Pavel Keller: 2. nadaljevanje. ,,Skrlvnos.ni staacncc" Roman. Poslovenil dr. Ivan Dornik. Colnarica ni odgovorila, niti vzdihnila ni. Le rekla je: »Počakati morava, dokler ne pride.« Naenkrat so se razlegnili z dvorišča sem doneči Iklici na pomoč. »Kdo pa tako strahovito ikriči? Ali je to Katrica? 0 Bog!« Vihrali sta po stopnicah doli. Iz temne noči, ki še nikakor ni minila, so začele vstajati postave; vsa hlevska vrata so se odprla, hlapci, dekle so planili na plan. Pred slabo razsvetljenimi bišnimi vrati je ležala dekla Hana. Ni mogla več kri.ati; le ječala je še na pomoč. Grozovit strah je ubogo deklico omrtvel. Nesli so jo v kuhinjo in jo položili na veliko Idop pri steni. »Hana, Hana, kaj pa ti je? Kaj so jo vendar pripetilo?« je vprašala Colnarica. Dekle jc moglo le blebetati. »Pri studencu — pri studencu —-« »Kaj je pri studencu?« »Katrica — Katrica —v »Kaj je s Katrico?« »Mrtva!« — In dekle se je onesvcstila. Toda še druga je izgubila zavest, Bogatčevka, Katričina mati. Ne-i kajkrati je bolno zakričala, nato pa se je zgru« dila. Hlapci in dekle so stali kakor ukopani — * cdina, ki jc ostala mirna, je bila gospodinja Ana, »Odrgnite Bogatčevki sonca z vodo in tudi Hani, vlijte jima močne kave, nesite ju v zgor^ njico in ju položite na mojo posteljo. Fran.e in Tone naj vzameta senene trage in naj gresta _ menoj. Dajte mi luč!« Čez ikakih deset minut so princsli Katrico. Bila je mrtva. Njena plesna obleka je bila čisto premočena, deloma raztrgana, njeni lepi plavl lasje razkuštrani, na vratu so se ji poznale rdeče in modre lise. Z grozo so se stiskali ljudje v kot v sobi. Dekleta so ihtela, celo močni hlapci so drgetali. »Pošljite po zdravnika, po uradnega predstojnika in orožniškega načelnika! Katrica je bila umorjena. France in T.ne naj gresta po gostilnab, iakat mojega rnoža!« Tako je zapovedala gospodinja. France in Tone sta se kmalu vrnila. Našla eta bila gospodarja pri nekih vratib; bil je zelo pijan. Porinila sta opotekajo.ega se po stopnicah gori. Preklinjal je Katrico. Spravila sta ga v posteljo. Pripeljal se je zdravnik z avtomobilom. Ugotovil je Katričino smrt pred kakima dvema urama, ker je bilo dekle utopljeno. Prišel je uradni predstojnik, z njim orožniški načelnik. Državno pravdništvo je bilo ob.veščeno telefonično. Ko se je zdanilo, so prišli sodnijs^ki Ijudje. Na izrecno povelje je moralo vsc pstati nedotaknjeno. Uro pozneje je odredil državni pravdnik: »Truplo umorjene Katrice Bogatčeve je zaseženo, posestnik Štefan Colnar naj se zapre.« Pcreta. Državni pravdnik je trdil in dokazovaJ, da je bil uboj izvršen s premislekom, torej — umor. Kot postransko vprašanje je postavil — uboj. »Le mislitc si: obiožcni je blazno zaljubljen v svojo uslužbenko, čeprav ima brhko, zdravo ženo in pridnega sina, ki je že v sedmem razredu gimnazijc. Štefan Colnar jc bil urnorjeni vedno za petami, hodil je z njo s plesa na ples, se dajal v zobe vsej občiui, pripravil sebo in deklcta ob dobro ime. Tiho trpljenje njegove žene ni prav nič motilo ijjogovc omotičnosli; ni pomislil na čast svojega doraščajočega sina. Ravno tako malo se jc zmenila Katrica Bogatec /& javno mnenjs. Da je bi!a labkoživo dekle, moramo priznati. Toda po besedah prič, tudi po bsseuah njene nesrečne matere, ki jo je bila že zavrgla, je bila Katrica, predno je prišel Coluar iz vojne domov, pridna, neoporcčena deklica. Bila je za- peljana, njen zapeljivec pa, iki sedi danes na zatožni klopi, je postal njon morilec. Koliko krivice je storil ta mož svoji ženi, toj nesrečni deklici, njeni obžalovanja vredni materi, njencmu bratu, ki pa, vrnivši se kot necfmadeževan častnik s častjo z bojnega polja domov, sramotc svoje družine ni prenesel, ampak je z obupanim srcem zapustil dom in mater. Izginil je že pred meseci, nobenoga sledu ni več za njim. Vse to ima obtoženi na vesti. No, in kaj se je dogodilo pred umorom? Čeprav je