GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA BOn&AlNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ UÜMMC I B T O XII. februar 1971 Številka: «2^ Glasilo ureja uredniški odbor! Jože Zupan, lori Jaklič, Marjan Herak, Slavko Teran, Metod Ahačič, Miro Mandelj, Franci Šarabon, Ronan Planinc. Glavni in odgovorni urednik! Stojan Saje. Izhaja vsak mesec v nakladi I5OO izvodov. Tisk Tiskarne Delavske univerze "Tomo Brejc" v Keanju. O. MACCC DAM ŽOJA V (jiWUjv- QU je zaposlenaziucu s/e&tui Silva King Zakaj lii ne bil«! R-d® deism, ker vem, ds je tela ina kolje preskrbljen«, u.e ob« z? služiva» In delo? Raznoliko je, z«to mi ugaja; zdaj izdelujem vzorce, zd® j delam tista dola, ki so najbolj potrebn-. Slavke Bavec 8e ženske ve, da je dom ne veže in zaposluje več, je bolje, da hodi ,v tovarno. Raje sem tu, kot pa bi se dolgočasila doma. Ženska, ki ima še majhne otroke, jih pogreša in ve, da jo pogrešajo tudi- oni. Za tako žensko je bolje, da se ne zaposli. Delam rada in nikoli mi ni dolgčas. Kaj, fotografirali me boste! Mislim, da ni ravno pravi trenutek. V popoldanskem času bi me morali, ko se s dvema vedroma vode vzpenjam po strmih stopnicah centra za izobraževanje, da ga lahko pospravim. Pa ne samo enkrat. Angela' B er-š ter Mislim, da je vsaka zaposlena ženska srečna, pa ne samo zato, ’cer je plačano za delo,ker skrbi z? družino, menim, da more ženska najti zadovoljstvo tudi V delu. Kaj vse mora ženska opraviti. Bilo, sem snažilka. Zdaj pa jo mnogo boljo. Stroj ni samo stroj. Moje delo je izrazite žensko. Pod prsti in šivanko nastaja nekaj lepega. Joži G o d n o v Ne.Če bi mož dovolj z«služil, bi bilo lapse in bolje, de bi bila dome in se bolj posvoe-1* družini, teko pa irar.m s v-.-stvora otrok težave, delam sicer rad«, tod' nožno dolo jo s- matere zelo utrudljivo. Tončke Bohinjec če ne bi bila zaposlene, bi mi bilo doma težko, čeprav ima tudi gospodinja dovolj dela. Delo mi ugaja, čeprav nimam stalnega delovnega mesta, se lepše p- bi bilo, če bi delala samo pri enem stroju. Delo tudi ni tako utrudljivo, da ne bi mogla postoriti tudi Vse^ gospodinjskih del,, ki me čakajo doma. Otroka mi varuje marna* kadar sem zdoma. Marija Primožič Srečna je. Ker dela, jo potrebna družbi, ker jo plačana, lahko bolje živi. VSEM DELAVKAM V NAŠEM PODJETJU VANJE 8. MARCA UREDNIŠTVO TRŽIŠKEGA TEKSTILCA (TVEKE MISLI Ob osmem marcu ., ko naš po. vseh bolj vidnih ali manj vidnih česopisih ter v manj slavnostnih ali bolj slavnostnih govorih pa po drugih bolj ali manj običajnih oblikah komuniciranja in informiranje kujejo v zvezda, premišljujem... ... zakaj smo vredne toliko pozornosti samo en sem, en samcat d a n, ko p.a vendar dve tretjini dela v naši toverni v vseh tristo petinšestdesetih koledarskih ali - bolj natančno - v tristo štirih delavnih dneh opravimo me: žene in dekleta... ... zakaj bo bolj zahtevno inbolje plavajo delovno mesto ob enakih pogojih,-če se le da, preje podeljeno.m o š k e m u, pri ženski Pa se kot možna ovira venomer postavlja nosečnost in porodni dopust... ... zakaj žena, ki se vrne s porodnega dopusta ali daljšegR bolovanja, le redko more delati na strojih, ki jih je navajena in jih je že skoraj lastniško vzljubila? Kot da bi jo bilo treba kaznovati... zakaj. laka j ■ zak«3 * • • od meseca do meseca... • • • podjetja TVcizvcdn/d v decembru I. OSNOVNI MATERIA! 1» Oskrba s surovinami ni povzroča- la zaStöjiv~v proizvodnji. Bilo pa je precej težav v proizvodnji zaradi slabe kakovosti grškega bombaža, ki je povzročal precejšnjo nopkavost Preje. b) sukalnicas nov. - izvrš. plana pri 0 Nm 1°»” 26,92$ - izkor.strojev 12,9 $ - produktivnosti g/vrh , 9,o5 HOK ure 89,9o dec. 36,76$ 8,3 $ 5,58$ 118,28$ 2. Tkalnica:Oskrba s prejo je bila dobra in ni povzročala zastojev v proizvodnji. Nasprotno pa so prevelike zaloge preje povzročale problem skladiščenja, saj so tolikšne, da ima tkalnica prejo, ki je namenjena za^predelavo, vskladišče-no kar na štirih mestih. Že pri predilnici omenjena pomankljivost surovin je vplivala na kako“ vost in predelavo preje, zlasti pri previjanju na avtomatskih previjalnih strojih (avtoconerjihl Poleg teh napak so bile še drdge pomankljivosti v Preji; visok odstotek deformiranih nnvitkov, slaba začetna navitja, prepredeni sviž, k=r vse je imelo za posledico porast odstotka odpadkov pri predelavi in zmanjšalo produktivnost* zlasti v pripravi. 3* ^PP^menitilnicasZaloge surovih tkanin z«, predelavo so zadoščale za nemoteno obratovanje. KLub skoraj enotedenskemu zastoju belilnega agregata, ki je nastal zaradi okvare za elektronsko krmiljenje, ki jo more popraviti le inozemski servis,' skupni fizični obseg proizvodnje ni trpel. Obrat je med tem predeloval ostale - nebeljene artikle. c) tkalnica: - izvrš. plana s: Tim2, 1o4,62$ 115,57'° v votkih 1o8,49$ 111,49$ - izkoriščenje st.: na pog >• st. ure 94,2 $ 92,7 $ na ef.st 96,2 $ ure 98,3 $ — produktivnost: enot/del. uro 37,28. 39,93 d) oplemenitilnica: - izvrš.plana v m? 147,37$ 150,34^ - produktivnost ur/loo enot 64,57 8o,52 e) konfekcirm: Ä , - izvrš.plana: v nr 122,98$ 1o3,82$ v enotah 123,94$ 122,10$ - izkor.str. 88,6 $ 8o,8 $ - produktivnost 83,811 8o,8 $ 4« Konfelcci^a. Ker je bila oskrba s tkaninami za könfekčloniran j e zadovoljiva, ni bilo v proizvodnji nobenih težav. Pomanjkanje nekaterih vrst vezenih trakov (iz uvoza) pa je povzročalo, da asortiment proizvodov ni povsem ustrezal potrebam prodajnega oddelka. Razen tega Vezenina Bled ni dobavila vseh naročenih čipk, zaradi česar obrat ni mogel izdelati planirane količine garnitur Vesna, kar je vzrok ,da smo v dobavi kupcem v precejšnji zamudi. Primanjkovalo je tudi sukanca številka 40, ker dobavitelj ni realiziral vseh naročenih količin. II. Proizvodnja a) predilnica: - izvrš.plana: - izkor.strojev nov. dec. v af.kg 104,74$ 98,33$ v baz.kg 104,88$ lol,o5$ 8o,l $ 86,2 $ ;:baz g/vrh 18,11 17,53 (prst.) baz g/pred.5o,92. 58,69 m. (BD) ROK ure 19,69 19,79 V predilnici plan efektivnih kg ni bil dosežen: čeprav so bile količine višjih^številk celo presežene, planiranih količin nižjih nismo v celoti izdelali. letni plan proizvodnje je bil presežen v efektivnih kg za 1,78$, v baznih pa celo za 3,13$. Plan sukalnice je bil zaradi izločitve sukal-nih strojev (ostal je samo 1 stroj s 152 vreteni) in ukinitve proizvodnje sukanca cord dosežen samo s 36,76$. Kljub temu pa je bil letni plan sukalnice presežen za'13,88$, ker smo v prvem polletju pl^n močno presegli. V tkalnici je v začetku decembra začel obratovati še en oddelek širokih strojev (48 avtomatov AIR) v treh izmen-h. Zato je preseganje plana tako v m kot v votkih še višje kot v novembru. letni plan proizvodnje je obrat presegel: v m za 6,28$, v votkih pa za 4,43$. V • < glamenitilnici :je 'bil pl-n visoko presoao - , predvsem z»mdi že omenjeno.;» ioraii” nj» dodaluve surovih artiklov. To p». ime. za po-' _ sladico, čh je bile proizvo*,e.jr v enotah menno!-kljub večji proizvodnji v m , So jo primerjano novembrsko. Zor»di večje količine predelanih domčih tkanin, predvsem P». zarodi visoko preseženega plenu storitev drugim podjetjem je obr»t presegel prvotni lotili plen z~ lo,,31?°. V tej proizvodnji so zsjote tudi količino raznih reeksportnih tkanin, s katerimi obrat razen administracije ni imel nobenega dela. Tudi v konfekciji jo bil plan presežen, zlasti v^onotnh. Precej nižje pa je preseganje v m , kor je planiranih približno osem tisoč rjuh. ostalo v medfaznihpzalogah. Skupni letni plan je bil presežen v m za 31,385*’, v enotah pa. zn 18,10$. :. Delovna silp. november december - predilnica 9,- $ 13,1 $ - Sukalhica 10,2 $ 16,- $ - tkalnice 9,6 $ 12,2 $ - oplemenitilnica 9,4 $ 30,2 $ - konfekcija 11,2 $ 19,6 $ izostanki so v vseh obratih v primerjavi z novembrom precej višji, ker so člani kolektiva izrabljali Se preostali letni dopust. Izrazito vj-sok je odstotek v oplemenitilnici, kjer registrirajo .kot izostanke tudi proste .sobote, kar v decembru 19(0 predstavijo. 