvat. Vzdigni to breme! Ne vzdiguj pretežkega bremena! Povej to povest materi. Ne pravi materi te povesti. Hlapci prijezdijo konje napajat. Deklice pripojejo na polje žet. a) Poiščite dovršnike in nedovršnike ter povejte pri vsakem, za kaj se rabi. b) Storite prav tako pri glagolih v . . . berilu! Velelnik. § 78. Mladi starega spoštuj! Dete, ne se bati! Danes mi ne boš delal. Lice naj bo živo ogledalo tvojih misli. 101 Pravilo: Velelnik se nadomestuje: 1. z nedoločnikom, 2. s prihodnjim časom, 3. z želelnikom, da se povelje izreče v prijaznejšej in manj osornej obliki. M 99. naloga. Namestujte velelnike z drugimi oblikami: Bratec, ne jokaj se! Ubogaj me! Nikdar ne obkladajte šibkih otrok s težkim delom! Ne prisegajte po krivem! Ne nosi zamere v svojem srcu! Bog obvaruj naša polja pogubne toče! Zdravi Katera oblika je trpna? Pravilo: a) Trpno obliko nadomestujemo najraje z glagoli tvorne oklike, zlasti takrat, kadar imenujemo osebek, ki kaj dela in katerega dejanje prehaja na kak predmet. b) Kadar pa naznanjamo, da osebek ne dela sam, marveč da neko tuje dejanje tako rekoč trpi, pa ne imenujemo osebe ali reči, od katere izhaja to dejanje, tedaj umerimo glagolu trpni pomen. Samo prehodne glagole moremo devati v trpno obliko; to pa: 1. če se jim pridene povratni zaimek se, 2. če se trpno preteklemu deležniku doda pomožnik „biti“. 100. naloga. Dekla peče kruh. Vinogradnik sadi trto. Kmetič znaša snopje na ramah. Deček je kruh. Danes plešejo svatje. Nekemu kmetu je tat po noči ukradel najboljšega konja. Gospodar seje zrnjiče s pestjo. Ljudje molijo v cerkvi. a) Izpremenite te stavke v trpne s pomočjo povratnega zaimka! (Osebek tvornega stavka izpuščajte!) b) Postavite trpne stavke v pretekli in prihodnji čas! 101. naloga, a) Snujte stavke v sedanjem, preteklem in prihodnjem času s temi deležniki: klican, vabljen, tepen. b) Poiščite iz 80. in 81. naloge stavkov v trpnej obliki. ostanite! Trpna oblika. § 79. o/ 102 /c) Dopolnilo. § 80. Kaj je dopolnilo? Kateri govorni razpoli se rabijo za dopolnilo? V katerih sklonih utegne biti dopolnilo? a) Vadi se pisati (pisanja)! Sila uči moliti (molitev). b) Dete še ne more hoditi. Ali mi utegnete po¬ kazati pot? Ali smem skakati po travniku? Tega oblačila nočem nositi. Jaz moram delati. Daj se poučiti očetu. frav ilo: a) Za dopolnilo nam rabi tudi nedoločnik. ^ b) Kadar pa je nedoločnik v jjggj z glagolom morem ali utegnem, smem, hočem (nočem), moram, dam, tedaj nedoločnik ni dopolnilo, marveč povedek, oni glagoli pa vezila. 102. naloga. Gospodu kaže molčati. Pes pomaga lovcu loviti. Dal sem si napraviti novo suknjo. Slišim zvoniti. Hišo mora zidati mož. Zemlja ne more več popiti obilne vode. Po¬ potnik ne ve, kam se obrniti. Strahov se bati je nespametno. Ne utegnem nikamor iti. Ne dovoli bolniku jesti težkih jedil. Razumeti resnice božje je dar božji. Lenuh noče delati. Upam se nekaj počiti. Ne daj se zapeljati v slabo društvo. Sram te bodi postopati brez dela! Brez dela postopati je vsacemu sramota. Spartanci so znali z malo besedami mnogo povedati. Spartanci se niso smeli razvaditi z nasladnimi jedili. Poiščite nedoločnike: a) ki so osebki, b) povedki, c) dopolnila. d) e) Prilastki in določila. § 81. Kateri govorni razpoli služijo v prilastke? Kolikero določil je razločevati? S katerimi besednimi plemeni se izrazujejo? 103. naloga, a) Izpišite prilastke iz 103. naloge! b) Razločujte v 45. in 46. nalogi dopolnila od določil. 103 / Besedni red v golem in v razširjenem stavku. § 82 . a) Jabolko visi. Razvada je bolezen. Vriskam. Daj mi kruha! b) Učitelj hvali učenca. Očetov blagoslov zida otro¬ kom hiše. Smrt ozdravi človeka vseh bolečin. c) Materina beseda je pravo zrcalo vsakega ljudstva. Otroci naj bodo podpora staršem (staršev). Ljubezen do očetnjave je Avstrijancu dika. d) Ti si ga poslušal. On gaje poslušal. e) Dobro mu je. Je li to resnica? f) Deček ne piše lepo. To ne bi bilo prav. g) Popotniki smo na zemlji. Med cvetje se skrivajo tudi strupene kače. Pravilo: Vrsta ali red, po katerem se vrste besede v stavku, imenuje se besedni red ali besedosledje. a) Osebek stoji navadno na prvem mestu, povedek pa na drugem; vezilo ali kopula se deva med osebek in povedek. Kadar je osebek skrit v glagolu, stopi glagolov povedek na prvo mesto. b) Dopolnila se devajo za tisto besedo, katerej so dodana v dopolnjevanje; dajalnikovo dopolnilo stoji pred tožilnikovim, tožilnikovo pred rodilnikovim. c) Pridevnikovi prilastki stoje pred svojim imenom, samo- stalnikovi pa za njim. d) Krajša breznaglasna oblika osebnih zaimkov (me te, se, ga, je, mi itd.) stoji sploh med pomožnikom in glagolom ali med osebkom in povedkom; samo sedanjikov pomož- nik 3. edninske osebe je in pa oblike bom, boš, bo imajo breznaglasne osebne zaimke vedno pred seboj. e) Breznaglasnice (sem, si, je itd., bom, boš itd., čem, češ itd.), besedica bi in krajše oblike osebnega zaimka ne za¬ čenjajo stavka; glagol sem stoji na prvem mestu le takrat, kadar mu sledi vprašalni li ali kadar ni pomožnik. — 104 f) Nikalnica ne stoji vselej pred svojim glagolom ter odrine načinovno določilo za glagol; kadar se snide z besedico bi, stopi navadno pred njo. g) Kadar se glavna misel ne opira na osebek, ampak na kateri drug stavkov člen, stopi ta na prvo mesto. p. Zloženi stavki. . § 83. Sjnrt kosi. Smrt kosi vse od kraja. — Smrt ne pokosi le starosti, ampak smrt postreli tudi mladino. Smrt kosi, a nikdar ne izbira. Lažnivcu nikdo ne verjame; vrhu tega se lažniva usta tudi studijo Bogu. Kdor laže, temu nikdo ne verjame. Pomlad je lep čas, katerega ima vsak rad zato, ker nam pri¬ naša mnogo veselja. VPr a v i 1 a: Stavki so ali enoviti (prosti), ali zloženi; eno¬ viti stavki so ali goli ali razširjeni. Obložen stavek je sestavljen iz dveh ali več enovitih stavkov, ki so zvezani v eno celoto. ^Stavek, , ki sestoji samo iz dveh stavkov, je enovito zložen stavek^) Deli zloženih stavkov so ali glavni (samostalni), ali pa glavni z zavisnimi (stranskimi) stavki. Glavni stavek pa je vsak stavek, kateri sam ob sebi dopo¬ veduje celo misel, ter je sam ob sebi razumljiv. feavisni stavek pa je tak stavek, kateri, samo"z glavnim stavkom’vred izrekuje celo mišek/ ^ V eno celoto zbrani stavki se morajo glede obsežka striV njati; stavki zelo drugačnih misli se ne morejo zlagati. 104. naloga. Kopriva ne pozebe. Sloga je od Boga. Vrana vrani ne izkljuje oči. Kokoš vse razbrska; enako dela zapravljivka. Jabolko ne pade daleč od jablane, človek kaže v mladosti, kaj bo v starosti. Sreča je opotočna. Kdor dolgo izbira, (ta) dobi izbirek. Pomislite, da je minljivo vse na svetu. Da Bog za nas skrbi, to nas tolaži vse žive dni. a) Razločujte, so li ti stavki enoviti, ali zloženi! b) Poiščite v zloženih stavkih glavne stavke! .» ■> J o, i A Ai \ 105 •— J /. Enovito zložen stavek. a) Priredje. § 84. Človek obrača, Bog obrne. Steblo se posuši in zrno dozori. Niti bodi med, niti bodi jed (strup)! Bog ne gleda besed, ampak on gleda srce. Vsa telesa so težka; zato pada tudi najdrobnejši prali k tlom. j Pravilo: Zložen stavek, ki sestoji iz samih glavnih stavkov, je priredilo zložen stavek ali priredje. Iz dveh glavnih stavkov sestoječe priredje se imenuje enovito priredje. \ Glavna stavka se ali brez veznika postavita drug poleg druzega, ali pa ju veže kak veznik. (Razmerje med glavnima stavkoma je trojno: ali sta sorod¬ nega, ali protivnega pomena, ali pa izreka eden vzrok veljavnosti druzega. / 7 > [Priredje je torej ali vezalno, protivno ali skle¬ palno zloženo. Vezalno priredje. § 85. Vezalno priredje se združuje ali brez ve^i, ali po teh veznikih: in (i), ! (pa) in pa, ter, tludi, ali, ne le- ampak tudi, ne samo-ampak tudi, ne le- ternuč tudi; ne-ne, ni-ni, niti-niti, tako-kakor, potem, potlej, na to, v/tein, vrhu tega, naposled, zdaj-zdaj, nekaj-nekaj, nekoliko-nekoliko, veasih- veasih/ namreč, zlasti, posebno (sosebno, osobito). / Stavka vezalnega priredja se ločita drug od drugega z vejico; če sta daljša, deva se med* nju podpičje. Op omnj a. 1. Pred veznikom "in in pri vseh podvojenih veznikih stoji tudi med daljšima stavkoma samo vejica. 2. Kateri vezalni vezniki se rabijo tudi za prislove? 105. naloga. Zvežite sledeče enovite stavke po dva in dva v enovita priredja: 106 Dežuje. Solnce sije (zdaj-zdaj). — Ne prevzemi sev sreči! Ne ponižuj se v nesreči! (Niti-niti.) — Naša zemlja ima podobo krogle. Druga nebesna telesa so okrogla (tudi). — Mraz me trese. Vročina me kuha (včasih-včasih). — Prepelica se hrani sč semenjem. Črvi so ji po godu (ne le- ampak tudi). — Raca je plavarica. Trije prednji prsti so zvezani s plavno pečico (namreč). — Krompirje kruh udožcem. Gospoda ga rada je (tudi). Protivno priredje. • ^ § 86. Duša je neumrljiva, telo pa je umrljivo. Zajec še dosti dobro voha; samo vid mu nič kaj posebno ne služi. 'Protivno priredj e se združuj e ali brez vezi, ali po teh le veznikih: a (ali), pa, pak, todh, le, samo, vendar, ne-ampak, ne-nego, ne-temveč, ali-ali, sicer, drugače, inače. Stavka protivnega priredja se ločita drug od drugega z vejico; kadar sta daljša, deva se med nju podpičje. Opomnja. Veznik ali je protiven, če se da zameniti z a, ■tfežalen pa, ako se more zameniti z in. 106. naloga. Zvežite sledeče enovite stavke v enovita priredja: Volja je dobra. Meso je slabo (a). — Žetev je velika. Delavcev je malo (a). — On dela. Ti roke križem držiš (pa). — Vse na svetu se stara. Narod vedno živi (le). Vse nas zapusti v smrti. Dobra dela gredo z nami (samo). — Bog ne gleda besed. On gleda sreč (ampak). — Ne hodi med slabe • tovariše! Drži se pridnih (temveč)! — Dolgo sem te opominjal. Zastonj je bila vsaka beseda (vendar). — Grmi. Zemlja se trese (ali-ali). Hitro ubogaj! Šiba bode pela (sicer). — Poboljšaj, se! Iz tebe ne bode prida (drugače). Sklepalno priredje. § 87. Varujmo se grehov; grehu hodi kazen za petami. Ob hudej uri ni voziti se hitro; kajti za vetrom rad potegne blisk. .Sklepalno priredje se združuje ali brez 107 vezi, ali po teh le veznikih: zakaj, kajti, zato, zatorej, zaradi tega (zategadelj), vsled, tega, tedaj, saj. Rjavka sklepalnega priredja se ločita s podpičjem. Veznikom, ki vežejo glavne stavke v priredja, pravimo pri- redni vezniki (§ 65.) Kateri so? 107. malo g a. Zvežite sledeče stavke v priredja: Oči so božji dar. Oči moramo skrbno varovati (zato). — Kanja rada preži na miši: Po nekaterih krajih pravijo kanji mišur (zaradi tega). — Zrak se v prav velikej- daljavi vidi višnjev. Nebo je višnjevo (vsled tega). — Čestokrat nastane iz iskrice silen požar. Z ognjem je previdno ravnati (torej). — Z barometrom merimo le zračni tlak. Vremenik ni zanesljiv vremenski prerok (zato). — Počakaj! Nisi voda (saj). — Delajte pokoro! Ura smrti ni znana (zakaj). j_ 108. naloga. Z vodo si kuhamo jedila; voda nas tudi ozdravlja mnogih bolezni. Sava se izteka v Donavo; Soča pa se izliva v Jadransko morje. Pes se zbudi pri najmanjšem šumu; kajti njegovo spanje je lahko. Glavno svojstvo vsakega psa je zvestoba; zaradi tega je pes človeku med vsemi živalmi naj¬ ljubši tovariš. Prašič je sicer nesnažen ; vendar je njegova korist prav velika. Na najvišjih gorstvih ne raste niti drevje, niti ne more ondi živeti nobena žival. Miši so škodljive; zatorej jim nastavljamo pasti. Hudobni beži, pravični pa je neprestrašen. Puranom je všeč vsaka pica; najbolj jim ugaja menda koruza. Lep je božji svet, gora mu je cvet. Votlo v turnu klenka bron, smrtno pesem poje zvon. Priden človek ima kruha; glad mori samo lenuha. Povsod je božja zemlja; ali dom je vsakemu naj¬ milejši. Duša naša ne umrje; ona bo vekomaj živela. a) Razločujte vezalna, protivna in sklepalna priredja! b) Razložite glavne stavke po stavkovih členih, a povejte najprej pri vsakem, je li gol ali razširjen! b) Podredje. § 88. a) Prosivec nosi zlata usta. Kdor prosi, (ta) zlata usta nosi. b) Bog nam pomaga. Bog je (tisti), ki nam pomaga. 108 c) Zvesto izpolni obljubo. Zvesto izpolni (to), kar si obljubil. d) Pognojena njiva je plodovita. Njiva, ki se je po¬ gnojila, je plodovita. e) Po storjenem delu počivaj! Kadar si delo storil, počivaj! (P ra vil oj Zložen stavek, ki sestoji iz glavnega in zavis- nega stavka, imenuje se (enovito) podredje./ Zavisnik stoji pred glavnim stavkom ali za njim ter se od njega loči z vejico. Kadar pa stoji sredi glavnega stavka, ima vejico pred seboj in za seboj. Zavisnike vežejo z glavnimi stavki: 1. oziralni zaimki, 2. vprašalni prislovi, 3. podredbeni vez¬ niki: kjer, kjer koli, kamor, koder; — kadar, ko, dokler, od¬ kar, preden, kakor hitro, — kakor, kakor — tako, kolikor — toliko, nego, čim-tem, ker, če, ako, da, samo da, da-si, če tudi (§ 65). Z zavisnim stavkom nadomestujemo člene glavnega stavka; zato razločujemo osebkove, povedkove, dopolnilove, prilastkove in prislovne zavisnike. Ponavljajte nauk o oziralnih zaimkih! 109. naloga. Kdor ne napreduje, ta zaostaja. Kar se naučimo v mladosti, to najlože pomnimo. Kdor prime za smolo, osmoli se. Zdravi ne ve, kako je bogat. Ne pozabi dobrote, katero ti je kdo izkazal. Kadar pije ena gos, pij6 tudi druge. Cim više kdo stoji, tem niže more pasti. Domovina je kraj, kjer je tekla naša zibel. Kdor je v malem zvest, njemu se da veliko v pest. Dokazano je že zdavnaj, da je zemlja okrogla. Ako hočemo veliko let šteti, moramo od mladih nog zmerno živeti. Tudi sovražnika je treba poslušati, kadar govori resnico. Kdor noče, kmalu najde izgovor. Železo je treba kovati, dokler je belo. Komur prerano zvoni, tisti še dolgo živi. Toliko si mora vsak človek usta odpreti, kolikor si upa požreti. Vsak ve, kje ga črevelj žuli. a) Poiščite najprej glavne stavke, potem pa zavisnike! 109 b) Poiščite besede, ki vežejo glavne stavke z zavisniki, ter povejte, so li podredni vezniki, oziralni zaimki ali pa prislovi. 110. naloga. 1. Kadar žalost do vrha prikipi, že veselje se glasi. 2. Čas hiti, bliže prihaja polnočna ura. 3. Zopet se vrata odpro, in taisti starček stopi v izbo. 4. ;Da se resnica prav spozna, treba je Čuti oba zvona. 5. Kdor na zadnje pride, ta dobi kosti. 6. Kjer je obilnost, tam je presilnost. 7. Starček svari plesavce; ginljive so bile njegove besede. 8. Čast je ledena gaz, ki hitro zvodeni. 9. Gorje vam bode, ako moram pipo odpreti. 10. Teh besed še ni izgovoril, in vsi zaženo krohot. 11. Dobro vemo, da se šališ. 12. Česar oko ne zagleda, to srcu ne preseda. 13. Tisti mi je brat, kateri bi mi storil dobro rad. 14. Kakor hitro je ura polnoči odbila, nastane hipoma strašen vihar. 15. Grom, kakor bi se svet podiral, hrumi trumi divjih plesavcev na ušesa. 16. Druhal nesrečnih veseljakov beži na višine; a deroči valovi jih hitro dobite. 17. Ni ga bilo nobenega, ki bi ne bil žalostno poginil. 18. Drugo jutro potihne vihar; vendar voda je vedno naraščala. 19. Ta voda, katerej se pravi Vrbsko jezero (pri Celovcu), ostala je do današnjega dne. 20. Smrt vse omaja, nje kosa kosi od kraja. Razločujte priredja od podredij! Osebkovi zavisniki. § 89. Kdor za smolo prime, /(Ta) se osmoli. Dobro živeči dolgo živi. Dolgo živi, kateri dobro živi. Dobro se samo hvali. Kar je dobro, (to) se samohvali. Izpolnjevanje božjih zapovedi je prava pot do Boga. To je prava pot do Boga, da izpolnjujemo zapovedi božj^e. Pravilo: Zavisniki, ki namestujejo osebek glavnega stavka, imenujejo se osebkovi. Osebkovi zavisnik odgovarja vprašanju: kdo? ali kaj? Z glavnini stavkom ga vežejo: 1. oziralni zaimki (kdor, kar, kateri, ki); 2. kateri podredni veznik, najčešče da. 110 V glavnem stavku stoji pogostoma ali se pa more v mislih dodati kak kazalnik. Včasih se da osebkov zavisnik zopet izpre- meniti v osebek glavnega stavka. Stavkom, katere veže kak oziralni zaimek, pravimo tudi oziralni. Opomnja. Včasih se ozira oziralnih kar na ves glavni stavek. N. pr. Prijatelj me je obiskal, kar me je zelo veselilo.. Taki stavki so nepravi oziralni stavki. 111. naloga. Delavec zasluži plačilo. Miroljubni se ogiblje prepira. Pogumni zmaga. Slepec ne more slepca voditi. Škoda izmodri človeka. Otrokom se spodobi vljudnost. Lenuh sam sebi čas krade. Malopriden gospodar čredi vodo kali. Dobrotnik ubogim je Bogu mil. Okroglost naše zemlje je že dolgo znana. a) Pretvorite te enovite stavke v podredja z osebkovimi zavisniki! h) Poiščite osebkove zavisnike v 110. in 111. nalogi! 112 - nal ^ a - On mnogo potrebuje. On nikoli ni srečen. — On ljubi resnico. On resnici ne maši ušes. — Ni se storilo. Ni se zvedelo. — On hoče iti na Dunaj. On naj pusti trebuh zunaj. — On dolgo izbira. On dobi izbirek. — Kača ga je pičila. On se boji zvite vrvi. — On skriva ukradeno blago. On je tudi tatvine deležen. — On se boji trna. On ne bode natrgal rož. — On hoče visoko priti. On mora trden v glavi biti. — On ni z menoj. On je zoper mene. — Solnce stoji. To je gotovo. IzprenSenite te enovite stavke v podredja z osebkovimi zavisniki! N. pr. Kdor mnogo potrebuje, ta nikoli ni srečen. . Povedkovi stavki. § 90. Bog nam pomaga. Bog je, ki nam pomaga. Lažnik resnico zavija. Lažnik je, kdor resnico zavija. Pravilo: Zavisniki, ki namestujejo povedek glavnega stavka, imenujejo se povedkovi. 