bila, fcakor so izpričali posli, gospa Colnarjeva umorjeni prepovedala, iti zopet na ples, je Katrica Bogatec ponoči ušla iz liiše, najbrž na prigovarjanjc obtoženčevo in z njegovo pomočjo. Medtem pa se je z deklico zgodila velika ispremcmba. Ona, ki je bila zapcljana od svojega gospodarja, je izgubila sveti čut za žensko čast. Začela se je spogledovati tudi z drugimi moškimi. V vas so prišli vojaki, kakor je po vojni večkrat navada. Vojaki niso imeli več kaj opraviti, reda ni bilo nikjer več; tako so pa. uganjali nespodobnosti. Plesov ni hotelo biti konec, dekleta so zdivjala; in ena naj- bolj noroglavih je bila Katrica Bogatec. Neizpodbitno dokazano je, da je izbrulmila v obtožencu divja ljubosumnost. V noči, ko sc je izvršil umor, se je obnašal na plesišču neugnano, iztrgal jo Katrico iz rok plcsavcem, začel prctep, grdil deklc, nazadnje pa ga je, ker jc šcl le prcdaleč, Katrica Bogatec, ki je bila zelo vročekrvna, udarila po obrazu in mu zaklicala: »Jaz tc ne maram več, ti osel stari!« Tedaj je zavpil nad njo, da ji bije zadnja ura, in jc začel iskati svojo hrastovo palico. Dekle je v smrtnern strahu zbežala, Colnarja so nekaj časa še držali, nato pa se jim je iztrgal. Dve priči, ki sta tekli za njim, je sunil v steno; saj je močan ko medved. Nato žalibog nis-o več Sli za njim, in tako se je zgodila ncsreča. Dokazano jc, da Colnar tisto noč ni bil preveč pijan; izvršil je to straliotno dejanje pri zdravi pameti. Da ni bil pijan, se vidi tudi iz tega, da deklice pri studencu ni le davil, ampak je tiščal njeno glavo v vročo vodo tako dolgo, dokler ni bila mrtva. Navadno traja tri minute, da sta utapljajoči se in obeženec mrtva. Katrica Bogatec jc bila nežna, vendar pa krepka deklica; seveda se jo branila z vsemi svojimi močmi. To so pokazali Se sledovi pri sUidcncu. Stopinje obtoženčove pri s.udencn so neizpodbitno dokazane, bi!e so šc čisto sveže. Na vrtu so nasli njegov klobuk in njegovo raztrgano zavratno ruto. Obtožcneo ni tckel za umorjeno iz gostinc naravnost po cesli, arnpak jo je udaril ;.a r.jo po bližnjici, da ji jo prestrcgol pot. S hitrim tekom jc bil deklico prehitcl. Svojo žrtev je čakal prcd vrati, ki voclijo p.a pot do sludenca. Hitel je za njo po vrlu in je izvršil svoje dejanje. Jasen dokaz za to so sveže stopinjo, odtrgana zavratna ruta in ¦klobuk, ki fo ga i.aSli pri studsncn. Dvo priči, Mcden in Jara,s, sta s pi-isrso potrdila, da sta na poti domov opazovalo, kako je tokol Colnar za '.africo Bogaier. Da jo bii c])to..e..i v tej noči, ko so j'o plos piičcl, skoraj popo.p.oma trczen, je doka:-:ano. Soveda nla ga i;aS!a iilapca proti pc.l šesti nri zjutraj prcd njegovii..i liisnimi vratl 2elo pijancga. Pri njem s-in s.ali dvc prazni staklenici v.z. _uro, ki ga jo liil kunil __e v go.siilni, prcdno jo bil cdše., iu ga skril v ..ppu svojcga pla^ca. NajIjj':_ sc je napil poguma in :_e po svcjom strahoL- nom dejanju, ko se mu je zbudila plašna vest, zopet zatekel k steklenici ter se najprej ni upal stopiti v hišo.« S tem, je rekel državni pravdnik, je dokazov dovolj, in je prcd.ožil svojo strogo sodbo. — Branilcc je govoril zclo slabo. Njegovo prizadevanje, da bi omajal dokaze tožiteljevo, ali jih vsaj oslabel, je izpodle.e.o. Obtoženi jc rckel na koncu: »Jaz Katrice Bogatcc nisem umoril. Pretepsti sem jo pač hotel, ker se je obešala vojakom okvog vratu, zato sem jo tudi botcl prestrcči. Toda bila je urncja ko jaz. Ni jc biio. Jczen sem bil tai.o zelo, da sem segcl po stcklcnici in se napil. Več ne vem. Čo naj bom obsojen, tedf.j prosim, ne obsodite me v ječo, kar bi l)ilo zame hujšc l.o smrt. Smrti pa sc ne bojim. Moja dobra-znanl.a jc iz bojnib poljan.« Porotniki so odšli v posvet. Soclni sluga js zaprl za njhni vrala. V posvetovalnici jc poslavil pred porotnike pivo, selterpko vcdo, obloženih kvuhov, cigar h\ i-^-v, r T'.-. ;>-> };ii njcgov postranski zaslužck. Daljc sledi.