12,8$ izostankov. V pre— dolnici je nekaj odvisne delovne sile, vendar so to predvsom dol»vke s priporočili Zr lažja dela. V tkalnici so je število zaposlenih ustalilo na približno 475 Osebah. Sluktuacijsi je še vedno na delovnih mestih čistilk strojev'in netikalk votle». Premeščanje navijalk na delovna mest» na-tikalk povzroča pogosto negodov-nje. Prim-njku-jo tudi vzdrževalcev strojne opreme. II. VZDRŽEVANJE STltOJEV n) predilnica: - tekoč» popravila in razna vzdrževalna del» v čistilnici in na mikalnikih; - prestavitev enega Predpredilnega stroja (številka 3); - izločitev (v odpad) 1 predpredilnega (št. 18) in 6 predilnih strojev (štev. 8.9. li 53,^54 in 64); ’ ’ - čiščenje in mazanje glav na dveh na dveh ra-ztezalnih asortimentih (štev. 7 in 8); - centriranje vreten, uravnavanje voz, čiščenje in mazanje na treh Prst. pred. strojih (štev. 74, 75 in 76); razna popravila in predelave na Predilnikjh BD (izdelava pokrovov nad lonci, vgrajevanje zaščitnih mrežic itd.) Problematična je oskrba s pogonskimi jermeni in rezervnimi deli za prodilnike BD, zaradi čes»r že 16 predilnih mest ne obratuje. Obr»t preisku-ša jermen» "Hkstremultus", ki lažejo, d» bodo u-por»bljiva. b) tk Inic»: - remont stroja Rossweiner (strina 160 cm); - r zni remonti v pripravljalnici, remonti st tev ÄLITBX in popravilo bil na statvah KOVO - 275 cr.i, kar pa se z-radi pomanjkanja za to potrebnih ljudi izv»ja prepočasi. c) opl emoni trini ca.: - vrst», popravil na belilnem agregatu; - rasna popr-vil» na razponjalnih sušilnikih (zamenjava, in popravilo verig itd.); - popravilo zug nječa na starem in 3-kratno popravilo razdelilen pritiska na novem k»landru; - popravilo strižno-čistilnega stroja in montiranje nuvijalne naprave na njem;. - popravilo merilnih strojev(nožov,"aparatov", zamen jv? vzmeti ). dj konfekcija: Obrat im» pogoste okv»re n» novem stroju z» izdelavo gumbnic. S pomočjo mehanika iz Z-greba je bila napaka v januarju odpravljen V. Doseganje jrorm - predilnico, skup» - sukalnica - tkalnica skupaj - skl»d•gotov.bi. - z»bojurno - BPT skupaj november december 115,41$ 115,37 $ 112,08$ 111,87 $ * 120,47$ 119,75 $ j 115,55$ 112,99 $ 117,00$ 1.16,59$ 121,40$ 124,50$ 132,00$ 128,52$ 118,09$ 117,40$ Veto OKjctncnr upravljanja I. Delavski svet jo na 11. redni seji, dne 1. februarja'1971 , sprejel naslednje važnejše sklepe: - potrdil je normativ osebnih zaščitnih sredstev za leto 1971 v skupni vrednosti IO4.3OO din. Za posamezne delovne enote so v ta namen planirana naslednja sredstva: za predilnico v vrednosti 21.900 din za tkalnico 29.200 « za oplemenitilnico 10.500 n za konfekcijo 6,200 » za V. delovno enoto 22.900 H za VI. delovno enoto 13.600 r» - Skupaj 104.300 din - sprejel in potrdil je analitsko oceno naslednjih novih in reorganiziranih delovnih mest: delovna enota delovno mesto število oseb brutto osebni dohodek predilnica podmojster na HD 200 3 6,50 tkalnica kurir predilnice in tkalnice mojster škrobilnice in 1 4,55 vdevalnice 2 8,00 mojster pregledovalnice 1 8,00 opismeni tilni ca vodja apreturnega oddelka upravijanec kondenzirnega 1 8,25 (korigirano 8,60) stroja 2 6,10 pripravijalec raztopin 2 5,95 konfekcija strojno likanje 4 4,90 vzdrževalni obrati vodja kotlaren in klima na prav 1 9,30 preddelavec v kotlarni 1 7,65 kotelski strojnik obračun osebnega dohodka 4 7,25 in stroškovnih mest 1 6,85 tehniški risar 1 6,60 uprava vodja kontrolne službe 1 14,00 tehnik kontrolo v oplemenitil. 2 8,10 tehnik kontrole v tkalnici tehnik končne kontrole v 2 7,95 predilnici 1 7,90 tehnik preižkuševališča 2 7,85 tehnik kcntrole v konfekciji dokumentalist v organizso. 2 7,75 oddelku 1 7,30 laboratorijski tehnik 1 7,10 kontrolorka v pripravi 2 6,40 li. m. - Kot n- jnižje število točk pri analitski oceni je delavski svet določil 182 z vrednostjo 4*50 din brutto. Kot osnovno morilo pri obračunu osebnih dohodkov voljo vrednost po analitski oceni; razliko mod to in korigirano vrednostjo pa se obračunava kot poseben dodatek. - S 1. februarjem 1971 se je povedala vrednost točke za 2$. - Skupščini občine Tržič je delavski svet odobril letni prispevek za financiranje teritorialne obrambe v višini 30 din na zaposlenega, kar znese približno 42.000 din na leto. - Delavski svet je odobril odpis v celoti amortiziranih sredstev v skupni vrednosti 610.419, 81 din. - Ker sta dva člana odbora za informiranje prenehala delati v našem podjetju, se v odbor kooptirata Stojan Saje kot tajnik in Homan ELaninc kot član. Odbor za gospodarske zadeve je na 12. redhi seji, dne 29.1.1971.razpravijal o naslednjih zadevah: ' - Glavni direktor je seznanil odbor za gospodarske zadeve s predvidenim vplivom deyavlači je na poslovanje našega podjetja. Predvideno je, da bo znašala negativna razlika pri uvozu surovin in drugega materiala približno 8 milijonov dinarjev; pri izvozu pa bo zaredi zvišanja tečaja prišlo do pozitivne razlike zn približno 4 milijone dinarjev., upoštevaje izvozne premije, pr, še zn 800,000 ' din. S tem bo še vedno ostrin negativne razlika prihližno3,200.000 din, ki bo delno krita z znižanjem prometnega dnvkn v maloprodaji in zvišanjem con naših izdelkov. - Odbor je obravnaval in potrdil posjočilo centralne inventurne komisije o izvršeni inventuri z° leto 1970. Iz poročila je razvidno, dr so razlike precej nižje kot v letu 1969. Največjo negativna razlika je zabeležena pri preji, pri utenzili/tjfr., pri materialu osebne zadolžitve. Odbor je sprejel sklep n~j se ugotovljeni presežki knjižijo kot izredni dohodki, primankl ja ji pr, kot. izredni izdatki. Istočasno je odobril tudi odpis nekaterih osnovnih sredstev, inventarja in sredstev skupne porabe. - Družini Kavčič iz Grahove, ki jo utrpela veliko škodo zaradi požara, je odbor namenil 16 garnitur posteljne konfekcije in 500- din v gotovini. Odbor za organizacijo dela in delitev dohodka je na 16. in.17. redni seji, dne 14. januarja in 25. januarja 1971,. sprejel naslednje važnejšo sklope: - Pri obračunavanju akordnega dela velja kot osnova predvideno število opravljenih ur. Potrebno dokumentacijo in obrazce pripravlja organizacijski oddelek in jih posreduje delovnim onotam in sektorjem. V izračunu dodatka za stalnost se v letu 1970 upoštevajo osnovna merila analitske ocene delovnih mest; način obračunavanja ostane nespremenjen. - Zaradi precejšnjega zmanjšanja zalog v oplamenitilnioi bo 46 delavcem podeljena enkratna nagrada v višini od 80 do 324 din.upošteva joč delovni prispevek posameznika., J — ___. , . spre :i el - Ker je konfekcija že dalj časa najslabšo plačan proizvodni obrat v podjetju, je odbor sklop, naj pristojne strokovno službe pripravijo predlog vslclajevanja osebnih dohodkov v konfekciji z ostalimi proizvodnimi obrati. - Vs"k predlog za spremembo v organizaciji dela se mora predhodno posredovati organizacijskemu oddolku, ki je dolžan, d° go natančno prouči ter ga šele po tom, ko ugotovi utemeljenost spremembe, posreduje odboru Z' organizacijo dola in delitev dohodka. Skiepi 17. rodno seje odbora za kadre, ki je bil» 28. januarja 1971, so naslednji: - V delovno razmerje je sprejetih 10 novih delavcev. - Sprejme se odpoved delovnega razmerja treh elanov kolektiva ( po enega iz predilnice, tkalnico in upravo). - Odbor jo ugotovil, da jo v orsù od 1. do 25. januarja 1971 samovoljno prekinilo delovno razmerje: pet delavcev iz I. Dii, 8 delavcev iz II. DK in po eden iz III. in VI. DE, toro j skupno I5 delavcev. - Vida Smolej in Srečko Stritih, oba, diplomirana tekstilna tehnika, ki sta usposno opravila pripravniško dobo in končni i' In utegnila bi pisati Boštjanu Hladniku, ki je postal skoraj simbol slovenske seksualne svoboda, in ga vprašati, ee hi svoje najstnike čisto mirno pustil, da se razvnamejo oh skomercializirani pornografiji in ost lem seksualnem sorodstvu. P- he je prepričan, da bodo tako svobodni najstniki cez ne^ j ko j prida očki in ne, • stebri družbe. « , > j nič nimam proti Boštjanu, 30 j je k^r fletno Al skuštran. Pr- v r-d» bi br p, co oi g« kdo m"lo pointervjuv»1 v tem smislu. I lo besed» mi jo tuùì zelo va oc, t»,ko priprava» vsem modom- .je. Gorenj sic» pa ili. Minin, co bi ostala doma, bi ic-v go po predpisih iv mnknl» nohte v predpiseni raztopini za mehčanje in porabila z» njihovo nego predpisanih 1C minut vsnk d- n. Potom bi tudi utegnila porabiti vsnk dan pol ure za kozmetiko obraza, 10 minut za telovadbo, 1C minut za počitek po jedi, vs-k ta don dvakrat po 1 uro pri frizerju in soloh vso, kar priporoča današnji čas urejoni žanskfj. Zdaj vse to samo vom, potem je pa pika. Ja, krasno!!.Doma bom ostala in potom si bom lahko privoščila Se enega otroka, saj varstvo potem ne bo noben problem več. Očitek, da bo Slovencev zmanjkalo, kor Slovenko nočemo ro— ditij sem brala Pi'eđ nekaj dnevi. Ampak mene se no tico. Vocine ne. Seveda hočomo — če je zagotovljeno varstvo in ce bi denarja ne bilo tako malo. Kaj hočemo, ko pa devalvacija in Več kot te Oje otrok je že sploh luksuz, Moj» znanka si So tretjega ni up» la irn’eti in bolele so me njene solzo, predon je šla na komiaj.jo za legalno prekinitev nosečnosti. Aha, ko bom doma, se bom lahko z otroki pogovarjala, kolikor bom hotela, ne pa tako kot sedaj, ko sem prisiljena, biti vesela, če me pustijo, da se grem gospodinjo. Ne, nič no bom zaostala in no bo se mi treba z možem pogovarjati samo o peteršilju in premajhnih čeveljčkih, redno bom lahko prebirala razne vrste časopisov in se sploh zanimala za življenje v svetu. Res, nadvse perfektno bo že prihodnji mesoc igrati ono samo glavno vlogo: mama ! ! Tako, kavico som popila in zaroe pošteno, predvsem pošteno do družine in družbe, kjer je družina osnovna celica, sem premislila in odločila.: zato, da bom lahko z vso odgovornostjo vzgajala in.vzgojila otroke, se bom poslovila od službe. Ker bom tudi z vzgojo treh otrok opravila družbeno še kako koristno delo, moja emancipiranost ne bo niti najmanj načeta, otrokom pa zanjo krutih davkov no bo treba plačevati. Še plačala bom in potem bom stekla z veselo novico domov. Tedaj pa, ko sem zagledal'« v denarnici samo drobiž, mi jo v ušesih zazvenelo nekaj po liniji četrte dimenzije, me pretreslo v vsem ibistvu in zamajalo tako dobro premišljene temelje novega in spočitega materinstva.Se trenutek trenutka in za vse večne čase sem po kopala svojo emancipacijo:"Kako bomo pa zi-veli z eno samo plačo?" Tudi mož ria tak realism ni našel surrealistične rešitve. Sedaj vem le eno: jaz moram biti v službi zaradi eksistenco, ne zaradi emancipacijo. n.