113. naloga. Razširite sledeče stavke v podredja s po¬ vedkovimi zavisniki: Ti si njegov rešitelj. On je njen varuh. Rog je stvarnik vsega sveta. Ptiči pokončujejo gosenice. Vejnati rogovi dičijo jelena. Dopolnilovi stavki. § 91. Zvesto izpolni obljubo! Zvesto izpolni, kar si obljubil. Ne veruj prilizovavcem. Ne veruj (tem), kateri se ti pri¬ lizujejo. Vsak človek si želi zdravja. Vsak človek si želi, da bi bil zdrav. Plavilo: Zavisniki, ki namestujejo dopolnilo glavnega stavka, imenujejo se dopolnilovi ter odgovarjajo vprašanjem: koga? kaj? komu? čemu? česa? Z glavnimi stavki se vežejo: I. po oziralnih zaimkih, T po podrednih veznikih, najčešče po vezniku da. glavnem stavku stoji ali se more v mislih dodati kak kazalnik. Včasih se da dopolnilov zavisnik izpremeniti v dopolnilo glavnega stavka. /•'/>. \ 114. naloga. Ježus je prej napovedi, da vstane od nrttvih*. Kogar Bog ljubi, tega kaznjuje. Povej mi, kar ti je sosed pravu/ Naj čuje zemlja in nebo, kar pobratimi pojo*. Kdor zgodaj vstaja, temu kruha ostaja*. Smrt ozdravi, kar boli*. Kar sem kupil, to bodem lupil*. Pomislite, da so minljive vse posvetne stvari*. Pomni, da smrtna žetev vsak dan bolj dozoreva. Pomisli človek, da si sad prahu. Greh je kriv, da človek pozabi na Boga. Ubogljivi rad stori, kar se mu zapove*. Kdor ja pameten, temu se smili tudi živina*. Ne žabi, da na svetu sreča nesreči roko podaje. a) Poiščite dopolnilove stavke! Pazite, da bodete prav popraševali? Pretvorite zavisnikezaznamenovanih* stavkov v dopolnila! •Tlo. naloga. Pokopljimo mrliče! Daj vsakemu svoje! ji bolniku! Ubogemu rad pomagam. Lenuh se zanaša na 112 podporo drugih. Uživajmo božje darove! Vsejano zabranajmo! Verujemo v življenje po smrti. O minljivosti vsega posvetnega se vsak dan bolje prepričujemo. Usmili se prosečega! Varoval sem se prehlajenja. Pretvorite dopolnila v zavisne stavke! Zavisni vprašalni stavki. § 92. Kdo je ustvaril svet? Vem, kdo je ustvaril svet. Kaj se je zgodilo? Ne vem, kaj se je zgodilo. Koliko let si star? Povedal sem ti, koliko let sem star. Pravilo: Kadar vprašalni stavek zavisi od glavnega, izgubi svoj vprašalni značaj; zato tudi nima vprašaja(?) za seboj. Dobesedni govor. § 93. Solon je rekel Krezu: ,,Nikdo se pred smrtjo ne more srečen imenovati^' — / „Nikdo se pred smrtjo ne more srečen imenovati," rekel je Solon Krezu. — „Nikdo,“ rekel je Solon Krezu, „ne more se pred smrtjo srečen imenovati." — Solon je rekel Krezu, da se nikdo ne more pred smrtjo srečen imenovati. — Oče je rekel sinu: „Bodi priden!" Oče je rekel sinu, naj bode priden. NJ£ak pregovor, kak stavek iz katere knjige, ali kar je kdo rekel, lahko povemo naravnost, od besede do besede ter to zaznamenujomo z narekovajem („ “). Dobesedni (navodni) stavek je zavisen od vvodnega stavka. Kadar ta stoji pred dobesednim, loči ju dvopičje (:); če pa stoji sredi ali na koncu dobesednega govora, loči ju le vejica. Kadar pa tega, kar je kdo govoril, ne ponavljamo od besede do besede, tedaj se tak govor odločuje od vvodnega stavka samo z vejico. Velelni dobesedni stavki se takrat izpreminjajo v želelne, prva in druga oseba pa se prestavlja v tretjo. 113 Zavisni vprašalni in dobesedni stavki se prištevajo dopolni- lovim. 116. naloga. Pregovor pravi: „Kar te ne peče, ne gasi. 11 Pesnik opominja: „ Jezik očistite peg.“ Ludovik vpraša Fride¬ rika: „Prijatelj, ali hočeš biti prost?" Filipovič je poročal cesarju: „Bosna se klanja Vašemu Veličanstvu!" a) Postavite vvodne stavke po dobesednih! b) Postavite jih sredi dobesednih! c) Zapišite dobesedne stavke v navadnem govoru! d) Zapišite dobesedne stavke v 45. berilu 3. čitanke (stran 42. Cesar to videvši — pognati) v navadnem govoru. 117. naloga. 1. On bi bil rad to, kar je bil njegov oče. 2. Kar priprosiš, brez skrbi nosiš. 3. Naj ne ve tvoja levica, kaj dela desnica. 4. Ne veste vi, dolinarji, kako prijetno je po leti v gorah. 5. Kar je v srcu, to je tudi na jeziku. 6. Vino je za priletne ljudi to, kar je mleko za otroke. 7. Kar si človek naprti, to nosi do smrti. 8. Cesar se človek v mladosti uči, to ga pogosto na starost redi. 9. Kdo je, ki tam na hribu stoji? 10. Kar se mlade dni zamudi, ne popravi se vse žive dni. 11. Kdor je v malem zvest, temu se da veliko v pest. 12. Bog že, ve, zakaj kozi rog odbije. 13. Ni vse zlato, kar se sveti. 14. Kdor božjega daru ne spoštuje, tega šiba božja kaznjuje. 15. Naj se od ust do ust razlega, kar tu med nami vsak pri¬ sega. 16. Jaz nimam, kamor bi glavo položil. 17. Starček postane pogosto to, kar je bil nekdaj. 18. Danes smo se učili, zakaj se vzdiguje živo srebro v barometru. 19. Človek kaže v mladosti, kaj bo v starosti. 20. Da Bog za nas skrbi, to nas tolaži vse žive dni. a) Poiščite najprej osebkove, potem povedkove, na zadnje dopolnilove stavke! b) Določite glagole po vrstah, v katere spadajo. 118 . naloga. Pregovor pravi, da potrpljenje železne duri prebije. Kristus uči, da naj ljubimo bližnjega kakor sami sebe. Leonida je odgovoril Kserksu, da naj sam pride po orožje. Cesar Franc je rekel, da je pravičnost temelj državam. Popotnik je vprašal dečka, kje je pot v bližnjo vas. Belizar je vprašal Slovenska slovnica. 8 114 mladeniča, ali sije solnee tudi po Carigradu. Ta mu je odgovoril, da se svetijo vse strehe od solnca. Mladenič vpraša, zakaj se Belizar obrača po nehvaležnem mestu. Ta pa pravi, da bode vedno ljubil materino deželo. Pretvorite zavisnike v dobesedne stavke! Prilastkovi stavki. £ <14 ' - e/vW|| Katere besede se pojasnjujejo po prilastkih? Pridni delavec je vreden plačila. Delavec, kateri je priden, je vreden plačila. Ni vsevedočega človeka. Ni človeka, da (ki) bi vse vedel. Gnojišče pod kapom je prava potrata. Gnojišče, t katero je pod kapom, je prava potrata. Bog je dal Mojzesu >f ,, zapoved, naj odpelje Izraelce v Egipet. Pravilo: Zavisniki, ki namestujejo prilastek glavnega stavka, imenujejo se prilastkovi; odgovarjajo pa vprašanjem: kateri? kakšen? čigav? Inače velja tudi o njih, kar smo povedali o osebkovih in dopolnilovih. 119. naloga. Vodi, — iz zemlje izvira, pravimo studenec. Dela, — danes lahko storiš, ne odlagaj na jutri. Blagor mu, — je zvest resnici. Otrok, — starši so umrli, je sirota. Vsak človek ljubi kraj, — je njegova zibel tekla . Rad i volimo poklic, — imamo veselje. Upanje, — se bode na onem svetu vsakemu plačalo po svojih delih, tolaži nedolžno trpečega. Popotnik se je držal poti, — sem mu bil pokazal. Tesna je pot, — pelje v življenje. Čebela ima želo, — pika. Postavite namesto črtic primerne oziralne zaimke ali pa podredne veznike! 120. naloga. Pretvorite prilastke v prilastkove stavke: Pridnemu človeku pomaga Bog. Leteča muha ne pikne. Ozebla noga srbi. Gnojena njiva je plodovita. Ne zabim materi¬ nega jezika. Bogastvo iz odrtije se razbije. Pot skozi življenje je kratka. Cesta skozi gozd je senčna. Pare iz mlak so zdravju škodljive. Človeku brez vere ni verjeti. L \ --- 115 Prislovni stavki. § 95 . a) Kjer je obilnost, tam je presilnost. b) Trgaj hruške, kadar so zrele. c) Kakor pozdravljaš, tako se ti ozdravlja. d) Ves se tresem, ker sem se prestrašil. Pravilo: Zavisniki, ki namestujejo prišlovno določilo glavnega stavka, imenujejo se prislovni; z glavnimi stavki jih vežejo podredni vezniki. Prislovni zavisniki so četverni: a) krajevni, b) časovni, c) načinovni, d) vzročni. 12./. n al o ga. Pretvorite prišlovna določila sledečih stavkov v zavisnike: Ob solnčnem vzhodu se vzbuja vse stvarjenje. Zemlja poka od velike vročine. Govori razumljivo! Sodnika hvalijo zaradi njegove pravičnosti. V bolezni se nam pokaže vrednost zdravja. Oče pije slatino vsled zdravnikovega opomina. Jeseni zapušča pastir planine. Marsikatera bolezen pride po prehlajenju. Med naukom sedite tiho! Med'dobrimi ljudmi živi marsikateri hudobnež. Ob lakoti gre bolezeij, rada po ljudeh. Krajevni stavki. § 96 . Kjer je obilnost, tam je presihat. Vsaka ptica leti rada tja, kjer se je izvalila. Koder smrtna kos,a kosi, ni prave sreče. Krajevni zavisniki namestujejo krajevno določilo glavnega stavka ter odgovarjajo vprašanjem: kje? kam? kod? Z glavnim stavkom- jih vežejo podredni vezniki: kjer, kjer¬ koli, kamor, koder; v glavnem stavku jim po navadi odgovarjajo prislovi: tu, tam, tja, tod. Opomnja. Razločujte stavka: Domovina je kraj, kjer je naša zibel tekla (prilastkov) — in domovina je tam, kjer je naša zibel tekla. 8 * 116 Pazite! Kadar se v glavni stavek ne da vstaviti eden izmed prislovov: tu, tam, tja, tod, — takrat zavisnik ni krajeven. 122. naloga. Zvežite pod isto številko stoječe stavke v podredja s krajevnimi zavisniki: 1. Laž kosi. Laž ne večerja. 2. Ne kopaj se! Globoko je. 3. Kuga razsaja. Smrt raja. 4. Ni tožnika. Ni sodnika. 5. Mrlm- zina leži. Orli se zbirajo. 6. Cesar izgubi pravico. Ničesa ni. 7. Trava ni več zelenela. Kopito hunskega konja je udarilo. 8. Mirni Slovani so se naselili. Povsod so veselega srca obdelo¬ vali polje. 9. Osel leži. Osel pusti dlako. 10. Luč ne more go¬ reti. Človek ne more živeti. J}. Časovni stavki. § 97. , LobotA.HA im\ Ko mraz pritisne, gre medved spat; Kadar greš volku naproti, pokliči psa se seboj. Dokler ti sreča cvete, imaš dosti prijateljev. časovni zavisniki namestujejo časovno določilo glavnega stavka ter odgovarjajo vprašanju kdaj? (kolikokrat? koliko časa?) Z glavnim stavkom jih vežejo podredni vezniki: kadar, ko, dokler, odkar, predno, kakor hitro; v glavnem stavku stoji ali se lahko v mislih dodaje časovni prislov (tedaj, takrat itd.) 123. naloga. Zvežite stavke pod isto številko stoječe v podredja s časovnimi zavisniki: 1. Medved zapusti spomladi zatišje. Ves je medel. 2. Krokar zakroka. Ptice potihnejo po gozdu. 3. Bahač se dere. Modri možaki molče. 4. Steblo orumeni. Zrno jame dozorevati. 5. Solnce vzide. Zvezde oblede. 6. Nevihta mine. Ptiči se zopet oglase po gozdu. 7. Ura je odbila polnoči. Hipoma nastane strašen vihar. 8. Moli! Greš na delo. 124. n a 1 o g a. Dodajte namesto črtic primerne glavne stavke: Kadar srečaš starčka, —. Ko zazvoni, —. Dokler mi starši žive, —. Od kar se je izumilo knjigotiskarstvo, —. Predno greš k izpovedi, —. Kadar prikima jesen, —. Ko sem videl vse to, —. Dokler sem hodil v šolo, —. Kadar žito dozori, —. Kadar se zablisne, —. 125. naloga. Dodajte namesto črtic primerne časovne zavisnike: — miši plešejo. Drevo lahko pripogneš, —. Telo se nam izpremeni v prah, —. —, že veselje se glasi. Ptič ne leta, —. Ne prodajaj kože, —. Železo je treba kovati, —. Prepozno zapiraš hlev. —. Zelo sem se veselil, —. Pomagaj bližnjemu, —. Zahvali še, —. Načinovni stavki. § 98. Kakor se posojuje, tako se vračuje. Ko (kakor) bi trenil, mine vse posvetno. Kolikor je glav, toliko je misli. Drugače je storil, nego sem mu ukazal. Cim više sta¬ nujemo, tem ostrejši je zrak. — Vihar je tako razsajal, da se je drevje podiralo. Načinovni zavisniki namestujejo načinovno določilo glavnega stavka ter odgovarjajo vprašanju kako! (koliko?) Z glavnim stavkom jih vežejo podredni vezniki: kakor — tako, kolikor, — toliko, nego, čim — tem, tako — da. Načinovni stavki določujejo enakost ali neenakost oseb in reči, mero, po katerej se dejanje vekša ali manjša, pa tudi po- sledek kakega dejanja. 126. naloga. Dodajte namesto črtic primerne glavne stavke: Kakor se nagne mlado drevesce, —. Kolikor marljiveje se učiš, —. —, nego sem jaz mislil. Čim gostejša je trava, —. —, da smo ga morali prikleniti. Kakor si je kdo postlal, —. Čim više kdo stoji, —. Čim više visi zvon, —. Kakor sem mu bil naročil, —. Kakor pozdravljaš, —. Kakor kdo živi, —. 127. naloga. Dodajte namesto črtic primerne načinovne zavisnike: Drugače je prišlo, —. Dete je jokalo, —. —, tem srečnejši si. Zapravljivec živi, —. Delaj, —. —, tako se vedejo tudi drugi proti tebi. Toča je tako pobila, —. Noč je tako temna, —. Solnce pripeka, —. Starček je bil tako slab, —. —, tem višje se mavrica spenja. —, tem bolj se živo srebro vzdiguje v toplomeru. 118 Vzročni stavki. § 99. a) Med se liže, ker je sladek, b) Vojska se vojskuje, da brani domovino, c) če hočeš dobro gospodariti, moraš sam vse pregledovati, d) Da-sl ne vidimo zraka, je vendar telo. Vzročni zavisniki namestujejo določila vzroka v glavnem stavku ter odgovarjajo vprašanju zakaj? (čemu? pod katerim pogojem?) Vzročne zavisnike vežejo z glavnimi stavki podredni vezniki: a) ker (ko), bj da, c) če, ako, ko, samo da, d) da- si, če tudi. Vzročni stavki so ali pravi vzročni, namerni, pogojni ali dopustni. V glavnih stavkih odgovarjajo podrednim veznikom pogosto prislovi: zato, zatorej, zategadelj. Opomnja. Podredna veznika če in ako se družita sploh z znanilnikom, ko pa s pogojnikom; pogojni zavisniki dobe včasih podobo velelnih stavkov. N. pr. Vtakni žareče železo v mrzlo vodo, prehajala bode iz njega vročina v vodo. 128. naloga. Ako želiš prave sreče, ostani v svojej domovini. Roža ne more cvesti, če jej Bog ne pomore. Slabe prevodnike rabimo zato, ker hočemo odvračati prehudo vročino. Ko bi bil bogatin, rabil bi bogastvo siromakom v pomoč. Zrak se ne vidi, ker je prozoren. Človek ni ustvarjen, da bi lenobo pasel. Da-si raca težko hodi, vendar je precej spretna. Da se ji perje v vodi ne premoči, maže si je z neko mastjo. Divjo raco pre¬ vari človek, da-si je jako plaha. Ko bi ne bilo svetlobe, ne bi mogli videti. Da-sl mačka spi, treba je pokriti lonec. Yol je vol, če mu tudi odbiješ roge. Poiščite vzročne, namerne, pogojne in dopustne stavke! 129. naloga, a) Zvežite stavke 107. naloge v podredja z vzročnimi zavisniki. 119 b) Pretvorite sklepalno zvezane stavke 108. naloge v pod¬ redja! c) Pretvorite vzročna določila 79. naloge (št. 1, 3, 6, 7, 11, 13, 17) v zavisnike! 130. naloga. Poiščite sledečim stavkom primerne vzročne zavisnike: Mačka imamo pri hiši —. Vse se bode posušilo, —. —, oba v jamo padeta. Mravlja je pridna po leti, —. Ptica noj. ne more letati, da-si —. Vžigalice se vnamejo, —. Sam človek more govoriti, —. Ogenj je prekoristen, —. Dobri ljudje te bodo čislali, —. Kit je sesavec, —. 131. naloga. Povejte, kakšni so zavisniki sledečih pod¬ redij : 1. Kdor matere ne uboga, tega tepe nadloga. 2. Kdor ne varuje malega, nima velikega. 3. Kar si obljubil, moraš izpolniti. 4. Ostani, kar si bil. 5. Nebrojne so stvari, katere je ustvarila vsemogočna roka božja. 6. Ogibaj se krajev, kjer je prepih. 7. Kjer koli se zrak segreje, raztegne se. 8. Po noči zapiraj okna, da se ne prehladiš. 9. Kadar si moker, preobleci se. 10. Kakor poje stari kos, tako poje tudi mladi. 11. Srečni smo lahko v vsakem stanu, ako izpolnjujemo svoje dolžnosti. 12. Nikoli ne pij, dokler se ne ohladiš. 132. naloga. Storite prav tako tudi sč sledečimi podredji: 1. Kdor po leti ne dela, strada po zimi. 2. Kar se je kdo naučil, pove drugim. 3. Blagor mu, kdor ima čvrste zobe. 4, Cesar se naučiš v mladosti, to boš vedel v starosti. 5. Cesar se človek zelo veseli, to je rado polno grenjav. 6. Smrt pobrati pod lopato, kar rodil je beli dan. 7. Čudimo se temu, kar malokdaj vidimo. 8. Kar se rodi, to smrti zori. 9. Kdor ne seje, naj tudi ne žanje. 10. Kar se v luži izleže, rado v lužo leže. 11. Kdor pozna koprive, nagec skrije. 12. Človek žveči živež, kar posebno dobro tekne zdravju. 13. Mišice po telesu so to, kar imenujemo meso. 14. Človek ne more sam narediti vsega, česar potrebuje. 15. Kar pridelamo na polju, so prirodni pridelki. 16. Kar so reke na suhem, to so tokovi v morju. 17. Res je, da imajo živali med seboj neke glasove. 18. Naš 120 vrat je tako močan, da lahko nosimo veliko težo. 19. Kosti drže život, da se ne zruši. 20. Čutimo, da srce bije. 21. Marsikdo je sam kriv, da mora zgodaj umreti. 22. Treba je, da vadimo svoje moči. 23. Ako srce bije prenaglo, človek ni zdrav. 24. Zdrav človek ne ve, koliko je zdravje vredno. 25. Najslabši zrak je tam, kjer prebiva veliko ljudi vkup. 26. V hiši, kjer prebivaš, naj bo dober zrak. 27. Človek je lahko pobožen, ker edino on spoznava svojega stvarnika. 28. Vse nam bo lahko storiti, ako združimo moči. 29. Prijazna luna, ki po noči sveti tako milo, je zvesta spremljevavka naše zemlje. 30. Sneg varuje, da setve po zimi ne pozebejo. 31. Vsemogočni je rekel: „Bodi lučl“ 32. Vidi se nam, da se pomika solnce od vzhoda do zahoda. 133. naloga. Povejte, kakšni so zavisniki v 110. in 111. nalogi. Skrajšani stavki. § 100 . Sebe spoznati (da sebe spoznamo), je največja modrost. Dolžni ste, spoštovati domače šege (da spoštujete domače šege). Siromaka, tresočega se od mraza (ki se je tresel od mraza), vzeli so pod streho. Človeka, pozabivšega svojo domovino (ki je pozabil svojo domovino), ne moremo čislati. Gr ede mimo bezga (kadar greš mimo bezga), odkrij se mu. Turki so po deželi razsajali, vse p o žiga j e in ropaj e (tako, da so vse požigali in ropali). Človek sili dalje in dalje, vedno hrepeneč više in više (ker vedno hrepeni . . .). To izr ek ši (ko je to izrekel), mirno umre. Leopold II., vladar avstrijanskih dežel (ki je bil . . .), vladal je samo dve leti. Nedoločniki in deležniki namestujejo zavisne stavke. Zavisnike včasih skrajšujemo izpreminjaje glagolov povedek ali v nedoločnik ali v deležnik. Pri skrajševanju izpade veznik ali oziralni zaimek, kazalni zaimek in pomožnik v sestavljenih časih. Z nedoločnikom krajšamo osebkove in dopolnilove stavke s podrednim veznikom da. 121 Z deležnikom krajšamo: a) prilastkove in dopolnilove stavke z oziralnikom ki, kateri. Glagol stopi v II. sedanji deležnik, kadar je dejanje v za- visnem stavku istodobno z dejanjem v glavnem; v I. pretekli deležnik pa stopi glagol, če je dejanje v zavisnem stavku minilo pred onim v glavnem stavku. Glagoli trpnega pomena se sta¬ vijo v trpno pretekli deležnik. b) Z deležnikom krajšamo prislovne zavisnike časa, načina in vzroka. Kadar je dejanje zavisnega stavka istodobno z glavnim, stopi glagol v I. deležnik sedanjega časa; če pa je že preteklo, v I. pretekli deležnik. Pregibni deležniki se ravnajo v sklonu, spolu in številu vselej po tistej besedi, katero pojasnjuje zavisnik. (Primeri tudi § 38!) Prilastkovi stavki sč samostalnikovim ali pridevnikovim povedkom se krajšajo, ako se izpusti oziralni ki, kateri in vezilo. Tako skrajšanim stavkom pravimo pristavek (apozicija). Tudi skrajšani zavisniki se ločijo z vejico od glavnih stavkov, zlasti če ima nedoločnik ali deležnik kako pojasnilo pri sebi. 134. naloga. 1. Listje, ki pada raz drevje, straši zajca. 2. Sina, ki je dovršil ljudsko šolo, poslali so starši v gimnazijo. 3. Kadar prideš v tujo hušo, spodobno pozdravi navzočne. 4. čebele nabirajo cvetni prah (tako), da letajo od cvetice do cvetice. 5 Žolna pleza (tako), da se poganja z repnimi peresi. 6. Usliši glase onih, ki vpijo k tebi. 7. Čiči, ki stanujejo blizu Kranjskega, govore slovenski. 8. Strica, ki je umrl pred nekimi leti, moja sestra ni poznala. 9. Medved, ki je zver neokretnega telesa, hodi po širokih podplatih. 10. Leva, ki je kralj če- tveronogim živalim, vidimo pri nas le v zverinjakih. a) Skrajšajte zavišnike! b) Postavite skrajšane prilastkove stavke (1. 2. 6. 7. 8) pred dotične samostalnike! N. pr. Padajoče listje straši zajca. Opomnja. človeku ni dobro, daje strašljiv = človeku ni dobro strašljivemu biti. Ne daj, da te nagiblje sleherni veter — Ne daj se nagibati slehernemu vetru. 122 Vmesni stavki (parenteze). § 101 . Prešeren — saj poznate tega pesnika — je zložil „ Krst pri Slavici. “ Slomšek — bil je kuezoškof lavantinski — je bil prijatelj mladini. Ako ti je življenje drago, jaz tega ne dvomim, ohranjaj si zdravje. Glavni stavek, ki je vtaknjen v kateri drug rek, pa se ž njim ne veže v priredje, je vmesen stavek. Lahko se izpušča, da se vendar ne moti glavna misel. Vmesni stavek se loči ali s pomišljajema ali pa z vejicama. 135. naloga. Podčrtajte vmesne stavke: Mladost — zares je najlepši čas človeškega življenja — hitro mine. Nezmernost — znano je to vsakemu — škoduje zdravju. Pretekli teden — bilo je na dan Kristusovega vnebohoda — obolel mi je brat. Sloka — prištevamo jo pticam močvirnciam — ni naša domača ptica. Rudolf IV. — imenujemo ga ustanovnika — usta¬ novil je vseučilišče dunajsko. Ako kočete iti domov, — nikakor vam tega ne branim, — spravite se na pot. Blisk, — razlagal sem vam to že zadnjikrat, — vidi se prej, nego se zasliši grom. Večni Bog — saj si milostljiv — otmi nas nadlog! Manjkavi (eliptični) stavki. § 102 . Dober dan (voščim). (Ti si moj) ljubi prijatelj! (Kar je) lahko dobljeno, (to je) hitro zapravljeno. Včasih, zlasti v voščilih, nadpisih in pregovorih izpuščamo enovitim, pa tudi zloženim stavkom posamezne člene, ki se že razumevajo sami ob sebi. Takim stavkom pravimo manjkavi ali izpustni (eliptični) stavki. 136. naloga, Pristavite manjkavim stavkom izpuščene člene : Slava! Živeli! Lahko noč! Dobro jutro! Premili starši! Srednja pot najboljša pot. Stara navada železna srajca. Stara navada železna klada. Lastna hvala cena mala. Dolga bolezen gotova smrt. Trda zreja dobra volja. Sin moj, um svoj. Goste 123 službe, redke suknje. Zunaj lep, znotraj slep. Kolikor glav, toliko misli. Kolikor krajev, toliko običajev. Kakršna setev, takšna žetev. Ti očeta do praga, sin tebe črez prag. Danes meni, jutri tebi. Pazite na vejico v eliptičnih — enovitih in zloženih — stavkih! Skrčeni stavki. § 103. a) Konj je hiter. Konj je močili. Konj ni le hiter, ampak tudi mo čin. b) Vsaka reč ima svojo dobro stran. Vsaka reč ima svojo slabo stran. Vsaka reč ima svoj o dobro in slabo stran. c) Jaz sem učenec. Ti si učenec. Jaz in ti sva učenca. Ogenj in voda dobro služita. d) Konja rabimo za vožnjo. Vola rabimo za vožnjo. Kakor konja, tako rabimo tudi vola za vožnjo. e) On živi zadovoljno. On živi srečno. On živi zado¬ voljno, zato srečno. f) Da-si je vrbov les mehak in malo vreden za kurjavo, vendar naj bi vsaka kmetija imela nekoliko vrb. Pravilo: Če se ujemajo stavki tako, da služi enemu osebku več povedkov (a), enemu samostalniku več prilastkov (b), enemu povedku več osebkov (c), več dopolnil (d) ali do¬ ločil (e) i. t. d., takrat so stavki skrčeni. Skrčujemo pa glavne in zavisne (j) stavke. Istovrstni členi skrčenih stavkov stoje ali brez veznika drug poleg druzega, ali pa jih vežejo priredni vezniki. (Kateri so?) Členi, na katere se odnašajo istovrstni členi, so vkupni. Istovrstne čle,ne loči vejica, če niso zvezani z vezniki: in (ali), ter. 137. naloga. Nezmernost in nesnažnost ste sovražnici zdravju. Premičnice in sopremičnice tekajo okoli stalnic. Ogenj sveti in greje. Čista voda nima niti barve, niti duha. Bog je ustvaril zemljo in nebo. Marsikateri mrčes je ljudem in živalim nadležen. Korist živali in rastlin je različna. Kos poje ne le 124 glasno, ampak tudi prijetno. Marsikdo si je opomogel s prid¬ nostjo in poštenostjo. Vinska trta se je zelo razširila ter se izprevrgla v brezštevilna plemena. a) Razvežite skrčene stavke! b) Podčrtajte istovrstne stavkove člene enkrat, vkupne dvakrat! 138. naloga. Prašič je sicer nesnažna žival. Prašič je vendar koristna žival. — Kuna leži po dnevi v kakej luknji. Kuna se skriva po dnevi v kakej drvnej skladalnici. — Krt ima neizrečeno dober nos. Krt ima neizrečeno tanek sluh. — Od gosi dobivamo dobro pečenko. — Od gosi dobivamo mehko perje. — Že v starodavnih časih je človek ukrotil konja. Že v starodavnih časih je človek vzel konja v svojo službo. — Konja rabimo za ježo. Konja rabimo za vožnjo. — Konj je pomnjiv. Konj je pogumen. — Žrebe je jako živa žival. Žrebe je jako šegava žival. — Varuj se tistih maček, katere spredaj ližejo. Varuj se tistih maček, katere zadaj praskajo. — Radi pijemo kozje mleko, ki ima neki poseben okus. Radi pijemo kozje mleko, ki ima zdravilno moč. a) Skrčite te stavke! b) Razložite neskrčene stavke po stavkovih členih. c) Povejte istovrstne in vkupne člene skrčenih stavkov! Skrčeni stavki z več osebki. § 104. a) Laž in zvijača pogine. Delo in čas dela bodi starosti primeren. b) Jaz in ti sva učenca. Brat in sestra sta prišla. Ogenj in voda hudo gospodarita. c) Jaz, ti in on smo tovariši. Stric, teta in dete so nam oboleli. V stavku z več osebki stoji povedek v ednini, dvojini ali množini, in sicer: a) v ednini, če se vsi osebki, pomerjajoči nežive stvari, imajo za eno celoto; ako so ti osebki raznega spola, ravna se povedek v spolu po najbližjem mu imenu; — 125 — h) v dvojini, če se dopoveduje o dveh osebkih v ednini, ki si ju ne moremo misliti kot eno celoto: ako sta osebka raz¬ nega spola ali razne osebe, ima moški spol prednost pred ženskim, ženski pred srednjim, enako tudi prva oseba pred drugo, druga pred tretjo; c) v množini, če ima stavek ved osebkov, ki si jih ne moremo misliti kot eno celoto; kadar so osebki raznega spola ali razne osebe, ujema se povedek v spolu z najimenitnejšim kakor v dvojini. 139. naloga. Tudi med ptiči se nahaj — bogatija in siromačija. Sokol in jastreb se vozi — na lov. Zrjav in štorklja st— ribič —. Sinica in penica si napravljat— majhno gnezdo iz tankega šibja. Človeku je potrebn — jed in oblačilo. Človeku je potrebn— oblačilo in jed. Mraz in toplota med seboj men¬ javat—. Hlapec in dekla delat—. Ti in on se učit—. Vi in oni riše —. Mi, vi in oni moram — moliti. Listje in cvetje začenj — veneti. Hrast in bukev st— gozdni drevesi. a) Priteknite namesto črtic pripravne končnice! h) Poiščite istovrstne in vkupne stavkove člene! 140. naloga. Skrčite sledeče stavke: Slepota je velika nesreča. Gluhota je velika nesreča. — Tolsti karp je riba. Tanka ščuka je riba. — Pametni se ogreje pri ognju. Nespametni se opeče pri ognju. — Mi stanujemo v gosposkih ulicah. Vi stanujete v gosposkih ulicah. — Pri vesoljnem potopu so poginili ljudje. Pri vesoljnem potopu so poginile živali. — Sin je odpotoval. Hči je odpotovala. — Gorje mu, pri katerem se mačke bratijo. Gorje mu, pri katerem se miši bratijo. Skrčeni stavki z več povedki. § 105. 141. naloga. Skrčite sledeče stavke! Drevo raste. Drevo cvete. — Ne bodimo skopi! Ne bodimo zapravljivi! (ni-ni). — Solnce vzhaja. Solnce zahaja. — Krokar krade svetle reči. Krokar odnaša svetle reči. — Pij za potrebo! Jej za potrebo! — Bodi resničen v [svojej besedi! Bodi v dejanju pravičen! 1 — Kanja ustrahuje gada. Kanja požrč gada. — Sopara je lahka. 126 Sopara se vzdiguje kvišku (ter). — Kdor veliko govori, veliko ve. Kdor veliko govori, veliko laže (ali) —. Pazite! Veznik ter je enakega pomena kakor in, samo da veže bolj stavke nego posamezne besede. § 106. a) Bodi v besedi resničen, v dejanju pravičen! (skrčen stavek.) Bodi v besedi resničen, bodi v dejanju pravičen! (pri¬ redje). — Zemlja je premičnica, luna pa sopremičnica (skrčen stavek). Zemlja je premičnica, luna pa je sopremičnica (pri¬ redje), bJ Človek se obrusi med ljudmi (,) kakor (se) kamen po svetu (obrusi). Velblod je višji ( , ) nego (je) vsak kouj (visok). c) Šel je in bral = Greddč je bral. Klečala je in je molila = Klečč je molila. Obrnil sem se in šel domov = Obrnivši se sem šel domdv. To izreče in umolkne = To izrekši umolkne. V skrčenem stavku mora biti vsaj en vkupen člen, na katerega se odnašajo istovrstni členi. Vkupni člen je lahko tudi vezilo (a). Načinovni in primerjalni stavek se skrčuje se sprednjim brez vejice, (b) Skrčenim in priredno zloženim stavkom (c) z dvema glagolovima povedkoma se izpreminja prvi povedek pogosto v primerni deležnik. 142. naloga. 1. Ne posmehuj in ne smejaj se drugim! 2. Jaz sem gore sin. bivam vrh’ planin. 3. Rak si sleče svoj oklep vsako leto ter si priskrbi novo obleko. 4. Bojeval se je kakor junak. 5. Železo je koristnejše nego zlato. 6. Kakor vsaka kača pogoltne gad celo uplenjeno žival. 7. Vsako jutro si umij obraz in roke s hladno vodo! 8. Poravnaj si lase, ter očedi si črevlje! 9. Nt jej požrešno, ter ne izbiraj si jedi! 10. Stoj in sedi ravno! 1 .riNe grizi si nohtov, ter ne trebi si nosa! 12. Visoko vr l danin stojim, v veselju rajskem tu živim. 13. Tam dol' Ijuuje prebivajo, veselje redko uživajo. 14. On 127 mi je brat in prijatelj. 15. Moj brat in moj prijatelj sta me obiskala. 16. Tukaj smo le tujci, popotniki v solznej dolini. 17. Pes je večji nego mačka. 18. Na tratico sedem, počivam sladko. 19. Vse trudno utihne, zapira oči. 20. Vse je okroglo, vse miga. a) Razločujte priredja od skrčenih stavkov! b) Izpremenite skrčene stavke v priredja! 143. naloga. Izpremenite zaznamenovane glagole v pri¬ merne deležnike: Gledajo, a ne vidijo. Izprehajam se po travniku in trgam cvetice. Omedlel sem in zgrudil se na tla. Pristopil je in obvezal mu rane. Čebela prileti in nabira cvetni prah. Priletel je na breg in skočil v čolnič. Mirno sedim in po¬ slušam. Konji se splašijo in zdirjajo. Skrčeni stavki z več dopolnili. § 107. 144. naloga, a) Skrčite sledeče stavke: Na vsakej rastlini razločujemo korenino. Na vsakej rastlini razločujemo deblo. — Žirafa ima dolg vrat. Žirafa ima kratko (truplo) (a). — čista voda nima nikakršnega duha. Čista voda nima nikakr¬ šnega okusa (niti). — Človek ima razum. Človek ima svobodno voljo (ne le — ampak tudi). — Otroci so natrgali jagod. Otroci so nabrali gob. — Hudi mrazi škodujejo setvi. Hudi mrazi škodujejo drevju. — Zrak je potreben ljudem. Zrak je potreben živalim. — Veselimo se obilne žetve. Veselimo se bogate trgatve. — Učitelj pripoveduje o turških napadih. Učitelj pri¬ poveduje o junaških bojih našincev. — Jaz znam dobro pisati. Jaz znam dobro brati. h) Poiščite istovrstne in pa vkupne člene! S •• Skrčeni stavki z'teč prilastki. § 108. t f 145. naloga. Bohinjski dolini loči nev u-iko, a strmo hribovje. Avstrijsko nad Anižo je bogato kamene: /''varjene soli. Ob tirolskej meji ste bodensko in gardsko jezero. Včasih se 128 utrga premočeni in stlačeni sneg. Vzhodne in zahodne karnske ’ Alpe se razprostirajo Dravi na desno. Osnažen in umit pod hvali gospodinjo. Moja in tvoja sestra ste šivilji. Ljubezen do cesarja in do očetnjave je Avstrijancu dika. Pare iz mlak in luž so zdravju škodljive. Bog je stvarnik nebes in zemlje. Zlato je najplemenitejša, najlepša in najdražja kovina. a) Razvežite skrčene stavke! b) Poiščite istovrstne člene! 146. naloga. 1. Globoka bohinjska dolina se razprostira ob južnem podnožju Triglava. 2. Avstrijansko cesarstvo ima lepe, bogate kronovine. 3. Južne apneniške Alpe so raztrošene tudi po Kranjskem. 4. Evropa je sicer majhen, a mnogoljuden del sveta, 5. Triglav je najvišja kranjska gora. 6. Laški in francoski jezik izvirata iz latinskega. 7. Štajerci govore slovenski in nemški jezik. 8. Milega materinega jezika ne pozabi nikdar? 9. Dunaj je največje, najimenitnejše mesto našega cesarstva. 10. Severno ledeno morje se razprostira okrog severnega tečaja. 11. Zelenkasta morska voda je slana. 12. Zelenkasta, slana voda obdaje suho zemljo. 13. Pav ima lepo perje, pa grde noge. a) Kateri izmed teh stavkov so razširjeni, kateri skrčeni ? b) Razložite stavke po govornih razpolih! Pazite! Kadar se pred istim samostalnikom nabere več pridevnikov, tedaj jim je razmerje ali priredno, ali pod¬ redno. Med priredne pridevnike se more vstaviti veznik in, med podredne pa ne. Stavki s prirednimi pridevniki so skrčeni ter se dado razvezati v toliko enovitih stavkov, kolikor je v njih zapored prirednih pridevnikov. / Skrčeni stavki z več določili. x „ / § 109. 147. naloga. Ptice potujejo črez gore in doline. V mlakah in lužah je stoječa voda. Ali more kdo ob kruhu in vodi živeti? Ptiča poznamo po glasu in po perju. V cerkvi in v šoli vedite se spodobno! 129 Ptice selivke žive po leti pri nas, po zimi v gorkejših deželah. Večina dvoživk živi tako v vodi kakor na suhem. Srne streljajo zaradi mesa, kože, dlake in rogov. Nad menoj, pod menoj, okrog mene je Bog. Hlapec je služil zvesto in pošteno. Gospodar sedi sč svojo ženo in se svojimi otroki pod lipo. Slovenci so tujce vselej in radovoljno jemali pod streho. Iz solitra, žvepla in oglja se dela smodnik. Slovenci žive po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in v Primorju. a) Razvežite skrčene stavke! b) Poiščite krajevna, časovna i. t. d. določila! Pazite! Kadar se veže več istovrstnih členov v skrčenem stavku, stavi se veznik le med zadnja dva. 148. naloga. 1. Iz zlata se kujejo denarji ter se delajo tudi dragotine. 2. Gospodar je dolžil hlapca tatvine. 3. Gospodar je obljubil hlapcu in dekli dobro mezdo. 4. Gospodinja ukazuje in prepoveduje deklam. 5. Gospodinja ukazuje deklam vsakdanje delo. 6. Govori počasi in umevno! 7. Govori vselej razločno! 8. Govori z usti, ne z rokama! 9. Zračnej visočini orel je vladar; breznu in strmini je lovec gospodar. 10. Zračnej visočini orel vladar, breznu in strmini pa lovec gospodar. 11. Poprej je stanoval v Pragi, zdaj pa stanuje na Dunaju. 12. Učil se je v Celovcu in na Dunaju. 13. Spoštujte očeta in mater! 14. Slušajte starše na migljaj! 15. Drevo se naslanja na drevo, človek na človeka. 16. Blejsko jezero je podoba živ¬ ljenja, bohinjsko podoba miru. 17. Jež najrajši žre miši; zatd ga imajo ljudje tudi v hiši. 18. Zrak' se da stisniti, pa le do neke mere. 19. Dan mine in nikdar več ne pride. 20. čas hiti, in nikdo ga ne pripravi nazaj. 21. Pomislite, da čas hitro teče. 22. Dan. ki je minil, nikdar več ne pride. 23. Lenega čaka strgan rokav, pal’.ca beraška, prazen bokal. 24. Suvajoč se imenuje potres, kadar se zemlja navpik zdaj vzdiguje, zdaj upada. a) Poiščite razširjene, priredno in podredno zložene ih skrčene stavke! b) Razložite stavke po stavkovih členih! Slovenska slovnica. 9 130 II. Mnogozlozeni stavki. § 110 . a) 1. Piš mine, burja potihne, vse lepše raste. A, B. C, A, B, C, D, 2. Vroče je, čelo kipi; solnce je pekoče, zemlja reži. b) 1. Kadar postaviš med malo odprtimi č, A. v. durmi gorečo svečo na tla, pripoguje se plamen v sobo, ker vnanji mrzli zrak prihaja vanjo. 2. Priden gospodar skrbi, da svojim dednim A, dp. naslednikom ne zapravi tega, kar je prejel od dp, 2. svojih prednikov. 3. Kdor hodi z modrimi, bo moder; kdor o, A; o, B. se brati z napačnimi, popači se sam. c) Globoko in globoko so kopali delavci A, skr.; v zemljo; ko so vložili temelj, začeli so zidati obok nad obokom tako, da so naredili devet obokov. Pravila: Mnogozložen stavek sestoji iz več nego dveh stavkov. _ Najnavadnejše zveze v mnogozloženem stavku so: a) združeni so sami glavni stavki (1. množno priredje, 2. združeno priredje). b) Glavnemu stavku sta pridružena dva ali več zavisnikov (množno podredje); ti so ali na istej stopnji zavisnosti (1), če so vsi glavnemu stavku podredni, ali na neenakej stopnji (2), če je eden podreden glavnemu, ostali pa zavise drug od drugega (3). Po zvezi enovitih podredij postane združeno podredje. c) Glavnemu stavku je dodano (enovito ali pa množno) podredje (zmesna sestava). Opomnja. Obširna podredja ne ugajajo slovenščini; tudi obširna priredja raji razvezujemo v enovita. naloga. 1. Strop se udere, okno zije, dete plaka, maii vpije. 2. Bog je dal, Bog je vzel; njegovo ime hvalimo 131 vekomaj. 3. Krta dolžijo ljudje po krivem, da grize korenine sadežem, ki morajo potem usehniti. 4. Včasih ga res zasačimo pri usehlih rastlinah, ker je tu hrustal ogrce, ki so korenine podgrizovali. 5. Kadar so Madjari nasprotnika pognali v beg, spuščali so se za njim, ne mirujoč prej, da je zadnji padel pod njihovim ostrim mečem. 6. Mislili so namreč, da jim bode vsak sovražnik, ki ga usmrtijo v boju, na onem svetu služil kot suženj. 7. Obleka vitezov pri turnirjih je bila dragocena in neprodorna; glavo so si pokrivali s šlemom, vrhu katerega seje vila krasna perjanica. 8. Za časa turških navalov se je pogosto zgodilo, da je Turčin planil črez mejo, predno je bila priprav¬ ljena cesarska vojska. 9. Za časa Marije Terezije so našej očetnjavi pretile vsestranske nevarnosti; kajti vstale so proti njej mnoge evropske drža vg, pozabivši danih, obljub in zagotovil. 10. Sever je potihnil, jug piha, led se taja in sneg kopni. 11. Žito na polju rumeni, črešnje rdeče, listje temni, cvetice obešajo glavice pod pekočimi žarki. 12. Ako hoče kdo kaj od tebe imeti, prijazno mu postrezi, če mu moreš. 13. Avstrijanski stanovavci so razcepljeni v več narodov, ki se ločijo po veri in jeziku; razlikujejo se pa tudi po šegah, po obleki ali noši. 14. Večkrat nebo otemni, bliska se in grmi, pohleven dež napoji suhotno zemljo. 15. Oj, tiho, tiho, ubogo dete moje, bolezen grda vzela je slovo; žari se zopet bledo lice tvoje, jasni se kalno, mračno ti oko! 16. Čim omikanejši je narod, tem bolj naseljena je po navadi dežela, v katerej prebiva. 17. Pravijo, da rega se svojim regljanjem naznanja dež; vendar jej ni zmerom verjeti. 18. Zlato je rumene barve; vedno se blišči, nobena rja se ga ne prime. a) Povejte pri vsakem teh mnogo zloženih stavkov, je-li množno priredje, množno podredje, zmesna ali katera druga sestava. h) Povejte pri vsakem zavisniku, kakšen je. c) Razložite nekatere stavke po stavkovih členih! Opomnja. Zaznamenujte glavne stavke z velikimi črkami, zavisne pa z malimi kot kraticami dotičnih imen (o = osebkov, p = povedkov, d = dopolnilov, pr = prilastkov, č = 9 * 132 časoven, k = krajeven, n = načinoven, v = vzročen stavek); pridevajte za skrčene stavke kratico skr., za skrajšane pa znamenje z, dobite pismeno sliko stavkovske zavisnosti. N. pr. 1. A, B, C, D. — 8. A, o, č. — 13. A. p. skr; B, skr. Pravilo: Mnogovrstne vaje po berilih v čitanki! Raba ločil. § 111 . Ponavljajte § 12. v glasoslovju! 1. Pika se stavi: a) na koncu govora; b) za posameznimi napisi; c) pri kraticah; d) za vrstilnimi številniki, kadar se pišejo s številkami. 2. Dvopičj e stavimo: a) pred dobesednim govorom, kadar sledi v vodnemu stavku; b) kadar se kaj našteva ali dodaje v pojasnjenje. 3. Podpičje loči: a) stavke v sklepalnem priredju; b) daljše stavke v vezalnem in v protivnem priredju, zlasti kadar se poudarja nasprotje; c) enovita priredja in podredja v nmogozloženem stavku; d) naštevane dele večjega obsega. 