__________J P'.—* Normalna, ali vsaj približno normalna telesna teža je za dobro počutje - predvsem pa Za zdravje - prav tako potrebno kot mešana hrana ali pozimi topla obleka. Spomnimo se mimogrede samo nekaterih bolj znanih bolezni, ki so velikokrat posledica nepravilne prehrane: npr.: sladkorna bolezen ( med vojno je skoraj ni bilo), obolenje srcp, ožilja, krvi, žolčnika, jeter itd. Na kliniki "MEYO" v ZDA so po dvajsetih letih Studia in opazovanja izdali nove vrednosti živil v luči vpliva n« shujšanje in pridobivanje telesne teze. Marsikaj, kar smo svetovali doslej, je postavljeno na glavo. Itejvečji krivci za prekomerno težo so: sladkor, moka, sadja, zelenjava, in seveda «se jedi, ki jih iz njih pripravljamo. Celo mleko in mlečni izdelki niso povsem nedolžni, medtem ko maščobe niso preveč nevarne. V nasi tovarni smo celotno dieto razmnožili in jo lahko vsak, ki ga je strah svojih kilogramov, dobi v obratni ambulanti ali pri sestri Jelki. Opozarjamo, da so vrednosti posameznih šlvil preračunane na ameriški obrok, ki je od n«šega — kranskega znatno manjši» s. Jelka I. SKLEP 0 pai SPETTO ZAVaKOVAIIIH OSEB K STROŠKOM ZA IDSKATERE OBLIKE ZDI: VVSTV3HE&A VARSTVA 1. K posameznim. vrstam zdravstvenih storitev, določenih v 45* členu statut« skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kr«n3 in s tem sklepom, prispevajo z«v-rovine osehe pri zdravstvenih zavodih na območju to skupnosti: 1. Din 10,- z« vsak ohisk zdravnika n« Bolnikovem domu na zahtevo Z'V-rov-na osoho; 2, Din 10,- z« vsak prvi pregled v specialistični ambulanti; Din 100,- za medicinsko intervencijo oh prekinitvi nosečnosti, ne gledo na indikacijo, ra.zon v primeru, ko gre za spontano prekinitev; 4. 505» vseh stroškov pregledov in zdravljenja v prvih 5 dneh zaradi zastrupitve z alkoholom; 5. 50j6 stroškov cepljenja, ki ni predpisano kot obvezno; o. Din 4,- za vsako izdano zdravilo, ki se lahko prodpiše v breme skupnosti zdravstvenega zavarovanja, razen za zdravila, z« katera jo potrebna- neposredna intervencij« strokovnega zdravstvenega delavca; 7. 25$ž vseh stroškov z« zobozdravstvene in zo-botehnične storitve, izvzonši izdiranje zob; 8. Din 15,- za vsak*prevoz z reševalnim avtomobilom ali kakim drugim vozilom; 9. K stroškom za proteticn« in ortotlčn« sredstva, sanitarne pripomočke, slušne pripomočke tor aparate z«, omogočanje glavnega govora; - 50,- din za protezo, ortopedski aparat za zgornje os. spodnje okončine, kovinsko sandalo, ortopedski korzet, invalidski voziček, usnjene rokavico, steznik, usnjeno kapo in lasuljo; - 40,- din zn navadno celje k protezi ali z« otropodske čevlje do velikosti številke 35; - 70,- din z ena.ke čel j e številke nad 35; - 15 j- din za berglo ali bergli; - 20,- din z« vse vrste očesnih pripomočkov; - 50,- din z« slušni «Parat ali «parat zn omogočanje glasnega, govor«; - trojni znesek, ki je predpisan kot prispevek za zdravil« z« vsa druga protetičn« sredstva, ki so lahko predpisujejo z-v-ro-v«ni osebi n« stroške skupnosti zdravstvenega zav-rovnnja; 10, 20 ji z« pomoč gorske reševalno službe. 2. Prispevka po tem sklepu ne plačajo z«v«rov-ne osebe: - z« storitvo in pripomočke, ki sodijo po z«-konu pod obvezne oblike zdravstvenega varstva ; - z« storitev in pripomočke, ki so zavarovancu potrebni v zvezi z nesrečo pri delu ali poklicno boleznijo; - za stalni kateter, vrečico zp. vodo, pas za vrečico za blato, koloston in ondotrahial-no kanile. Prispevka po 9. točki tega sklepa so oproščene zavarovano osebe tudi po dvojni.ali večstranski amputaciji udov nad zapestjem ali nad gležnjem in osebe, ki imajo peraplegijo, triplegijo ali tetraplegijo. 3. Če znaša vrednost zdravila ali pripomočka manj k«kor pavšalni prispevek po prvi točki tega sklepa, plača zavarovana oseba samo dejansko ceno. Prispevek iz, prve točke tega. sklepa je dohodek zdr«vstvene organizacije, ki jo storitev opr«vil«i oziroma dobavil« zdravilo ali drug pripomoček. Za znesek prispevka z»varov«ne osebe se zmanjša cen« storitve, zdravil« «li pripomočkajoziroma celotni znesek r«čun«, ki bremeni skled zdravstvenega zavarovanja te skupnosti. 4. In sklep začne valjati naslednji dan po objavi v "Uradnem listu SRS", uporablja pa so od 1. februarje. 1971. 1 1. Procent individualnega prispevka sa zdravljenje v naravnih zdraviliščih še ni določen. Zato je v informaciji točka (? izpuščena in so v n daljnem besedilu oznake točk ne ujemajo s originalom. II. SKLEP .0 POVRAČILU STROŠKOV SR "‘V • u( ARO IM NASTANITEV ZAVAROVANE OSEBE MED POTJO IN BIVANJEM V DRUGEM KRAJU TEU O POVRAČILU ZA UPORABO DRUGAČNEGA VvuIL'. NAMESTO REŠEVALNEGA AVTOMOBILA 1. Povračilo stroškov nastanitva in prehrane med potovanjem in bivanjem v drugem kraju (dalja: dnevnica) sa comari v pavšalnem znesku-in sicer: . 40,- din, Se potovanja traja n°d 12 ur, oziroma na vsakih 24 ur? . 20,- din, če potovanja traja več kot 8 in menj kot 12 ur. Zavarovanim oseb-m, starim do 7 let, pripade polovica dnevnice iz prvega odstavka. 2. Na osnovi 43« člena pravilnika o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Ur. list SRS št. 45-5OO/7O) imajo zavarovane osebe pravico do povračila stroškov za prevoz z drugimi prevoznimi sredstvi, če prevoz ni mogoč z reševalnim avtomobilom ali drugim javnim prevoznim sredstvom. Povračilo znaša 0,80 din za prevoženi kilometer in se izplača zavarovani osebi ali prevozniku na osnovi zdravniškega potrdila. 3. Ta sklep velja in se uporablja od 1.2.1971 dalje. III. SKLEP 0 ZNESKIH POGREBNIN ZA ZAVAROVANE OSEBE. 1. Ob smrti osebe, zavarovane pri skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj, ima vsakdo, ki oskrbi njen pogreb, pravico do pogrebnine. 2. Znesek pogrebnine se izplača v pavšalnem znesku in znaša: - za. umrlo odraslo osebo 800,- din, - za umrlega otroka do 15 let starosti 500,- din 3. Ta sklep velja in se uporablja od 1.2.1971 dalje. Sreda Milič: tAŽNEJŠE SPREMEMBE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV ( drugo nadaljevanje) ZDRAVLJENJE v NARAVNIH ZDRAVILIŠČIH je mogoče le kot nadaljevanje zdravljenja ali kot nadomestilo zdravljenja v bolnišnicah. Če gre za neposredno nadaljevanje zdravljenja v bolnišnici, odloča o napotitvi v zdravilišče konzilij bolnišnice; če p? gre za nadomestno zdravljenje, odloča o napotitvi zdravniška komisija na predlog izbranega zdravnika. Napotilo velja največ za 'tri tedne. Po tem času je možno podaljšanje, 1 ki ga po potrebi odredi zdravniška komisija. Če se plačilo zdravljenja v zdravilišču po 1 statutu Komunalne skupnosti ne more odobriti v j celoti, čeprav je zdravljenje potrebno, lahko zdravniška komisija odobri koriščenje zdravstva nih storitev na račun skupnosti. ZDRAVILA in SANITETNI MATERIAL lahko predpišejo zavarovanim osebam z recepti le izbrani zdravnik, zdravnik speoialist in dežurni zdravnik, , kadar zavarovano osebo zdravi. Drugi zdravniki lahko predpisujejo zdravila z recepti le po posebnem pooblastilu izvršilnega odbora Skupščin skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev. Zdravila na recept je mogoče dvigniti v katerikoli lekarni na območju naše države. Za vsako zdravilo je dolžna zavarovana oseba prispevati določeni delež. Če ima lekarna ', na razpolago več zdravil enake kakovosti in učinka, vendar z različnimi cenami, lahko zavarovana oseba zahteva dražje zdravilo, plačati pa mora razliko med dražjim in cenejšim zdravilom. Če predpisanih zdravil ni mogoče dohiti v SFRJ, jih zavarovana oseba lahko nabavi v inozemstvu. Skupnost zdravstvenega zavarovanje povrne stroške takega zdravila po nabavni ceni, preračunan:) v našo valuto po uradnem tečaju. Tudi za ta zdr"Vila mora zavarovana oseba prispevati del stroškov. ZOBOZDRAVSTVENO VARSTVO lahko zavarovana oseba uveljavlja le v zobnih ambulantah na območju Ekupnosti Kranj in to po strogem vrstnem redu vpisa v zobni ambulanti. Prednost jo dovoljena le v nujnih primerih ( bolečine, poškodbe ipd.) po predhodni presoji predstojnika zobne ambulante. če zavarovana oseba želi, da si zoboteh-nična in probation?, dala napra.vijo iz boljšega materiala", plača sama razliko v ceni. Izdelavo nove ali popravilo stare proteze in druga protettila dela lahko zavarovana oseba zahteva tudi pred potekom določene trajnostne dobe, če je do okvare ali nerabnosti prišlo zaradi netrpežnosti materiala, zaradi nezgode pri delu ali zaradi drugega opravičljivega vzroka. Če pa j9 prišlo do elevare ali nerabnosti pred potekom trajnostne dobe zaradi nepazljivosti zavarovane osebe, mora sama trpeti vse stroške (določeno ceno z upoštevanjem amortizirane vrednosti glede na čas dejanske uporabe in trajnostne dobo sredstva). NEZMOŽNOST Z*\ HELP. Pravico do popusta z^rp.di ■bolezni fili poškodbe, skrajšanega delovnega Sesa» poroda ip£. uveljavlja zavarovanec praviloma pri izbranem zdravniku splošne prakse. Ce se delovna organizacija dogovori. Z' Zdravstvenim domom, da jo za presojo dela. nezmožnosti pristojen samo določen zdravnik,, se morajo zavarovane osebe te delovne oi-ganizaci je obračati le nanj. Zavarovanec je nezmožen za delo od tistega dno, ko zdravnik pri pregledu to ugotovi in vpise v zdravstveno izkaznico začetek nezmožnosti, Ue zavarovanec zahteva c>bisk dežurnega zdravnika in če le-ta ugotovi začasno nezmožnost z?, dolo, mora zavarovanca napotiti, s svojim izvidom in mnenjem k izbranemu zdravniku zaradi odobritve stoleža. 5e to ni mogoče, obvesti izbranega zdravnika o svojem Izvidu in mnenju dežurni zdravnik sam. čo zavarovanec zboli zunaj Jeraja svoje zaposlitve, se za odobritev dopusta more obrniti na zdravnik*- tamkajšnjega Zdravstvenega doma, 0 nastopu bolniškega dopusta mora najkasneje v treh dneh obvestiti izbranega zdravnika. Po vrnitvi pa mu mora predložiti dokumentacijo o poteku bolezni. dialog s tovarišem ing. Hazimom Omerovičem, članom sekretariata aktiva ZK BPT, o sestanku, ki je obravnaval kadrovsko politiko. Zakaj je aktiv ZK v našem podjetju na prvi seji obravnaval prav kadrovsko politiko? Sekretariat aktiva ZK v našem podjetju je na zadnji seji sprejel sklep, da do maja letos prouči problematiko podjetja iz treh osnovnih izhodišč: prvo izmed njih je vprašanje kadrovske politike, ki smo mu posvetili prvo sejo, np naslednjih dveh pa'homo govorili o proizvodni in komercialni problematiki. Ker je dobra kadrovska politika osnovni pogoj za uspešno po-slpvanje podjetje na vseh drugih področjih in ker razni forumi v podjetju, v občini in republiki o nji mnogo razpravljajo, smo se odločili, da pregledamo njihovo delo in poiščemo smernice svojemu. Katerih vprašanj ste se na sestanku konkretno dotaknili? Za konstruktivno razpravo in sam potek sestanka jo komisija pripravila materiale o kadrovski politiki v pismeni obliki in jih posredovala vsem članom ZK. Veliko vprašanj se je nanašalo na notranjo strukturo v članstvu ZK, na nadaljno rast organizacije in na izstope iz nje. Komisija je menila, da je za sejo problematika - čeprav zelo zanimiva - preobširna, in sprejela sklep, da bo o nji razpravljala letna konferenca. Predložili ji bomo poročilo, ki bo prikazalo aktivnost ZK z ideološkopolitiSnega, organizacijskega in še kakega področja za preteklo dvoletno obdobje. Razpravijp.li smo tudi o rasti kadrovske strukture v obodbju petih let, o izobrazbeni strukturi, politiki štipendiranja, o fluktuaciji, ki je v zadnjih dveh letih eden izmod resnih problemov na področju kadrovske politike v podjetju. Na koncu smo se dotaknili vprašanj znotraj kadrovske politike: spremljanja in izobraževanja novo sprejetih delavcev, uvajanja in izpopolnjevanja pripravnikov, izvajanja sprejetih normativnih aktov podjetja, sistema napredovanja in osobne odgovornosti Pri delu. Prosil bi Vas, tovariš Omorovič, če mi lahko poveste, kakšni sklepi so bili sprejeti? Komunisti smo odgovorni, da se vsi omenjeni Problemi obravnavajo enakovredno kot problemi proizvodnega značaja, ker so prvi predpogoj za uspešno poslovanje podjetja. Tehnokratska miselnost, pomanjkanje družbene zavesti in neznanje nas opozarjajo, da moramo komunisti biti vso bol;} budni in odgovorni za dosledno razvijanje in uveljavljanje samoupravi jalske kadrovsko politike. Sprejeli smo sklep, da bomo po tem, ko bomo na- drugi seji obravu vali proizvodno problematiko, imenovali komisijo, ki bo izdelala st-liščn in konkretno sklepe za nadaljno uspešno delo -ktiva ZK v našem podjetju. Stojan Saje r L LOVEK IN taUo naj hvalimo in ar o jamo cdrok'e. Mno(';i mislijo, d» hvalp več» otrokovo z»up»nje Visa in dviga njegovo samozavest. V resnici p» hval» lahko izzove tudi napetost in porednost. Neka zenska je pripovedovala : " Sedeli smo v avtomobilu, vsp družina. Prevozili smo 400 milj iz Pittsburgha do New Yorka « Zadaj v avtu je sedel Ivan, priden kot angelcek, tih in zamišljen. Rekla sem si, da ga raorp.m pohv-.liti, saj je zaslužil. Pravkar smo zavozili v Lincol-] nov predor. Obrnila sem se k njemu in mu rekla: D-nes si pa res priden, Ivan. Lepo se vedeš. Ponosna sem nate! Minuto za tem je treščilo. Ivan je zgrabil pepelnik in njegovo vsebino potresel po nas. Prah pepela in cigaretnih ogorkov se je dvignil v avtomobilu. In ker smo bili ravno v predoru, nam’ je zaprlo sapo. lila sem divja, do bi ga kor na mestu našeškala. Ih- j bol j pa je me jezilo t o T" da. sem ga ravno- T kar iskreno pohvalila. Ali otroka sploh ne smem voc pohvaliti ali kaj!" Cez nekaj tednov je Ivan sam pojasnil, zakaj-je trakrat pobesnel Vso p.t domov je premišljeval, krko naj se znebi mlajšega bratca, ki se jem prednjem sedežu pr-dvijnl zdaj k očetu, zdaj k materi. Končno je uganil: če bi avto presekalo na dvoje bi starši in on ostali celi, bratca pa bi prerezalo na dvoje. Ravno tedaj ga je mati pohvalile in začutil je, da je kriv pred njo, d- hvale ne zasluži. Mnogi otroci se od časa do čase zaradi nepričakovane pohvale hudo razjeze. Če - nejprimer-dečRvt rečejo starši: " priden fantek si, " ne bo hvale mirno sprejel, ker je ta hip njegova podoba o sebi čista, drugačna. V svojih očeh ne more biti priden, če se je še pred nedavnim zaželel, da bi imela mama zadrgo na ustih. In res, -‘bolj ko ga hvalimo, bolj si prizadeva, da bi bil poreden, samo. da bi pokazal, kakšon v resnici je. Vendar to ne pomeni, da otrok ne smemo hvaliti. Vel-a namreč eno samo pravilo, naj hvalo zasluzi, le otrokov napor in uspeh, nikoli pa njegov značaj ali osebnost. Če fant posparavi dvorišče, je čisto naravno, da pripomnimo, kako trdo je mor-l delati in kako lepo je zdaj dvorišče. Čisto neprimerno in nepriporočljivo pa, je preveč splošno hvaliti njegovo osebnost, kako odličen fant je, npr. Hvala naj pokaže otroku realno sliko njegovih sposobnosti, ne pa stokrat povečano podobo njegove osebnosti. Če koga hvalimo v obr»z, so inu dozdeva, da mu sonce sije naravnost v oči: neprijetno in slepeče, človeku je neprijetno, če mu rečemo da je čudovit, da je angelski, čuti, da mora vsaj deloma odreči svojo hvalo. Javno pač ne more sprejeti tvojih besed in reči: "Hvala, vašej izjavo, da sem čudovit, jemljem na znanje." Tudi v privatnem življenju mora odkloniti tako hvalo; ne samo, da jo odkloni, marveč se celo nekaj minut pomudi pri tistih, ki ga hvalijo.: "Če se jim zdim jaz tako imeniten, potem že-sami ne morejo biti bog ve kaj!" Hvala naj torej ne zadeva otrokovöi lastnosti marveč njegove napore in dosežke. Naše pripombe morajo biti take, dr. otrok ugane iz njih, kaj dobrega je napravil. Kako pa je s kritiko, ki lahko gradi ali ruši? Kritika gradi takrat, kadar se omejuje na to, da pokaže, kako narediti tisto, kar mora biti narejeno, se pa pri tem popolnoma vzdrži negativnih pripomb o otrokovi osebnosti. Deset-ietni Gregor je iz nepazljivosti razlil kozarec mleka po mizi. Mati:" Saj si vendar dovolj star, da veš, kako-je treba držati kozarec. Kolikokrat sem ti rekla, da pazi!" Oče: " Ne more pomagati - je pač neroda. To jo vedno bil in vedno bo." Gregor je razlil mleka le za nek»j P»r, smeh, ki je tej nezgodi sledil, p» je veljal veliko več, ker je zmanjšal njegovo zaupanje vase. Kadar gre kaj narobe, ni pravi č»s z» pridige. Tedaj je najbolje govoriti o dogodku in na o otroku. Kako moramo torej ravnati, Se je otrok