4. Tejica loči: a) krajše stavke vezalnega in protivnega priredja; b) daljše stavke vezalnega priredja, kadar so zvezani z in ali katerim podvojenim veznikom; c) glavne stavke od zavisnih in zavisne od zavisnih, naj si bodo ti popolni ali skrajšani *); *) Kadar skrajšanemu stavku ostane sam nedoločnik ali deležnik, takrat mu izpade vejica. 133 d) dobesedne stavke od vvodnih, kadar stoje ti za dobe¬ sednimi ali sredi njih; e) vmesne stavke od členov glavnega reka; f) v skrčenih stavkih istovrstne člene, ako niso zvezani z in, ter (ali). Načinovni in primerjalni stavek se skrčuje z glavnim brez vejice; g) ogovorno besedo ali medmet od drugih stavkovih členov. 5. Vprašaj se stavi: a) na koncu vprašalnega stavka; b) za posameznimi vprašalnimi zaimki in prislovi. 6. Klicaj se stavi: a) na koncu stavka, ki pomenja klicanje, čudenje, ukaz, željo ali prošnjo; b) pri ogovoru v listih; c) za medmeti, kadar stoje sami za-se. Včasih, zlasti v daljših velelnih stavkih se klicaj rad zamenja s piko. 7. Pomišljaj se stavi: a) poleg pike pri daljšem premolku; b) kadar se katera beseda ali kak rek zamolči ali pa pove kaj nepričakovanega; c) namesto vejice pred vmesnim stavkom in za njim. 8. Oklepaj loči vmesno besedo, včasih tudi — namesto vejic ali pomiš- ljajev — vmesni stavek od členov glavnega reka, 9. Vezaj veže zloge in besede. 10. Narekovaj rabimo pri dobesednem govoru in takrat, kadar hočemo posebno zaznamenovati posamezne besede in izraze. 11. Opuščaj kaže, da se je izpustila kaka črka. 134 12. Opominjaj kaže na kako opomnjo, najčešče zdolaj pod črto postavljeno. 13. Enačaj. kaže enakost dveh reči. 150. naloga. Ni ga podjeda od hudega soseda. Cesar Franc Jožef I. je nastopil vlado 2. dec. 1848. 1. Četrto berilo za ljudske in nadaljevalne šole. Vodnik je pel: „Ne hčere, ne sina po meni ne bo; dovolj je spomina, me pesmi pojo." Dvoparkljarji so: govedo, ovca, koza, srna itd. V prostor za neprozornim telesom ne pride svetloba; zaradi tega je v nerazsvetljenem prostoru senca. Mladost živi brez vse skrbi; vsako nedolžno veselje uživa popolnoma; mladost hrepeni po veselju; na nje obličju se vidi mir srca. Odprta noč in dan so groba vrata; al’ dneva ne pove nobena prat’ka. Vroče je, čelo kipi; solnce pripeka, zemlja reži. Kdor začuje tresk blizu sebe, sliši le enojen pok; kdor pa je bolj oddaljen, temu je grom drdrajoč in bobneč. Minila je zima. prišla je lepa pomlad. Noči se krajšajo, dnevi se daljšajo. Dela dosti, a delavcev malo. Bogat je, a srečen ni. Čestokrat je že iz iskrice nastal silen požar, in tako se je pogosto iz neznatnega vzroka zgodila velika nesreča. Žarki se razširjajo ne le v praznih prostorih, ampak prešinjajo tudi tekočine in trdna telesa. Kdor ne napreduje, ta nazaduje. Drevi utegne marsikaj drugače biti, nego je bilo davi. Toliko ga je bilo sram kakor volka strah. V hiši, kjer prebivaš, naj bo dober zrak. Človek se rad vede kakor gospodar, komur je dano gospostvo nad vsem, kar po zemlji hodi. Atila, šiba božja, je umrl 453. 1. Usliši glase, k tebi vpijoče ! Deček je stopil iz šole, dopolnivši štirinajsto leto. Odmo- livši je šla žena iz cerkve. Modras je nekoliko večji nego gad. „ Pravičnost je temelj državam," rekel je cesar Franc. Vsaka dušna moč, to vsak po sebi lahko čuti, utrjuje se s primerno vajo. Najboljše zdravilo za kačji strup je vinski cvet v kakr- — 135 — šnej koli opojnej pijači, bodi si žganje, slivovec, brinjevec, runa ali močno vino. Preljubo veselje, o kje si doma? Dragi prijatelj, pridi mi na pomoč! O, kako se veselim! Ali veš do kruha pot? Dopol¬ nilo odgovarja vprašanjem: koga? česa? komu? čemu? koga? kaj? Vprašalni prislovi so: kje? kam? kod? itd. Koliko je usmiljenje božje! Da bi bili srečni vse žive dni! O! Gorje! Ljubi prijatelj! Kamor so prišli mirni Slovani — piše slavni nemški pisatelj Herder — povsod so veselega srca polje obde¬ lovali. Bojim se, da — vendar rajši molčim. Trudimo se za srečo in slavo, in dobimo — grob. Skoči in stori, kar sem ti zapovedal. Knjiga „Drobtinice“ je zlata vredna. „Biti“ je po¬ možen glagol. Poiščite posamezna ločila ter povejte pri vsakem, zakaj stoji. 151. naloga. Zajec. 1. Zajec je četveronoga gozdna žival. 2. Ima glavo vrat trup noge in rep. 3. Pokritje z mehko in dolgo dlako. 4. Noge ima dolge in brze sprednje so mu krajše zadnje daljše. 5. Ušesa so daljša od glave. 6. Oči ima debele in izbuljene ter jih ne more zapreti ker so mu trepalnice premale zatorej spi z odprtimi očmi. 7. Rep je kratek in zasuknjen. 8. Zajec v hrib bolje teče nego s hriba v nevarnosti gre tudi v vodo in prav dobro plava. 9. Zvečer se gre past in večkrat ga še jutrnje solnce najde na paši. 10. Po dnevi leži skrčen na svojem ležišču katero si izkoplje sredi kakega razora tako globoko da se malo ne ves skrije va-nje. 11. Zajec živi ob sočnatih rastlinah naj¬ ljubša mu je repa zelje in detelja. 12. Po zimi kadar sneg zmrzne ne more do trave lačen je in objeda mlado drevje po hostah a tudi po vrtih naredi mnogo škode na cepljenih drevesih. 13. Zajčje meso je tečno in okusno zato ga lovci preganjajo v dovoljenem času. 14. Zajec je jako boječa žival človeku ki se boji vsake stvarce pravijo boječ kakor zajec. Iz „Vrtc“-a. 136 I a) Vstavite ločila, ki manjkajo (13 vejic, 8 podpičij, 1 dvo¬ pičje, 1 narekovaj). b) Zapišite stavkovske slike! 152. naloga. Koristnost živali. Bog je ustvaril travo in drevesa naj bi služila živalim in ljudem v živež brez rastlin bi ne mogle živali brez živali bi pa ne mogli živeti ljudje živali so človeku prekoristne in potrebne stvari kajti one nam opravljajo najtežja dela one nas žive nas obuvajo nas oblačijo ter nam še delajo kratek čas človek naj torej z živalmi vselej lepo ravna kako bi človek zemljo oral in druga še težja dela opravljal ko ne bi imeli živali kje bi jemali potrebno meso mleko maslo sir in še več drugih reči ki jih imamo od živali kako bi se oblačili in obuvali ko ne bi bilo živalskih kož volne in kožuhovine kako dolgočasno bi bilo na svetu ko bi nikdar nikjer ne bilo slišati nobene živali nikdar nikjer nobene vesele ptice človek naj torej Bogu vedno hvalo daje za to preveliko dobroto. a) Vstavite vsa ločila ter pišite veliko začetno črko, kjer jo je treba pisati! b) Razložite stavke! Red ali sledba stavkov. § 112 . V enovitih in množnih podredjih stoje zavisniki ali pred ali za glavnimi stavki. Le včasih stopi zavisnik med člene glavnega stavka, kar pa manj ugaja slovenščini. Glagol — zlasti v daljših stavkih — stoji malokdaj na koncu. 153. paloga. Poiščite iz 152. in 153. naloge podredja ter povejte, kako se vrste v njih zavisniki. 137 ■ Yaj e v spisjn. ■** A. Povesti. 1. Vinska trta in krompir. ^ ^ Vinska trta se nagne k vinogradniku in izpregovorl; „Človek, ali imaš med rastlinami večjo dobrotnico od mene?“ Vinogradnik pravi: „Kaj pa, da imam večjega dobrotnika nego si mi ti!“ „Kdo je ta?“ vpraša vinska trta. Vinogradnik odgo¬ vori: »Krompir mi je večji dobrotnik od tebe;' kajti krompir mi daje potrebni živež, ti pa le prijetno kapljico, če imam drugega dovolj.“ Napišite po tem zgledu basen: a) o roži in žitnem klasu, h) o demantu in premogu, c) o zlatu in železu. 2. Jelen in jazbec. Jelen, ki je že prehodil mnogo krajev, sreča nekdaj na svojem potu jazbeca živečega v temnej luknji. Pravi mu: »Neumnež, kako vendar moreš ležati v tej temoti? Ali se nikamor ne upaš?" Jazbec mu pohlevno odgovori: „Obiraj me, kakor hočeš, in zaničuj moje prebivališče. Moje prebivališče mi je mnogo ljubše od vseh dežel, katere si ti že prehodil; zakaj ta kraj je moja domovina!" Napišite po vzoru te basni drugo a) o prepelici in domačej kuri, b)l c)! 3. Bodi pošten! Mati da Katinki desetico za sol. Katinka izgubi medpotoma denar. Mimo pride gospod, podari jej drugo desetico. Katinka najde svojo desetico, hiti za gospodom, hoče mu vrniti podar¬ jeni denar. Gospod jo pohvali, da jej dvajsetico. 138 Napišite po tem načrtu povest z drugim napisom! 4. Napišite povest po sledečem načrtu! Usmiljen otrok. Uboga ženica hodi po zimi od hiše do hiše, išče hrane in gorkote. Mimo ženice pride bogato oblečena gospa, a ne da jej milostinje. Deček, to videvši, priteče k ženici in ji poda edini svoj novčič. Neki gospod, ki je to videl, pokliče dečka k sebi ter ga vpraša, kaj je dal ženici. Deček odgovori. Mož ga po¬ hvali, da mu dvajsetico. Deček izroči starki tudi ta denar. 5. Izpremenite to 'povest, misleč si na mesto ženice siro¬ maka, na mesto gospe gospoda, na mesto dečka deklico, na mesto gospoda pa gospo. Kako bi se napis lahko glasil drugače? 6. Bertold Schvvarz pripoveduje svojim tovarišem, menihom kako je po naključju iznašel smodnik. 7. Zapišite povest „Popotnika in medved 11 (3. čitanka, st. 15.) tako, kakor bi jo France pripovedoval svojim staršem. (Načrt: Dva prijatelja, France in Anton, gresta skozi puščavo. Medved pridč naproti. Anton zbeži na drevo i. t. d.) 8. Izpremenite 35. berilo v 3. čitanki, misleč si na mesto kovača zidarja, a na mesto krojača črevljarja. 9. Zapišite povest po tem načrtu: Zvesti pes. Jahajoč trgovec izgubi svojo potno torbo. Koder ga hoče cvile in grize nazaj držati. Trgovec meni, da je pes stekel, ter streli nanj. Pozneje zapazi, da nima torbe, jaše nazaj in najde psa ležečega na torbi. 10. Zapišite povest po tem načrtu: Božični večer. Pri mizi sedi mati in četvero otrok. Oče je bil pred neka¬ terimi meseci šel na vojsko. Otroci govore o očetu. Mati je žalostna. Nekdo potrka na duri. Oče stopi v izbo. Vesela rodbina. 11. Hvaležni rejenec (3. čitanka, st. 10). Marijana je od svojega 16. leta služila v mestu. Bila je varčna dekla ter si je prihranila nekaj denarja. Ko pride nekdaj v svoj rojstveni kraj, pokopavali so ravno ubogo vdovo, ki je zapustila še le šestletnega Janezka. Marijana se ga usmili ter ga vzame se seboj v mesto, kjer ga je odgojevala. Ko 139 je Janezek dovršil ljudsko šolo, da ga Marijana učit se črev- ljarstva. Po prizadevnosti je postal prvi črevljarski mojster. Vzel je k sebi svojo staro krušno mater ter jej izkazoval svojo hvaležnost. Okrajšajte 21. berilo v 3. čitanki po tem načrtu: Trije bratje žive složno ter vsako delo opravljajo skupaj. Povsod jih radi jemljejo za dninarje. Ko so nekdaj bili namenjeni na travnik, oboli najmlajši brat. Starejša sta v zadregi; na zadnje pokličeta bolniku staro sosedo za strežajko. Brata opravita delo. Ko bolnik okreva, gresta starejša po plačilo ter odštejeta mlajšemu tretjino. Ta se brani, vzeti svoj delež. Tako nastane med brati prepir. Opat Paladij ga jim razsodi. 12. Okrajšajte ta le berila v 3. čitanki: a) štev. 185., b) štev. 3., c) štev. 29., d) štev. 191., e) štev. 40. 13. Zapišite okrajšano 29. berilo takd, kakor bi ga pripo¬ vedoval krčmar. Hrast in trst. Hrast se je bahal sč svojo trdnostjo ter očital trstu slabost, da se uklanja vetru. Trst je prenašal to zaničevanje in molčal. Kmalu pa nastane vihar. Ker se hrast ne da ušibiti, podere ga vihar. Trst se pa priklanja in zopet vstane. Mogočni hrast in šibki trst. Nekdaj se je visok hrast ponosno bahal sb svojo silno trdnostjo ter je zaničljivo očital bližnjemu trstu njegovo slabost, da se ponižno uklanja vsakemu vetru. Slabotni trst je voljno prenašal to hrastovo zaničevanje in molčal brez ugovora. Kmalu potem pa nastane hud vihar. Ker se trdni hrast nikakor ne da ušibiti, podere ga jezni vihar na tla; šibki trst pa se globoko priklanja in hitro zopet vstane. 14. Razširite s prikladnimi besedami (prilastki, dopol¬ nili in določili) sledečo basen: Gad in pila. Gad pride v kovačnico in hoče razgristi orodje. Spravi se nad nakovalo. Ko nič ne opravi, zapusti ga in gre nad pilo. Pa tudi tu si priza¬ deva brez uspeha. Pila se mu posmehuje rekoč: „Bedak, kako 140 hočeš mene razgristi, ko jaz železo premagujem in nakovalo, kateremu ti nič ne moreš, lahko v prah zdrobim!“ Vinska trta in krompir (primerite 1. nalogo!) Bil je lep jesenski dan, ko pride vinogradnik v svojo gorico. Veselo je gledal dobro obložene trte, ki so komaj nosile obilico grozdja. Ko prikoraka gospodar vrh gorice, prikloni se mu šiponov trs ter mu pravi. „Človek, povej mi, imaš li med rastlinami večjih dobrotnic od nas vinskih trt?** Vinogradnik se mu nasmehne in reče: „Kaj dvojiš? Seveda imam večjega dobrotnika, nego si mi ti!“ „Kdo je ta?“ vpraša trs nadalje. Gospodar odgovori: „Več dobrot, nego li od tebe, dobivam od krompirja; zato ga moram više ceniti.* 1 Trs pa reče: „Kako bi bilo to mogoče? Ali ti ne dajemo žlahtnega vina, katero sam imenuješ pijačo vseh pijač? Saj vino pomlaja starčka in krepča moža ter jima razveseljuje srce!** „Res je sicer, kar govoriš,“ zavrne zdaj vinogradnik; ,,a pomisli, da je krompir mnogim ubožuim ljudem skoro edini živež, da je že od marsikatere dežele odgnal dra¬ ginjo in lakoto. Kar nam je pa za življenje potrebno, moramo bolj ceDiti nego ono, kar nam je le v veselje.** 15. *) Razširite basen o jelenu in jazbecu po sledečih dodatkih: Jelen (kakšne postave);.,. krajev (planine, doline, go¬ ščave, poljane); jelen sreča marsikatero divjačino in najde tudi jazbeca (kratek popis) v temnej luknji (kje in kako je bila napravljena?) Ali se nikamor ne upaš? (jelen vabi jazbeca, naj gre ž njim, da mu pokaže lepih krajev). Prebivališče (kaj je rekel še jazbec.) 16. Razširite povest o zvestem psu (pr. 9. nalogo!) po teh le dodatkih: Trgovec (ime, dom). (Odkod je jahal? kam? na kakovem konju?) Koder (kratek popis) je tekal poleg njega. Potno torbo (koliko je bilo v njej denarja?) je imel za seboj na sedlu privezano. Torba se je odvozljala in padla na tla, česar pa trgovec ni zapazil. A koder, to videvši, hotel je trgovca opozoriti (laja, cvili, postavlja se pred konja, grize trgovčev plašč). Streli na-nj (pes ni dobro zadet — kam odide ?). *) Pazite posebno na določila vzroka (vzrok, učinek, sredstvo i. t. d.!) — 141 - Pozneje zapazi (kje?) ležečega (pes se gospodarju dobrika in — pogine. Žalost gospodarjeva). 17. *) Razširite povesti: a) „Bodi pošten!" b) „Usmiljen otrok. “ 18. Razširite a) 36., b) 183. berilo v 3. čitanki! 19. Zapišite sledeče pesmi v 3. čitanki v nevezanem govoru: a) štev. 120., b) 34., c) 159. 20. Storite prav tako pri pesmih: a) 37., b) 145., c) 205., d) 46. pa v okrajšanej obliki. 21. Zapišite v nevezanem govoru ter razširite te le pesmi: a) 57., b) 86., c) 148., d) 188. (prve tri kitice). 22. Zapišite životopise: a) Rudolf Habsburški. Grof Rudolf rojeni. 1218.(kje?) Njegova pobožnost. Brezkralje na Nemškem. Za kralja izvoljen. Otakar, kralj češki. Bitva 1. 1278. Habsburžani na Avstrijskem. Rudolfova smrt 1. 1291. b) Franc Prešeren. Rojen 1.1800. v Vrbi na Gorenjskem. V Ribnici in na ljubljanski gimnaziji. Pravoslovec na Dunaju; doktor pravoslovja 1. 1828. V pisarnici odvetnika Hrovata v Ljub¬ ljani. Odvetnik v Kranju 1. 1846. Umrl 1. 1849. Slaven pesnik. c) Moje življenje. Rojstven kraj, leto in dan. Ime in stan staršev. Bratje in sestre. Čas pred vstopom v šolo. Prvi dan v šoli. Drugi imenitneji spomini. Kaj hočem postati? 23. Doslužen vojak pripoveduje, kaj je doživel. 24. Stari klobuk pravi, kako se mu je godilo. B. Popisi. Brana. (Kaj je reč?) Brana je poljsko orodje v podobi zategnje¬ nega četverokotnika. (Sestojni deli.) Naša brana sestoji iz šest brun po l’2m do l'7m dolgosti; vsako bruno ima 5—6 raznih, spodaj ostastih in nekaj zakrivljenih z6b, ki so enako daleč drug od drugega. Spredaj in zadaj nosite stranski bruni po 2 železni kljuki, v kateri se deva veriga za naprego in *) Pazite posebno na določilo vzroka (vzrok, učinek, sredstvo i. t. d!). 142 vrv za vzdigovanje. (Kdo dela reč in iz česa?) Brano dela kolar iz lesa; zobove in okov pa priskrbeva kovač. (Čemu je reč?) Z brano poravnavamo, razbijamo in mešamo že izorano zemljo, trebimo plevel ter zavlačimo semenje. 1. Popišite: a) valjar, b) plug, c) jasli, d) stiskalnico (prešo). 2. Popišite, kako se dela a) na skednju, b) v mlinu, c) v kovačnici. 3. Popišite: a) kako se kruh peče, b) kako se dela opeka, c) maslo, d) sir, e) platno. 4. Popišite: a) kako se drevje presaja in plemeniči (po- žlahtnuje), b) kako se pripravlja krompir. Lisica. (1. Ime in pleme.) Lisica je zver pasjega plemena. (2. V e 1 i k o s t.) Po velikosti se enači srednjemu psu. (3. P okritj e, barva.) Oblečena je v kožuh, belih, črnih in sivih dlak; le na prsih je bela, po trebuhu pa sivkasto bela. Sploh pa izpreminja dlako po letnem času. (4. Deli telesa.) a) (Glava:) Široka glava se jej hitro spušča v dolg, tanek gobček; ostasta ušesa pa stoje po konci. Pod čelom se svetijo bistre oči; kadar pa zine, pokažejo se vrste ostrih zob. h) (Trup.) Trup je zleknjen in šibek. Kaj lepo jej pristuje dolgi metlasti rep. Hode ga vlači za seboj, tekoč ga pa privzdigne, c) (Udje.) Tanke in kratke noge nosijo truplo tako tiho in rahlo, da skoraj ni sledu za njimi. (5. Način življenja.) a) (Prebivanje.) Lisica živi skoro povsod ter si koplje svoje luknje najrajša po goratih listnatih gozdih, b) (Eazplodba.) V podzemljskej luknji izkoti lisica več mladih, katere v nevarnosti prenaša na drug kraj. c) (Hrana.) Živi se z malimi poljskimi in gozdnimi živalmi, zalezuje pa tudi perotnino okoli hiš. d) (Druga svojstva.) Njena prekanjenost in drzovitost je prišla v pregovor (6. Korist¬ nost ali škodljivost.) Največji lisičji sovražnik je človek, ki jo preganja vse leto. A druzega dobička nima od nje, razen da prodaje njen kožuh. 143 5. Popišite v istej zaporednosti popisnih delov: a) konja, b) volka (3. čitanka 129.), c) podgano, d) kako drugo četvero- nogo žival. 6. Popišite: lastovko (Pevka, 014 m dolga . . .) 7. Popišite a) vrabca, h) kokoš, s posebnim ozirom na koristnost in strežbo, c) ptice pevke sploh. 8. Popišite železo po sledečem načrtu: Kovina. Kje se dobiva? Očiščevanje vsakovrstne primesi. Lito železo. Kovaško železo. Jeklo. Koristnejše od srebra in zlata. Čemu se rabi? 9. Popišite kako rastlino ! (Ime in pleme. Popis posameznih delov: korenika, steblo, listje, cvet (čaša, venec, prašniki, pestič, plod, stališče, raba.) 10. Popišite: a) okolico vaše šole, b) dom, c) vrt. 11. Popišite, kako so učenci praznovali šolski praznik. Požar. (Primeri 107. berilo v 3. čitanki.) Gori! Gori! Oj, strašen glas, kadar se razlega v nočnem času budeč ljudi iz mirnega spanja! Tužno bije v zvoniku plat zvona! Sleherni udarec opominja prestrašene vaščane, naj hite na pomoč ubogim, katerim že plapola streha v ognju. Brizglje in vozovi z gasilnim orodjem pridrče, okna po hišah zablišče; nebo se žari s krvavo zarjo, ki razsvetljuje z motno svetlobo vso okolico. Lej, tam sika ogenj kvišku, tam je žrelo ognja; tam si prizadevajo ljudje zadušiti ogenj v njegovom jedru ali vsaj zabraniti mu, da ne bi preskočil na sosedna poslopja. Nekateri nosijo vodo, drugi brizgajo, tretji razdirajo strehe! Otroci plakajo, matere vpijejo; vse leta, bega in prenaša. — A polagoma vendar pogase ogenj. O siromak, ki ti je plamen v zelo kratkem času upepelil stanovanje! Hvali Boga, da si mogel rešiti vse svoje mile in drage! 12. Popišite povodenj! (Dež lije neprenehoma. Reka narašča in stopi črez bregove. Ljudje prestrašeni beže, ne vedoč, kaj bi prej rešili. Poslopja plavajo in se rušijo. Mogočno narastla reka odnaša drva, mline i. t. d. Vsa dolinica je poplavljena. Ko jame voda odtekati, vidi se velika škoda, ki jo je napravila povodenj.) 144 13. Popišite nevihto! 14. Popišite življenje na planini (68—82. berilo v. 3. čitanki.) 15. Popišite: potovanje! 16. Popišite: a) kako se vede postrežljiv človek, b) kako reden! C. Primerjave. Vas in mesto. Vas in mesto sta kraja, kjer prebivajo ljudje. V vasi in v mestu so hiše in cerkve. V obeh so lepi vrti in zalo drevje. — A v vasi so največ le kmetski ljudje, ki se pečajo s poljedelstvom in živinorejo; v mestu pa stanujejo gospoda, uradniki, umetniki i. t. d., ki imajo vsak po svojem stanu drugačne opravke. V vasi so hiše majhne, pogosto le lesene in sč slamo krite; po mestih so pa vse zidane in krite z opeko. V vasi se hiša ne drži hiše; v mestu se pa hiša hiše drži ter se lepo vrsti, ulice delajoč, druga za drugo. Vasi so navadno manjše od mest. 1. Primerjajte šolsko izbo sč stanovalnico! Podobnosti: - Obe ste hišna dela; v obeh vidimo ljudi; v obeh nahajamo peč in različno orodje. Različnosti: Katera je navadno večja? Kako dolgo bivajo ljudje v šolskej izbi? Čemu je stanovalnica? Katero orodje je v šoli? 2. Primerjajte a) stol in mizo, b) stol in klop! 3. Primerjajte psa in mačko! (Pleme, velikost, pokritje, barva, deli telesa, način življenja, koristnost.) 4. Primerjajte osla in konja! 5. Primerjajte gos raci! 6. Primerjajte sesavce pticam! 7. Primerjajte hruško in jelko! rž in pšenico! 8. Primerjajte rastlino in rudnino! 9. Primerjajte solnce in luno! 10. Primerjajte pomlad in jesen! 11. Primerjajte pomlad in mladost! 12. Primerjajte: a) Koroško in Kranjsko, b) gorenje in dolenje Štajersko! 145 D. Razlaganje pregovorov. Kdor zgodaj vstaja, temu kruha ostaja. Kdor jame zgodaj delati, je priden. Pridni lahko več zasluži nego potrebuje. Pridni in marljivi si torej prisluži in pridobi toliko, da na starost, ko ne more več delati, živi brez skrbi. Razložite enako sledeče pregovore: 1. Ako slepec slepca vodi, oba v jamo padeta. 2. Tudi slepa kokoš najde včasih zrno. 3. Kadar greš volku naproti, pokliči psa sč seboj. 4. Vsak pometaj pred svojim pragom. 5. Laž ima kratke noge. Sloga jači, nesloga tlači. Dva soseda sta si bila iskrena prijatelja. Vestno sta si pomagala, kadar je katerega izmed njiju zadela kakova nesreča. Pa tudi drugače sta si izkazovala svoje prijateljstvo. Da ni bilo- treba jemati dninarjev in težakov, hodila sta drug drugemu pomagat z vso družino, kolikorkrat je bilo delo nujno in po¬ trebno. Tako je jima rastlo premoženje (imetje). A na enkrat nastane med njima prepir zaradi mejnika, o katerem je prvi trdil, da je postavljen predaleč v njegovo zemljo. Začne se pravda, ki je tekla, dokler nista oba znosila vsega denarja k odvetnikom. Na zadnje so jima zarubili in prodali posestvo. V ubožnici sta imela priliko, obžalovati svojo neslogo in strast. Pojasnite s povestmi tudi sledeče pregovore: 6. Ni nesreče brez sreče. 7. Kar te ne peče, ne gasi. 8. Ne prodajaj kože, dokler medved tiči v brlogu. 9. Potrpljenje prebije železne duri. 10. Lastna hvala, cena mala. Slovenska slovnica. 10 - 146 - E. Listi. a) Zgledi. 1. Prošnja. Dragi Blažek! Bukve s podobami, katere si mi zadnjic kazal, dopadle so mi tako, da hočem očeta naprositi, naj mi kupijo tudi tako knjigo. Prosim Te torej lepo, posodi mi bukve za en dan, da jih morem pokazati očetu. Vrne Ti jih zopet nepokažene Tvoj V Bistrici, 21. junija 1897. France. (Isti list obširneje.) Dragi Blažek! Ko sem bil zadnjo nedeljo pri Vas, kazal si mi bukve, v katerih so podobe strupenih rastlin, kakršnih ima naš kraj. Pod vsako podobo je ime strupenici, katero pred oči postavlja, in kratek popis. Meni se bukve tako dopadajo, da hočem očeta prositi, naj jih kupijo tudi meni. Ker si pa nisem zapomnel njih naslova, prosim Te prisrčno, pošlji mi bukve še danes in dovoli, da jih smem obdržati do jutri popoldne. Skrbno bodem pazil, da se ne zamažejo ali drugače pokvarijo. 0 pravem času jih dobiš zopet v roke. Zanašam se na Tvojo prijaznost. Priporoči me svojim ljubim staršem in daj mi skoraj priliko, da ti enako postrežem. Tvoj V Bistrici, 21, junija 1897. France. 2 . Naznanilo in prošnja. Ljuba prijateljica ! Sinoči so se nam vrnili ljubi oče z dolzega pota, prej ko smo se jih nadejali in kot so bili sami namenjeni. Razveselili smo se; a naše veselje se je hitro izkalilo, ko smo zvedeli , da je bolehnost prisilila očeta, vrniti se pred določenim časom. Lotila se jih je namreč mrzlica. Blaga mati sicer upajo, da drug zrak in domača postrežba kmalu zdravje povrne bolniku, vendar so v velikih skrbeh in nagovarjajo očeta, naj bi se posvetovali s katerim zdravnikom. 147 Znano Ti je pa, draga prijateljica, da imajo naš oče od nekdaj veliko zaupanje do Vašega hišnega zdravnika, gospoda I. I. Zato Te po materinem naročilu prelepo prosim, nagovori ga, da hi jutri prišel k nam. Prav vestno bodemo stregli očetu ter storili, kar koli nam, hode veleval zdravnik. Bog daj, da hi ljubi oče zopet okrevali. Prejmi že poprej srčno zahvalo za prijaznost, katero nam izkažeš. Tvoja žalostna prijateljica V Libeličah, 2. oktobra 1897. Marjeta. 3. Poročilo in prošnja. Prespoštovani gospod doktor! Želeli ste, da bi Vam, blagorodni gospod, precej naznanili, ko bi se bolezen našega očeta utegnila na hujše obrniti. Zali Bog, da seje zgodilo tako! Oče so zadnjo noč prav nemirno spali. Tožili so, da jih glava boli; včasih se jim je tudi vzdigo¬ valo. Kakor ste ukazali, dajala sem očetu zapisanega zdravila ob določenej uri; zdaj pa prosim, da mi napoveste, kako mi je dalje ravnati. Zelo zelo bi Vam bili hvaležni, ako bi blago¬ volili še danes obiskati bolnika. O e bi Vam pa opravila tega ne dopuščala, lepo prosim, da bi mi po človeku, ki Vam to pismo odda, dali vedeti, kaj naj storim do takrat, ko zopet pridete. S posebnim spoštovanjem. V Libeličah, 4. oktobra 1897. Marjeta Klobučarjeva. 4. Naročnica. Preljubi Dragotin! Zanašaje se na Tvojo prijaznost, Te že zopet nadlegujem s prošnjo. Rad bi namreč svojemu bratu k njegovemu godu dal katero darilo; zato Te prosim, kupi mi pri gospodu Jelarju lep nožek s štirimi rezili in koščenim ročem ter mi ga pošlji do prihodnje sobote. Troske Ti povrnem, kakor hitro zvem,, koliko nož velja. \ 0 * — 148 - Veselilo bi me, ko bi nas hotel obiskati v soboto kot na godovno mojega brata. Z Bogom ! Tvoj prijatelj V Mokronogu, 6. maja 1897. Milan. (Odgovor, j Ljubi moj Milan! Bad sem ustregel Tvojemu naročilu ter Ti po pošti poslal nožek, kakršen utegne biti po Tvojej želji. Gena je zapisana na zavitku. Ko bi še drugikrat česa potreboval iz našega mesta, le naravnost se obrni do mene; vselej sem pripravljen, izvrše¬ vati Tvoja naročila. Godovna Tvojega brata pa se ne morem udeležiti; zadržujejo me namreč razni nujni opravki. Priporoči me svojim staršem, reci bratu, da mu tudi jaz za god želim vso srečo, in rozveseli skoraj s kakimi vrsticami vdanega Ti prijatelja. V Zagrebu, 10. maja 1897. Dragotina. 5. Zahvala. Blagi prijatelj/ Prav srčno se Ti zahvaljujem za izkazano prijaznost. Nožek, ki si mi ga poslal, je bratu in meni zelo dopadel. Cena 2 gold. 50 kr. mu ni pretirana; hvaležen Ti vračam troske. Bratov god smo praznovali prav veselo; škoda, da nisi utegnil priti. Natančneje zveš o tej veselici, kadar Te v mestu obiščem. Da si mi zdrav! Tvoj V Mokronogu, 15. maja 1897. Milan. 6. Voščilo. Predagi starši! Ginjenega srca se danes spominjam mnogih in velikih dobrot, katere ste mi izkazovali od mojega rojstvenega dneva. Bogu in Vam se imam zahvaliti za vse, kar sem in morem. Naj bi Vam ljubi Oče v nebesih stoterno poplačal, kar ste mi 149 storili dobrega. Jaz pa si štejem v sveto dolžnost, tudi za na¬ prej poslušen in priden biti ter Vam tako veselje delati. Če se ravnam po Vašej volji, smem upati, da bodete tudi v prihodnje kakor dozdaj ljubili Vam, mili mi starši, prehvaležnega sina U Adjovščini, 31. decembra 1897. Jakopa. Voščilo. Preljubi oče! Vaš god me spominja mnogih in velikih dobrot, za katere se imam. Vašej ljubezni zahvaliti. Vem, da Vam ne morem zadosti povrniti te ljubezni; vem tudi, da mi ni mogoče, naj kar koli počnem, poplačati Vam vseh tistih skrbi, katere sem. Vam prizadeval, odkar sem živ; dobro vem, da nikdar ne nadomestim dobrot, katere sem prejel iz Vaših rok. Na misli so mi blagi opomini, s katerimi ste me tolikokrat izpodbujali k marljivosti, svarili me zaradi mojih slabosti in napak , kazali mi pravo pot. Dobri ste in prizanesljivi svojemu otroku; Vi zahtevate od njega samo to, kar more storiti po svojih močeh. Pa kar morem, to hočem storiti z božjo pomočjo. Priden hočem, biti in poslušen, vreden Vaše ljubezni. Če se mi posreči, da zadostim Vašim željam in Vam bodem v veselje, tedaj se izpolni moje najsrčnejše voščilo, katero Vam, premili oče, podajem k današnjemu godu. On, ki kraljuje v nebesih, naj Vam podeli, da mirno in veselo teko dnevi Vašega življenja; naj Vas tisočkrat blagoslovi za vse, za kar Vam moram hvalo vedeti; meni pa naj ohrani Vašo očetovsko milost, in ljubezen. Hvaležno Vam poljublja roke Vaš pokorni sin V Celovcu, 29. junija 1897. Pavel. 7. Vabilo. Dragi France! Danes teden bode pri nas cerkveni praznik in veliki shod. Po starej navadi imamo o tem času malo boljši kruh in smo radi boljše volje nego drugikrat. Znanci in prijatelji se zbero 150 ta dan, da se kaj pogovore. Obljubili so mi že nekateri, da pridejo; pa brez Tebe, ki si mi vedno najljubši prijatelj, za me ne bi bilo veselega dneva. Vljudno Te vabim, pridi tudi Ti! Zelo bi me razveselil. Zanesljivo Te pričakuje Tvoj prijatelj V Starem trgu, 7. julija 1897. Tomaž Murnik. Vabilo na pogovor. Ljubi moj Aleš! Dolgo že želim, s Teboj nekaj posebnega govoriti, vendar ni bilo do zdaj prave priložnosti. Tudi k Tebi bi že bil rad prišel, pa ne vem, kdaj bi Te dobil doma, ker vedno letaš po opravkih. Če sem prav zvedel, prideš jutri v Konjice. Prosim Te, potrudi se še malo dalje in pridi k meni; prav vesel Te bode Tvoj stari prijatelj V Ločah, 11. novembra 1897. Davorin Miheljak. 8. Sožalnica (milovalni list). Preljubi prijatelj! Tebi in meni je nemila smrt storila veliko žalost. Vzela je Tebi ljubega brata, meni pa preblagega prijatelja. Solze, katere sva potočila zanj, je pokojni gotovo zaslužil, kajti bil je dobra, preblaga duša. Vsi smo ga radi imeli in zvesto ljubili; Bog pa ga je vzel k sebi na večno plačilo. Upajva, da se kdaj zopet veselo snidemo. Torej ne žaluj preveč in tolaži se se svojim prijateljem V Beljaku, 5. marcija 1897 . Lovrom. Dragi Matej! Zelo sem se prestrašil zvedevši, da Ti je hiša pogorela. Res je žalostno, da more plamen v kratkej uri pokončati, kar človek postavi s tolikim trudom. Težko mi de, da se Ti je prigo- dila taka nesreča; a kaj pomaga žalovati, ker žalost ne izmanjša nesreče. Dobro je le, da si bil poslopje precej visoko zavaroval. 151 Lahko je bodeš zopet postavil. Ko bi besa potreboval, povej mi odkritosrčno. Prav rad ti pomagam; saj veš, da sem vedno Tvoj resnični prijatelj V Ormožu, 2. julija 1897. Florijan. J). Slovo. Premili prijatelj! Nisem mislil, da se bodem moral tako hitro ločiti od svoje drage domovine in od svojih prijateljev. Pred tremi dnevi sem dobil od oblastva poziv, da moram nemudoma iti k vojakom. Sliši se, da bode vojna. Kam pojdemo najprej, zdaj še nihče ne ve. Jutri že odrinem. Nimam torej časa, da bi se mogel z besedo posloviti pri Tebi, ljubi moj prijatelj ; sprejmi torej pismeno poslovilo! Lepo se Ti zahvaljujem za Tvoje odkrito¬ srčno, stanovitno prijateljstvo in za vse, kar si mi dobrega storil. Spominjaj se me večkrat ter moli, da bi nam Bog dal srečno zmago, in da bi se vesela zopet videla. Z Bogom! Ves Tvoj V Kamniku, 18. julija 1897. Janez Pebrnik. 10. Opomin. Jjjubi prijatelj! Ne zameri, da Te opominjam Tvoje obljube. Obljubil si mi, kakor sam dobro veš, da mi pošlješ izposojeno knjigo že v nekaterih dnevih nazaj; preteklo pa je že več tednov, od knjige pa vendar ni ni duha ni sluha. Ker knjige sam nujno potrebujem, prosim, ne odlagaj več ter pošlji knjigo čim brže tem bolje. To pričakuje Tvoj V Ljubljanji , 2. avgusta 1897. Anton Gregorič. 11. Izgovor. Ljubi moj Anton! To knjigo si imel že pred štirinajstimi dnevi dobiti, kakor sem Ti bil ustno obljubil. Odpusti, da takrat nisem bil mož 152 beseda. Knjiga je bila o dogovorjenem času zares pripravljena, da se pošlje nazaj. Kar pride k meni najin prijatelj Andrej, zapazi knjigo, popraša po njeni vsebini, in ko jo zve, vzame si jo tako rekoč po sili. Ali Ti je on to sam naznanil, kakor mi je obetal, tega ne vem; resnica pa je, -da sem samo zaradi njega prelomil besedo. Ne huduj se nad menoj in preženi nevoljo z mislijo, da je Tvoja knjiga dvema prijateljema pripravila nekoliko pri¬ jetnih ur. Ali po takem smem današnjemu pismu dodati prošnjo, da mi zopet posodiš kako knjižico 1 ? Pripravljen sem na ostre pogoje; a bodi prepričan, da izpolnim tudi najostrejše. Srčno Te pozdravlja Tvoj V Loki, 5. avgusta 1897. Bogomir. 12. Prijateljsko očitanje. Dragi prijatelj! Tri mesece je že, da ne dobim pisma od Vas, da nimam odgovora na svoj zadnji list. To molčanje se mi zdi nekako čudno. Mislim in premišljam, kaj bi mu bilo vzrok, a ne morem zadeti. Ste li morebiti bolni? Tega menda ne. Ali ste morebiti odpotovali ? To v tem letnem času ni lahko mogoče. Neki vzrok pa mora vendar biti. Res je, da dolgo molčanje ni še znamenje razdrtega pri¬ jateljstva, kakor tudi pridno dopisovanje ni vselej dokaz stanovitne prijaznosti. A ker ste poprej tako pridno in točno odgovarjali mojim pismom, ste me nekako razvadili; razen tega so se Vaša prijazna poročila mojemu srcu tako prijubila, da mi, odkar molčite, vedno nekaj manjka. Pri vsem tem pa sem v velikih skrbeh za Vas. Rešite me iz te bridke negotovosti ter povejte mi, če tudi le z nekoliko vrsticami, da ste živi in zdravi, ter da ste se svojo ljubeznijo vdani svojemu vernemu V Kopru, 8. decembra 1897. Miroslavu. Ljubi brat! Kmalu bo leto dni, odkar nismo slišali besedice o Tebi. Zdaj smo po nekem popotnem človeku nenadoma zvedeli, da si v Tolminu pri gospodarju I. /. Lahko si misliš, v kolikih skrbeh smo bili zaradi Tebe. Nismo se mogli načuditi, kako nam moreš kaj takega storiti, ko vendar veš, da Te vsi ljubimo. Naznani nam brž, kako se Ti godi, kako Ti je bilo dozdaj, in zakaj si molčal tako dolgo. Za trdno se nadejam, da tega opomina ne pustiš v nemar in da zopet potolažiš raz¬ žaljene starše. Srčno Te pozdravlja Tvoja zvesta sestra V Novem mestu, 2. novembra 1897. Ančika. 13. Dopisnica. v Častiti gospod učitelj! Moj sin Janez je danes nekaj obolel. Glavobol in mraz sta se ga prijela; zato ga morda več dni ne bode v šolo. Prosim, opravičite mu zamudo! Spoštljivo Vam Na Vranskem, 16. aprila 1897. vdani Gregor Stiplovšek. Dragi prijatelj! Največjo in najstanovitnejšo srečo Ti želi za god Tvoj resnični prijatelj V Postojini, 20. junija 1897. Ivan. b) Pouk. Pismo ali list je sploh pismeno poročilo, namenjeno ne- pričujočej osebi (včasih več osebam). List je namesto ustnega pogovora. Ako na pismo pride odpis ali odgovor, ali če si dve ali več oseb druga drugej pišejo, postane med njimi dopiso¬ vanje (korespondencija). — 154 — ^ywO WliA/Ct(^cfi /RiO-Ol/VV AVIAO AHA^Vvk 'V&JO^^^./Cv.v./^v /' Ker je list namenjen določenej osebi, mora se v njem pokazati osebna razmera, v katerej sta dopisnik (adresant) in prejemnik (adresat). Iz te medsebojne zveze izvirajo posebna pravila, na katera gre paziti pri spisovanju listov. Ta pravila se tičejo nekaj pisave, t. j. načina, kako, in reda, po katerem se dopovedujejo misli, nekaj pa vnanje podobe ali oblike. Dopisnice, v katerih z nekaterimi vrsticami komu kaj brzo in kratko naznanjamo, nimajo navadne listove oblike. Kratka prijavila, ki smejo vsakemu pred oči, zapisujemo na listnice. H O pisavi ali zlogu v listih. Zastran pisave v listih "je pomneti to-Ier: 1. Kadar se pogovarjamo z drugimi, moramo se držati nekih postav, katerih ne sme zanemarjati nikdo, kdor noče biti neotesanec. V listu smeš povedati le to, kar bi mogel govoriti v spodobnej družbi. 2. Piši list previdno, skrbno in pazljivo ter dobro preudari, kar zapišeš. Natančno izbiraj besede in dobro zvrstuj misli. Po listu se sodi o pisavčevem umu, o njegovej omiki in njegovem značaju.|Dostikrat je že prav ponevedoma katera nepremišljena ali napačno postavljena beseda ali pa tudi dvoumnost zakrivila, da pisavec z listom ni dosegel, kar je hotel, marveč da je imel škodo in zamero. 3. Pismo naj določno in očitno naznanja, kar meni poročiti;\ misli naj bodo tako ubrane, da je lahko umeti, kaj prav za flv hočemo. 4. Pisavec naj se ozira na razmero, v katerej je s pre¬ jemnikom. \Drugače se govori in piše mladim nego starim; drugače prijateljem in znancem nego višjim, drugače zdravim in veselim nego bolehnim in občutljivim. 'Zastran vljudnosti je paziti: a) Kadar pišemo neznanim ali višjim osebam, moramo se vljudno izgovarjati, da se predrznemo, nadlegovati jih s pismom. 155 b) Ce v listu kaj trdimo, izprositi si moramo prejemnikovo dovoljenje. c ) Ako smo nasprotnih misli, ali če hočemo povedati, da se je prejemnik v čem motil, izrečemo navadno svoje obžalovanje, da moramo to ali ono popraviti, na to in ono opozoriti. d) Prejemnikova poročila naj bodo nam dokaz njegove dobrote in prijaznosti. e) Prosimo, kjer bi smeli terjati. II. Vnanja oblika listov. Glede vnanje oblike je gledati. 1. na vvr ščen j e gradiva. 