neroden? Ko je osemletni Martin po nesreči razlil mleko, je mati mirno pripomnila: "Mloko se jo razlilo. Na še en kozarec in cunjo!" Martin jo je pogledal, vidno si je oddahnil in kar verjeti ni mogel, da je mati tako tnirna. Počistil jo mizo in mati mu je pomagala.. V prenokateri družini si hude ure med starai in otroki slede v rodnih, pogosto že kar slutenih zaporedjih. Otrok stori ali race kaj napak in že ga mati ali oče z odgovorom žalita. Tudi otrok zna. žaliti, zato se prepir pogosto konca s tepežem. Devetletni luka se je igral s prazno skodelia-co, Mati:" Razbil jo boe. Vedno kaj razbiješ)" luka.:" I'Te, ne bom je razbil!". A v tem trenutku pade skodelica na tla. in se razbije. Mati:" Človek bi čisto obupal, tako si neumen Vse,-kar je v hiši razbiješ!" luka:" Tudi Ti si neumna." Mati:" Ti boš svoji mami rekel, da je neumna, joj kako si grd!" Kako naj ravnamo, kadar smo jezni? Jeza je nekaj takega kot navaden prehlad. Spet in spet se pojavlja. Nimamo je sioer radi, toda sprijazniti se moramo z njo. čeprav jo dobro poznamo, je ne moremo preprečiti. Obide nas ob takih ali drugačnih naključjih}, toda vselej se nam zdi, da je prišla nepričakovano.' In čeprav ne traja dolgo, imamo občutek, da traja celo večnost. če se razjezimo, smo^kot bi bili ob pamet. Otrokom prizadenemo toliko zla, da ga - ko jeza pomine - ne privoščimo niti sovražniku. Ko je pesem izpeta, se čutimo krivega in svečano sklenemo, da tega ne bomo nikoli več ponovili. Toda jeza nas kmalu spet popade in ostavi na laž vse naše dobre sklepe. Sklepi, a se ne bomo nikdar več razjezili, so povsem jalovi. Kakor vihar v naravi je jeza v našem luka:" Ti si grda! Ti si mi prva rekla, da sem neumen!" Mati: "Tako .boš govoril, boš tiho! Takoj’ se poberi v svojo sobo!" luka:"Kar daj, nesi me!" Dotem očitnem napadu na njeno avtoriteto so materi popustili živci, pograbila je sina In ga v jezi pričela tepsti. Ko,,61 ju luka prizadeval pobegniti, je potisnil mater v steklena vrata. Steklo se je zdrobilo in ranilo mater v roko. Ko je luka zagledal kri, ga je zgrabil paničen strah. Stekel je iz hiše in našli so ga šele pozno v noč. Odveč je pripomniti, da je bila vsa hiša pokonci. Nihče ni dobro spal to noč. Ali se je luka naučil puščati prazne skodelice pri miru, hi tako važno kot tisto, kar je kla-•Vrnega spoznal o materi in sebi. Vprašanje je, ali je bila bitka potrebna, ali je bila celo neizogibna in ali je mogoče ob takih dogodkih ravnati bolj modro. Ko je mati videla, da njen sin trklja skodelice sem ter tja, bi mu jo lahko odvzela in rekla, naj se igra s primernejšim predmetom, npr. z žogo. Ko pa se je skodelica r~zbih sinu pokazati, in pripomniti, razbijejo tako mirnim materinim ravnanjem in bi se ji opravičil za svojo nerodnost, če ne^bi bilo vpitja in tepeža, bi bil sam pri sebi mogoče celo Ugotovil, da skodelice res niso primerne za igranje. Ob nepomembnih nozgodah otroci spoznavajo pomembno.' . Otrok mora od svojih staršev sprejeti prvi pouk, kako razlikovati pomembne dogodke od nepomembnih, tragične od naključnih. Marsikatera mati dvigne zaradi razbitega jajca prav tak hrup kakor zaradi zlomljene noge. življenju spontana gibalna sila, in čeprav je ne moremo predvidevati, moramo njeno pomembnost upoštevati. Za starše je jeza dragoceno čustvo, in da bi bila vredna svoje cene, je ne smemo razmetavati tja v en dan, ne da bi imeli od nje kaj koristi. Jeza ne,, smemo z izbruhom še stopnjevati. Duška si moramo dati tako, da nam potem odleže, ko otrok stvar uvidi, in da ne prizadenemo ne sebe ne njega. Zato ne smemo ošteti otrolpa v prisotnosti njegovih prijateljev. Če bi ga, bi bilo z njim še slabše, ker bi nas spravilo še v hujšo jezo. Kako si pomagamo? Če hočemo, da v mirnih časih razumemo nemira* se moramo zavedati tehle resnic: 1. Sprijazniti se moramo z dejstvom, da nas bodo otroci jezili. 2. Pravico inv mo biti jezni, ne da bi se tega sramovali ali bi se zavoljo tega čutili krive. 3. Pravico imamo pokazati, da smo jezni, vendar pod enim pogojem: ne smemo napadati otrokove osebnosti ali značaja. čustva imenujemo glasno, s pravim imenom, v svarilo tistemu, kogar se tičejo, naj se uniamole ali naj bo previden. i, bi morala d Vsega tega so moramo zavedati, ko nas popade kako je treba pospraviti črepinje, jeza. Prva stopnja, je, da svoja vznemirjena da se skodelice pač zelo hitro Luka bi bil bržkone presenečen nad 4e Mrežno planiranje - mio da C P h 1, D V O D Bazvoj in uporaba računalnikov je vplivala na uvedbo različnih koristnih metod za reševanje n«log s področja upravljanja, optimalnega izkoriščanja kapacitet, planiranja itd. Razvila se je celo posebna znanstvena*disciplina kibernetika, ki preučuje " oživljanje" (avtomatizacijo, samoupravijanje, samokontrolo itd.) sicer mrtvih procesov.-Meje kibernetike še niso definirane, to je mlado področje,, zato .niti ne vemo, kam vse bo posegla in kakšen bo njen vpliv. Preveč se ne bomo zmotili, če povemo, da od kibernetike drugega kot presenečenja ( za normalnega zemljana) ne moremo pričakovati. . Eno izmed prvih področij, kjer se- je preizkušala, je bilo planiranje. Planiranje jé postalo še trdnejše središče vseh konkretnih dogajanj. Moč in koristi jo bilo možno ovrednotiti. Na tehtnici so se morili stroški uporabe novih metod planiranja in ovrednotene koristi. Rezultati so vzpodbujali Zarisano pot. Udomačile so ne na pogled nenavadne metode z nenavadnimi ( pozitivnimi) koristmi. Eno izmed njih si bomo s spoštljive razdalje in površno ogledali, 2. METODA OP M Postopek planiranja fckega delovnega proces« ( vseeno kakšnega in s katerega področja), r«zbi- -j teg® n» množico manjših del,dej-vnosti ( aktivnosti), ki jih je možno časovno opredeliti, postaviti v medsebojno logično in časovno odvisnost samega poteka odvijanja, določiti službe in posameznike, ki so odgovorni za njihovo izvršitev v predpisanih rokih, imenujemo mrežno pl«- ;j niranje. Oddahnimo sej V dolgem stavku na kratko, dokaj nedoločeno definiran postopek. Nedoločenost nam dopušča nadaljnjo delitev, iz nje bomo iztrgali (relativno) na jen03tavnejši postopek, imenovan : metoda CPM, oziroma metoda kritične poti ( Critical Path method). CPM je zaživela konec leta 1956 v enem izmed velikih ameriških podjetij du Pont pri planiranju nekega, generalnega remonta. Presenetljiv uspeh ji je utrl pot, vodstva so načelno začela zahtevati poleg elaboratov priložene mrežne plane izvršitve. Pogostorimo se še o izrazih, ki jih bomo uporabljali. Nalogo, ki jo planiramo in v postavljenih rokih izvršujemo,imenujemo projekt. Sestavljajo g? posamezne aktivnosti ( dejavnosti). Vsaka aktivnost se začne z dogodkom ( začetni dogodek) in konča z dogodkom ( končni dogodek). Dogodek je torej stanje projekta, v katerem se ne odvija nobena od aktivnosti, ki projekt sestavlja jo. Predpostavimo, da imamo določeno nalogo. Planirati moramo njeno izvršitev a metodo CPM. V ta namen razbijemo nalogo na posamezne operar!je. Po navadi razkosamo nalogo tako daleč, da posamezni aktivnosti lahko nedvoumno določimo izvršitelja ( posameznik, strokovna služba). Vsako aktivnost časovno opišemo. Izberemo enoto - ura, d®n itd. - in v izbrani enoti opišemo trajanje. Sestavimo spisek aktivnosti. V njem so nanizane posamezne aktivnosti, ki sestavljajo nalogo, s časi trajanja v izbr-ni časovni enoti. V posebni koloni odgovarjamo zc vsako aktivnost posebej na vprašanje, katere aktivnosti morajo biti izvršene neposredno pred izbrano aktivnostjo, da jo lahko začnemo izvajati. T-ko sestavljeni spisek je osnov« za, risanno mreže. Vlmreži so dogodki, predstavljeni s krogci, aktivnosti s poltr-ki; projekt je predstavljen v mrežo« V njem morajo biti posamezne aktivnosti tako medsebojno povezane z dogodki, da ustrezajo vsem zahtevam v spisku aktivnosti. Velikost kroge- ni v nobeni zvezi, recimo, s pomembnostjo dogodka dolžin« poltrakn no z dolžino trajanja posamezne aktivnosti. Dimenzije grafičnih elementov mreže so izključno estetsko pogojene. Za logično grafično preslikavo spiska aktivnosti moramo poznati še nekatera pravila. Navedimo jih v skrajšani obliki. Vsaka aktivnost se začne z dogodkom in se konč- z dogodkom. Dve zaporedni aktivnosti rišemo tako, d? je končni dogodek identičen b začetnim dogodkom naslednje aktivnosti. Če mora biti zaključenih več aktivnosti, da bi se začela naslednja, se morajo vse predhodne aktivnosti stekati v njen začetni dogodek. Če se več aktivnosti lahko začno po koncu predhodne, se vse začnejo v njenem končnem dogodku. t če imata dve aktivnosti isti začetni., in isti končni dogodek, moramo vpeljati aktivnosti s časom 0, ki sicer nimajo nikakršnega vpliva na sam