2- na p is, 3. na papir, 4. zavitek (couvert) z napisom (adreso) in 5. na pečat. Vsak list sestoji iz sledečih delov: a) ogovor, b)\v od, c) govor, d) završetek e) podpis. 1. a) V ogovoru imenujemo osebo, katerej je list namenjen, z oznamenilnimi besedami, — dajemo ji n a slo v. j Za prijatelje in znance se take besede lahko najdejo (dragi, dobri, ljubi, preljubi, predragi, spoštovani, mnogocenjeni, preljubljeni — srečni, žalostni, ubogi, skrbni, prizanesljivi prijatelj); drugače pa je, kadar se piše tujim, starejšim, višjim postavljencem in sploh takim osebam, s katerimi nismo v prijateljskej zvezi. Tu zahteva dobra olika in šega, da jih »govorimo z navadnimi imeni ali naslovi *). J V listih dobrim znancem se sme/ ogovor vplesti tudi v prvi stavek ali pa se postavi listu na čelo; n. pr. „Ne bi mi, dragi prijatelj, bil mogel bolje ustreči" i/t. d., ali pa: „Dragi prijatelj! Ne bi mi bil mogel bolje ustreči" i. t. d. V dragih pismih stoji ogovor vselej nad prvo vrstico, in sicer tem više, čira višja je oseba, katerej se piše. b) V vod navadno pove priliko ali vzrok, zakaj pišemo. Pri prijateljskih listih to ne dela take težave kakor pri dragih, zlasti do tujih in viših oseb. *) Poglej »Naslove" stran 165. 156 Nekateri vvodi bi se morda glasili tako le: Čast mi je, naznaniti Vam . . . Veseli me, da Vam morem ugodno odgovoriti na Vaš cenjeni list . . . Nadejaje se, da ustrežem Vašemu Blagorodju, naznanjam . . . Ne zamerite, da tako kesno izvršujem Vaše naročilo . . . Sploh znana Vaša plemenitost, prijaznost in dobrotljivost daje mi srce, da se do Vas obrnem . . . Dovolite, prečastiti gospod, da Vam pišem in razodenem, kar . . . Zelo mi je žal, da ne morem izpolniti želje, katero mi razodevate v svojem cenjenem listu . . . Zanašaje se na Vašo pravičnost, diznem se, Vam, predlagorodni gospod, vestno in odkritosrčno razložiti dogodek, ki . . . Koliko srečo uživam, imajoč tako dobrega in zvestega prijatelja . . . c) Govor obseza glavno reč, o katerej se piše. Misli naj se izrazijo jasno, določno in v lepem redu. Pri odgovorih misli lahko slede po istej vrsti, v katerej jih kaže pismo, na katero se odgovarja. d) Završetek se podaje najbolje iz tega, kar list obseza; lično naj se ujema in veže z vsem pismom. Ce se pa ne more tako, odločiti je završetku poseben odstavek. Pisma znancem in prijateljem se končavajo navadno takole: Bodi zdrav! Z Bogom! Tebe in Tvoje prisrčno pozdravljaje, sem Tvoj . . . Tebi in Tvojim vsega dobrega želeč, ostajem Tvoj . . . Bodi mi zdrav in ne žabi svojega zvestega ... Bodi prepričan, da Ti je srčno vdan Tvoj . . . Z Bogom! Kmalu razveseli z odgovorom Svojega . . . S Teboj žaluje Tvoj pravi prijatelj . . . Bog daj, da bi se skoraj obrnilo na bolje. To iz srca želi . . . Tvoje prijateljstvo mi je porok, da gotovo uslišiš prošnjo svojega . .. Bodite zdravi, veseli in tako srečni, kakor želi Vaš . . . Bog Vas varuj in daj Vam učakati veselja nad . . . Zdravstvujte! V listih, ki jih pišemo manj znanim ali pa višim osebam, moramo skrbno izbirati besede, s katerimi končujemo pismo. Navadno izrazujemo vdanost in spoštovanje ali pa prošnjo, da bi nam bil prejemnik še dalje prijazen in dobroten. Take liste končujemo blizu tako: Z največjim spoštovanjem sem Vam vdani . . . 157 S popolnim spoštovanjem se imenujem Vaši Blagorodnosti vdanega . . . Z odličnim spoštovanjem podpisujem se . . . Prosim, sprejmite, preblagorodni gospod, zagotovilo globokega spoštovanja, s katerim se podpisujem . . . Ponižno se priporočujoč Vašej prijaznosti (dobroti), sem . . . Moja hvaležnost za ta dokaz Vaše milosti je tako velika, kakor je vselej bilo spoštovanje, s katerim ostajem . . . Sebe in svoje v milost in okrilje Vaše Preblagorodnosti izročujoč, štejem si v čast, da se smem podpisati . . . e) V podpis se razen pisavčevega imena še dodaje izraz vdanosti ali spoštovanja do tistega, komur se piše. (N. pr. Tvoj iskreni brat. Vaš pokorni, hvaležni sin. Tvoj odkritosrčni pri¬ jatelj. Vaš vdani, najhvaležnejši služabnik i. t. d.) Podpis se stavi tem niže pod zadnjo listovo vrsto, kolikor večje spošto¬ vanje hočemo izkazati prejemniku. Podpisu vštric (v listu do dobrih znancev včasih zgoraj na desno nad ogovorom) se zapiše na le vej strani kraj in datum (dan, mesec, leto). 2. List naj se piše razločno, skrbno in s črno tinto. Nespodobno je in nepristojno, če se v listu kaj izbriše, prekriža, izstrže, med vrste zapiše ali popravi. Tudi se ne spodobi, odpraviti list sč sipo tako posut, da ga mora prejemnik otepati, predno ga bere. 3. Za pisma jemljemo čist, bel in obrezan papir v osmerki (do znancev) ali v četverki (Quartformat). V vsakem pismu se pušča zgoraj in spodaj kakor tudi na levej strani, velikosti papirja primerno, prazen prostor. 4. Listov ne pošiljamo brez posebnih zavitkov (couvert); zavitkova podoba se ravni po podobi papirja, na katerem je pismo pisano. Odprte se pošiljajo le dopisnice in poštne nakaznice. 5. Listi se zapirajo ..ali pečatijo s pečatnim voskom ali z oblati. Včasih se stisnejo samo zavitkovi konci. Pisma do odličnih oseb se pečatijo največ z rdečim voskom; kadar pa se naznanja smrt, ali če piše žalujoči, vzame se črn vosek. Listi z denarji ali s katerimi važnimi spisi se morajo posebno previdno zlagati in pečatiti. O tem veljajo posebni 158 poštni ukazi, ki se po večkrat izpreminjajo. Treba jih je po- zvedovati tistim, kateri pošiljajo denarje po pošti. Napis mora pred vsem drugim povedati prejemnikovo ime (krstno in priimek) in stanovališče. Pogosto, zlasti pri listih odličnim osebam namenjenih, dodaj e se imenu še stan, dostojnost, poklic ali delo, s katerim se bavi prejemnik. Ako gre list v kak bolj neznan kraj, pripiše se stanovališču tudi zadnja ali bližnja pošta, včasih tudi dežela; kadar pa pošiljamo pismo v kako večje mesto, moramo zaznamenovati tudi trg, ulice, hišno številko, in če je treba, tudi še nadstropje in sobo, kjer prebiva prejem¬ nik. Ako gre list v kraj, kjer se ne govori slovenski, imenuje se kraj in vse drugo, kar se pove o kraju, v jeziku tamkajš¬ njega kraja. Poštnina se navadno plačuje z znamkami (markami). Za zgled stoji tu nekoliko napisov; pazi in zapomni naj se, kako so vrste razpostavljene, ker tako hoče navada. 1 Gospodu Ivanu Stojanu, posestniku na Krhkem, Gurkfeld. 2 . Znamka. Gospodu Jakobu Bizjakn, posestniku V Teharjih, pošta v Celju (Cilli). 159 3 . 4 . Blagorodni gospod dr. Jožef Spešič, zdravnik Celovcu (Klagenfurt) (poste restante). 5 . 160 6 . (Spredaj.) Gospod Filip Razbornik, meščan Vloženo v bankovcih: 5 po 10 gl. = 50 gl. 4 „ 5 „ = 20 „ 3 n 1 n — 3 „ 73 gl. Brežicah, hišna št. 10. (Zadaj.) 161 4 81 ovenaka slovnica. — 162 — (Zadaj.) Nadpisančeva (adresatova) pobotnica. Da je znesek, na sprednjej strani nakazan, pravično prejel, potrjuje: (Kraj) Velikovec (ime) dne 3. aprila 18 89. Franc Pustotnik. 8 . Opomnja. 1. Prejemnikov priimek se deva ali v 3. sklon, ali pa ostane v 1. sklonu, kar je v slovenščini primerneje in razločneje. 2. Tudi pri pismih v slovanske dežele gredočih se priporoča, da se imenu kraja in pošte pristavi nemško ime, zlasti če je različno od slovenskega in če pismo izročaš katerej nemškej pošti, n. pr. Postojina (Adelsberg), Beljak (Villach), Ormož (Friedau), Gorica (Gorz) itd. 3. Ako hočemo biti bolj gotovi, da pride pismo na svoje mesto, lahko ga priporočimo (rekomandiramo), t. j. plačamo razen marke še 10 kr. priporočnine ter dobimo od poštnega uradnika primko (recepis). Tudi priporočena pisma imajo na pečatnej strani zapisano pošiljavčevo ime. 4. Denarje pošiljamo ali v pismih ali pa po poštnih na¬ kaznicah. Ce prinesemo denar v nezapečatenem pismu, prešteje denar poštni uradnik, zapečati pismo enkrat (na sredi) s poštnim in štirikrat s pošiljavčevim pečatnikom, odmeri poštnino po teži in po vrednosti, izdd primko, in tako je pošta odgovorna za 163 prevzeto vsoto. Če se pa denar prinese v pismu tako zapeča¬ tenem, kakor se vidi tu spredaj na drugem mestu, določi uradnik poštnino ter izda primko za povedani znesek. V tem primeru pošta ni odgovorna za to, da je v pismu res toliko denarjev, kolikor kaže nadpis, temveč samo za to, da se pismo z nepo¬ kvarjenimi pečati izroči adresatu. Zato je treba najprej na pečate pogledati in tudi pismo razpečatiti tako, da se noben pečat ne pokvari. Najlaglje pa se pošilja denar po poštnih nakaznicah. c ) Vaje. 1. France, ki ne more v šolo, prosi prijatelja Matevža, naj mu izposodi iz šolske knjižnice prvi zvezek „Dragoliubcev“. 2. Sin piše staršem, da je srečno prišel v mesto, ter da gaje mojster prijazno sprejel. Gn prosi, naj bi ga starši skoraj obiskali. 3. Sin prosi starše, naj mu pošljejo denarja za obleko. 4. Alojzij prosi trgovca, naj vzame njegovega mlajšega brata v uk. (Starši so jima umrli: nikdo ne skrbi za-nj. Brat je 14 let star, z dobrim uspehom je dovršil domačo šolo, ima veselje do trgovskega stanu.) 5. Jerica poroča prijateljici o nesreči, ki se je prigodila v vasi. (Sosedov mali otrok se je igral pri potoku. Kamenčke pobirajoč pade v vodo. Ker ni bilo hitro pomoči, utone. Žalost staršev. Pogreb.) 6. Jurče poroča staršem, da ga je mojster eno leto pred dogovorjenim rokom oprostil uka ter ga postavil za pomočnika. 7. Sestra piše sestri, da je mati obolela. (Kdaj? Kaj pravi zdravnik? Sestra naj hitro pride domov.)! 8. Kmet prosi prijatelja, naj mu posodi nekaj žita za seme. (Bila je slaba letina. Nima žita za seme. Prijatelj naj mu posodi . . . M rži. Vrnil mu jo bode drugo leto. Ko bi prijatelj kdaj česa potreboval, rad mu bode kmet pomagal.) 9. Nekdo poroča tovarišu pripovest, ki jo je bral v nekej izposojene) knjigi. (Kmet pošlje hlapca v mlin. Ta gre zvečer ob mesečini domov. Za seboj zagleda črnega moža. Misleč, da je strah, vrže vrečo z moko raz ramo ter zbeži. Drugi dan prinese dimnikar moko. Vsi se hlapcu posmehujejo. — Le neumni ljudje se boje strahov.) « 11 * 164 10. Tvoj prijatelj gre v mesto na semenj; prosi ga, da ti nakupi reči, katere mu našteješ. 11. Gospodinja prosi prijateljico v Trstu, naj ji pošlje 5 kg kave in ravno toliko cukra. (Ta roba je v Trstu cenejša; tudi se ne plača mitnina (carina), če se ne naročuje nad 5 kg) 12. Napišite prijateljičin odgovor! 13. Gospodinja se zahvaljuje prijateljici za poslani cuker in kavo. 14. Sin se zahvaljuje staršem za poslane denarje. (On je denarje prejel. Čemu jih je rabil? Zahvaljuje se prisrčno za to in mnogo drugih dobrot, katere so mu starši že izkazali. S prid¬ nostjo hoče povračevati, kar mu starši dobrega store.) 15. Zahvaljuj se materi za vezilo! 16. Zahvaljuj se prijatelju za blago pomoč v sili! 17. Zahvaljuj se zdravniku, ki ti je srečno ozdravil očeta. 18. Učenec se konci šolskega leta svojemu učitelju za¬ hvaljuje za lepe nauke. 19. Vošči materi srečo za god (k novemu letu)! 20. Vošči srečo prijatelju, ki je z daljnje poti (z vojne) srečne prišel domov. 21. Vošči stricu srečo, da je ozdravel! 22. Vošči dobrotniku (župniku) srečo k 70. rojstv enemu dnevu! 23. Vabi prijatelja na šolsko veselico! 24. Vabi starše na šolsko preizkušnjo! 25. Vabi prijatelja v trgatev! 26. Tolaži prijatelja, ki mu je umrla sestra. 27. Tolaži prijatelja, kateremu je toča polje pobila. 28. Spiši sožalnico obolelemu prijatelju! (Vedno si se veselil lista iz prijateljevega kraja, a takrat te je pismo prijateljevega brata zelo prestrašilo. Prijatelj se ti smili, da je obolel in da mora biti v postelji. Kako rad bi mu ti pomagal, ko bi mogel! Upaš, da se bode prijatelj natančno držal zdravnikovih pred¬ pisov ter kmalu ozdravel.) 29. Poslovi se od prijatelja, ker moraš nagloma odpotovati v uk (v službo). 30. Opomni prijatelja, da ti pošlje obljubljeno semensko žito. 165 31. Opomni prijatelja, da ti pošlje cepičev, ki ti jih je obljubil. 32. Opomni krojača, da ti skoraj naredi obleko. 33. Nekdo opominja dolžnika, ki že dve leti ni plačal obresti. (V zadolžnici od ... za ... gl. se je dolžnik zavezal, da bode vsako leto natančno plačeval po 6% obresti. Ker so pa te že 2 leti na dolgu, vprašaš prijatelja, zakaj ne izpolnjuje svoje obljube. Prosiš ga, naj ti še ta mesec pošlje dolžnih ... gl. Ko bi prijatelj tega ne storil, moral bi ga terjati za vso glavnico. Zanašaš se pa, da tega ne bo treba.) 34. Opraviči se prijatelju, da mu nisi odgovoril na njegovo pismo. (Bil si delj časa pri stricu ter si prijateljev list še le dobil vrnivši se domov: torej naj oprosti prijatelj, da mu pišeš tako zakasnjeno. Izposojeno knjigo prilagaš pismu ter se za njo zahvaljuješ.) 35. Izgovori se upniku, da mu nisi plačal ob dogovor¬ jenem roku. 36. Mizar se izgovarja, da ne more o pravem času izvršiti dela. 37. Očitaj bratu, da se slabo uči. 38. Odgovori listom pod 10, 21, 23 (nikalno), 25 (trdilno), 28. 39. Piši dopisnico za slovo! 40. Piši dopisnice o nalogah pod 7, 11, 21, 23, 32. F. Naj navadne j ši naslovi, kakor se rabijo v listih za odgovor, govor, pri podpisu in za nadpis. Njegovemu Veličanstvu avstrijanskemu cesarju. Ogovor: Vaše Cesarsko ip Kraljevo Apostolsko Veličanstvo! Premilostni Cesar in Gospod! ali Premilostni Gospod! Presvetli Cesar! Govor: Vaše Cesarsko Veličanstvo. Podpis: Vašemu Cesarskemu Veličanstvu prepokorni, preponižni, najvdanejši podložnik. 166 Nadpis: Njegovemu Cesarskemu in Kraljevemu Apostolskemu Veličanstvu Francu Jožefu I., Cesarju avstrijanskemu, kralju češkemu in ogrskemu i. t. d. Njenemu Veličanstvu cesarici. O. Vaše Cesarsko in Kraljevo Veličanstvo! Presvetla Gospa! G. Vaše Veličanstvo. P. Prepokorni, preponižni. A 7 . Njenemu Cesarskemu in Kraljevemu Veličanstvu, presvetle} Gospe Elizabeti, Cesarici avstrijanskej. Nadvojvodom in nadvojvodinjam avstrijanskiin. O. Vaša Cesarska Visokost! Presvetli gospod nadvojvod a! (Presvetla gospa nadvojvodinja!) (Gospem iz vladarskih rodovin se daje naslov gospa, če tudi niso omožene.) G. Vaša Cesarska Visokost! P. Najponižnejši. Al Njegovej Cesarskej Visokosti, presvetlemu gospodu nad¬ vojvodi (ime), kraljevemu princu ogrskemu i. t. d. Njenej cesarskej Visokosti, presvetlej gospe nadvojvodinji (ime), kraljevej princesi ogrskej i. t. d. Knezom in kneginjam. O. Vaša Svetlost! Milostljivi gospod! (Milostljiva gospa!) G. Vaša Svetlost! P. Najponižnejši. N. Njegovej Svetlosti, gospodu (ime) knezu i. t. d. (Njenej Svetlosti, gospe (ime) kneginji i. t. d.) Grofom in grofinjam. O. Visokorodni gospod grof! (Visokorodna gospa grofinja!) Milostljivi gospod! (Milostljiva gospa!) G. Vaše Visokorodje! 167 P Najponižnejši (najpokornejši). N. Visokorodnemu gospodu grofu (visokorodnej gospe grofinji) I.I. Baronom in baroninjam. O. Preblagorodni gospod baron! (Preblagorodna gospa baroninja!) G. Vaše Preblagorodje! (Vaša Milost!) P. Najponižnejši. N. Preblagorodnemu gospodu baronu (preblagorodnej gospe baroninji)! Vitezom, plemenitnikom, visokim uradnikom in častnikom. O. Preblagorodni gospod! G. Preblagorodni gospod! P. Najpokornejši (najvdanejši). N. Preblagorodnemu gospodu vitezu (plemenitniku) i. t. d. Drugim osebam. O. Blagorodni gospod! (Mnogospoštovani, velecenjeni, častiti, prečastiti i. t. d. gospod!) G. Vi blagorodni gospod! P Vdani. N. Blagorodnemu gospodu 1.1. (dodaje se navadno urad, stan, delo, s katerim se kdo živi). Tajnim svetovavcem in ministrom pravimo: „Pre- vzvišeni Gospod, Vaša Prevzvišenost, Vaša Ekscelencija" —, kardinalom pa: „Vaša Eminencija“. Papežu rekamo: „Sveti Oče“ ali „Vaša Svetost". Knezi nadškofi dobivajo naslov „Kneževska Milost", knezoškofi „Knezožkofovska Milost", škofi pa ^Škofovska Milost". Drugi duhovniki dobivajo naslov! »Visokočastiti (prečastni, prečastiti) Gospod". Pri vlogah raznim oblastvom rabimo sledeče naslove: Visoko c. kr. ministerstvo! Preslavna (tudi: visoka) c. kr. namestnija (mestodrštvo), deželna vlada! Preslavni c.‘ kr. deželni šolski svčt! Preslavni deželni odbor! Previsokočastni (škofovski) ordinarijat! Visokočastni žup¬ nijski urad! Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! Slavno c. kr. 168 okrajno sodišče! Slavni okrajni šolski svšt! Slavni krajni šolski svčt! Slavno županstvo! Slavno ravnateljstvo! *) G. Prosilni listi (prošnje). a) Zgled. 1 . (Zunaj.) Preslavnemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu Ljubljani. Matevž Kožuh, učenec I. razreda na c. kr. višje j realki v Ljubljani prosi oprostitve od učnine. (Z dvema prilogama.) (Znotraj.) Preslavni c. kr. deželni šolski svet! (Na pol strani.) Ponižno podpisani se drzne prositi oprostitve od učnine ter podpira svojo prošnjo s temi-le razlogi: A. Svedočba pod A priložena, ki jo je dobil konci prvega poluletja, kaže v rapredku prvi razred z odliko, iz posameznih predmetov pa kakor tudi zastran vedenja in marljivosti ali izvrstne ali pohvalne znake. Glede imovine sme reči, da je v velikej stiski, kajti B. njegovi starši so ubogi, kakor se vidi iz izpričevala pod B priloženega, ter komaj utrpe preskrbeti ga z najpotrebnej¬ šim za življenje. Prosivec sam si pri najboljšej volji še ne more ničesa prislužiti. *) Ce se pridevnik „slavni“ sploh rabi za oblastva in društva, ne sme se vendar dati uradniku pri onih oblastvih služečemu; torej: Slavno ravnateljstvo! a: Spoštovani gospod ravnatelj 1 169 Zato prepokorno ponavlja prošnjo: Preslavni c. kr. deželni šolski svet naj blagovoli podeliti mu to dobroto, katere vreden ostati si bode z zvestim izpolnjevanjem svojih dolžnosti neprenehoma prizadeval. V Ljubljani, 24. februarja 1897. Matevž Kožuh s. r., učenec I. razreda na c. kr. višjej realki. 2 . 2 . (Zunaj.) Preslavnej c. k. deželnej vladi V Ljubljani. Peter Ocvirek, kancelist pri c. k. okrajnem sodišču v Loki, prosi, da bi se I.va ustanovina podelila njegovemu sinu Francu, učencu prvega razreda na gim¬ naziji v Ljubljani. (S prilogami A, B in C.) (Znotraj.) Preslavna c. k. deželna vlada! {Na pol strani.) Ponižno podpisani prosi, da bi se njegovemu sinu Francu podelila ustanovina (štipendija) I., ter opira svojo prošnjo na sledeče razloge: A. 1. Njegov sin je po prilogi A dovršil četrti razred ljudske šole z najboljim uspehom ter je zdaj, kakor kaže B. priloga B, prav priden učenec 1. razreda na c. k. gimnaziji ljubljanskej. 170 2. Prepokoini podpisani je v resnici ubožen, ker nima svojega premoženja in mora z letno plačo 600 gl. živiti in vzrejati petero nedorastlih otrok. C. Vse to naj se blagovoljno razvidi iz priloge C. 3. Prosivec služi državi že 10 let na popolno zado¬ voljnost svojih višjih. V Loki, 2. februarja 1897. Peter Ocvirek s. r., kancelist pri c. k. okrajnem sodišču. 5. 3. (Zunaj.) Slavnemu c. k. okrajnemu glavarstvu v Radovljici. Franc Jenko, kmet v Kamenjali, hiš. št. 24, prosi, da bi se mu dovolilo, postaviti nov mlin pri vodi Bistrici. (Znotraj.) Slavno c. k. okrajno glavarstvo! (Na pol strani.) Franc Jenko, kmet v Kamenjah, prosi ponižno, da bi se mu dovolilo, postaviti nov mlin pri vodi Bistrici v Bohinju. Svojo prošnjo opira na sledeče razloge: 1. Ni v tem kraju celo uro okoli in okoli nobenega mlina. 2. Voda Bistrica je za to dosti velika in pripravna. 3. Prosivec je mlinarskega dela dobro vajen, ker je že več let delal v mlinu, kakor kaže priloženo izpričevalo. 4. Prizadeval si bode, da bode ljudem dobro in zvesto stregel. V Kamenjah. Franc Jenko s. r. 171 b) Pouk. 1. Prosilni listi (Gesuche) imajo v sebi z razlogi podprto prošnjo do oblastev ali posameznih oseb. 2. Razlogi ali vzroki, s katerimi se prošnja podpira, morajo biti potrjeni z izpričevali, ki se prilagajo prošnji. 3. Nekatere prošnje, n. pr. za izpraznjene službe i. t. d., se morajo kolkovati ter položiti pred dotično oblastvo v nekem določenem roku. Ta rok in pa uveti (pogoji), katere je treba izkazati v prosilnem listu, razglašajo se po navadi v službenih časnikih. c) Naloge. 1. Spišite te-le prosilne listi: 1. Učenec prosi pri deželnem odboru za podelitev deželne ustanovine. 2. Učenec prosi, naj ga sprejmejo v kmetijsko šolo. 3. Trgovec prosi pri okrajnem glavarstvu za popotni list in priloži prošnji postavni kolek. 172 H. Opravilni sestavki. a) Zgled. I. Inventarji. Inventar (popis) kmetske imovine 31. decembra 1897. A. Aktivni imetek. I. Gotovine. II. Ležečega posestva 13 ha 52 a polja 3 „ 12 „ travnikov 2 ,, 30 „ gozdov , 1 „ 80 „ pašnikov ©V vkup 20 ha 74 a zemlje, ki je s hišo ii vsem poslopjem vred cenjena na III. Hišno orodje. IV. Poljsko orodje. V. Živina . / : Vsota B. Pasivni imetek (dolg). Glavnica Obresti Vsota C. Pravi (čisti) imetek torej iznaša V Planini na starega leta dan 1897. 1230 115660 50 Miha Dolinšek. 173 a) Pouk. V inventarju naštevamo po redu predmete, ki se kje nahajajo. b) Naloge. Napravite inventar: 1. hišnega orodja, 2. poljskega orodja, 3. dreves v drevesnici, 4. namiznega in posteljnega orodja, 5. žitnega pridelka. II. Računi. a) Zgled. 1 . V Celju, dne 28. maja 1897. Račun. dnemu gospodu Martinu Debelaku, posestniku v Celju sem naredil te le mizarske reči: Kolek Blagoro Jožef Kolšek, mizar. Do dobrega prejel 78 K dne 5. junija 1897. j? Jožef Kolšek. H 76 174 2 . Iz hišnega računa. 175 3. Završetek kmetijskega računa za leto 1897. I. Dohodki. 1. Iz poljskih pridelkov se je dobilo . 2. iz pridelkov na travnikih. 3. „ „ v goricah. 4. „ „ v hostah. 5. „ „ v hlevih. 6. povrnjena plačila. 7. razni mali dohodki. Vsota vseh dohodkov • II. Troski. 1. Troski v izboljšanje zemljišč. 2. za nakup gospodarskega orodja • • ■ • 3. poslom in najemnikom. 4. za davke in priklade. 5. za domače potrebe • ,•. 6. za poplačanje dolgov. 7. različni mali troski. Vsota vseh troskov • Dohodki so večji od troškov za. Od tega odštejte 5% od prvotne inventarne glavnice 10.419 gl.. Ostaje čistega letnega dobička pri kmetij¬ skem gospodarstvu. K 1000 431 301 100 480 637 40 110 122 600 184 174 320 50 h 60 40 80 28 80 60 Peter Kapun. b) Pouk. Račun kot opravilen sestavek je popis oddanega blaga ali storjenega dela z naznanilom cene za blago in plačila za delo. — Takšen račun se pogostoma imenuje z laško besedo konto (množ. konti) ter se mora večinoma kolkovati. V računu mora biti naznanjeno: 1. storjeno delo, oddano blago s ceno vred; 2. čas (mesec in dan), kdaj je delo storjeno, blago oddano, po vrsti natanko drugo za drugim; 3. ime onega, za katerega je račun; 4. kraj, dan, mesec in leto, kje in kdaj je račun pisan; 5. podpis tistega, od kogar je račun. Po prejetem plačilu se iznesek pobota po navadi na računu samem. 176 Drugačen je gospodarski in hišni račun. Razen inventarja vse premičnine, neprimičnine in dolga imata priden gospodar in gospodinja tudi zapisnike, v katere zapisujeta, koliko imata dohodkov in troskov. Konci leta ali tudi konci vsakega meseca se seštejejo dohodki in razhodki, da se vidi, kako se je gospodarilo, koliko ostaje ali koliko je nedostatka. Prav tako zapisuje gospodar tudi vse poljske, senožetne, gozdne in živinske pridelke in priredke. Dober gospodar mora zapisovati in — računiti. c) Naloge. Napravite: 1. črevljarski, 2. krojaški, 3. kovaški, 4. prodajal- niški, 5. dninarski, 6. knjigoveški račun. 7. Napišite gospo¬ darski račun a) za mesec september, b) za vse leto. 8. Zapiši, koliko si imel vse leto troškov za učila. III. Pobotnice. a) Zgledi. Navadne pobotnice. 1 . Pobotnica. 60 h, sto in šestnajst kron 60 vinarjev, katere sem jaz podpisani od gospoda učitelja Jakopa Strnada resnično prejel kakor najemščino (stanarino) za pol leta od sv. Jurja do sv. Mihela. V Kočevju, 14. aprila 1897. Peter Grižar, lastnik hiše štev . . za Potrjujem s tem Tominka iz Ravnice zabeta Pobotnica. listom, da mi je go spa štiri sto kron, katere sem ji bil julija t. 1. posodil (v zajem dal), z obrestmi 5%, namreč desetimi kronami, danes popolnem izplačala, ko sem ji dolžno pismo nazaj dal. V Kostanjevici, 31. decembra 1897. Luka Batič, trgovec. 3. Pobotnica. letno plačo od 1. junarja 1896. do 1. januarja 1897. prejela sem popolnoma današnjega dne od gospodarja Jožefa Komana, tukajšnjega gostilničarja, kar s tem zahvalno potrjujem. V Tržiču, dne 1. januarja 1897. Neža Kobe, dekla. sto kron, k 4 . Pobotnica. 371 K 20 h, tri sto eno in sedemdeset kron, 20 vinarjev, za svoja mizarska dela, po pogodbi od 30. janu¬ arja 1896. storjena za mestno šolo, iz blagajnice mesta Ptuj¬ skega danes resnično prejel, potrjujem tu se svojim podpisom. V Ptuju, 25. novembra 1897. Janez Kotnik, mizar. 5 . Pobotnica. Andrej Zupančič, tukajšnji črevljar, plačal mi je danes od 1200 K kapitala obretti po 5 0 o, dotekle od 1. mar- Slovenska slovnica Kolek. Gospod Kolek. Da sem 178 cija 1896 do 1. marcija 1897, namreč šestdeset kron, in po tem mi je vrnil še šest sto kron od kapitala samega gori omenjenega. V Metliki, dne 1. marcija 1897. Martin Robida, trgovec. 6 . Vzajemna pobotnica. Podpisanca sva danes svoje medsebne račune preiskala, poravnala in vzajemno pobotala tako, da do današjega dneva nimava ničesar iskati drug od drugega. Za to sva uničila račune in vse spise o medsebnih iskovinah, kar sva jih v rokah imela, ter izrekujeva za neveljavna vsa pisma, ki bi se o tem utegnila še kje najti. Za najino večjo varnost sva dvojno tako vzajemno pobotnico naredila, podpisala in si vzela vsak po eno. V Ribnici, 15. septembra 1897. Jurij Gnezda, trgovec. Tomaž Dolinar, trgovec. b) Pouk. Pobotnica (Quittung) je pismeno potrjenje, da je katera terjatev (iskovina) popolnoma ali deloma plačana. Pobotnice so ali navadne ali vzajemne (zgled 6). Da bo pobotnica veljavna, mora odgovarjati tem-le vpra¬ šanjem : 1. Kdo plačuje? (Včasih je dosti ime in priimek plaču- jočega, navadno pa se dodaje še stan in stanovanje, da ne bi bilo pomote zastran osebe.) 2. K o 1 i k o s e p 1 a č u j e ? To se pove sč številkami in črkami. 3. Za kaj se plačuje? Pri odbitnih pobotnicah (zgled 5) se mora s črkami zapisati tudi ves dolg, pri pobotnicah od — 179 — obresti, najemščine, zakupščine, mezde i. t. d. pa tudi čas, za kateri se plačuje oni iznesek. 4. K o m u s e p 1 a č u j e ? Kdor denarje prepemlje, podpiše se svojeročno ter pristavi še stan, obrt i. t. d. 5. Kje in kdaj se plačuje? Precej k zadnjej vrsti po¬ botnice se mora zapisati kraj, dan, mesec in leto, kje in kdaj se izdaje pobotnica. Navadno se izdaje tistega dne, katerega se plačuje, kar se določuje z besedami „danes“, „današnjege dne 1 '. Pobotnica pa ne izgubi nič od svoje veljave, če je v njej zapi¬ sano, da je dotični iznesek kateri dan poprej izplačan, pobot¬ nica pa pozneje napravljena. — Pobotnice se morajo navadno kolkovati ter skrbno shranjevati. Kolek je zavisen od izneska. Pobotnica, s katero se daje pravica, da sme kdo svoj dolg za zastavljene reči izbrisati ali izknjižiti, mora imeti sodno ali notarstveno poverilo. c) Naloge. 1. Napišite pobotnico za 60 K 30 li kot četrtletno najezmščino ; 2. pobotnico za 60 K 60 li kot 6 % obresti; 3. za mezdo hlapcu; 4. pobotnico za plačana zidarska dela; S. odbitno pobotnico; od 2520 K dolga se plačajo 5 % obresti in tretjina glavnice; 6. vzajemno pobotnico med kmetom in trgovcem. 7. Naredite pobotnico za enoletno zakupščino od 3 ha njiv! 8. Delavec naredi gospodarju pobotnico za 60 K, ki jih je pri njem zaslužil črez leto. IV. Vozni listi in poštne spremnice. a) Zgledi. Tožni list. Gospodu fabrikantu Andreju Vrtniku v Kamni Gorici. Na Jesenicah, 10. Po vozniku Valentinu Koritniku iz Srednje vasi pošiljam Vam spodaj zaznamenovauo blago. Ako ga prejmete o pravem 12 * — 180 - času, to je od danes v treh dneh, plačajte vozniku štiri krone voznine. Ciril Javornik. Poštna sprenmica. Prednja stran: PošiljavČeva pismenapriobčila. Tu prejmete, kar ste želeli. V listu, ki ga Vam pošljem, več o tem. (Ta kupon si sme prejemnik pri¬ držati.) Prejemnikova pobotnica. Da je poslatev, na prednji strani zaznameno vano, res prejel, potrjuje V Remšniku, dne 24. maja 1897. (Podpis) Jernej Cocaj. b) Pouk. Kadar se blago izroči v vožnjo vozniku, spiše se odprto pismo onemu, kateremu je blago namenjeno. To pismo se imenuje vozni list. A če se komu kaj po pošti pošilja, pridodati je poslatvi poštno spremnico. V navadni vozni list (Frachtbrief) se mora zapisati: a) prejemnikovo ime, stan in stanovališče; bj voznikovo ime in stanovališče; c) imenuje se poslano blago ter se natanko zapiše, koliko ga je, kako je zavito ali zabito, in kako je zazna- menovano; d) pove se, koliko je pogojene voznine; e) zapiše se, kdo je blago oddal, kdaj in kje se je oddalo ter dokle mora priti na svoje mesto. Vozni listi in poštne spremnice imajo koldk. \ , T 1 \ I ' ' c) Naloge. ' Spišite vozen list, po tem poštno spremnico (Post-Begleit- adresse): 1. o posušenem sadju, 2. oblačilih, 3. o perilu, 4. o različnem semenju, 5. o mizarskem orodju. V. Prejemni listi ali primke (recepisi). a) Zgleda. Prejemni list. 1 . deset kron, katere mi je Miha Volk današ¬ njega dne oddal, da jih izročim prečastnemu logaškemu župniku posp. Antonu Smrekarju. Na Ravniku, 7. oktobra 1897. Matej Lisjak. 9 . Potrjujem s tem listom, da mi je gospod Nikolaj Peternel zlato žepno uro, za-me od gosp. Petra Potočnika prejeto, danes popolnoma nepoškodovano izročil. V Podragi, 1. septembra 1897. Jurij Hobat. b) Pouk. S prejemnim listom se pismeno potrjuje, da smo ali zh-se ali za koga druzega resnično prejeli denarje ali kako drugo Kolek. Za osem — 182 - reč. Tak list ima sploh prav tiste člene, kakor pobotnica; naj¬ važnejše je: 1. da se natanko naznani reč, potem 2. dan, kdaj, in oseba, od katere se je kaj prejelo; 3. da se prejemnik podpiše, in 4. če prejemnik ni prejel reči za-se, da se pove oseba, katerej je namenjena. c) Naloge. 1. Premenite prejemni list 1., da se bode začenjal tako: a) Miha Volk mi je i. t. d. b) Potrjujem, da sem od i. t. d. c) Da mi je Miha Volk i. t. d. 2. Z ozirom na prejemni list napišite, kako bi se glasil prejemni list Nikolaja Peternela o zlatej uri, namenjenej Jurju Hob&tu. 3. Spišite ta-le prejemna lista: a) Nekdo je od voznika Jakopa Hrasta iz Tržiča prejel skrinjo, zaznamenovano z A. Š. št. 9., ki ima po povedbi podob- ščine v sebi, ter obeta, da jo v treh dneh odpravi gospodu učitelju Kvasu v Kranj. b) Gospodar Boštjan Kopun iz Braslovč je prejel sod vina, zaznamenovan z. B. O. 5. in zapečaten, naj ga pošlje poštarju v Gornji grad. VI. Hranilni listi ali hrambenice (depozitke). aJ Zgleda. 1 . ji dekan, gospod. Štefan Gostiša, mi je danes dve sto petdeset c. kr. cekinov pred mojimi očmi naštel in v hrambo izročil. Potrjujoč le-to, obetam ob enem, da hočem ta denar na njegovo zahtevanje njemu samemu ali njegovemu pooblaščencu, kadar mi izroči ta hranilni list, zopet nazaj dati. V Cerknici, 4. maja 1897. Kolek. Tukaj š Jožef Ravnikar. 183 2 . Hranilni list. Potrjujem, da mi je danes gospod Pavel Dimeč, voznik v Novem mestu, izročil v hrambo zaklenjeno, 50 kg težko skrinjo, ki je lastnina gospoda Tomaža Drnjača v Kranju. V Ljubljani, 1. septembra 1897. Peter Zajec. gostilničar. b) Pouk. V hranilnem listu (Aufbewahrungsschein) je bistveno: 1. da se pove natanko, kaj se je dalo hranit, in čigavo je; 2. da se določijo uveti ali pogoji, pod katerimi se ima hranjeno nazaj dati; 3. da se zapiše ime tistega, kateri reč hranit daje, in onega, ki jo prevzema ter hranilni list izdaje, in zadnjič tudi dan, kdaj je reč prejeta. . c) Naloge. Prepišite gorenji prejemni list, pa da se bode začenjal tako: Jaz podpisani potrjujem s tem listom i. t. d., ali pa: Današnjega dne mi je izročil i. t. d., ali: Da sem od gospoda i. t. d. Nekdo potrjuje: 1. da mu je dekla hranit dala skrinjo z belim perilom in obleko, ter pravi, da noče biti porok, ako bi se te reči kako poškovodale brez njegovega zadolženja; 2. da mu je gospa I. I., zapečateno škatlico, ki ima po nje povedbi važna pisma v sebi, v hrambo dala s tem dodatkom, naj jo nazaj da temu, kdor mu zopet izroči ta list; 3. da je dobil v hrambo zlato žepno uro (brez verižice), ki je znotraj zaznamenovana s črkama P. K. in števiko 9. VIL Odpovedni listi ali odpovednice (reversi). a) Zgleda. 1 . Moj sosed, hišni lastnik gosp. Ambrož Lesa _ tako dober, ter mi je naprošen dovolil, da smem za svojo potrebo jemati vode iz vodnjaka na njegovem dvorišču. 184 Obetam s tem listom, da te dovolitve ne bom nikdar štel za kako pravico, ki bi jo jaz imel, temveč da jo hočem kakor dobroto meni dodeljeno uživati dotle, dokler bode gosp. Ambroža Lesarja volja, meni dopustiti to uživanje. V Ipavi, 3. marcija 1897. Jožef Oparnik. Gospod I. I., zemljiški postestnik v I., prepustil mi je iz dobrote kos svojege hišnega vrta, sedem in pol metra dolg in šest metrov 6 dm širok, da na njem postavim ulnjak. Jaz se zavezujem, da ta kos zemljišča, ako bi on ali njegovi dedni nasledniki zahtevali, brez ugovora zopet odstopim v tistem stanu, v katerem sem ga prejel. Za potrdilo vsega tega je tu podpis moj in dveh naprošenih prič. V.dne 14. aprila 1897. 1. I., učitelj. L L, kot naprošena priča. /. L, kot naprošena priča. b) P o u k. Z odpovednim listom ali / odpovednico (Verzichtschein, Revers), izrekujemo, da dovoljenja, katero nam je kdo dal, ne bodemo nikdar šteli in imeli za kako pravico. V takem listu se mora povedati: 1. kdo dovoljuje, 2. komu se dovoljuje, 3. kaj se dovoljuje, in pa povedati, 4. da se dovolitev ne bode nikdar imela in trdila za pravico; 5. povedati je, kje in kdaj se list izdaje; 6. Izdateljevemu podpisu se prideneta še podpisa dveh prič. Pri spisovanju odpovednic je ravnati previdno in natančno, da ne bode prepira. c) Naloge. 1. Kmetovavee 1.1. je dopustil nekomu, da si prek njegove 185 njive, katero je treba tanje zaznamenovati, sme narediti kolovoz določene širokosti. Le-ta mu da odpovedni list na to. 2. Jernej je dovolil Tomažu, da sme vsak čas po noči in po dnevi hoditi skozi njegov vrt, in da ima zaradi tega tudi ključ tako od prednjih kakor od zadnjih vrat. Tomaž mu na to napiše odpovednico. 3. Nekdo dovoli sosedu, da sme ovce pasti po nekem delu njegovega pašnika; sosed mu spiše odpovednico. VIII. Nakaznice. a) Zgled. Nakaznica. Gospodu logarju Poženelu v Rogatcu. Blagovolite mojemu hlapcu Andreju Petelinu proti tej nakaz¬ nici izročiti tri m 3 po en m dolgih bukovih drv, ceno pa zapisati na moj račun. Na Slatini, 1. avgusta 1897. Martin Dobnik, pekar. b) Pouk. Z nakaznico (asignacijo, Anweisung) prosi nekdo nekoga, s katerim ima opravila in račun, naj drugemu komu izroči neko vsoto denarjev ali neko blago. V nakaznici se mora povedati: 1. ime in stanovališče onega, ki naj kaj izroči; 2. ime in stanovališče onega, ki naj denarje ali blago prevzame; 3. koliko denarjev (s črkami pisano) ali katero blago naj dobi; 4. na čigav račun ..naj se zapiše iznesek; 5. dodati je datum in podpis. c) Naloge. Spišite nakaznico, vsled katere naj izroči 1. trgovec vozniku Aliču 1 hi pšenice, 2. kmet mesarskemu hlapcu pitanega prašiča, 3. fabrikant krčmarju 50 gl. 186 a) Zgleda. Jaz n IX. Zadolžnice. 1 . isani priznavam s tem listom, da mi je gospod Martin Sodar, posestnik v Tinjah, posodil pet sto kron (500 K) av. veljave ter mi ta iznesek danes odštel v bankovcih. Zavezujem se, da bodem ta kapital z obrestmi po šest od sto pol leta po tem, ko se mi odpove, vrnil gospodu upniku ali njegovim dednim naslednikom v enakej veljavi. V Borovljah, 25. januarja 1897. Anton Vračic. Jaz niže podpisani potrjujem, da mi je G regor Pia skan, trgovec v Mariboru, posodil osem sto (800) kronskih Srebr¬ njakov ter mi jih danes naštel. Zavezujem se, da bodem letne obresti po pet od sto gosp. upniku plačeval pol leta naprej, glavnico pa vrnil njemu ali njegovim pravnim naslednikom v sre- brnej veljavi in sicer po prejšnej poluletnej, vsakemu pogodniku enako na voljo danej odpovedi. V zavarovanje tega zajma in obresti zastavljam svoje po¬ sestvo pod št. 25. v Jarenini ter dovoljujem, da se ta dolg z obrestmi in vsemi drugimi pravicami, ki se strinjajo s tem dolžnim pismom, vknjiži na omenjeno moje posestvo. V dokaz tega svojeročni podpis moj in naprošenih prič. V Jarenini, 1. julija 1897. Janez Simonič s. r., dolžnik. Peter Slekovec s. r., priča. Jakob Magdič s. r., priča. Dodatek sodnega ali notarskega poverila. 187 b) P o u k. Zadolžnica (dolžno pismo, obligacija, Schuldschein) je pismo, s katerim potrjujemo, da smo od nekoga neki iznesek denarjev na posodo (v zajem) vzeli. V njem se mora: 1. razločno povedati upnikovo (verovnikovo) ime in stano- vališče; 2. pripoznati, da smo prejeli iznesek, ki se zapiše z bese¬ dami in številkami; 3. razločno povedati, v katerih denarjih ali v katerej veljavi se je izplačal ta iznesek; mora se 4. povedati, kakšni odstotki se bodo plačevali, ako so obresti obljubljene —; 5. obljubiti, da se posojilo vrne, in kdaj; mora se pri¬ pisati 6. kraj, dan in leto (s postavnim kolkom), in 7. podpis dolžnikov, in če dolžnik ni se svojo roko napisal dolžnega pisma, še podpis dveh prič. Ako se na podlogi zadolžnice dolg vpisuje v zemljiško knjigo, imeti mora zadolžnica še sodno ali pa notarsko poverilo. c) Naloge. Napišite zadolžnice o: 1) 120 K; ta glavnica, dajoč obresti po 5 73%, mora se vrniti po poluletnej odpovedi; 2) 350 K, ki jih je nekdo za kupljeno blago po štirih mesecih plačati dolžan, do tja pa obeta s 5% obrestovati; 3) 650 K, katere kdo vzame v zajem z obrestmi po 6 ft /o> in za katere zastavlja svoje posestvo. X. Pogodbe. a) Zgled. kater o sta d 1. Zakupna pogodba, anes sklenila Janez Sajavec kot zakupodavec in Marko Zorič kot zakupnik tako le: 1. Janez Sajavec daje Marku Zoriču svojo petdeset arov prostrano njivo „za gradom “ od danes naprej na štiri zaporedna - 188 - leta v zakup za to, da mu plača na leto dve sto kron za- kupščine. 