projekt, moramo pa jih po potrebi vpeljati ( navidezna aktivnost). Če se v nekem dogodku zaključuje in začenja večje število aktivnosti, ki niso vse med sabo logično povezane, moramo vpeljati navidezne aktivnosti. V niz aktivnosti lahko poljubno vn-š-mo n-vidozno «ktivnosti. Aktivnost sa mora časovno saaio enkrat odvijati. Naštete pravila lahko najdemo v vsakem učbeniku za mrežno planiranje natančno obdelana ( Branden-berger ~'Kohrsd: Tehnika mrežnog planiranja). Toko! Uspelo nam je, da smo nalogo'razbili na posamezne aktivnosti, jih logično povezali in narisali mrežo. Dogodke v mreži moramo oštevilčiti. Programi za računsko obdelavo mreže po na.vadi ne zahtevajo posebnega oštevilčenja. Obvezno mora biti izpolnjena zahteva po enoličnosti; '-različni dogodki morajo biti zaznamovani z različnimi številkami. Obstaja pa nek zanimiv sistem oštevilčenja mreže, ki izključuje možnost časovnega ponavljanja posamezne aktivnosti. Odkriva takoimenovane pentlje v mreži. Ta sistem -je po navadi vgrajen v sam program kot kontrola korektnosti projekta. V tem sestavim ga ne bomo posebej obravnavali. ICo smo mrežo oštevilčili, zlukn^ao v kartico za vsako posamezno aktivnost naslednje podatke ( ozirati so moramo na zahteve uporabljenega, programa):- oznako začetnega dogodka, oznako končnega dogodka, opis aktivnosti, čas tr janja aktivnosti itd. Po računski obdelavi podatkov dobimo izhodno listo, ki vsebuje pcjna.Vadi poleg nekaterih formalnih podatkov ( naslov projekta, verzija, uporabljena časovna enot«, da tam itd.), ž a vsak-o aktivnost posebej še oznako začetnega dogodka;,; oznako končnega dogodka, opis aktivnosti, trajanje aktivnosti, najbolj zgodmmožni začetek aktivnosti. najtesnejši dovoljeni začetek aktivnosti, najbolj zgoden konec aktivnosti, ki je mogoč, nrjkasnoj-ši dovoljeni konec aktivnosti, skupno časovno rezervo in prosto • časovno rezervo, oznako kritične poti itd. ( zopet odvisno od programa, ki smo ga uporabili). Pred nami se je pojavila množica pojmov, ki jih moramo obdelati. Sicer ne bomo mogli nadaljevati začeta poti. možni Za najbolj zgodertezr cetek aktivnosti, za najkasnejši dovoljeni konec aktivnosti že ime pojma do neke mera razlaga, zalkej pravzaprav gre. Ustavimo se le pri možnem začetku, možnem koncu, dovoljenemu začetku, dovoljenem koncu. Pri najbolj ugodnem odvijanju predhodnih aktivnosti je določeno aktivnost mogoče začeti v nekem določenem trenutku, ki ga imenujemo najbolj zgoden možni začetek, zaključena pa je v najbolj zgodnem možnem koncu. Druga skrajnost je najbolj neugodno odvijanje predhodnih aktivnosti, v tem primeru je, če ne bostajajo neke dodatne časovno rezerve, možno začeti obravnavano aktivnost v najtesnejšem dovoljenem začetku in jo tudi končati v najtesnejšem dovoljenem koncu, če pa za določeno aktivnost obstaja prosta časovna rezorva, ni tako. časovna rezerva namreč pove, da zkoliko časovnih enot lahko odložimo izvršitev najbolj zgodnega možnega začetka aktivnosti, da se bo še vodno zaliljučila v najbolj zgodnom možnem koncu. Torej nista najbolj zgodnji, možni začetek in najbolj zgodbi možni konec neposredno odvisna, temveč vpliva na sam potek še prosta časovna rezerva. Skupna časovna rezerva nam pa pove, za koliko časovnih enot nam je dovoljeno odložiti najbolj zgodnji možni začetek neke aktivnosti, da se bo še končala v najtesnejšem dovoljenem koncu, če skupno časovno 'rezervo izčrpamo^ je nimamo več v enem ali več nizih aktivnosti do konca projekta. Zato se držimo nasveta, da s stepno časovno rezervo ravnajmo previdno pri samem izvajanju projekta in je ne črpajmo, če ni neobhodno potrebno. 0 časovnih rezervah smo se bolj domače pogovarjali. Kakšni zapleti lahko nastanejo, najbolje vidimo, ca problem simbolično (matematično) obravnavamo. Definirane so še nekatere časovne rezerve, vse z namenom, da je pregled nad izvajanjem projekta jasnejši , preglednejši, točnejši. Tista aktivnost, ki je brez časovnih rezerv, pri njej sta najbolj zgoden možni začetek in najtesnejši dovoljeni začetek identična, pr^v teko najbolj zgoden možen konec in najtesnejši dovoljeni konec, je kritična aktivnost. Neprekinjen niz kritičnih aktivnosti od začetka do konca projekta imenujemo kritična pot. Vsote trajanj kritičnih aktivnosti je dolžina trajanja projekta ( definirati bi morali tudi pojma začetek in konec projekta, vendar ostanimo v mejah domačega kramljanja). Če hočemo vplivati na dolžino izvajanja projekta, moramo posebej preveriti možnosti časovnega krajšanja kritičnih aktivnosti, seveda tolikšnega krajšanja, dokler se ne pojavi nova kritična pot, ki je pa sevoda krajša od prejšne. Stroški izvajanja pri krajšanju načelno hitro naraščajo. ( Da jo neka aktivnost hitreje izvršena^ rabimo več delovne sile, pojavijo no nadure, itd.). Taka in podobna razmišljanja so možna na osnovi izhodne liste računalnika. Koledar odvijanja posameznih aktivnosti napišemo tudi na osnovi izhodne liste. Ta. nam služi za pisanje delovnih nalogov, za kontrolo izvajanj itd. Ko je naloga praktično zaključena, je zanimiva analiza mrežnega plana. Nudi nam množico zanimivih podatkov ( odvisno od naše iznajdljivosti); od časovnih ( normativi) do organizacijskih, ki jih koristno uporabljamo pri nadaljnjih, nalogah. zakl j d č n Metoda CHI nam omogoča razumljiv pregled nad planiranjem določenega delovnega procesa. Enolično nam podaja tok' posameznih del in njihovo aktivnost. Za vsak nepredviden časovni zastoj vemo, kako ho vplival na postavljeni rok izvršitve. Podana je natančna delitev dela, natančna zadolžitev in pregled nad uspošnostjo in sposobnostjo slasti vodstvenega osebja ter dobra osnova za stimulativno nagrajevanje po delu. Uporaba je zares vsestranska. Uporabljiva je tako v razvoju kot v vzdrževanju, proizvodnji, 'rodsji, montažah, organizaciji itd. bo ito, namen članka ni,da bi ljudi poučevali o skrivnostih metode CHI, temveč jih želimo z nekaterimi pojmi, ki so izključno s-:mo nakazani, vzpodbuditi, da vzamejo v roke učbenik s tega področja, da se poglobijo v snov. ter jo na praktičnem primeru s svojega področja tudi preizkusijo. dipl.ing. Edo Košnjek OBVESTILA NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI B P T TkŽIČ 329.15.7.(497.1) - REFORMA POLITICNEG\ SISTEM V JUGOSLAVIJI ■ ALBREHT Homan: Pred novim korakom ref òrme. Prevedla Mandola Kobal. Ljubljana, Komunist, 1970. 76 + (II) str. 8“. : Tema dneva 6. Vsebina: Uvodne misli. Ocena trenutka in rešitve, ki so ponujene. Osrednja tema: družbena repridukoija. Združeni del-voc in delovna skupnost subjekta samiupravljanja. Lit. auct. I. '92 / 6 382.14 - ZUNANJETRGOVINSKA POLTTTKA SPOL J N OTRGOVINSKI i Beograd, Savezna 8°. devizni propisi, privredna komora, 1970.. Lit. iur. I. 90 677:65.012,2/.7 - ORGANIZACIJA TEKSTILNEGA PODJETJA 1 © 1 O © o Informacije o delu strokovne knjižnice B P T Strokovna knjižnica BPT Tržič organizirano posluje od konca oktobra 1969« Do konca lanskega leta je bilo v njej vpisanih 130 bralcev, iriventprizirsnih 1589 kijig in zaključenih 977 letnikov strokovne in aktualne periodike. Lani je knjižnico obiskalo 1425 obiskovalcev, izposodili pa smo 2326 kosov. V to številko so vštete posamezne številko tuje in domače periodike, po kateri jo bilo tudi največje povpraševanje. Za ilustracijo navajamo rekapitulacijo evidenčnih listov za leto I97O in januar 1971. obiski moški ženske 1970 1425 861 . 564 jan.71 126 78 48 MANAGEMENT óf the Textile Industry. London, The Textile Institute & Longmans, 1969. V. 8°. Lit. textil. I. 57 &77.027 - PLEMENITENJE TKANIN VIEKTEL Oswald & Oskar Oldenroth: Untersuchung von Betwäsche aus Baumwolle und Polynosio-F-sem. im Mischverhältnis 50/50 auf Verhalten beim Waschen und Trochen. Köln und Opladen, Westdeutscher Verlag, 1970. 19 + (III) str. 8°. : Forschungberichte des Landes- Westfalen. 2088. Lit. textil. I. 56 / 2088 ! izposoj. kosi knj. period . str. okt. ucb. 1970 2326 590 1736 1905 304 117 jan.71 215 58 157 157 18 40 Knjige in časopisi, ki so bili izposojeni, so slovenski in tujejezični: slov. čh. an. nem. fr. I97O 1210 894 55 164 3 jan.71 130 72 5 8 - 3+o-jon Safe Prenci Cerar ( rojen 5> novembra 1945 v Ljubljani) ja let« 1964 maturiral na ljubljanski srednji farmacevtski soli. Od leta 1966 je zaposlen v našem podjetju. ■ )' ; .. . : Proza, ki jo objavljamo v pričujoči številki, je poskus združevanja napete pripovedi z odkrivanjem smisla človekovega živeljnja. Cerarjev izraz je skop, dejanje razgibava.jo dialogi, ki učinkovito izrabljajo ljudske, reki?.. Motivni krogi, ki so posledic? omenjenega združevanj'-, 99 venomer ožijo, dokler subjekt do kraj? ne izgubi ne le doživijalskeg«, temveč tudi ustravraljni prencip poseganj? v svet, ki se izkaže kot rušilen in zategadelj približuje Cerarjevo proso njegovi liriki, ki je po večini epsko fabulativna in se izteka, v * epigramično pesem človek, ki smo jo izbrali z? moto pričujoče novele. Njegovo liriko bo prenesla naslednjo Številk? Tržiškeg-, tekstilca. ko izven! so zadnji korak -Življenje - Smrt; le kratek razmah. V UNVT ( urad z? nove vojaško izume) je vstopil mladenič neuglednega videza. Iz velike aktovke je potegnil nekakšen zabojček in ga položil na mizo prod predsednika in člane komisije. Začel je razlagatis " Tukaj imam svoj novi izum, kit. sem ga imenoval živčni vibrator. Proizvaja neslišne valove, ki pa tako neprijetno delujejo na čutila, da človek v nekaj minutah znori." " No, da vidimo!" je zagodrnjal predsednik. Mladenič je pritisnil na gumb. V trenutku so predsednik in člani komisije skočili pokonci, začeli so skakati in rjoveti, kot bi jih kdo žgačkal po podplatih. "Nehajte!"je zatulil predsednik. " Saj bom še znorel!" Mladenič jö izključil napravo. ICo je predsednik prišel do sape, si je pomel roke. "Odlično, mladenič, fantastično! S tem orožjem bomo brez težav uničili vse sovražnike. Ampak, poslušajte! Kako pa da vas ni n±c prizadelo?" Mladenič je iz žepa potegnil majhno škatlico: " Pri sebi sem imel napravo, ki ta valove uničuje. Imenoval sem jo antivibrator. " Kar sem z vašim vibratorjem in antivibratorjem ! Kupčija je sklonjena!" Si je mel roke predsednik in mladenič neugledne zunanjosti je odšel s polno aktovko denarja. II. V UNVI je vstopil mladenič neuglednega videz? z veliko aktovko in položil pred predsednika in člane komisije nekakšen zabojček. 11 No, upam, čr imate danes kaj novega," je rekel predsednik. " Sovražni vohuni so nam ukr-dii vaš antivibrator in z novim orožjem ni bilo nič." " Naprava se imenuje paralizator in v trenutku ohromi človeka, " je n« kratko razložil mlrdenič in pritisnil na gumb. V hipu so predsednik in člani komisije ohromeli kot zajec pred kačo. Mladenič, jih je nekaj čas« glodal in z« tem ^p.-rat izključil. " Sijajno!" Je zaklical predsednik."S tem orožjem bomo polovili sovražnike kot zrele hruška. Seveda imate tudi proti orožje?" " Pa, tukaj je antippralizator, "je skromno dejal mladenič. Udarila st« v roke in mladenič neuglednega videza je odšel s polno aktovko denarja. Iz Nič? vstajamo, v NIÖ prehajamo, m. V Ulivi jo vstopil mladenič skromnega videza z veliko aktovko v roki. " Upam, da ste to pot izumili kaj res učinkovitega, Òli di antiparalizator o° nam nasprotniki ukradli," je čemerno dajal predsednik. " Tukaj je moj življenjski izum. Stroj, ki spreminja materijo v antimaterijo, " je skromno rekel mladenič. " D' vidimo!" Mladenič je pritisnil na gumb’. I BUM.! ! In potem ni bilo več no planeta, ne predsednika ne članov komisije. Tudi mladeniče neugledne zunanjosti ni bilo nikjer več. Vse se je spremenilo v antimaterijo. . — IV. Nekje v vesolju sta se srečala predsednik UHVX in neugledni mladenič; oba kot antimaterija. "Čujte, mladenič," je rekel predsednik - antimaterija. " Zadnjič som vas pozabil vprašati, ali imate tudi proti orožje za ta vaš najnovejši izum?" " Tega se mi pa na žalost n; posrečilo izumiti," je žalostno rekel mladenič - antimaterija. " No, kaj hočemo!" Je zavzdihnil predsednik - antimaterija. " Poskusite! Morda se vam le posreči. Veste, nič kaj prijetno se ne počutim v tej antimatarialni koži." " Bom, bom," je obljubil mladonič - antimaterija in potem sta obe antimateriji odplavali vsaka svojo pot po vesolju. Vili Šajnič: Naslednji dan Misel moja razirta, moja upanja strta. Ideje vse brez toplote dnevi polni samote. Ničesar ne vidim v očeh, nobenega znaka ljubezni. Jočem brezizrazno v smeh v ljubezni večnostnih breznih. Besede same hladnine, dejanja izrazov skelijo, noči temne, brez mesečine, spomini klijo in bolijo. Vsevolod G'neIN r Stekleni strop kletka v z--gonu r-sti je s silnimi, vejami palmi?. predrl»: zdrobljeno je steklo, razbite vezi in pot nn prostost je odprte.. Pod nabom domačim, tam reka tekó vse tople, počasne, tam vsa je prosto: v naravi ni stokln, jeklenih vezi in palmam nihče ne uvira rasti. In majhžn zeleni Vršiček samo povspel se je skozi razbitine nad zračne oboke, v szurno nebo, ponosno strmel j9 v višine. Ugledali so g». Njegovo d janje vrtnar kaznovati želi in že se ubogi, začudeni*p»lmi neusmiljeno nož z»reži. Lat žeje prostosti nič več no trpi, saj vidi vse širno nebo, njegovemu krilcu so sonce smeji, dobrika se sonce mu (' sonce hladno). Kako so surovo ji voje klestili, a» p»Ima je vsa trepetala, in ker se ponosno drevo ji zasmili, je cela družina palm tiho ječala. A sredi narave, ki jo ne pozna: med smrekami, brezami, bori, kot bi so domačega spomnil neba, so 3c io s?"lon.i.X• In spet zajezili so pot na prostost, spot steklo, z jeklenimi speto vezmi na. poti do hladnega sonca stoji, na poti v bledikavo tuje nebo. Saša VoiiG-iti. 'Kje. je žrebec Kje je žrebec rdeče, peščena barve, ki gg še nikoli ni jezdil nihče? Poznam ga še s svojih paš, ko mu je najlepša kobila nastavljala dojke, da je hodil, opit zelenega mleka, v brezskrbnost svoje rasti kot sanja, čutim, njegov nemir je že takrat plenil moje srce. Nocoj bi ga pognala preko dišečega žita - ta večer je najin, ker nisva nikoli čutila brzde - že čakajo polja - ne smem zamuditi tega prozornega hipa, ko šo lasje se ml spletli z grivo najlepšega žrebca. MED VERZI Nikar ne zavrzite spominov in senc svojega življenja, to je bogastvo naših oči, to so sončni ugrizi preteklosti, kadar Vas zažeja sedanjost. Saj že prerasla oblačila, če jih objameš s piogledom, vrnejo del življenja. 0, nikar ne zavrzite spominov in senc svojega hotenja, ljudje, ki imate v telesu napete strune, da bi pele, saj so vse preteklosti bele, čisto bele, zbledele od let. BEDA Izmikajo se globine zvezd otroku, ki je izgubil igrače. Žene ne marajo za plodove. Potoki si suhi in žejni voda. Oči muči lakota. Iz vrb veje samota. In vendar, v zapuščenih gnezdih kot beli golob ždi odpuščanje. Anei Ahrnčltorrcl PESMI Med rože v vrt čudežni misel hiti, kjer ógrad np.jlepaa na svetu stoji, kjer kipi za mene še mlado veđć in j-z jih pod nevsko spoznavam vod6. V dehtečem molčanju onstran carskih lip se ladijskih jamborov oglaša utrip. labod kakor nekdaj v brezčasje vesla, zamišljen v zrcalni objem dvojnika. In mrtvih korakov nešteto tu spi: sovražni' in dobri, prijazni in zli. Pohodu senc kpnea mi videti ni od vaze 'granitne go grajskih stopnic. Šepečejo mi moje bele noči o vzvišeni, skrivni ljubezenski sli . Vse biserno, belo-kristalno žari, a vira svetlobe ne ozrejo oči. Zamisliš se - tudi snovanje; življenje ne ustvarja meja: si v glasbi začul trepetanje, kot bi ga izpel iz srca. Neznan, razigran, jasen skorco si v verze umerjene izlil in čutiš v izpraznjenem srcu, da joče sred pisanih njiv. Potem si prisluhnil gozdovom, borovcem, ki - zdi se - molče, ves čas, ko s prozornim zastorom svet krijejo sence megle. Zdaj v levo, zdaj v desno zptbredeš in niti ne veš, da si kriv, življenje le redko te zmSde,. in še to v molčanju noči-. S. WITWICKI: ŽELJA Če bi na nebu bila sonce zlato, svetu svetila bi ne, samo zate: ne nad gozdovi ne mad vodo', temveč vse dneve bi tebi samo pod oknom visokim kot lučka gorela, če bi kot sonce lahko zaživela. Če bi bila v gozdu ptička vesela, svetu bi ne, samo zate bi pela: ne po gozdovih ne nad vodo, temveč vse dneve bi tebi samo pod oknom visokim vabljivo žgolela. Le zaknj ptičica nisem vesela? Prevedel Tone Pretnar ^feJslitiada mi ui p; T <1 Republiški odbor Biadile-, te del-.vcev induetrije in rudarstvo Slovenije nem- je po treh lotih ponovno zaupal izvedbo talonov-n.in tokstilcev v smučanju. 21. januarja 1971 jo pripravijalni odbor našega podjetje povebil na posvet predstavnike -najmočnejših tekstilnih podjetij v Slovoniji. Soglasno eso sprejeli sklep, de je zaradi dolo-šsnje ali spreminjanje propozicij, športnih vpr-Ühnj in finančne pomoči potrebno ustanoviti organizacijski komite "TEKSTILIADa", katerega mandatna doba tre je dve leti. Organizacijski komite sestavljajo naslednje podjetja» " Jugotekstil" impax iz Ljubljane, "Tekstilindus" iz Kranja, n mTT" ±z Maribora, "BP!r"'iz Tržiča in republiški odbor sindikata Slovenija. Poleg Organizacijskega komiteja "TEKSTILIADA 71" delujeta še organizacijski in tehnični odbor, ki si vsak na svojem področju prizadevata, da bo tekmovanje vsestransko lepo uspelo. Seveda Pa samo odbori ne bodo zmogli prav vsega dela, zato se vsem tistim clamom podjetja, ki jih bomo povabili k sodelovanju, toplo priporočamo, ker vemo, da bomo samo s skupnimi prizadevanji tekmovanje dobro pripravili. Posebno se moramo truditi zato, ker bodo letos prvič tekmovali budi člani tekstilnih trgovskih podjetij. TEKSTILIADA torej no bo samo srečanje sorodnih delovnih kolektivov, temveč tudi trgovskih gospodarskih organizacij, prodajalcev naših proizvodov. Iz razpisa je razvidno, da ima srečanje športni in družabni značaj, zato n«s bo veselilo, če si boste tekmovanje ogledali in z nami preživeli prijeten dan v kraljestvu kozorogov na. Zelenici. RAZPIS Tovarniški odbor sindikalno podružnica 30I.i3 .ZH3 PREDILNICE III TKALNICE TRŽIČ r a z p i s u ,i e 3. aprila 19 7 1 XIII. TE K STILI ■. D 0 na Zalenici pod pokroviteljstvom Republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije. Program tekmovalija! Petek, 2. april uradni trening do 14,00 ure, nato je proga do tekmovanja zaprta, Sobota, 3» »Pril 8,30 svečana otvoritev "TEKSTIHADA 71" pred planinskim domom na Zelenici, 10.00 start veleslaloma, 16.00 razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ter nagrad pred restavracijo "Kompas" na Ljubelju. Tpkoj za tem pa družabna zabava v prostorih restavracije "Kompas". Streike plačajo posamezniki ali sindikalne organizacije gostujočih podjetij. Pogoji tekmovanja v veleslalomu: PTavic.O nastopa imajo vsi člani sindikalnih organizacij tekstilnih, zunanje trgovinskih in grosističnih podjetij Slovenije; tor člani tekstilnih šol, razen članov, ki tekmujejo v I. in II. zveznem ali republiškem razredu.' Tekmuje se za prvenstvo med posamezniki in ekipami. Za ekipno prvenstvo se štejejo rezultati: 1 žensk«. 3 članov 2 članov - od 15. leta starosti in več, - starosti od 19 do 35 let, - starosti od 36 do 45 let. Starostne skupine; ženska mladinci mlajši člani stareši člani Slani - seniorji - rojene leta 1956 in navzdol, - rojeni do vključno 1953. lota, - od lota 1952 do vključno 1936, - od leta 1935 do vključno 1926, - od leta 1925 in navzdol. Tekmuje se na lastno odgovornost. Pismene prijave, ki morajo poleg imena in priimka vsebovati še letnico rojstva^je treba poslati najkasneje do ponedeljka, 29. marca 1971>do 19 ure na naslov: Bombažna predilnica in tkalnioa Tržič "TEKSTILIADA 71" (Anka Rotar), prijave za prenočišča in prehrano pa en teden prej, to je do vključno 22.-marce, do 19 ure. Nobena naknadna prijava se ne bo upoštevala, niti, dr tekmuje kot zadnji. žrebanje^ Žrebanje bo v četrtek, 1. aprila 1971^ ob 17 uri v zgornjem delu restavracije "Kompas" m~ Ljubelju. Žrebanja se lahko udeleži samo po eden predstavnik iz vsakega podjetja. Za vsakega prijavljenega tekmovalca znaša Startnina 10,00 N din, katero je vodja ekipe dolžan plačati ob priliki prevzema startnih številk, to je v petek, dne 2. -prila,od 14 do 18 ure v Kozorogovi sobi v restavraciji na Ljubelju. Ekipni prv°k-prsòme prehodni pokal Republiškega odbor* sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, ki preide v trajno last po 3-kratni zaporedni ali 5-kratni osvojitvi v presledkih, kot dokazilo o osvojenem prvem mestu pa prejme ekipni prvak poseben pokal v trajno last, ki g* poklanja podjetje "J D G 0 I E K S I I I" impex iz Ljubljane. Tudi II. in III. ekipa prejme pokale, IV. in V. ekipa pa spominske plakete, posamezniki ekipe pa še medalje. Najboljši trije tekmovalo! iz vsake starostne skupine prejmejo pokale. Za tekmovalce so predvidene spominske značke in praktičria darila. (Gostinske in druge uslugé; Turistično podjetje "Kompas" poslovna enota Ljubelj: . hotel "Garni" - pension - - polpension (nočitev,zajtrk, večerja) 55.00 din 45.00 " Vse sobe so z dvema ali eno posteljo. Nudi posebno ugodnost pri vozovnicah za žičnico. Vsa prehrana je v hotelu. . hotel "Panorama", - pension - polpenéion (nočitev, zajtrk, večerja) 44,00 din .34,00 " Vsa prehrana je v restavraciji. Planinski dom na Zelenici, ki je v neposredni bližini tekmovalne proge, nudi naslednje gostinske usluge: pension s»mo nočitev 38,00 din 9,00 " Gostilna pri Ankeletu v Podljubelju: . pension . polpension (nočitev, zajtrk, večerja) . samo nočitev 40.00 Din 28.00 " 12,00 " Restavracija "Pošta" v Tržiču nudi: • pension . polpension’(nočitev, zajtrk, večerja) 48.00 din 23.00 » Prijavljeni ekipi, ki se tekmovanja- ne udeleži, ali ležišč, ki jih je prijavila, ne zasede, ‘po gostinske i podjetje zaračunalo 30$ od- pensionske cene:. Informacijska služba bo od torka, 30. marcando četrtka, 1. aprila, obratovala v BPT pri sekretarju organizacijskega odbora, od petka, 2. aprila, do sobote, 3« aprila, do starta pa v Kozorogovi sobi restavracije Kompas n* Ljubelju. Tekmovalci, oziroma vodje ekip,bodo l*hko v dneh pred tekmovanjem nabavili pri prihodu v Tržič neomejeno število posebnih vozovnic za žičnico - sedežnico, vendar proti takojšnemu plačilu. Te vozovnice bodo veljale do 8.ure zjutraj nn dan tekmovanja. Vodstvo žičnice je namreč določilo, da bo na dan tekmovanje žičnica obratovala od 6 dò 8 ure zjutraj z namenom, da omogoči telan ovalcem, vodjem in ostalim delavcem pravočasen in nemoten prihod na Zelenico. Po 8.uri vodstvo žičnice ni več odgovorno z* pravočasen prihod na start, ravno tako tudi ne bo upoštevalo vozovnic, ki so bile veljavne samo do 8«ure. Vodstvo žičnice prosi, da omenjena navodila vsi upoštevate. Tekmovalec, ki bo startno številko zgubil ali jo vodja ekipe ne bo vrnil prireditelju, bo plačal 50,00 N din. Prevoz iz Tržiča do Ljubelja jo zagotovljen. Prireditelj si pridržuje pravico, da ob neugodnem vremenu tekmovanje prestavi. VESELO NA START SREČNO NA CILJ! Anka Rotar NAGRADNI 3 fäzvale tji kcd&ui dilati • Ob številke pod fotografi jami n*Piaite slovensko ime stroja, iztrgajte list in. ge do 10. marce 1971 oddajte v center zp izobraževanje ali vrzite v nn/biralnik Tržiskega tekstilca* Sestavil Janez Furlan Z NAGRADNA KRIŽANKA 2 + 1 W 13 £ # N 14 □ 11 1 *L £ /v 3 1 * e ß 1 5 /2 A V is L S> T □ s 1 1 ß // kL). C 15 W 15 IB □ 17 20 25 rxrx 1— 1 r=r 26 □ □ 21 24 Vodoravno! 1. Oaz«, smučarski raj n-d Tržičem, 5. p-rrdiž, 7. «ivi«.tik, 8. okrasna roka, grmovnica., dolgo-listrv, 10. zgoden, 11. srbsko brat (sv lirik), 12. pariški modni kroator, 13. tuje zensko ima, 15. mesto v Skici, 16. pogan, 17. trdilni prislov, 18. moško imo, 15. mosto v BIH, 22. zrpoved, 23. pritrdilnica (1) in nagradnega kviz« (bilo jih jo 26). Žrob je izbral naslednje reševalce križ-nke: 1. nagrada 25,- din Gita Možina I. 2. nagrada 15,- di* Sl-vko Pajntar I. ^ 3. nagrada 10,- din M-rta J-neia IO)S Kod rošov-lci kviza p 1. n igr'd so bili izžrebani: 25,- din grada 15,- din igra da 10,- din Marjana Globočnik I. KB p-nn 3orn komrc.sok. Homan Planinc 17. DR UmCrXs 7ùumo\j V 'boriiti : "Drži vender I-ino nekoliko više, idiot!" * n''L:ih str,- ni s c ih: " p-h-,-, iv,„ + dobil . iJji1, Prostor '..’ -r' Stì k':1’ dobro ni je rotala! sera n '&BjjZn vrogo^pe nikoli niste videli rauhe, d” jo že okoro colo uro opazujete?" "Poglejte, fantje! Tudi nono niso d-^nes pravočasno zbudili, pa sera vendor točen kot ura!" - " 0, pse! Dora^ jo anulia prova nadloga, delovnem mestu pa je kar kratkočasna, lis jo t-kole opazuješ, ko frči sem ter V FEBRUARSKI ŠTEVILKI TRŽIŠKEGA TEKSTILCA STE BRALI: 1 vprašanje 6 odgovorov Ali Jo zaposlena žena sroSn*30 J*Z. Marčevske misli 32 OD MESECA DO MESECA V PODJETJU Anija Jrnc Proizvodnja v decembru 70 33 dipl.iur.B.Milič Delo organov upravljanja 35 Andrej Šta.mcar Molči Vesel Varujmo se nezgod Kadrovske vesti 37 38 Iz našega uredništva 38 Meda 71 39 Janez Furlan Kaj dela naša mladina 40 J.Z. V razmislek Devalvacija emancipacije ( 41 S. Jelka Shujšati bo treba V OBČINI 42 Sklepi skupščine skupnosti socialnega zavarovanja 43 dipl.iur.B.Milič Važnejše spremembe zdrav, zavarovanja delavcev ( drugo nadaljevanje) 44 DIALOG s Hazimom Omerovičem o kadrovski politiki 45 ČLOVEK IN DELO Marjeta Pirih Kako naj hvalimo in gra- jamo otroke 46 dipl.ing. Edo Košnjek Mrežno planiranje - metods CPM 48 OBVESTILA Nove knjige v strokovni knjižnici BPT 50 BRALNA STRAN Franci Cerar Novi izum 51 Vili Šajnič Naslednji dan 52 Vselovod Garšin J etnica 52 Saša Vegri Kje je žrebec 53 Ana Ahmatova Pesmi 53 Štefan 7/itwicski Želja 53 ŠPORT Ank" Notar Tekstiliada 1971 54 nagradni kviz 57 NAGRADNA KRIŽANKA 58 Humor 59 V marčevi številki Domo objavili naslednje strokovne in leposlovne sestavke! dipl.ing. Edo Košnjek: dipl.ing. V.Halužan: dipl.iur. B, Milič ! Vili Šajnič: Franci Cerar: Andrej Beli: Linearno programiranje 0 razvoju Važnejše spremembe zdravstvenega zavarovanja delavcev (tretje nadaljev.) Zrcalo v roki (poezija) Vizij?(poezija) Pesmi •OMOMMMMMM9M09MMÌ A-.. V- f At,'*''-"* ‘ f "'ÙJ> r ' fini- q:/, te . csjl ■ 1 . Z- ‘ «>v ; -, jfVV ù P v ' Ó -k/ /S o j c (' S’'U- /af K*jy k cy"~' •/ ti