2. Marko Zorič obeta Janezu Sajavcu, da bo zakupščino plačeval vsako leto dne 1. maja, sicer pa tudi, da bode skrbel, da bo njiva v dobrem stanu. 3. Davke za to njivo bode plačeval posestnik sam. 4. Ce zakupniku pridelke vzame toča, slana, povodenj ali kaka drugačna ujima, on zaradi tega ne bode mogel nič za- kupščine utrgavati. Ker se je to pismo spisalo v dveh primerkih, dobi vsaka stranka po en prepis. V Ratečah, 1. marcija 1897. Janez Sajavec s. r., zakupodarec. Marko Zorič s. r., zakupnik. France Oblak s. r., priča. Vid Kušar s. r., priča. Kolek. kat eri o sta d Kupna pogodba, anes dogovorila in sklenila gospod Anton Žepič, hišni posestnik v Gorici, v tržaških ulicah štev. 15, kot prodajavec in gospod Valentin Bratina, trgovec v gosposkih ulicah pod hiš. št. 10. kot kupec tako le: 1. Gospod Anton Žepič prodaje gosp. Valentinu Bratini svoj sadovnjak „za potokom" v nezagotovljenej izmeri dvanajst arov za štiri tisoč kron av. veljave v popolno last z dovo¬ ljenjem, da se sme kupec na-nj kot lastnik takoj zapisat dati. 2> Gospod Valentin Bratina kupuje dni sadovnjak in od¬ šteje po podpisu te pogodbe polovico dogovorjene kupnine, to je dva tisoč kron av. velj., ter se zavezuje, da ostanek brezobrestno odplača v štirih enakih letuinah po 500 K. 189 3. Prodajavec potrjuje, da je prejel polovico kupnine: dva tisoč kron a. v., njega tudi zadenejo vsi davki, kar bi jih bilo še zaostalo do današnjega dne. 4. Kupec jemlje na-se troske za prepis, pristojbine in vse davke od danes naprej. To pogodbo, ki se je pisala v dveh enakoglasnih primerkih, so podpisale stranke in naprošeni 2 priči. V Gorici, 1. februarja 1897. Anton Žepič s. r., prodajavec. Valentin Bratina s. r., kupec. Karel Jordan s. r., priča, Franjo Furlani s. r., priča, b) Pon k. Pogodba je vsako pismo, s katerim se določajo vzajemne pravice in dolžnosti dveh ali več oseb. V vsakej pogodbi je povedati: 1. kdo se dogovarja ali pogaja; 2. predmet, o katerem se sklepa pogodba; 3. pogoje (uvete), pod katerimi se stranke pogajajo, ter pravice in dolžnosti, ki gredo posameznim pogodnikom; 4. kraj in čas, ob katerem se sklepa pogodba; 5. treba je tudi pritisniti kolek ter pridejati podpis po- godnikov in prič. Pogodbi je potreba toliko primerkov, kolikor je pogodnikov. Pogodbe, katerih se je trdno držati, so ali zakupne, kupne, menjalne, službine (mezdne), učne i. t. d. Važne pogodbe se spisujejo pri c. k. notarju. Opomnja. Kadar se napravlja pismena pogodba, pazi naj se z največjo skrbnostjo, da se v njo postavi vse, kar je bilo ustno domenjeno. 190 c) Naloga. Napravite pogodbe: 1. o zakupu kakega zemljišča; 2. o pro¬ daji katere hiše; 3. o zameni vinograda s travnikom; 4. o vzpre- jemu rokodelskega učenca. XI. Izpričevala (svedočbe) služabnikom. a) Zgleda. 1 . Izpričevalo. Janez Kolan. doma iz Hotedršice (pod Planinski okraj), neoženjen, 30 let star, bil je pri podpisaniku od 1. janu¬ arja 1892 do 31. decembra 1896 v službi za hlapca ter se je ves ta čas zvestega, pridnega in poštenega posla kazal tako, da sem bil ž njim v vsem zadovoljen. Ker si je pa sam drugo službo izvolil in si želi več poskusiti, zato ga s tem listom rad vsakemu priporočam. Temu na dokaz potrjujem ta list se svojim podpisom in pečatom. V Logatcu, 1. januarja 1897. Simon Strel s. r., posestnik. 9 Kolek. Izpričevalo. Urša Potokarjeva iz Šent-Jurja na Dolenjskem, 24 let stara, neomožena, je pri meni pet let in štiri mesece (t. j. od 1. januarja 1892 do danes) služila za kuharico. Vsa ta leta je bila tako pridna, skrbna, poštena in zvesta, da sem bila ž njo 191 prav zadovoljna. Ker pa zdaj ne misli več služiti, dajem ji z veseljem to dobro izpričevalo. Na Vrhniki, 1. maja 1897. Mila Krašanova, posestnica. b) P o u k. Pismo, v katerem se posvedočuje ali priča, kako je kdo služil in se vedel, imenuje se službeno (poselsko) iz pri-* če val o. Treba, da je po vsem resnično in določno. V tako svedočbo se zapiše: 1. ime, stan, starost in rojstveni kraj tistega, komur se daje izpričevalo; 2. koliko časa je kdo služil ter kako je opravljal doložnosti svoje službe; 3. kraj in dan, potem podpis (pogosto tudi pečat) tistega, ki piše izpričevalo. c) Naloge. Napravite izpričevalo: 1. hlapcu, ki je zaradi bolehnosti stopil iz službe; 2. spretnemu mizarskemu pomagaču, ki hoče na svojo roko podjeti svoj obrt; 3. mlinarskemu hlapcu; 4. pastirju; 5. dekli. XII. Izpričevala o dogodkih. a) Zgled. Izpričevalo. V sredo, t. j. 25. t. m. ob dveh popoldne sva se šla z Janezom Robnikom iz naše vasi v ' Dravo kopat. Pri kraju Kušejevega travnika, kjer sva se kopala že večkrat, greva oba kmalu v vodo. Jaz sem ostal pri kraju, Janez pa je šel bolj na sredo, če prav sem za njim vpil, naj nikar naprej ne hodi. Ko se hoče obrniti, skrije, se pod vodo — in ni ga bilo več. Klical sem na pomoč, a zastonj. Ni ga bilo blizu človeka. Ker sam plavati ne znam, nisem, mogel priskočiti nesrečnemu Janezu. Utonil je. 192 Po zapovedi c. k. okrajnega oblastva sem spisal to izpriče¬ valo in sem pripravljen, ako bi bilo treba, tudi priseči, da je bilo res tako. V Čmečah, 27. junija 1897. Matej Pšeničnik, posestnikov sin. b) P o u k. Izpričevala ali svedočbe o dogodkih dajo se na prošnjo tega, kdor jih potrebuje pred gosposko, ali pa na zahtev go¬ sposke same. V drugem teh slučajev se pokliče očevidec pogosto pred gosposko: tu se, kar ve povedati, zapiše, on pa zapisek potrdi sč svojim podpisom. (To se po uradnem govorjenju pravi: „s kom zapisnik vzprejeti“.) Kadar pripovedujemo prigodek, o katerem pričamo kakor očevidci, treba je, da natanko in vestno povemo vse okolnosti, ker na tem stoji večkrat sreča ali nesreča našega bližnjega. c) Naloge. Spišite izpričevala: 1. kako je kdo nekomu rešil življenje; 2. kako je kdo nekoga razžalil na časti; 3. da je kdo trpinčil žival; 4. da je kdo poškodoval drevesa v sadovnjaku. XIII. Javna ali *čitna •znanila. a) Zgledi. 1 . Izgubljeno. Dne l. t. m. je nekdo izgubil na Gradišču rjavo usnjeno listnico, v katerej so bila različna pisma in dva bankovca po deset goldinarjev. Kdor .jo je našel, prošen je, da jo odda pri- stojnej gosposki, kjer dobi plačilo, katero mu gre. o. Konji na prodaj. Štirje popolnoma enaki vprežni konji brez napake, po 5 let stari, po 15 pesti visoki, so na prodaj prav po ceni. Kupci naj se potrudijo v konjarnico gospoda I. I., kjer se jim povedo tanji pogoji. — 193 - 3. V najem se daje na 6 let kmetija v Ziljskej dolini na Koroškem. Več o tem se zve pri Fr. Kolarju v Gorjah, hiš. št. 5. 4. Vinogradnik, ki se je izučil v mariborskej šoli za sadjarstvo in vinstvo, išče službe. Ponudeb prosi pod napisom M. S. štev. 10. poste restante v Ptuju. b) Pouk. Javna naznanila v časnikih ali po očitnih krajih naj bodo kratka in razločna. Ako je treba, oznani se tudi mesto, kjer se reč lakho pozve natančneje. c) Naloge. 1. Sadjar naznanja, da ima prav lepih mladih dreves na prodaj. 2. Trgovec oznanja, da se je drugam preselil, in vabi ljudi, da bi hodili k njemu kupovat. 3. Hlapec išče službe. 4. Stanovanje se daje v najem. 5. Nekdo je našel listnico. 6. Pogorelec se zahvaljuje za poslane milodare. Napišite oznanila! XIV. Brzojavi (telegrami). a) Zgled. Slovenska slovnica. 13 194 b) P o u k. Brzojavi so pismena prijavila, ki se pošiljajo po telegrafu. Brzojavi naj bodo kratki, lahko razumljivi in razločno pisani. Zgoraj ima vsak brzojav prejemnikov nadpis, spodaj pa pošiljaveev podpis. Nadpis naj bo natančen. Ce v kraju, kamor je brzojav namenjen, ni brzojavne postaje, imenuje se tudi onemu kraju naj bližja poštna postaja . c) Naloge. 1. Nekdo naznanja svojej sestri materino smrt. 2. Nekdo se zahvaljuje za čestitko. 3. Nekdo naznanja svoj prihod. 4. Vojak brzojavlja staršem, da je srečno dospel v Sarajevo. Napišite telegrame! XV. Poslednje izporočilo, oporoka ali testament. a) Zgledi. 1 . Oporoka, ki jo je oporočitelj sam pisal in podpisal. Oporoka. V imenu Boga Očeta, Sina in svetega Duha. Amen. Ker nihče ne ve, kdaj bode umrl, zato zapisujem zdaj pri popolnoma zdravej pameti svojo zadnjo voljo. 1. Svojo dušo izročam Bogu, truplo pa naj se pokoplje po šegi, kakor je navadna v našem kraju. 2. Poglavitnega dednega naslednika vsemu svojemu pre¬ moženju postavljam milega mi brata Stefana. Vse naj ima, kar ostane črez mojo potrebo in oporoko. 3. Domačej ljudskej šoli v Zabnicah ostavljam petdeset goldinarjev, ki naj se okraja, šols. svetu izplačajo za šolske potrebe. 4. Svojemu sosedu Karlu Visočniku, ki mi je dolžan sto gl., odpuščam ves ta dolg. To je moja oporoka, katero sem sam spisal in podpisal. V Zabnicah, 1. oktobra 1897. Jakob Breznik, oporočitelj. 195 2 . Oporoka, katero je oporočitelj samo podkrižal. Oporoka. Ker nikomur ni znano, kdaj ga bode Bog poklical s tega sveta, hočem zdaj pri zdravej pameti razodeti svojo poslednjo voljo zastran svojega premoženja. 1. Poglavitnega dednega naslednika vsemu svojemu pre¬ moženju postavljam svojega starejšega sina Antona; vendar pa mora on: 2. Plačati pogreb in pet svetih maš, ki naj se bero za mir in pokoj moje duše. 3. Mojemu sinu Tomažu naj da sto goldinarjev in mojej hčeri Mariji sto goldinarjev dote. 4. Mojemu hlapcu Jerneju naj odšteje trideset goldinarjev. 5. Med uboge naše občine naj na dan mojega pogreba razdeli deset goldinarjev. To je moja oporoka, ki se mi je vpričo treh tu podpisanih prič prebrala, in katero vso potrjujem ter tudi svojeročno podkrižujem. V Podsredi, 14. februarja 1897. t f f to je Valentin Preskar, oporočitelj. Miha Kovačič s. r., oporočiteljevega imena podpisovavec in priča. Janez Hrovat s. r., priča. Andrej Podgoršek s. r., priča. 3. Oporoka, katenrso zapisale priče. Oporoka. Podpisani Jernej Jereb, Matija Nemanič in Edvard Težak, vsi v Trnovem, pričamo, da nas je včeraj nam vsem dobro znani sosed in prijatelj Matevž Gabršek k sebi poklical, da bi bili priče njegovej oporoki. Matevž Gabršek je bil sicer po 13* 196 telesu bolan, a na duhu popolnoma zdrav. Ko nam je povedal, zakaj nas je poklical, razodel nam je vpričo vseh treh svoje poslednje izporočilo tako le: 1. Poglavitno dedno naslednico svojej zapuščini imenuje, ker nima oriok, svojo ženo Barbo Gabršekovo. 2. Občinskej bolnici ostavlja dve sto goldinarjev. 3. Ubogim naše občine daje petdeset goldinarjev. 4. Njegova žena naj po njegovej smrti župljanskej (farnej) cerkvi izplača dvajest goldinarjev. 5. Svojemu prijatelju Antonu Simončiču v Zagorju ostavlja v spomin srebrno žepno uro. Podpisani potrjujemo, da je to popolna vsebina poslednjega izporočila, kakor nam ga je povedal oporočnik Matevž Gabršek, in da nismo ničesa o tem izpremenili, nič pristavili ali zamol¬ čali. Vselej smo pripravljeni, ako bi bilo treba, resnico tega zapisa tudi s prisego potrditi. V izpričbo tega se tu podpisujemo. V Trnovem, 18. marcija 1897. Jernej Jereb s. r. Matija Nemanič s. r. Edvard Težak s. r. 4. Oporočni dodatek (kodicil). K svojej oporoki z dne 1. oktobra 1892 pristavljam pri popolnoma zdravej pameti še to le: 1. Vse svoje knjige in časopise ostavljam našej občinskej knjižnici. 2. Našej ljudskej šoli ostavljam namesto 50 gl., kakor je zapisano v imenovanej oporoki, sto goldinarjev. Ta kodicil sem sam spisal in podpisal. V Žabnicah, 1. decembra 1897. Jakob Breznik s. r., b) Pouk. oporočitcl). Pismo, s katerim kdo določuje, kaj naj se zgodi po nje¬ govej smrti ž njegovim premoženjem, imenuje se poslednje izporočilo, oporoka ali testament. Oporoka se začenja navadno sč svetim križem, a potem se natanko zapiše, kar hoče oporočitelj sploh oporočati. 197 Oporoka se napravlja ustno ali pismeno. Kdor oporoča ustno, mora to storiti pred tremi zmožnimi pričami. Priče morajo biti vse tri h krati pričujoče, osebno morajo poznati oporočitelja ter potrditi, da o njegovej osebi ni kake prevare ali zmote. Da pa priče ne pozabijo, kar jim je oporočitelj povedal, je dobro, da vse tri vkup, ali tudi vsaka posebe, ali pa kdo drug zapiše, kar je oporočitelj oporočal. Ako se zahteva, morajo priče oporoko tudi s prisego potrditi. Da so priče veljavne, morajo biti moškega spola, vsaj po 18 let stare in zavedne; razumeti jim je popolnoma tudi oporočiteljev jezik. Menihi, mutci, glušči, slepci in tisti, kateri so bili kaznjevani zaradi katere krivice, ne morejo biti veljavne priče oporoki. Pričati tudi ne smejo osebe, katerim se v testa¬ mentu kaj ostavlja. To velja tudi o starših, otrocih, bratih in sestrah, svakih in o plačanej druščini tistih, katerim se kaj ostavlja. Kdor hoče oporočevati pismeno in brez prič, mora oporoko sam pisati in podpisati. Testament, ki ga je pisal kdo drug, mora oporočitelj svojeročno podpisati ter pred tremi prikladnimi pričami potrditi, da je to njegova poslednja volja. Priče se morajo na pismu samem kot priče oporoke podpisati; treba pa ni, da bi vedele kaj je zapisano v oporoki. Ce oporočitelj ne zna pisati, naj vpričo treh prič svojeročno napravi znamenje, h kateremu ena teh treh prič zapiše oporo- čiteljevo ime. Ce niti brati ne zna, mora mu ena priča vpričo dveh drugih svedokov testament prebrati, oporočitelj pa mora potrditi, da je oporoka zapisana po njegovej volji. Oporoke, pri katerih je pogosto treba ozirati se na ženitvo- vanske in druge pogodbe, delajo se čestokrat tudi pri sodiščih ali pri notarjih. Zadnjevoljska naredba, ki ne imenuje dednega naslednika, temveč le volila (legate), zove se k odi c 11. Kodicil se nareja zraven oporoke pa tudi brez nje. Kar veljd o oporokah, veljš, tudi o kodicilib. 198 Kazalo. Stran Slovnica. Glasoslovje . . . i. • • 3 Samoglasniki. — Soglasniki.*. 4 Izpremena soglasnikov . 5 Zlogi. 6 Razzlogovanje. 7 Pravopis. — Ločila ali prepone . . . . 9 Raba velikih začetnih črk. 10 Najnavadnejše kratice. 11 Skladje ali besedoslovje. 12 Izpeljava samostalnikov. 13 Izpeljava pridevnikov. 18 Sestava samostalnikov. 21 Sestava pridevnikov. 22 Sestava s predlogi. — Besedne družine (skupine). 23 Oblikoslovje in skladnja. A. Goli stavek. • • 25 a) Osebek (podmet, subjekt). Samostalnik. 26 Spol samostalnikov. 27 Število samostalnikov. 28 Zaimek . — b) Povedek (poved, predikat) . 29 Glagol. 30 Oseba in število. — Čas. 31 Tvorna in trpna oblika. 32 Nakloni. — Pridevnik (prilog). 38 Stopnjevanje pridevnikov. — B. Razširjeni stavek. 40 a) Osebek. Samostalnik . — Moška sklanja. 41 Zenska sklanja. 44 Srednja sklanja. 46 b) Povedek. Vezanje povedka z osebkom . 48 Glagol. : — Deležniki. 50 c) Dopolnilo. 51 Dopolnilo v rodilniku. — Dopolnilo v dajalniku. 52 Dopolnilo v tožilniku. 53 Nikalni stavki. 54 Dvojno dopolnilo. — Dopolnilo s predlogi. 55 Ponavljanje. — Predlog. 56 199 Stran d) Prilastek. 57 Pridevnik (prilog). 58 Določni in nedoločni pridevnik. 59 Stopnjevanje pridevnikov in deležnikov. 61 Zaimek. 62 Osebni zaimki. 63 Posestni zaimki. 65 Kazalni zaimki.. . 66 Vprašalni zaimki.. 67 Oziralni zaimki. 68 Nedoločni zaimki. 69 Številniki. 70 Glavni številniki. — Vrstilni številniki. 72 Ločilni in množilni številniki.. — Delilni in družilni številniki. 73 Ponavljalni številniki. — Nedoločni številniki. 74 Rodilnikov prilastek.. 75 Prilastek s predlogom. 76 Ponavljanje. 77 e) Prislovno določilo. — Prislov. — Stopnjevanje prislovov. 78 Predlog. 79 Prislovno določilo kraja. — Prislovno določilo časa. 80 Prislovno določilo načina.. . — Prislovno določilo vzroka. 81 Veznik in medmet. 83 Ponavljanje in dostavki, a) Osebek (subjekt). 84 b) Povedek (predikat) .. 85 Glagol. 86 Vrste glagolov. — Posebna sprega. 96 Dovršni in nedovršni glagoli. 98 Raba dovršnih in nedovršnih glagolov. 99 Velelnik.100 Trpna oblika.101 c) Dopolnilo.102 d) e) Prilastki in določila . ... . — Besedni red v golem in v razširjenem stavku.103 C. Zloženi stavki. 104 I. Enovito zložen stavek, a) Priredje .105 Vezalno priredje .. — Protivno priredje.j . . . 106 Sklepalno priredje.. "... — b) Podredje.107 Osebkovi zavisniki. 109 Povedkovi stavki .110 Dopolnilovi stavki.Hi Zavisni vprašalni stavki.112 Dobesedni govor. — Prilastkovi stavki .114 Prišlovni stavki. 115 200 Stran Krajevni stavki.115 časovni stavki.. H 6 Načinovni stavki.117 Vzročni stavki.118 Skrajšani stavki.120 Vmesni stavki (parentčze) .122 Manjkavi (eliptični) stavki.. . — Skrčeni stavki. 123 Skrčeni stavki z več osebki.124 Skrčeni stavki z več povedki .125 Skrčeni stavki z več dopolnili.127 Skrčeni stavki z več prilastki. — Skrčeni stavki z več določili.128 . II. Mnogozloženi stavki .130 Raba ločil. 131 Red ali sledba stavkov.136 Vaje v spisju. A. Povesti.. . . ..137 B. Popisi.141 C. Primeijave ..144 D. Razlaganje pregovorov.145 E. Listi . '.146 1. Prošnja. — 2. Naznanilo in prošnja.. : . . 3. Poročilo in prošnja.147 4. Naročbenica. — 5. Zahvala.148 6. Voščilo. — 7. Vabilo. 149 8. Sožalnica (milo val ni list) . •.150 9. Slovo.151 10. Opomin. — 11. Izgovor. — 12. Prijateljsko očitanje.152 ■ 13. Dopisnica.153 I. O pisavi ali zlogu v listih.154 II. Vnanja oblika listov.155 F. Najnavadnejši naslovi ..165 G. Prosilni listi (prošpje).168 H. Opravilni sestavki.172 I Inventaiji. — II. Računi. 173 III. Pobotnice.176 IV. Vozni listi.179 V. Prejemni listi ali primke (recepisi).181 VI. Hranilni listi ali hrambenice (depozitke).182 VII. Odpovedni listi ali odpovednice (reversi).183 VIII. Nakaznice.185 IX. Zadolžnice. 186 X. Pogodbe .187 XI. Izpričevala (svedočbe) služabnikom,..190 XII. Izpričevala o dogodkih . .191 XHI. Javna ali očitna oznanila . . . ‘«\.192 XIV. Brzojavi (telegrami) ...[.£ .“tj?/.,,. SV.11*8 XV. Poslednje izporočilo, oporok® ali testament.194 -- NARODNA IN UNIUERZITETNfl KNJIŽNICA 00000391235 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA