Poštnino plačana v gotovini.
Leto XXII.
Posamezna Številka Din
Štev. 14
	
	
	
	
■jMf	
	
	
■{Cv;,,:	
	
Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana. Knafljeva ul. št. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 Račun poštne Hranilnice oodruž « liubljani št 10.711
Knafljeva ul. št. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do '3$ Izhaja vsak četrtek
Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 polletno Ib, celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12, polletno 24. celoletno 48 din — Amerika letno 1 dolar.
čas ter p urejeno zbiranje
©iloženesa
Ze nekajkrat smo opozarjali odločujoče fcinitelje na potrebo urejenega zbiranja starega železja, drugih starih kovin, steklenih čepinj, starih cunj in drugih zavrženih ali odloženih predmetov, ki se dado porabiti v tvornicah, a nihče se ne zgane. Ni dvoma, da je v takem zbiranju dvojen pomen: ljudje dobe za predmete, ki jih nimajo kaj rabiti, lep denar, a industrija nadomestek za sirovine, odnosno nujno potreben dodatek k sirovinam. Čas je zdaj takšen, da je tako zbiranje potrebno.
Na naš list so se obrnili že mnogi bralci z vprašanjem, kam bi mogli oddati vse tako staro blago. Nismo jim mogli odgovoriti zaradi tega, ker zbiranje še ni urejeno. Lahko pa jim zdaj odgovorimo vsaj to, da kupuje staro železo na primer Kranjska industrijska družba na Jesenicah. Tjakaj že prihajajo vsako sredo številni vozovi s starim železjem. Seveda vozijo lahko tjakaj železo le ljudje iz bližnje in morda tudi daljne okolice. Vožnja od daleč se tja ne izplača.
Zato naj velja odločujočim ponoven poziv, naj zbiranje odloženega in zavrženega blaga na neki način uredijo. Na Hrvaškem je zasebna pobuda dvignila ljudi, da vse križem stikajo za starim železom in če ga ne najdejo, ga tudi kje ukradejo. Tako dan za dnem izginjajo železne ograje, železni spomeniki in drugi železni predmeti. Vseh teh tatvin in mrzličnega iskanja za odloženimi železnimi predmeti bi ne bilo, če bi se zadeva pravilno uredila, kar bi tudi onemogočalo tatvine.
Nedavno smo tudi pisali, kakšnega pomena so za steklarne steklene čepinje. Steklene čepinje, pridane sirovinam, namreč znatno olajšajo izdelovanje stekla. Če se že zbira staro železo, tako daleč pa se vendar še nismo povzpeli, da bi le zasebna pobuda sama mogla pripraviti ljudi do zbiranja steklenih čepinj. Torej še enkrat: uredi naj se že naposled zbiranje vsega zavrženega blaga, ki se da porabiti v industriji.
visi
Beograjskemu časopisju, ki terja sestavo vlade, v kateri bi bile vse pomembnejše stranke, se ie pridružila tudi zagrebška »Nova riječ«. List izvaja med drugim:
»Dr. Maček je nedavno ponovno jasno povedal, da ni sklepal sporazuma z Jugoslo-vensko radikalno zajednico, temveč s predsednikom vlade kot zaupnikom krone. Stre-mil je zmerom za tem, da bi bili izmed Srbov v vladi pravi predstavniki srbskega naroda. Vendar je še po sedmih mescih v vladi zmeraj samo Jugoslovenska radikalna za-jednica, medtem ko so izven vlade one srbske stranke, ki so dvakrat zbrale pod- imenom dr. Mačka in proti zajednici stotisoče najboljših srbskih glasov. V tem je izvor vseh neprirodnih pojavov, zavoljo katerih se pritožuje Hrvatska seljaška stranka. Te ne-prirodnosti rasejo od dneva do dneva. Vse bolj se kažejo posledice dejstva, da nimamo narodnega predstavništva, v katerem bi prišle do polnega izraza vse narodne sile, s ka-
terimi bi morala vsaka vlada računati. Sori-čo tega pa tudi ni čudno, da se kujejo za kulisami vedno nove snletke in se ustvarjajo neprestano novi vzroki zmede in nerazpolo-ženja.
Dobili smo res že volilna zakona za narodno skupščino in hrvatski sabor, ki pa bosta ostala samo na papirju, dokler se ne ure-de razmere toliko, da bo stopila vlada ored narod z enotnim programom in gledanjem na bodoči razvoj naših političnih razmer. Položaj je slej ko prej hudo resen. Čas ie žc, da se otresemo spletk in laži. Iz spoznanja, da ni za nas življenia izven Jugoslavije, naj se porodi močna in široka vlada, ki si bo postavila smotre, za katerimi pojdejo brez razlike lahko Srbi, Slovenci in Hrvati. Ali res ne vidimo, da se danes spet postavlja na dnevni red vzhodno vprašanje? Govori se o razdelitvi področij na ozemlju, kjer -"ive in hočejo živeti svobodni in neodvisni narodi.«
V vojni že dolgo ne odločuje v prvi vrsti Število vojakov, temveč denar. To se pravi, da si država, ki ima dovolj sredstev, lahko v zadostni meri nabavi, vseh vojnih potrebščin. Francoski mornariški minister Cam-pinchi je te dni izpovedal nekaj skrivnosti, iz katerih je razvidno, kako draga je vojna.
Granata, težka dva metrska stota, s kakršnimi streljajo tornedovke in rušilci v podmornice, stane 6000 francoskih frankov. Francoska torpedovka »Sirocco«, ki je uničila tri sovražnikove podmornice, je potrebovala za vsako izmed teh vrsto strelov. Izračunali so, da je uničenje ene podmornice
stalo 54.000 francoskih frankov.
To so razmerno skromne vsote, ki pa nara-sejo v velikanske številke, kadar gre za bojne ladje in rušilce. Enominutno streljanje iz topovskih žrel bojne ladje »Focha« stane več kakor milijon frankov, iz topov večje ladje pet milijonov frankov in iz topov »Ri-chelieuja«, ki je ena izmed največjih ladij francoskega vojnega brodovja, pa devet milijonov frankov.
Take številke povedo, da ima v moderni vojni tudi finančni minister veliko besedo, prav za prav največjo.
Kaf ie izgubila Finska
Te dni so bili objavljeni uradni podatki o gospodarskih izgubah Finske v zvezi z odstopom finskega ozemlja Sovjetski Rusiji. Finska je izgubila 25.000 ha, to je deset;no svoje plodne zemlje. Toda to izgubo bo Finska prebolela, ker ima še mnogo zemlje, ki jo je mogoče obdelati. Kar se tiče industrije, je Finska pretrpela večje izgube. Čez 400 podjetij, v katerih je bilo zaposljenih čez 20.000 delavcev, je prešlo v sovjetske roke. Motorna sila teh podjetij znaša 100 000 konjskih sil, njena proizvodnja pa se ceni letno na dve milijardi finskih mark. Finska je izgubila 10 odstotkov svoje industrijske zmogljivosti. Toda vsa ta izguba industrije se da nadomestiti z zvišanjem delovnosti v ostalih podjetjih Kar se tiče gozdov, znašajo izgube 11 odstotkov To ni preveč ker je znano da ima Finska obilo gozdov. Kar se tiče rudnikov, je Finska izgubila rudirke železa in bakra v Pitkaranti Finski strokovnjaki upajo, da bo tudi to izsubo mogoče nadomestiti z najdbo drugih ležišč bakra in. žel"-*! Dalje je izgubila Finska 770 000 koninkih sil električnih naprav. Največja naprava ie bila vodna električna centrala v Vtuhijali. Glavno vprašanje, kj ga mera Finska rešiti, je zaocslitev beguncev. Med begunce bo morala finska vlada razdeliti okoli 300.000 glav živint ter zgraditi okoli 60 000 kmečkih poslopij in 30 000 mestnih hiš.
Po dosedanjih cenitvah znaša škoda, katero je Finska utrpela zavoljo voine, okrog ene miliiarde finskih mark. Samo v Aboiu cenijo škodo na 30 do 40 milijonov finskih mark. Ladiedelnice in vse ladje, ki so bile v odstoolienih lukah, so preselili na zahodno finsko obalo.
Glede finskih žrtev v vojni pa pišejo angleški listi tole: Finska vojska, ki je štela 300.000 mož. je utrpela v tri in pol mesca trajajočih bitkah tele izgube: mrtvih 15.700, pogrešanih 1500. hudo 12.500 in laže ra-n i eni h 28.000. Med 58.500 žrtvami je 2500 oficirjev: To pomeni, da je bila. petina finske vojske ubita in ranjena Najhujše izgube so bile v poslednih dveh mescih, posebno ko so Rusi-prišli do Viborga in se zasidrali na oni strani zaliva. To ie bil tudi povod, da je finsko vrhovno poveljstvo pritiskalo na finsko odposlanstvo v Moskvi naj doseže mir za vsako ceno. Tedaj se je namreč začela finska bramba rušiti. Izgube bi bile privedle do popolnega poraza, če.bi bile trajale sovražnosti še dva ali tri tedne.
Pri nas je vse polno vprašani, o katerih se razpravlja po časopisju in o katerih vsi vemo, da bi se dala z dobro voljo rrš'!i v vsesplošno korist. Med temi vprašanji je tudi vprašanje, kako bi se mogli otresti strašne ciganske nadloge. Zgodba, ki se je te dni zgodila v okolici Novega mesta, spet kriči po tem, da napravijo oblastva konec ciganskemu potepanju.
Kjer se utabore cigani, nastane gorje za ljudi. Cigani kradejo perutnino, obleko in čevlje. Prosjačijo tako nasilno, da se jih ne
odkrižaš kar tako. Če ponudiš kruh, ga ne mara, ker hoče imeti denar. Nedavno so napadli v Bršljinu pri Novem mestu mesarja Franca Sajeta in ga pretepli. Nedavno so pijani pridrveli v mesnico in zahtevali za en dinar mesa. Ker ga niso dobili, so razbijali po mesnici in šipe po izložbi. Domači fant in vajenec sta komaj ušla. Nato je ciganska drhal navalila še na županovo hišo. Če ne bi bili prihiteli orožniki, bi se utegnile zgoditi hude reči.
Opravičeno so ljudje nejevoljni zaradi prevelike obzirnosti oblastev do ciganov. Cigani
dobivajo podporo, če so na orožnih vajah, a denar zapijejo in v pijanosti divjajo okrog. Zakaj se jim daje denar, če ne znajo z njim ravnati.
Svoječasno se je že govorilo o tem, da bodo cigane naselili na določenih mestih ter jim zabranili vsako potepanje. Zakaj se to ni zgodilo, nam je nerazumljivo. Od tega bi imela javnost le korist: rešena bi bila ciganske šibe božje, a cigani bi počasi postali koristni člani človeške družbe, medtem ko so zdaj le izvržek.
V sobe to je bila v Novem Sadu seja tamkajšnjega osrednjega mestnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke. Seji je prisostvoval tudi predsednik stranke g. Peter Ziv-kovič in razpravljal v svojem poročilu najprej o zunanji politiki. Pri tem je opozoril, da pobuda ni v rokah malih narodov in da vsak trenutek lahko nastopijo novi dogodki. Mali narodi se zato "ne smejo vdajati občutkom zanesljive varnosti.
Govoreč o sporazumu, je g. Živkovič na-glasil, da je naše državno življenje krenilo na novo pot. Obžaloval je, da sta pri sklepu sporazuma ostali nerešeni dve važni vprašanji: končna omejitev banovine Hrvatske in vprašanje srbske edinice. Svoj govor je zaključil z besedami: Mi smo za sporazum z enakimi pravicami vseh, za sporazum, ki bo okrepil državo. Tak sporazum želi ves jugo-slovenski narod.
Nemški minister za notranje zadeve je izdal uredbo, s katero je zvečer in ponoči prepovedano nemjiki mladini obeh spolov do 18 let pohajanje na ulicah in javnih lokalih. Uredb-i bo ostala v veljavi vso vojno. Izjeme r o dovoljene sf. no, če so fanti in dekleta v spremstvu staršev ali drugih skrbnikov. Mladina pod 16 leti pa sme v javne lokale tudi podnevi samo v spremstvu staršev ali starenih oseb. Prav tako je dovoljen obisk kinov, gledališč in vsakovrstnih zabavišč mladini do 18 let samo do 21. ure. Najstrož-
je je prepovedano točiti mladini do 18 let v javnih lokalih žgane pijače, mladini pod 16. letom pa sploh vsako alkoholno pijačo.
Uredba dalje prepoveduje mladini do 18 let kajenje na cesti in v javnih lokalih. Mladeniči in dekleta, ki bodo kršili to uredbo, bodo kaznovani z zaporom do treh tednov in globo 50 mark. Odrasle osebe, ki bi točile mladini pod 18 leti žgane pijače ali mladini pod 16 leti kakršnokoli alkoholno pijačo, pa bodo kaznovane z naporom do šestih mesecev.
Bivši predsednik finske vlade Kajander je podal kratek pregled nalog, ki jih je treba na Fiiiskem tešiti zavoljo novega položaja. Izjavil je med drugim, da je bilo pred vojno in med nio odpravljenih z obmejnega ozemlja 600.000 oseb Med temi je zdaj 500.000, po večini ženske in otroci, ostalo zavoljo od-stopitve finskega ozemlja Rusiji brez doma. Ruski bombniki so razdejali 1589 hiš. 3000 pa poškodovali. Med njimi je 46 bolnišnic in štiri cerkve Število civilistov, ki so jih ubile ruske bombe, znaša 637 Na bojišču je izgubilo življenje več kakor 15.000 Fincev, nad 30.000 pa iih je bilo pohabljenih
Ljudje, ki so morali zapustiti svoje domove, so po večini mali kmetje Država jim namerava pomagati s tem, da iim bo dodelila zemlio od veleposestev. Velike težave povzroča nastanitev kakšnih 100.000 prebival-,cev iz št;rih mest. ki jih ie morala finska odstopiti Rusiji. V Helsinkih nedostaja živil, čemur so v prvi vrsti vzrok prevozne motnje, ki so nastale zavoljo izpraznjevanja Rusiji odstopljenega ozemlja.
Izpraznjevanje ozemlja, ki ga je morala Finska odstopiti, se je vršilo dalje časa. Neskončne vrste vseh vozil so orepeljavale imetje beguncev Pri tem so ti v boljšem položaju kakor tisti, ki so bili po sili odstranjeni med vojno, kajti ti so mogli vzeti le tisto s seboj, kar so imeli na sebi.
V Hangoju, ki so ga izpraznili do velikega petka, je bilo uničenih 300 hiš. Prebivalstvo,
ki šteje 8060 duš, se je v celoti izselilo, ker ne mara priti pod drugo vlado. Vse svoje imetje razen nepremičnin so vzeli ti ljudje s seboj.
KOBILJE. Dne 7. aprila bo bral svojo prvo mašo domačin rojak g Kiseljak Kalman. Novomašnik je študiral najprej v Murski Soboti, nazadnje pa v Rimu in Turinu. To je prvi primer nove maše pri nas.
LOKE PRI ZAGORJU. Žalosten je položaj nas delavcev v Zagorju ob Savi. Ker smo končali javna dela meseca novembra preteklega leta, smo bili brez dela in brez zaslužka vso dolgo zimo. Podpore so bile zelo skromne: za-samce 25 din tedensko, za zakonce pa 30 din tedensko. Tako je morala družina s petimi otročiči in bolno ženo živeti s 30 din na teden. Prošnje na občini za povečanje podpore so brez uspeha. Ako pa je kako občinsko delo. se plača le 24 din na šiht. Če pojde tako naprej, bodo družine sezonskih delavcev izhirale in bodo naši otroci sploh nesposobni za vsako delo. Nujno je potrebno, da se višja oblastva ozrejo na nas in nam pomagajo Sezonski delavci.
MALA NEDELJA Občni pbori razen zbora podružnice Kmetijske družbe so za nami. Prav zadovoljni sta lahko gasilska četa in sokolska četa, ki je v pravem času dozidala in izpolnila svoj dom. V splošnem kaže sokolska četa kljub hudim prilikam izredno življenjsko sposobnost. Redno se vrši telovadba vseh oddelkov, mladina oredvojaške dobe se pridno uri v streljanju, a igralci nam od časa do časa nudijo kak užitek. Posebno je uspela drama »Materinsko srce« na velikonočni ponedeljek ki naj se na občo. željo kot prosvala Materinskega dne ponovi v maju. — Velikonočni prazniki so' srečno minili brez večjih fantovskih pretepov. Le neki znani pretepači so enega nekoliko poškodovali. Povsod se je mnogo razpravljalo med drugim tudi o bivšem občinskem tajni-ku. o katerem se ne ve natančno, kam in zakaj je izginil. Menda se mu vendar ni zmešalo in menda mu hrana tudi ni bila preslaba. Da se izogne najneverjetnejšim govoricam, bi bilo umestno, da odločilni činitelji obvestijo javnost o tej aferi.
VERŽEJ. Malonedeljski soikolski igralci bodo gostovali na sokolskem odru v Veržeju v dvorani br. Hedžeta v nedeljo 7. aprila ob pol 4. uri z velezabavno spevoigro »Svoje-glavčkom« Vablieni vsi!
PREZGODAJ
Miha pride ponoči domov in najde v svoji sobi tatu. »Zdi se mi, da sem prišel ravno prav«, reče Miha.
»O, ne, prezgodaj«, se odreže tat.
Rauljen. Klabund: Rauljen: 7 hom/json : Maferjeva.
e brez
LJUB L JAS A KNAFUEVA ULICA 5
	g m	asa			m	1	9 %
	in				k		l
Iz Londona poroča Reuter, da je Anglija storila vse ukrepe,
da se ustavi prehod nemških tovornih ladij iz Skandinavije v Nemčijo.
Angleški vodilni državniki izjavljajo, da bodo izvedli gospodarsko vojno do skrajnosti. Zato tudi hočejo pokupiti v skandinavskih državah in na Balkanu vse blago, ki ga Nemčija potreb uje v vojni.
Na seji angleške spodne zbornice je govoril ministrski predsednik Chamberlain in rekel med drugim.
da ne more biti govora o nobenem miru, glede katerega se ne bi Anglija in Francija prej sporazumeli. Doseči se mora tak mir, ki bo jamčil njuno varnost kakor tudi varnost ostalih svobodnih evropskih narodov.
Chamberlain je naglašal, da Anglija in Francija brez sporazuma s poljskimi zavezniki ne bosta sklenili nobenega fniru. Politika zaveznikov da obstoji v strogem spoštovanju pravic nevtralnih držav. »Naše spoštovanje pravic nevtralnih držav in naše razumevanje za resnične težave nevtralcev,« je izvajal Chamberlain, »pa nas ne smejo prav nič zaslepiti, da ne bi videli dejstev in da ne b: delali nevtralce odgovorne za vsako pomoč, ki bi jo mogli dati Nemčiji.
Nedavno ie imel ruski komisar za zunanje zadeve Molotov govor, iz katerega ie bila razvidno, da
sovjetska Rusija ne mara vojne z Anglijo in Francijo
.in da bo vodila svojo politiko ne glede na eno ali drugo vojskujočo se stranko. Prav tako izjavljajo sovjetski državniki, da hočejo ostati nevtralni O možnostih zveze med Rimom — Berlinom — Moskvo ni več govora, ker' Italija nikakor noče ničesar slišati o podajanjih z Moskvo.
Na zapadnem bojišču je pretežno mirno, toda
ictalski spopadi so čedalje pogostejši.
Letalske bitke so bile zadne dni nad Severnim morjem v bližini Metza in tudi drugod. Na morju so v pretelkem tednu izgubili Angleži eno samo trgovinsko ladio, nev-tralci pa tri Tudi ena nemška trgovinska ladja je bila potopljena.
Po vesti iz Berlina je imel te dni
kancelar Hitler daljši razgovor z maršalom Goringom in generaloma Brau-chitschem in Keitelom
Razgovorom so nekaj časa prisostvovali tudi dr Schacht m še neki drugi generali. Splošno naglaša.jo, da ie to posvetovanje bistvenega pomena za nadalmo nemško "oino akcijo. Pravijo, da so razpravljali o tem, kakšne ukrepe bo morala nemška vlada izdati, že bi zapadni zaveznici v-resnici ooskusili oiačiti blakado in predvsem preprečiti uvoz skandinavske železne rude in rumimskega petroleja v Nemčijo
Vojna med Japonsko in Kitajsko se vleče brez pravega uspeha že tri leta ali pa celih devet če upoštevamo pohod Japoncev v Mandžurijo. Medtem ko so japonski vojaški činitelji, dokler ni nastala vojska med demokratičnimi in avtoritarnimi državami v Evropi, zagovarjali vojno s Kitajsko do popolne zmage, ki na.i bi Kitajsko izpremenila v neke vrste japonsko kolonijo, pa je
zdajšnja japonska vlada, ki se je otresla vojaške diktature, menda sklenila, da vojno s Kitajsko konča s častnim in za obe strani koristnim sporazumom.
Ta preusmeritev japonskih državnikov je, kakor izraža razno časopisje, naravna posledica razvoja mednarodnega položaja, ki kaže velike nejasnosti in nevarnosti za Japonsko. V sovjetski Rusiji pač nastaja nevaren tek-
mec Japonski, ki je bržkone začela gledati na Moskvo z zaskrbljenimi očmi.
Te dni je bil objavljen proračun sovjetske Rusije za leto 1940.. kakor ga je odobril vrhovni sovjet. Proračun znaša Skoraj 183 milijard rubljev. Od tega
odpade na sovjetsko vojsko brez komi-sariata za oboroževanje 57 milijard rubljev.
Izdatki za vojaške potrebe znašajo skupaj nad eno tretjino celotnega proračuna in so v primeri z dosedanjim proračunom povišani za 42 odstotkov. Proračun za 1. 1939. je znašal skupno 155 milijard rubljev.
^■wiinn-i»"r"" um Tedenski fcržKi nre^led
KROMPIR. Na Sv. Petra nasipu v Ljubljani je bil te dni velik krompirjev semenj. Kmetje iz raznih krajev so vztrajali pri cenah, kakršne so bile pred veliko nočjo. Nekoliko so pa le popjustili. Pred prazniki so mnogi zahtevali celo 3 din za kg. Povprečno so prodajali ko 2.50 din kg. Na sejmu zdaj so bile cene semenskemu krompirju 2.25 do 2.50 din. Nekateri, ki so imeli slabše blago, so popustili na 2.10 din kg.
GOVED. Na ljubljanskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: voli I. po 7 do 7.50, voli II. po 6 do 6.50, voli III. po 5.50 do 6, te-lice I. po 7 do 7.50, telice II. po 6 do 6.50, te-lice III. po 5.50 do 6, krave I. po 5.50 do 6, krave II. po 4 do 5, krave III. po 3.50 do 4, teleta po 8 do 9, teleta II. po 7 do 3 din.
SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Ljubljani: domači špeharji po 10 do 10.50, pr-šutarji po 9 do 9.50, srem^ki špeharji. po 12 do 13, v Ptuju: pršutarji po 7.50 do 8.50, plemenske svinje po 6.75 do 7.25, v Celju: špeharji po 11 do 12, pršutarji po 9, v Kranju: špeharji po 10.50, pršutarji po 8.50 din.
KRMA. V Ljubljani: seno po 105 do 120, slama po 45, v Celju: lucerna po 110, seno po 90 do 100, slama po 50, v Kranju: lucerna po 125,, seno po 125, slama po 75 din za 100 kg.
SIROVE KOŽE. V Ljubljani: goveje po 12 do 14, telečje po 19, svinjške po 10, v Čel u: goveje po 14 do 16, telečje po 16 do 18, svinjske po 10 din, v Kranju: goveje no 8 do 12, telečje po 14, svinjske po 8 din za kg.
VINO. V celirkem ovoj'šu rs ie dobilo pri vinogradnikih navadno mešano vino po 4.50, finejše sortirano pa po 6 do 7 din za liter.
FIŽOL. Cena na Sloven^v"m se mu gib1 je med 500 do 800 din za 100 kg.
Sejmi
8.	aprila: Vinica. Šmarje pri Jelšah;
9.	aprila: Kamnik (živinski sejem); 10. aprila: Sevnica (samo za blago);
12.	aprila Št. Jernej nj Dolenjskem;
13.	aprila: Zusem (Loka pri Zusmu).
Vrestioš* <«#»«•«
Na naših borzah smo dobil) 2. aprila v devizah (prve številke pomenijo službene tečaje, druge številke v oklepajih pa tečaje na svobodnem trgu):
1 angleški funt za 157 do 160.20 (za 193.98 do 197.18) din;
100 francoskih frankov za 88.75 do 91.05 (za 109.71 do 112.01) din,
1 ameriški dolar za 44.25 do 44,85 (za 54.50 do 55.20) din;
1 holandski goldinar za 23.48 do 23.06 (za 29.01 do 29.39) din.
Nemške klirinške marke so bile po 14.80 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 446 do 447 din.
Drobne vesti
= Izvozne carine na živino, živinske proizvode in les. »Službene novine« objavljajo uredbo o izpremembi zakona o splošni carin-
ZAVITKA
Efneippove
SLA0NE KAVE TVORI DRAGOCENI PRAŽENI S L A D NI SLADKOR
£32
-M lllf
ski tarifi. Po tej uredbi so z veljavnostjo od 1. aprila uvedene izvozne carine na slamo, živino, meso, mast, perotnino, jajca, industrijske rastline, kostanjev in igiastj les in drugo
= Cena krompirju malo popušča. Ljubljanski trg v soboto je bil precej naložen s krompirjem. Bilo ga je naprodaj 20 vozov. Kmetje niso več tako trdovratno vztrajali pri ceni 2.50 za kilogram in nekateri so že prodajali precej lep krompir za 2.25 din ?a kg. V primeri s cenami v istem času lanskega leta. je zdaj krompir dvakrat dražji. Lini so ga prodajali po 80 par kg. Z izredno podražitvijo krompirja so prizadeti tudi tisti kmetje, ki ga morajo kupiti za seme.
= Eancvinska trsnica in drevesnica v Kostanjevici na Krki ima na razpolago za naše vinogradnike še okrog 40.000 prvovrstnih korenjakov raznih ameriških vrst, največ ri-parije, Teleki 8 in Kober P" *er ckirog 100.000 prvovrstnih ključev.
*	Sredi aprila novi vlaki. Dne 15. aprila sa j bo uvedel ponovno promet nastopnih brzih,
potniških in lokalnih vlakov: V Sloveniji bosta -vozila brza vlaka 2 in 3 od Beograda do Jesenic in nazaj. Ta vlak bo odhajal iz.Beograda ob 9.02, z Jesenic pa ob 7.45. Nadalje se bodo uvedli vlaki 8934. 8938, 8910, 3931, 8935 in 8939 na prcgi Čakovec—Lendava in nazaj. Iz Čakovca bodo odhajali ob 18.10, 17.14 in 23.30, iz Lendave Pa ob 1.40, 10.42 in 18 20. Uvedena bosta dalje brzovlaka 501-602 in 601-502 na progi Maribor--Postojna in nazaj. Iz Maribora fco odhajal ofe 2.48, iz Postoine pa ob 22 46. Ostali na novo uvedeni v' -ki bodo: brzovlak 1102-1101 na i>rogi Pragersko—Mura Keresztur in nazaj (odhod s Prapersliega ob 3,08. iz Mura Kerešžtura ob 0.48), vlaki 2111, 2112 in 2116 na progi Rogaška Slatina—Rogatec in nazaj (odhod iz Rogaške Slatine ob 4.02, iz Rogatca pa ob 6.56), vlaka 9540 in 9541 na progi Novo mesto— Straža Toplice in nazaj (odhod iz Novega mesta ob 19.20, iz Straže ob 19.48).
*	Načelno važna sedba glede »tarokatoli-š!.ih zakonov. Na pobudo banske uprave v Ljubljani se je začela pred mesci pri ©krojnih sodiščih ljubljanske ap°!acije vrsta! sodnih postopkov za razveljavljanje starokato-% ]iSk,ih zakonov. Gre za vprašanje, aii je bivr š'm pripadnikom rimskokatoliške cerkve, kd so že živeli v zakonu po rimskokatoliškem obredu, prepovedano sklepanje nove zakon* ske zveze v starokatoliški cerkvi. Glede te-^ ga vprašanja je načelno važna sodba senata okrožnega sodišča v Murski Soboti v zadevi dveh zakoncev. Mož je bil evangeličanske? vere in samec ter se je oženil z ločenko sta-rokatoliške vere, katere prvi rimskokatoliški zakon je bil sodno ločen. Senat je razso«
idil, da je zaton med tema zakoncema po starckatoliških predpisih veljaven, zato pa mora biti veljaven tudi za državno oblastvo. Po členu 12. uredbe z dne 18. maja 1. 1936. je reba zakon po službeni dolžnosti ščititi pred slehernem svojevoljnim izpodbijanjem. Sodišče je prišlo do prepričanja, da je v javno korist, če se ne razdre zakon zakoncev, ki sta bila prizadeta. Stališče, da je treba zaščititi zakonsko zvezo in srečo staršev in otrok, je z nravstvenega in narodnega stališča edino piavilno.
*	Smrt stare koroške korenine. V Št. Jakobu v Rožu je v visoki starosti 82 let umrl Strdenov stari oče Miha Gabriel. Bil je pravi tip rožanskega kmeta, poštenjak od nog do glave, priden ko čebela in zaveden narodnjak. Dolga leta je zastopal Slovence v občinskem odboru in bil nekaj let tudi župan šentjakobske občine. Blag mu spomin!
*	Fran j o Zagorski je umrl. V mariborski spicšni bolnici je umrl lastnik realitetne pisarne Franjo Zagorski, star 56 let. Pokojnik je bil v Iv:ariboru zelo znan zlasti po svoje-fesnem nastopanju v mariborski politiki. Naj v r. iru počiva!
:S Usoda 18 potnikov neznana. Dela okoli dviganja ponesrečenih železniških vagonov iz Kolpe pri Ozlju so končana. Vrsto trupel so izvlekli iz vode, vendar vseh niso mogli najti. Na podlagi prijav, ki so jih dobila oblastva, je neznana usoda 15 potnikov, ki so bili v vlaku. To.so 161etni učenec strojno-bredarske šole v Bakru Marijan Gorišek, ki jc potoval iz Bakra demev .v Tržič, dalje Ivan Benič, ki ga je njegova žena še istega dno iskala na kraju nesreče, Rafael Ralej, sluga Tome Trontla iz Karlovca, Jože Selnik iz Črnomlja, ki ga tudi išče žena, Bara Brun-ska, služkinia iz Ksrlovca, dva delavca iz Jezaram, sedem žencik, ki so se vračala iz Karlovca deraov v Zakanje in Vivodino, 25-letni Miha Sentič iz Rosalnice, ki se je vračal s Sušaka. in 351etni Anton Rupena iz Mirne peči. Ni izključeno, da je nesreča zahtevala še več žrtev, ker je bilo v vlaku mnogo ljudi, ki so potovali iz Like v Slovenijo. Bili so to povečini ubožni ljudje, katerih svojci ne berejo listov in ki morda niti ne vedo za nesrečo. Tako pripoveduje neki i 'snec iz Je.?:eran, da gredo delavci s tre-1 :>m za kruhom v zgodnji pomladi in se a ajo v pozni jeseni. Ves ta čas se sploh r javijo sorodnikom, ker nimajo sredstev 5) 3 jim to tudi ne zdi potrebno.
*	Čuden vzrok smrtne nesreče. 431etni posestnik Ivan Kozjek iz Ribnice na Pohorju je bil po opravkih v Ribnici na Pohorju. Proti večeru se je vračal domov. Na hrbtu je imel nahrbtnik, v njem pa je bila steklenica z bencinom. Kozjek je med potjo padel, steklenica se mu je razbila, bencin se je raz-lil po njegovi obleki. Seveda je steklo precej bencina tudi na tla. Kozjek je nato za šalo z vžigalnikom zanetil bencin na tleh. V naslednjem trenutku pa so že plameni prešli na njegovo obleko, ki je bila polita z bencinom. Ubožec si ni mogel pomagati in je obležal s hudimi opeklinami. Prepeljan je bil v mariborsko bolnišnico. Več dni se je nesrečni Ivan Kozjek boril s smrtjo, dokler ni izdihnil.
*	Ženo je zbudil ter si prerezal vrat. V Stoprem je živel invalid iz svetovne vojne 671etni posestnik Jožef Vinkler. Zadnja leta so se mu začele v vojni dobljene rane spet odpirati in je zaradi tega strašno trpel. Iskal je pomoči pri zdravnikih. Ker pa bolečine niso popustile, je čisto obupal in je sklenil, da si vzame življenje Sklep je izvršil v noči na 27. marca. Zvečer sta se spravila z ženo spat. Ponoči pa je Vinkler svojo ženo naenkrat prebudil. Prižgala je luč ter ga videla, kako je sedel pri mizi na prčiei ter držal v rokah britev. Z besedami _»Jera, zdaj je pa po meni«, si je zarezal britev v vrat in si zadal strašno rano od enega ušesa do drugega. Na smrt prestrašena žena je zakričala in hitela do sosede. Ko so ti prišli na pomoč, je ležal Vinkler že mrtev na tleh. Ko so ga mrtvega preiskali, so ugotovili, da je poskušal že prej, preden je segel po britvi, izvršiti samomor na ta način, da si je hotel z nožem prebosti srce. Trikrat si je zasadil nož v levo stran prsi, pa je vsakokrat ost zadela v rebro. Ko je videl, da ne gre z nožem, je šel po britev. Pred dvema letoma je izvršil samomor tudi pokojnikov brat, ki se je obesil zaradi hude bolezni.
*	Velik požar v Novem mestu. Nedavno je začelo goreti v predilnici novomeškega podjetnika Jožka Povha. Gasilci so takoj prišli na pomoč z motorno brizgalno in začeli brizgati vodo v prvo nadstropje, kjer je ogenj nastal in so veliki predilniški stroji. Bilo je tam tudi precej izdelanega blaga in lahko vnetljivega bombaža. Ogenj je menda povzročil kratek stik, zaradi katerega se je vnel naglo vnetljivi bombažni prah. Po poldrugo-urnem ' gašeniu so gasilci ogenj udušili in
preprečili, da ni bila uničena tudi zaloga bombaža, ki je bila v stranskem predelu prvega nadstropja. Srednji stroj predilnice je uničen, ostala dva pa sta močno poškodovana. Škoda je velika.
*	V duševni zmedenosti se je obesil 37-letni posestnik Mežnarič Franc iz Stojncev pri Sv. Marku. Rajnki je bil skrben gospodar in je živel s svojo družino v najlepši slogi, zato ljudje ne morejo razumeti, kaj bi bil vzrok njegovega obupnega dejanja. Obešenega sta našla v hlevu njegova dva otro-čiča.
*	Nezvesto ženo je zvezano vodil po vasi
muzikant Svetomir Stojanovič iz Klenovni-ka pri Požarevcu. Stojanovič je bil večkrat po več dni odsoten zdoma, med tem pa se je njegova žena Kristina zabavala z drugimi moškimi Ko je prevarani mož to ugotovil, je ženo pretepel, jo zvezal in ji nato postri-gel lase. Nazadnje jo je še obril in jo zvezano vodil skozi vas. da so vsi zbijali šale na njen račun.
*	Nova žrtev granate. Med nabiralci granat je nesreča zahtevala pred nekaj dnevi novo žrtev. V bližini Vrtojbe se je ukvarjal Ciril Podberšič s staro, nekje na bližnji gmajni najdeno granato. Pod udarci s kamnom se mu je razpočila. Fant je dobil nevarne rane po vsem telesu in je dva dni pozneje umrl v goriški bolnišnici.
*	Požar na Murskem polju. V vasi Hrast-ju-Moti je začela goreti domačija posestnika Matije Klemenčiča. Na kraj nesreče so prišli gasilci iz Hrastja-Mote, Radencev, Kapele in Gornje Radgone, vendar je bilo gašenje otežkočeno, ker je bilo silno vetrovno, a vode ni bilo blizu. Gasilcem se je posrečilo rešiti vso živino razen ene telice. Zgorela je nadalje vsa zaloga krme in žita. Prav tako sta postala žrtev plamenov pohištvo in obleka. Sodijo, da je nastal požar od dimnika, ker so pri Klemenčičevih ta dan zaradi peke kruha precej kurili.
*	Tri smrtne prometne nesreče. Na cesti proti Kanalu se je pred dnevi smrtno ponesrečil 151etni Ciril Zabar iz Kanala. Fant se je nekaj časa vozil na težkem tovornem avtomobilu, pa ga je na nekem ovinku vrglo z avtomobila, da je padel pod kolesa priklopnega voza. Poškodbam je takoj podlegel. — V nedavni noči se je 291etni Peter Podberšič iz Gorice vozil s svojim motoci-klom, pa se je zaletel v zid neke garaže in si prebil lobanjo Preneljan v bolnišnico je«
I Kello-
21
Roman z gora
"•-'»sioveml B R
Brat in sestra sta ga debelo pogledala. A atija je sedel. Gledal ju je s svojimi dobrimi, zvestimi očmi, žalostno in bolestno. I :em je izdavil iz sebe:
-Pomislita: moja — moja Lizika se je od-1( čila, da pojde v samostan!«
»Matija!«
»Matija!«
Dolgo je bilo vse tiho. Potem je Matija rc-kel:
»Saj se že dolgo ukvarja s to mislijo in bi vama bil že o tem kaj povedal, toda prav odločila se je šele danes.«
»Matija, saj ni res! Saj ne more biti res! Nezmiselno bi bilo.«
»Pa je resnično, Lenka!«
Henrik je doslej kakor prikovan stal sredi sobe. Zdaj je vzkliknil:
>Zakaj? Zakaj bo to storila?«
Matija je pobesil oči.
»Pravi, da čuti v sebi nekaj, kar jo kliče. In to bo tudi res Zmerom je bila pobožna in dobra. Nikoli ni marala za lepe obleke in zabave. Zmerom je rada hodila okoli bolnikov.«
»Zaradi tega?« je vprašal Henrik. »Samo zaradi tega misli iti?«
Matija ni odgovoril. Lenka si je s- predpas-nikem zakrila obraz. Spet so nekaj časa vsi molčali. Potem pa je Lenka iznenada strgala predpasnik z obraza in vzkliknila:
»Ne! Ne samo zaradi tega. Rada ga je imela ,njega! Vse je storila njemu na ljubo, zmerom je bila prijazna z njim, tako prijazna, on pa se še zmenil ni zanjo. Cele dneve in tedne ni govori^ z njo — in potem — « Udrle so se ji solze. Pri tem strastnem izbruhu je Henrik onemel. Lenka na je nadaljevala: »Veš, Matija, kaj smo? Lopovi smo! Ti, takrat bi nas bil poslal beračit. Iz hiše bi nas bil vrgel! Dosti bolje bi bilo zate! Zdaj imaš zahvalo!«
»Tako tega, ne smeš gledati, Lenka! Zmerom ste bili dobri z menoj, o, da! Nikari Henriku ne očitaj. Saj ni on sam kriv.«
»Kriv je! Moški jej On lahko odloči, kar hoče! In na Liziko bi bil lahko ponosen. Ne, ni hotel, čez cesto ziia, k Bercetovi tolpi, za nališpano gospo gleda.«
»Lenka!« Henrik ki dotlei ni rekel niti besede v obrambo, je zakričal. »Lenka! To ti prepovedujem! Meni lahko storiš, kar hočeš, dekle pa Dusti v miru! Nič ti ni storila, meni in drugim pa tudi ne! Zavijaj oči, kolikor hočeš, obžri mene, če me že moraš! Naravnost v obraz ti rečem in Matiji tudi: ne morem za to, ni=em mogel vzeti Lizike, ker bi bila oba nesrečna.
»Človek božji, to se upaš reči zdaj? Ker še zmerom misliš na ono, ono «
»Da, rad jo imam. Zelo rad. Ne bojim se tega priznati Rad jo imam, čeorav vem. da se nič ne da izpremeniti. Trudil sem se. Boril sem se sam s seboj. Ni se mi posrečilo.«
»Ni se ti posrečilo? Ali je to vse? In zdaj v poslednjem trentitku ne moreš reči, da boš vzel Liziko, da io ohraniš Matiji?«
»Ne! Ne morem! Naj se zgodi karkoli, ne
morem!«
»Potem si brez časti!«
Obrnila se je proti vratom, toda Matija jo je zadržal.
»Lenka, nikari ne hodi stran! Tu ostani! Krivico mu delaš, Lenka! Čeprav bi on zdaj hotel, bi bilo prepozno. Lizika ga ne mara več, že dolgo ne, Lenka!«
Zagrenjeno dekle pa Matiji ni odgovorilo, ampak se je obrnila spet k Henriku.
»Brez časti si! Še enkrat ti pravim! Da vzameš možu, ki smo mu vse dolžni, ki bi bili brez njega lačni, ušivi, raztrgani, otroka, — fej — meni bi se v grlu ustavil vsak grižljaj, ki bi ga še tu pojedla. Midva sva opravila, enkrat za zmerom.«
»Lenka, Lenka, poslušaj vendar!«
»Matija, pusti me! Sram me je. Sram me je pred njim. Jutri pridem še enkrat k tebi in k Liziki v vajino hišo. Tu ne bom več ostala!«
»Lenka, počakaj vendar!«
Pa je že šla. Henrik je stopil k Matiji in mu nomolil obe roki.
»Matija! Zdai se bova pogovorila, ko nje ni več tu. Saj je znorela. Povej mi, Matija, ali sem res brez časti?«
Matija ie odkimal.
»Ne, Henrik! Vem, da ti ne moreš pomagati!«
Henrik je kar drhtel od vznemirjenja.
»Matija, prisežem ti, — nikogar ne morem bolj spoštovati kakor tebe in nikomur ne more biti bolj hvaležen kakor tebi. To mi še ni treba menda posebej pripovedovati. Liziko sem imel rad kakor nikogar drugega. — toda, Matija, za ženitev je potrebna vendar prava ljubezen in če bi tako —
STRAN T ^ mmesF.r m
umrl. — Prav tako je v goriški bolnišnici umrl za hudimi poškodbami 19-letni Franc Mislej, sin lenega trgovca iz Budanj na Vipavskem. Tudi on se je ponesrečil z motornim kolesom.
*	Smrt pod ruševinami. Pri Naravniku v koroški Ribnici se je nenadno porušil stari skedenj, ki je bil že dalje časa potreben popravila, in pokopal pod seboj domačo deklo Julijano Knaflovo, ko je krmila živino. Ubo-žica je bila takoj mrtva. Tudi obe kravi, ki sta bili v hlevu, so morali zaklati, ker sta bili prehudo poškodovani.
*	Pretresljiva nesreča na Svetju nad Celjem. Marijo Zajčevo, 381etno posestnico na Svetju nad Celjem, je zadela strašna nesreča. Te dni je rezala seno in slamo na slamo-reznici. Pri delu pa jo je stroj zagrabil za krilo in potegnil k sebi. Nesrečnici je strgalo z glave lase, potegnilo z obraza vso kožo, ji odtrgalo nos, ustnice in eno oko. Zdravi se v celiski bolnici
*	Požar na Forminu. Nedavno zvečer je prebivalce na Forminu zbudil gasilski rog. Gorela je hiša Veldina Antona iz Gorišnice. Hišo je imel v najemu Roškar. Ker je bila hiša lesena in s slamo krita, bi bila gotovo do tal zgorela, če ne bi bili gasilci iz Formina takoj na kraju požara in požar s pomočjo gasilcev iz Cvetkovcev, ki so tudi prihiteli s svojo motorko, pogasili. Pri reševanju se
e močno opekel po rokah in nogah Roškar Tranc, najemnikov sin. Skočil je v hišo, da bi rešil nekatere reči, pri tem pa ga je pokopal pod seboj goreči tram in mu zažgal obreko. Ogenj je bil menda podtaknjen.
Domačija v plamenih. Nedavno je nastal poaar v hiši posestnika in kovaškega mojstra v Andrencih pri Sv. Antonu v Slov. goricah. Ogenj je uničil streho na hiši, na hle-■v:• in svinjaku, v katerih so zgorele tri svi-
" Dve gospodarski poslopji sta zgoreli. V
Podovi pri Račah je začela goreti streha na gospodarskem poslopju posestnika Andreja ^eronika. Ogenj se je razširil in se je vžgalo še sosedno poslopje posestnika Boštjana D^miana Obe zgradbi sta zgoreli.
! Povzročitelj smrtne nesreče pred sodniki. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se
e zagovarjal 63 letni avtomobilski izvošček Ferdinand Czemba zaradi smrtne nesreče, ki sp je pripetila 17. januarja na oglu Kopališke ulice in Aleksandrove ceste v Mariboru. Oinenienesa dne je peljal Czemba v svojem
avtomobilu več potnikov po Aleksandrovi cesti. Namenjen je bil na Glavni trg in je vozil po zasneženi cesti s precej veliko brzino. Po vrhu pa ni imel njegov avto pravilno delujočih' zavor in snežnih verig na kolesih. Ko je prišel vštric frančiškanske cerkve, se je pripeljal iz Kopališke ulice tovorni avto, ki je bil namenjen na Trg Svobode. Tovorno vozilo je Czembi. zaprlo prosto pot. Ker je prenaglo vozil in ni mogel avtomobila zaustaviti z zavorami, se je skušal izmotati iz nevšečnega položaja na ta način, da je krenil močno na levo ter je hotel tik za tovornim avtomobilom smukniti naprej. Pri tem pa je na oglu Kopališke in Aleksandrove ceste zašel nS hodnik za pešce in do hišnega zidu in tukaj udaril z vso silo v mlado Gizelo Fi-lipičevo. Nesrečnica je umrla že med vožnjo v bolnico. Poleg tega se je moral Czemba zagovarjati še zaradi prometne nesreče. Dne 6. decembra lani je v Kopališki ulici zapeljal preveč na levo stran ceste in je podrl na tla Anico Polakovo, ki se je peljala na kolesu. Obsojen je bil na pet mescev in 10 dni nepogojnega zapora
*	Pogumna žena ujela vlomilca. Nedavno zjutraj se je splazil 22 letni Franc Šip iz Rošpoha v hišo posestnice Jere Vute v Laz-nici. Vutejeva ie delala na vrtu in je slišala v hiši šum. Zaskrbelo jo je, pa je šla gledat. Ko je hotela skozi dvoriščna vrata v hišo, jih je tat v hiši naglo zapahnil. Vutejeva pa je obrnila ključ v vratih in jih zaklenila, nato pa je zaklenila še glavna vezna vrata ter tako ujela tatu. Potem je šla po soseda Ačka. Medtem pa je Šik splezal na podstrešje, razdrl streho in skočil na tla. Zbežal je v bližni gozd, posestnik Ačko pa za njim. Tam ga je dohitel in privedel nazaj v vas, kjer ga je zaprl v klet, dokler niso priišli orožniki. Šip ie Vutejevi ukradel iz ročne torbice 1200 din.
*	Zaradi zanikarnega ravnanja z otrokom. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je obravnaval žalosten dogodek, ki se je pripetil sredi najhujše zime na Pobrežju. Na .zatožni klopi sta sedeli -26-letna Frančiška
Vauhnikova, omožena delavka in 33-letna železničarjeva žena Štefanija Majcenova, obe s Pobrežja. Dne 13. januarja, ko je vladal strašen mraz, je šel delavec Friderik Vauh-nik že popoldne od svojega doma na Pobrežju na obisk k svoji teti v Počehovo. Z ženo sta se zmenila, da mu bo ta večer sledila, svojega dva mesca starega sinka Silvestra
ne. ne gre! Matija dan za dnem sem si vte-pal v glavo, da bom lahko Liziko vzel, in dostikrat se mi je zdelo, da pojde, toda po-"pm ti — če sem Loto le od daleč videl, — "pdaj — tedai — Matija, saj ne gre za to, sli bom jaz srečen ali nesrečen, — svoj živ dan sem bil le malokdaj srečen, toda tebe in Lizike ne morem prevarati, kaj ne? — In da misli ona iti zaradi tega v samostan, se mi niti sanjalo ni.«
Matiia je mirno gledal razburjenega mladega moža,
-Henrik, sedi k meni! Mirno se bova pogovorila! Dobro je. dar si odkrit z menoj, in tudi jaz ti bom vse povedal. Da, upal sem na to. Ne vem, kako sem mogel. Saj sem ti že povedal, da sem imel tvojo mater rad, ko sem bil še mlad Pa sem bil siromak in je nisem mogel dobiti. Vem, Henrik, kaj se to pravi! Potem sem pa vendarle vzel drugo! Samo še leto dni je živela, mislim pa, da sva se dobro razumela. Kadar je človek mlad, se mu zdi. da brez velike ljubezni ne gre. O, da, vseeno gre, časih dosti bolje kakor pri ljudeh, ki so pred poroko do ušes zaverovani Na to sem mislil, ko sem videl, da te ima moja Lizika rada, pa ti tega nisi vedel. Zmerom sem upal, da se bo morda še vse popravilo. Pa je prišlo drugače. Ne bom ti prikrival Henrik, da mi je danes na smrt hudo, saj je moja edinka.«
»Matija! Strašno ie, da sem moral to tebi prizadeti. Obupal bi!«
»Henrik, to naj te nikari ne grize! Saj nisem hud nate. Poznam te že. Tako je pač prišlo, ker je moralo priti. In poglej, tudi Lizika ne bo nesrečna. — v samostan pcjde, — ni žalostna zaradi tega in to je moja to-
. lažba. Usmiljenka bo Kadar sem srečal kakšno usmiljenko. sem snel klobuk pred njo. Samo zdaj, v začetku je hudo. Toda kaj naj zdaj storim?«
Henrik je pogledal svojega starega prijatelja in se prestrašil. J »Matija! Saj boš še ostal pri nas?«
»Ne! Nikari se ne prestraši. Najbolje je, ' da se danes o vsem pomeniva.«
»Stran hočeš? Stran od nas?«
»Da, Henrik! Mirno se pomeniva. Saj vendar vidiš, da moram iti stran.«
»To je torej kazen,- to?«
»Saj ni kazen, Henrik! V miru in prijateljstvu pojdeva narazen.«
Obupan smeh se je iztrgal iz grla mladega Bukovnika. i »V miru in prijateljstvu! In jaz ostanem j sam! Nikogar več ne bom imel na svetu! j Svojega edinega prijatelja bom izgubil! V | miru in prijateljstvu!«
Planil je kvišku, stopil k oknu in se za-I gledal v noč. Iznenada se je obrnil. Z gren-j kobo v glasu je dejal:
j »Zato si nas vzgojil, zato si nam posta-( vil dom zato si skrbel za red, da pojdeš ! zdai stran? Sam si rekel, da jaz nisem te-i mu kriv!«
j »Da. Henrik! Glej. človek je človek! Tu i ne bi mogel več ostati. Zmerom bi moral misliti na Liziko. In preveč samotno je. Ze tolikokrat mi je bilo težko. Zdaj. pa ne morem več strpeti. Verjemi mi. Premislil sem to. Ne gre! Izginil bi. Med ljudi hočem spet.«
»Pa vendar ne kot — «
»Da, kot cunjar! Da, Henrik, prav to! To mi .ie tudi takrat pomagalo.«
»Tega ne smeš storiti, Matija! Kaj bodo
pa bo pustila doma pod varuštvom sr sede Majcnove. Vauhnikova je pozno pop «ne svojega sinka nahranila, ga položila v pc :e-ljico, zavitega v plenice in ga pokrila s tanko odejo. Nato je naprosila sosedo, da zvečer še pogleda k otroku ter naloži na ogenj. Potem je šla. Soseda je res zvečer sto la, kar je obljubila, ponoči pa je ostalo dete ^a-mo v stanovanju. Bila pa je tista noč s no mrzla. Hiša. v kateri stanuje Vauhnik, ima tenke stene, ogenj v peči je kmalu ugasnil in zrak v sobi se je nag1 o ohladil Postalo je tako mrzlo, da je zmrznilo mleko v lončku. Ubogega otročička je začelo pod lankim oo-krivalom zebsti, in ker si malček ni mogel pomagati, ga je mraz umoril. Ko je prišla naslednjega jutra Majcnova gledat v stanovanje, je našla malčka že mrtvega. Izpovedala je, da je bil v stanovanju tedaj tak mraz, da tudi odrasel človek ne bi take zime mogel prenesti. Vauhnikova se je zagovarjala da ni pomislila, da bi utegnil otrok
*	Obsodba zaradi požiga. Pred tričlanskim senatom v Celju je bila že tretja razprava proti 60-letnemu hlapcu Roku Lebru, ki je obtožen, da je 15. februarja zvečer zažgal v Kasazah gospodarsko pošlopie trgovca g. Josipa Plavca iz Celja, pri katerem, je bil Le-ber v službi. Škoda znaša 60.000 din, poslopje pa je bilo zavarovano samo za '^0.000 din. Leber je orožnikom in pozneje tudi preiskovalnemu sodniku izjavil, da je za-'"-} poslopje. Pri razpravi pa je odločno t >,ii{ dejanje in pokazal na krivce v drug meri. Sodišče pa mu ni verjelo in ga obsr lo na 18 mesecev strogega zapora.
zaradi mraza umreti. Majcnova pa izjavila, da je bila naprošena camo. d" - > dala otroku jesti in da je v peči zakunl Povedala je tudi, da je bila Vauhnikova do otroka precej brezsrčna. Tudi ii ni bilo :.irav, da ga je zanosila. Majcnova ie hoteki usodnega večera vzeti otroka k sebi, Vauhn V~va pa ji je odvrnila, da to ni potrebno. idi je Vauhnikova že nekajkrat pustila ot- :a samega, včasih po celo noč v n°zakurjc o i spalnici, sama pa je šla na ples ali zab? v i. Otrokova mati je bila obsojena zaradi ■ malomarnosti na šest mescev neoc-irv a zapora. Maicnovo je sodišče oprosti
*	Hacetovi pomagači privedeni iz !' elja v Ljubljano. Preiskava proti Tonetu H ?tu se nadaljuje. Hace malodušno čaka rr> konec preiskave. Močna orožniška eskon a ie t,® dni privedla, iz Celja v zapore Iiubli nskega
ljudje rekli?«
»Ljudje? Naj rečejo, kar hočejo, "o me nič ne briga. Vajen nem njihovih - ikov«
Henrik je stopil k njemu in ga jel za ramo:
»Matija' Če mi to storiš, ne vem, kaj naj počnem. Matija, ali mi v srcu res ne moreš odpustiti? Saj praviš, da nisi hud name, toda pri meni ne moreš ostati, stran hočeš iti, pustil me boš samega, čeprav vež, da potrebujem kakor vsakdanji kruh ne sam> v gospodarstvu, ne, tisočkrat bolj kot človeka in prijatelja, pa hočeš stran! Prem -sli se, Matiraj, premisli se, in — če nisem, preveč hudoben, preveč pokvarjen, ostani pri meni!«
Starec je obrnil glavo .stran.
»Ostani, Matija! Na kolenih te prosim.«
»Ne morem, Henrik! Ne morem tega. Čea moje moči gre. In tudi za tebe ne bi bilo dobro. Če bi me moral gledati takšnega, in če bi nazadnje vzel Loto, bi prej ali slej šel.« »Kdo pa pravi, da hočem Loto vzeti? Da je ne bi ljubil, tega ne morem prs-irečiti Toda oženil se z njo ne bom. To nv !i samo Lenka!«
»Tudi to bo prišlo, Henrik, tudi to! Toda bolje, da o tem ne govoriva Zame ie bilo že današnje preveč. Toda že davno im se odločil, da pojdem stran. In te~> ne bom iz-preminjal. Zdaj se mora zgod'ti!«
Henrik je stopil stran in se bled oprl ob mizo.
»Pa pojdite! Vsi pojdite! Pustite me samega, če mislite, da to zaslužim! — Torej sva opravila.«--
Dolgo sta oba molčala.
»Ali mar hočeš, da bi še dalje ostala pri-
r STRAN 6 ■BSEHHMn
____ DOMOVIN A št. 14
■■■nMBBaHHnDiHBMBaMBBHnmnBnnM
•krožnega sodišča sedem razbojnikovih pomaga čev, ki so bili kmalu po umoru orožnika Medena prijeti v Celju in okolici. Kot Hacetovi pomagači, ki so od njega prejemali yazno pokradeno blago v razpečavanje in' Hacetu dajali potuho, so bili privedeni v iLjubljano: France Hribovšek, Jože Obreza, Ivan Dunjak, Juro Vidovič, Ivan Pavič, Matija Antunos in Mate Perovan. Med temi so po večini dalmatinski in bosanski kroš-njarji, ki so od Haceta kupovali blago in ga skrivali. Po raznih krajih Gorenjske, Dolenjske, Štajerske in Hrvatske bo polovl.jeno še veliko število Hačetovih pomagačev.
*	Tatvina kolesa. Neznan zmikovec je ukradel skoro novo moško kolo tipa »Kompresor«, evidenčna številka tablice 46.498 2/5, tlrrarniška številka 81.625, izpred davčne uprave v Celju Grilu Vilku, ki se je mudil tam po opravkih. Če kdo kaj izve o kolesu, se naproša, da tatu prijavi svoji orož-niški postaji. Dotični, ki bo to storil, dobi od lastnika zakonito nagrado.
*	Ponarejen denar na Jadranu. Na Sušaku so prijeli nekega sumljivca, ki je razpečaval ponarejene 20dinaržke kovance, napravljene v tujini. Policija je ugotovila nadalje, da so razpečevalci imeli tudi ponarejen italijanski papirnati denar po 10 lir. Kovance so zlasti razpečavali na Rabu in Pagu.
*	Dva vloma v Ligajni. V Ligojni pri Vrhniki je bilo vlomljeno v hišo posestnika Matevža Japlja. Vlomilec je odnesel 700 dinarjev, še skoro novo rjavo moško obleko, -sive ponašene hlače, jopico in mkljasto uro z ve-
Pred kakšnimi osmimi leti je objavil neki londonski časopis tale oglas: »Daruj en šiling za vrlega Angleža!« Uspeh tega oglasa je bil presenetljiv. Čez nekoliko tednov je isti časopis sporočil, da je dobrodelna zbirka dosegla potreben znesek. V Mertonu so z nabranimi prispevki kupili ftišo in jo podarili kot narodni dar zaslužnemu podofi-cirju iz podmornice »Poseidona«, ki se je bila nekoliko mescev prej potopila v kitajskih vodah. -Podoficir, ki je bil spričo nenavadne nrisotnnsti duha rešil iz nonesrečene
jatelja. Henrik?«
»Ne! Če mi to storiš, mi storiš več kakor najhujši sovražnik!«
»Tako — pozdravljen bodi, Henrik!«
Henrik mu ni odgovoril.
Tedai je Matija Bernik šel.
Gori v svoji sobici je sedela Bukovmkova Lenka in pisala pismo Takole se je glasilo:
»Ljubi Janez!
Lizika pojde k nunam. Matija pravi, da se je že zdavnaj za to odločila in da gre rada v samostan Jaz pa vem, da je imela Lizika našega Henrika rada in da je on ni maral. Pravi, da bi bil z njo nesrečen To pa ni res, kajti Lizika je pridno, dobro dekle. Samo zaradi tega je storil to, ker se je za-trapal v Bercetovo Loto in bi se rad oženil z njo. Ljubi Janez! Sramota ie da je mogel Henrik kai takega storiti in da ie tako užalil našega dobrega Matijo Od danes naorej ni več moj brat. In zato ti pišem, da bom tvoja žena. ko se rešiš voiaščine in ko bova imela kakšen zaslužek. Mislim, da bo najbolje. če pojdeš ti v rudnik. Ko se boš malo navadil, boš zaslužil trideset kron na teden. Jaz pa bom za ljudi šivala Tako bova že živela. Liubi Janez' Pišem ti danes, da te imam rada in da te bom res rada vzela. Takrat, ko si prišel 7 nabora, ti tega nisem mogla reči, ker sem mislila, da moram zmerom ostati pri Henriku in mu pomagati. Toda Henrik je hudoben in tega ne zasluži. Zato pojdem stran in čisto vseeno mi je, kaj bo zdaj iz našega doma. K teti ia Belo se bom peljala Tam se bom naučila šivanja in ostala tako dolgo, da se ti vrneš. Ljubi
rižico. Najbrž isti vlomilec je odnesel iz kleti gostilničarja Jerneja Novaka v Ligojni več steklenic vina in žganja, nekaj pomaranč, hleb kruha in nekaj mesnine.
*	Zasledovana zlikovca. V hišo posestnika Antona Kmetica v Ščitu pri Sv. Juriju pod Kumom sta prišla pred prazniki slabo oblečena potepuha in zaprosila za prenočišče. Domači so jima prenočevanje dovolili. Ponoči sta pa v hiši vse prebrskala in odnesla tri moške ure in tri verižice. Tatvino je Kmetič zjutraj prijavil orožnikom, ki so ugotovili, da sta bila postopača neki hlapec iz okolice Litije in Anton Jakopin iz okolice Novega mesta.
*	Rekruti, rezervisti in njih starši, pozor! Z nestrokovnjaško izvršeno prošnjo sta izgubljena čas in denar. Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le na koncesionirano in strokovno preizkušeno pisarno kapetana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica 14), ki vam pove, ali je prošnja sploh izvedljiva ali ne. Če je izvedljiva, vam za malenkostni znesek vloži prošnjo in uredi zadevo. Na zamujajte časa in hitite z zadevo! Za odgovor priložite znamko za 6 dinarjev.
POSOJILA
na vknjižbo, na hiše v mestih, kakor tu-dolgoročna na kmetska posestva, tudi na 201etno odplačilo po 6 odstotkov obresti. Pojasnila z prednakazilom 3 din v znamkah pošilja »Oglasnik«, Zagreb, Vlaška ulica 4.
roba
podmornice več tovarišev, se je vselil s svojo mlado ženo in hčerko edinko v svoj novi dom. Nesreča se je zgodila takole:
Dne 9. junija 1. 1931. se je pri pomorskih vajah ob severnovzhodni obali kitajske pokrajine Šantunga zaletel kitajski parnik »Juta« v podmornico »Poseidon«. Treščil je v njen desni bok s tako silo, da je gladko predrl podmornični jekleni oklep. Voda je vdrla skozi veliko razpoko in čez dve minuti je podmornica izginila s površja. Ker je ob času nesreče podmornica plula na površju, je
Janez! Obljubiti pa mi moraš, da boš zmerom dober z menoi in da se bova dobro razumela. Tudi jaz te ne bom jezila in bom dobra s teboj
Najlepše pozdrave
Lenka Bukovnik.«
Čez dan so vetrovi pognali oblake na nebo, da so b;li kakor čreda belih, črnih in marogastfh konj. Potem pa se je vse poleglo in oblaki so leno izginili za obzorjem.
V sivino ie bila odeta Bukovnikova izba. Henrik je bil s^m. Dolgo ie hodil po izbi sem in tja. 7daj je slonel ob peči in gledal v oblačni dan.
Videlo se mu je. da ga nekaj muči. Oči so mu globoko unadle in vročično so mu žarele, obraz je bil bled in njegov korak je bil negotov.
To je bilo posledica misli, ki so ga grizle čez dan in mu nonoči n^so dale spati.
Henrik je v teh zadnvh dneh izgubil še poslednii kotiček doma, ki ga je imel med svojimi ljudmi.
Lenka je odšla.
Še enkrat ii ie poizkusil vse pojasniti. Bilo je brez uspeha. Samo iznova sta se oba spet razjezila in prepad med njima se je še poglobil
Tako je odšla od doma. Trdih korakov je stopila čez nrag in zlezla na voz, ne da bi se bila ozrla
Vso pot ni jokala. Tako je povedal hlapec. Samo pri Matiii na vasi je ukazala ustaviti in ie ostala tam debelo uro.
Odtlei Matiia ni več prišel na Bukovni-kov dom in Henrik ga tudi ni iskal. Polotil
bil njen krmilarski stolp odprt, kar je bila sreča v nesreči, ker je tako posadki devetindvajsetih mož, med katerimi je bilo pet oficirjev, posrečilo splezati po njem iz ladje in poskakati v vodo. Vse te so sprejeli reševalni čolni z »Jute«. Vsi ostali pa, ki so bili v trebuhu podmornice, so utonili, razen šestih mož. Teh šest mož je bilo v času nesreče v torpednem prostoru spredaj. Med temi je bil tudi podoficir Patrick Willis. Njegovi štirje tovariši so bili prav tako Angleži, samo steward (ladijski strežnik) je bil Kitajec.
V smrtnem strahu so zaslišali iz daljave klic: »Zaprite nepredušna vrata!« To pa ni bilo lahko delo. S silnim naporom se jim je le posrečilo, da so jih zaprli, Trenutek nato se je podmornica že nagnila na desno in zdrsnila na dno. Vsa sreča, pa je bila, da je ostala pokoncu v blatu. Ob trčenju so ugasnile vse svetilke, in tako je Pilo šest mož v temi zaprtih na dnu morja. Na srečo je imel podoficir Willis pri sebi električno žepno svetilko. Prvi pogled je veljal vratom. Ta so bila sicer zaprta, toda navzlic temu je skozi neko špranjo počasi curljala voda v notranjost. Ta nevarnost pa ni bila posebno j vznemirljiva. Hujše zlo jim je grozilo od pomanjkanja zraka. Šest mož ne bi bilo dolgo moglo vzdržati v tesnem prostoru. Willis "'e sicer vedel, da so bili v bližmi vojni križar-ki »Berwick« in »Cumberland« in letalono-silec »Hermes«, toda ni vedel, kako jim naj pomagajo. Preostala jim je še ena nada. »Poseidon« je imel kakor vse podmornice več Davisovih rešilnih naprav. To so nekakšne plinske maske, ki so opremljene s kisikom in se dado kakor pulover potegniti čez glave. Kisik v njih zadošča za približno pet in štirideset minut. Kakor hitro odpreš pipo za kisik, se vsa naprava napihne kakor balon. S tako pripravo se moreš dvigniti na površje, če pritisk vode od zunaj ni prevelik. Če je prevelik, se vrhni pokrov ne da odpreti in ne moreš iz podmornice. »Poseidon« je ležal precej globoko pod vodo in pritisk vode na pokrov je bil velikanski.
Willis pa je kljub temu ohranil hladno kri. Znano mu je bilo, da se da pritisk omiliti s protipritiskom Odkril je svojo namero tovarišem in lotili so se zadnjega rešilnega poskusa. Orprli so cevi in soustili vodo v kabino. Zdaj je dal preko kabine v primerni višini naoeti močno vrv, da bi se rešili nanjo, ko bo voda narasla. Počasi je pri'»-kala voda. Zrak v kabini je postaiai čedalje
se ga je grenek ponos, pomočnik vseh tistih, ki mislijo, da so jih po krivem obsodili.
Kaj je storil? Ni maral biti nezvest samemu sebi, svojemu srcu. Zato so ga v nekaj dneh vsi zapustili. Časih se je moral posme-jati, če je na to pomislil.
Pa nai bo. kakor hoče! Viel se bo v usodo in nikomur ne bo privoščil več dobre besede. Mrtvi bodo zani. kakor je on zanje.
Samota ga ie okrepila, toda miru mu ni prinesla. — Privezala je niegovo dušo, da je znal brez odpora Pretrneti boleč1 ne kakor bolnik, ki ga privežejo na oneracijsko mizo, kjer ea režejo in žgo. pa se niti ne zgane.
Dokler je bil zunai na polju, ie še nekako premagoval samega sebe. V prazni hiši pa se ga je nogosto polotila groza. In ko so prihajali večeri, ie sedel sam in se je ob lastnem ognjišču bal.
Potem je mislil, da je na vsem svetu en sam kraj, kier ie strahotno: doma.
Pogosto ie premišljeval o svoji usodi. Brez krivde je izgubil dom. trnel ie za nov dom, boril se je zani. od vseh milijonov na svetu je našel nekai ljudi, ki so mislili dobro z njim, pa ie tudi te izgubil.
Zakaj? Pogosto je o tem razmišljal. In če ga ie popadla ieza nanje, je začutil nekaj kakor olaišanie. Vendar ie še ostal občutek moči v niegovi medli osameli duši. Toda prišle so ure. ko ie noleg sive, molčeče žene — samote sedla k niegovemu ognjišču še njena hči: slaba vest.
Kako sta ga znali mučiti! Kako znata človeka ubijati Stara grda, okleščena mati samota mu stiska roke s svojimi prsti, ki so kakor pajkovi. vsak ud mu zveže, vsako mišico mu ohromi	(Dalje*
Kako s® se reševali
m podmorskega
gostejši, tako da so že komaj dihali. A ta zgoščeni zrak je bil njihov rešitelj. S silno močjo je namreč pritiskal na pokrov od spodaj in blažil pritisik na pokrov od zunaj. Dve uri in deset minut je že tekla voda v kabino. Kisika v plinskih maskah jim je že manjkalo. Voda je narasla že preko vrvi, »Zdaj pa bomo poskusili,« je dejal Willis. Pritisnili so na pokrov, in res se je dvignil. Dva mornarja sta naglo smuknila skozi odprtino v temno vodovje. Z veliko težavo so nato zaprli pokrov, skozi katerega je lila težka voda.
Nastala je grobna tema in voda se je dvigala in dvigala. Samo glave so še molele mornarjem na vrvi iz vode. Zgoščen zrak jim je skoro onemogočil dihanje. Wilis je
spet dal povelje, naj odpro pokrov. Veljalo je odpreti ali pa utoniti, in odprlo se je. Najprej je skočil v vodo Kitajec, za njim pa ostali drug za drugim. Zadnji je bil na vrsti Willis. Na pol mrtve so jih sprejele to-variške roke z reševalnih ladij in jih odpravile v zdravilišče. Eden izmed prvih dveh, ki sta splavala skozi odprtino, je od onemoglosti izdihnil. Ostalih pet je ostalo živih. Junak Patrick Willis je kmalu toliko okreval, da se je mogel vrniti nazaj v domovino. Cisto zdrav pa ni bil več. Strašni napori in silni strah so mu zrahljali živce. Angleška javnost se mu je oddolžila s tem, da mu je podarila hišico in pritikline, ki spadajo k njej, da lahko v miru živi v njej s svojo družinico.
ralfa beračev v Romuni)
V Rumuniji so imeli berači svojega kralja. Njegovo ime je Tanase Burduianu •"ožak si je bil s svojo vlado in beraškim združenj m pridobil veliko premoženje. Imel je cel štab plačanih tesnejših sodelavcev, ki so skrbeli z vsemi sredstvi za to. da ni noben berač mogel beračiti brez dovoljenja. Taka dovolje j a pa je dajal kralj beračev za visoko odškodnino. Dovoljenje se je dalo podaljšati samo za' ponovno plačilo. Razume se, da je oblast be-raškega kralja temeljila le na nasilju, kar je bilo mogoče samo spričo nebrižnosti oblastev. Slednjič je napravil temu konec kralj Karel, ki ie naročil policiiskemu ravnatelju Modrea
nu v Bukarešti, naj strogo nastopi proti be-raškemu združenju, zasnovanemu na nasilju.
Policija je pričela berače preganjati in je aretirala beraškega kralja in večino njegovih zaupnikov Zaplenjene knjige beraškega kralja so spravile na dan zanimive podrobnosti o moči tega združenja. Kot tiha Burdujanova zaveznika sta bila aretirana tudi dva policijska inšpektorja in pet policijskih komisarjev. Razen tega je policija zaprla v Bukare ti mnogo razkričanih hiš, ki so že dolga leta pripadale beraškemu kralju in njegovim prednikom na prestolu beraškega kraljestva
Finsko mesto Hanko ali Hango. kakor ga imenujejo Švedi, je prišlo zdai po mirovni pogodbi med Rusijo in Finsko s pristaniščem in okoliškim ozemljem vred za 30 let v naiem sovjetske Rusije. Mesto stoji na rtiču Hanko-niemi in je bilo že leta 1270. znano kot pristanišče. Navzlic temu pa spada med mlaiša finska mesta, ker je bilo ustanovlieno šele leta mr*?.—mmmmmamm n—a——
1874, ko se je bližala dograditvi žejezniška proga Hyvinkaa—Hanko. Zdaj je to industrijsko mesto, ki je zaslovelo enako po svoii kamnoseški industriji kakor tudi po svoiem odličnem suhem sadju in tvornicah za umetne maščobe. Tu je tudi oporišče velikega ribiškega brodovja. ki od leta 1930 vsako leto krene v nolarne vode na ribolov okrog Tslan-
da.
Pristanišče v Hanku je najpomembnejše finsko pristanišče. Razmerno ugodno podnebje in topla voda sta napravila iz Hanka tudi pomembno letovišče. Tu živi okrog 8000 prebivalcev, med njimi tri četrtine Švedov. Glavni del mesta je na južni strani železnice. Široka moderna cesta drži od postaje k spomeniku neodvisnosti, ki so ga postavili tu v spomin na izkrcanje nemške baltiške divizije 3. aprila 1. 1918 med vojno za svobodo.
Iz Hanka so prodirale te čete proti Helsinkom. Moderno magistratno poslopje ie bilo zgrajeno leta 1926. Na griču nad mestom stoji rdeča cerkev iz konca preteklega stoletja. Tam je tudi vodovod s požarnim stolpom, od koder je krasen razgled. Velik okraj vil je namenjen letoviščariem. Mesto je obkroženo z otočki, na katerih se še vidiio ostanki starih trdniav, zgrajenih leta 1789. in uničenih od Rusov med krimsko voino leta 1854. Šest kilometrov iužno od mesta ob moriu stoji morski svetilnik Oko Hankonie-mi, zgraien pred davnimi leti.
¥
X Prva podmornica in njen neuspel napad. Štirinaist let pred francosko revolucijo je bil izdelana v Ameriki prva podmornica. Izdelal jo je David Bashnel in je z njo celo napadel sovražnikovo ladjo. Leta 1775. je bila v newvorškem pristanišču vsidrana velikanska angleška fregata in hrabri ameriški David se ie odločil, da bo s svojo podmornico napadel Goljata. David je sedel v svojo želvo, kakor so takrat imenovali njegov izum, temeliito zadelal vse odprtine in na ledeni kloni sedeč spravil vse aparate v de-lovanie. Snustil ie vodo v tank in podmornica se je s nresenetljivo hitrostjo potopila v giobino. Na ta način se po+apliaio tudi najmodernejše podmornice naše dobe. Na vodno oovršino Da se dvignejo, ko se izpraznijo vedni tanki. Ko je bil torej Bashnel pod vodo, ie svoio želvo usmeril proti angleški ladji. Stroj njegove podmornice je bil tudi ne-! navaden. Sestavljen je bil iz propelerja, ki ga je moral Dav'd vrteti lastnoročno. Na kcncu pro-eleria je bil nameščen sveder, . nrni pa ob°šena mina. Izumiteljev načrt je b'l tak: ko bi se s podmornico približal ladji, bi zvrtal 7 omenienim svedrom luknjo na npiobčntlrveišem mestu ladrnega trupa in v luknii bi pustil sveder z mino. Podmornica oa bi nravoča^no nobegnila, pred?n bi se ' m-> t-*-..;^^,,,,	^ ;mela uro
Prosto po Soottu:
i 4
KRIMINALNI ROM
H
. .._•«. je siedil odgovor, »io se p-a vi. psivio še odnošlie šele jutri, a zdaj vam bom samo povedal, kaj mu bom pisal.«
Xo je prijel za nalivni peresnik, je nekdo trd o potrkal na vrata. Garson je vstal in pustil slugi vstopiti.
»Kaj je?«
»Brzojav«, je odgovoril sluga z glasom, pričaj očim o nizkotnem človeku.
»Friderik, brzojav je zate!« je dejal Garson.
Vodja ga je pogledal. »Prav. Poglej, kaj eporoča.«
Sluga je zapustil sobo in Garson je za njim zaklenil vrata. Nato je odprl brzojavko.
»Howard je brzojavil!« je menil nasproti Merrivaleu.
Merrivale je odložil nalivni peresnik. »Kaj pa pravi?«
»Ne razumem prav. Nekaj ni v redu. Ho-ward brzojavlja le takrat,' kadar se zgodi kaj posebnega.«
»No,« je silil Merrivale nestrpno. »Kaj je sporočil?«
»Brzojavka je seveda šifrirana,« je godrnjal Garson. »Kljub temu je pošiljanje brzojavk tvegano. Bog ve, kaj se je zgodilo ...« Z zaskrbljenim obrazom je vstal, stopil k veliki skrinji, jo odprl in vzel iz nje v črno usnje vezano knjigo: pravila Družbe črnih bratov. Nato je sedel na sto': soleg skrinje in
začel šifrirano" brzojavko razvozlavali s oo-močjo ključa, zapisanega v knjigi. Merrivale je nebrižno skomignil z rameni in je nadaljeval pisanje pisma Moravcu. Nato ga je prečital drugim: ' »Dragi gospod Moravec, uvažujte tole: Drevi ob 21. uri bodite ob postaji podzem-i ske železnice na 125. cesti. Zadržujte se v j bližini vhoda. Zastopnik naše družbe, kate-re natančnejši opis se nam vidi nepotreben,
i se vam bo na tistem kraju približal. Naš za-! stopnik ne bo prav nič opazljiv, a vi se bo-j ste morali delati, kakor da boste iskali kakšen avtotaksi. Naš zastopnik se vam bo nato ponudil, da vas povede do avta. Predstavite se mu kot Andrew Brown in sedite v njegov avto. Z odličnim spoštovanjem John Crane.«
»To je prav dober načrt,« je menila Frančiška Blakeova, ki je bila edina ženska v Družbi črnih bratov. »A kdo naj poj de z avtom ponj?«
»To se bo odločilo šele jutri popoldne,« je pojasnil vodja Merrivalle.
»Hudiča!« je v tem trenutku zaklel Garson in skočil pokoncu.
Vsi so se ozrli vanj. »Kaj pa je?«
»Naše ljudi v San Franciscu so prijeli! Snoči se ie to zgodilo. Tajna služba jih je izsledila. Ze dolgo se mi je zdelo, da se bo kaj zgodilo.«
»Da, da.« mu je pritrdil Allan "vValker. »Saj se gotovo spominjate, ko sem vam re-
kel. da kuhajo nekai zlega za nas. V zadnjem času so bili vse nreveč mirni. Howar-da sem še posebej svaril «
»Kaj pa se ie prav za prav zgodilo?« je vprašal Merrivale.
»Dva izmed Howardovih ljudi so aretirali,« je bil odgovor. »Zagrozili so jima, da bosta tako dolgo sedela, dokler ne bo preiskana vsaka ladja v pristanišču. In če to res storijo ...«
»Ali imamo kaj v pristanišču?«
Walker je hripavo odgovoril: »Parnik ,E1-sie Sears' mora kmalu prispeti. Sedemnajst zabojev bo privlekel.«
Merrivale in Garson sta skoro istočasno menila:
»Če ladja prispe, jo bo tajna služba ujela. To je čisto zanesljivo.«
»Da,« je zasikal Merrivale, »toda nam kljub temu ne smejo do živega. Škoda za nas bo seveda velika, a ne gre drugače. Moral se boš tja peljati, Allan. Ne moremo Howar-du samemu prepustiti vse to. Četudi bo previdno postopal, oba prijeta moža prideta v nekaj dneh pred sodišče. Ne, sam Howard si ne bo znal pomagati. Če izslede parnik ,Elsie Sears', moramo v San Frančišku vse pustiti. Moštvo seveda tudi.«
»Da,« je soglašal Garson. »Ne bo druge poti.«
»Jaz pa se moram takoj odpeljati,« je menil Walker. »Morda že vohajo zvezo med Howardom in ladjo .Elsie Sears'. Potem seveda lahko sledi dolga vrsta težav. Če ne bo drugače, bomo morali tudi... Walker se je prekinil.
Merrivale je dokončal njegov stavek s ki-slosladkim smehljajem. »Ti meniš, da bomo
kakor peklenski stroj in bi se morala razpo-čiti ob določenem času. Toda nesrečni Ba-shnel ni imel uspeha. Naključje je hotelo, da ie njegov sveder naletel pod vodo na najmočnejše mesto, na jekleni oklep sovražne ]adje in ni mogel izvršiti svojo nalogo. Da-- d je spoznal, da je bil vsak trud neuspešen. Poleg tega je imel v podmornici prema-o zraka, da bi iahko še ostal pod vodo. Moji je torej pobegniti. Preden se je želva C v i gnila na vodno površino, pa se je razpo-a mina, na katero je bil izumitelj poza-o 1. Sam se je komaj rešil. Po tem neuspehu hotel nihče več ničesar slišati o podmor-n.cah. Šele mnogo pozneje se je podmornica uveljavila in pomeni danes nevarno orožje.
V Zedinjenih državah bo izdelano letno 40.000 letal. Pred vojaškim odborom reprezentančne zbornice je utemeljeval minister sa vojsko Woodrin, zakaj dovoljuje ameriška vlada izvoz letal najnovejšega tipa v Anglijo in Francijo. Poudaril je predvsem, da se bo na ta način povečala možnost izdelave in s tem okrepila tudi obrambna možnost Zedinjenih držav. Zedinjene države razpolagajo zdaj z najmanj šestimi tipi letal, ki so boljši kakor katerikoli drugi na svetu. Podtajnik ministrstva za vojsko Johnson je sporočil odboru, da se bo izdelovanje vojaških letal do konca leta v Zedinjenih državah potrojilo in da bodo potem lahko izdelovale ameriške letalske tvornice 30.000 do 40.000 letal na leto.
X Sto let poštne znamke. Letos je 100 let, odkar so se začele uporabljati poštne znamke! Do 1840. leta so se plačevale pristojbine za poštne pošiljke na najrazličnejše načine.. Anglež Hali pa je predlagal, naj bi se uvedle posebne znamkice, ki bi se lepile na pisma. Izdajanje teh znamk si je pridržala angleška država. Tri leta pozneje je uvedel poštne znamke tudi švicarski kanton Cur'h, a leta 1847. Zedinjene države. Francija jih je uvedla leta 1848. in kmalu potem vse ostale države. Kneževina Srbija je dobila prve poštne znamke leta 1866. Kdo pa je bil prvi zbiralec znamk? To vprašanje še ni razčiščeno, vendar menijo, da je bil to neki Lesgrat iz Pariza. Mož je imel že leta 1849. precejšni o zbirko angleških, švicarskih in ameriških poštnih znamk. Prva važnejša prodaja 7namk je bila 1. 1865. Najdražja zbirka je bila takrat prodana za 1000 zlatih frankov, kar je za tiste čase predstavljalo razmerno visok znesek.
X Besedica »jaz« v govorih državnikov.
Neki Američan je seštel, kolikokrat izrečejo nekateri državniki besedico »jaz« v svojih govorih. Američan je v poslednih petih letih preučil govore, ki so jih imeli Hitler, Mussolini, Roosevelt, Daladier in Chamberlain, ter je dognal: Hitler reče za vsako svojo 54. besedo »jaz«, Mussolini za vsako 83. besedo in Roosevelt za vsako 100. besedo. Skromnejša sta Daladier in Chamberlain. Medtem ko Daladier vplete za vsako 234. besedo še besedico »jaz«, pa Chamberlain izgovarja to besedico komaj za vsako 250 besedo.
X Naselitev nemških kmetov na Poljskem.
Nemška oblastva so izdelala načrt za preseljevanje nemških kmečkih rodbin iz za-padne Nemčije na ozemlje bivše Poljske. Preselili bodo predvsem male posestnike s številnimi družinami. Dodelili jim bodo posestva, ki so bila zaplenjena Poljakom. Po vesti »Berliner Borsen-Zeitung« se bo zaenkrat preselilo iz Badenske na Poljsko okoli 60.000 kmečkih rodbin, iz Westfalske pa okoli 40.000 rodbin. Razlaščeni poljski kmetje bodo zaposljeni kot kmetijski in drugačni delavci delno na Poljskem, delno v raznih pokrajinah Velike Nemčije.
X Svetilke, katerih luč se ne vidi 500 m visoko. V zdajšni vojni so v Nemčiji radi nevarnosti letalskih napadov vsa mesta ponoči nerazsvetljena. To pa zelo ovira promet. Zato je nemška industrija začela izdelovati ceste svetilke, ki naj bi zatemnitev malo omilile, a vendarle ustrezale vsem zatemnit-• venim predpisom. Te tako zvane usmerjene svetilke bodo postavljali na razdalje po 100 metrov in bo njih svetloba zadostovala, da bodo mogla vozila in pešci na temni cesti
spoznati, kar jim je potrebno Te svetilke so navzgor naslonjene, navzdol pa mečejo na cesto raztreseno svetlobo, ki je že iz višina 500 m ni več videti.
X Vrelci sirovega petroleja (nafte) so Ru-muniji nevarni. Švicarski list »National-Zeitung« piše: »Rumunija je v tej vojni važen gospodarski činitelj zaradi svojega petroleja. Petrolejska področja se raztezajo ju-žnovzhodno od Karpatov in pokrivajo površino okoli 120.000 hektarjev. Imeti petrolej pa je danes za majhno državo nevarno. Pe-trolejsko vprašanje utegne namreč postati v zdajšni vojni gospodarsko-vojaško najpomembnejši činitelj. Ako bi na primer Rusija zares odstopila svoje £>etrolejske vrelce v Galiciji Nemčiji, bi se takoj utegnile pridružiti ruskim skominam po Besarabiji še skomine po rumunskem petroleju, kar bi seveda rumunski položaj napravilo še nevarne;,-ši, kakor je že zdaj.«
X Smrt očeta brezžičnega brzojava. Te dni je umrl v Parizu profesor Edvard Branly, znan kot oče brezžičnega brzojava. Dosegel je 93 let. Ko se je začela zdajšna vojna v Evroo., se je preselil v notranjost Francije na svoje posestvo. Pred nekaj dnevi je prišel v Pariz na kratek oddih in se je pri tej priliki prehladi! Po kratkem bolehanju je stari znanstvenik Marconi je izpopolnil to Branlyjevo šel radijski konduktor, ki je v tistem času izzval splošno pozornost. Italijanski znanstvenik Marconi je izzopolnil to Branlyjevo iznajdbo. Na podlagi iznajdbe profesorja Brar-lyja in izpopolnitve Marconija smo dobili zdajšnji radijski aparat. Vest o smrti pro' -sorja Edvarda Branlyja je presunila vse znanstvenike v Franciji in drugod po sve u. Ves francoski tisk obširno piše o velikem učenjaku.
Za odkup Aškerčeve domači]e
Odbor za rešitev Aškerčeve domačije, ki se rod predsedstvom bivšega larodnega poslanca Rajka Turka sestal v Ljubljani z namenom, da pomaga družini pesnikovega brata Mihe Aškerca, ki je bila na svojevrsten nnč>n opeharjena za dediščino, do skromnega lastnega doma, je v zadnjih tednih razvil nadvse živahno delavnost. V kratkem bo lahko zaključil svoje prizadevanje, če se bodo vsi, na katere se je obrnil s prošnjami za sodelovanje in prispevek, zavedali fvoje nacionalne in kulturne dolžnosti
V celem ie odbor razposlal v razne kraje Slovenije 67 nabiralnih pol. Prve -Štiri izmed njih, ki jih je doslej prejel izpolnjene in z nabranimi zneski, pričajo, da je v naši domovini še zmerom nekaj požrtvovalnih delavcev. Razen tega je odbor razposlal 2^0 prošenj na razna društva in poedince, ki i;h naproša, da se čim prej odzoveio vsa^ s skromnimi darovi, ker je vsa akciia zamišljena tako, da bo 15. aprila končana. Ime vsakega darovalca bo ostalo v dragoceno ve-
morali pustiti tudi Howarda na cedilu. Čudno je to, da se je to zgodilo prav zdaj, ko smo z Moravcem v pogajanjih. Howard ima isti položaj v San Franciscu, kakor ga je imel Moravec. Sicer pa mislim, da se po zadeva srečno končala.«
»Neštetokrat sem rekel Howarau, da tajna služba nekaj pripravlja,« je pojasnil Wal-ker. »Svetoval sem mu tudi, naj nikar ne pusti, da bi parnik ,El;sie Sears' prispel, preden ne doženemo, kaj namerava tajna služba. Če bodo parnik zdaj res preiskali, bo sedel v kaši.«
»Pošlji mu takoj šifrirano brzojavko,« je zapovedal Merrivale. »Da, tvegajmo še to, da bo vedel, za kaj gre. Ti sam pa se popelješ takoj tja, Allan. Štiriindvajset ur zamude ima lahko neprijetne posledice.«
»Da,« je vneto pritrdil Allan Walker. »Peljal se bom z naslednjim vlakom. Kaj menite, ali ne bi bilo dobro, če bi šel Viljem z menoj?«
Prav, če hoče.«
Walker je pogledal Garsona. »Ali bi hotel iti z menoj, Viljem? Veš, sem nekoliko nervozen zaradi tajne službe.«
»Lepo,« je dejal Garson. »Nemara je res dobro, če pojdem s teboj. Toda kaj bo z zadevo z Moravcem?«
Merrivale je premišljal. »Zaradi tega si ne delaj skrbi,« je rekel naposled. >To bomo odložili, dokler se naša zadeva v San Frančišku ne razjasni.«
»Toda med tem časom lahko policija spet prime Moravca,« je pripomnila Frančiška Blakeova. »Predlagala bi... «
Merrivale jo je z enim' samim pogledom prisilil, da je umolknila. »Moravec lahko ča-
ka«, je odločil.
Walker je takoj napisal brzojavko, nato pa sta Garson in on naglo zapustila sobo. Geor-ge Morili je očitno v prepričanju, da ie seja končana, stopil za njima. Merrivale in Frančiška sta ostala sama. Merrivale se ji je pokroviteljsko smehljal.
»Neumnica,« je menil. »Garson je bil proti temu, da bi se pogajali z Moravcem, a Walker se boji. Zato je prav, da bosta odsotna. Kar se tiče zadeve v San Frančišku, boš videla, da ne bo nič. Še dolgo se tajne službe ne bojim. Oblastva iz San Frančiška nas ne dosežejo, a odsek tajne službe v New Yorku je zbirka otrok in omejencev. Mal-come Steele je seveda izjema. Ta Steele seveda ...«
Merrivale je postal zamišljen. »Da se vrneva na zadevo z Moravcem. Veš, sklenil sem, da tudi Morili a ne obvestim o svoji nameri. Tak načrt naj ostane le v rokah tistih, ki ga znajo izvršiti.«
»Torej, to se pravi, da bova. ..«
Merrivale je prikimal. »Tako je, punčka. Midva sama bova opravila zadevo z Morav-j cem, predvsem seveda zaradi tovora mamil.
I
Bilo je pozno zvečer. V svoji sobi v hotelu »Brewsterju« je stal Moravec ves strt. Odkar je bil Stone šel, ga je mučil občutek zapuščenosti. Vedel je, da se Stone ne bo vrnil in mu pomagal. Čedalje silneje je vstajal v njem občutek slepega strahu. Zdaj je bil čisto sam, zdaj ni bil nihče pri njem, da bi ga tolažil.
Živalski strah ga je tiščal k tlom. Strah pred vsem, kar se je bilo že zgodilo, in strah pred tem, kar se še mora zgoditi. Razen te-
ga se je neprestano bal, da ga zdaj zdaj ne bodo izsledili in prijeli.
Samo še štiriindvaiset ur! Samo še štiriindvajset ur mora ostati prost.
Vročično je dirjal po sobi gor in dol. Na um mu je padla Stoneova pripomba glede neprevidnosti na poštnem uradu. Ta misel ga je pekla. Samo to ne, samo to ne. Le še teh nekaj ur mora ostati v svobodi.
Njegova roka je poiskala revolver v žepu in maihno zalogo nabojev.
Razen tega ie imel še pet patron v revolverju. Toda, za Boga .-. Srce mu je skoro nehalo biti. Nekaj sekund ie lovil sapo, nato pa se je ves obupan vrgel na posteljo
Vse patrone, njegova zadna možnost, nie-govo zadno in obupno, toda tako okrutno zanesljivo sredstvo v borbi za svobodo, so bile slepe patrone.
Ni bilo dvoma. Pri kolikor toliko natančnem pogledu se je dalo to ugotoviti. Odlično narejene, toda čisto nič nevarne papirnate krogle. Vse v njem se je upiralo temu spoznanju. Kako je sploh mogoče, da je imel vodja onih štirih mož, ki so ga pomagali rešiti iz ječe v Charlestownu, revolver s slepimi patronami?
Tega tedaj po nesreči z avtom ni niti opazil, temveč je revolver kratko malo potisnil v žep. Pozneje si ga ni več natančneje ogledal ... Torej čisto nedolžno orožje je vse ta dni nosil s seboj. Spet je ogledoval hladno se bleščeči kos kovine in patrone. ^rav dovršeno so bile patrone narejene. Ob slabi luči bi njih nedolžnosti niti ne spoznal.
Z nenadno kletvico je vrgel patrone in revolver v najbolj oddaljeni kot sobe.
A kaj je to? Planil je pokoncu in napeto
zani spominski knjigi, ki jo bo Aškerčeva rodbina hranila na svojem domu, da bo še poznim rodovom govorila o sramoti, ki so jo ljudje našega rodu zagrešili nad enim izmed naših največjih pesnikov, in o plemenitosti, ki je je še zmeraj dovolj, da njegovi hudo prizadeti rodbini pomagajo iz najhujšega.
Akcija za rešitev Aškerčeve domačije, je, kakor kažejo vsa znamenja, doživela tako živahno zanimanje v naši javnosti, da se obe-
Petstotake so hoteli
Vrhovo pri Radečah, aprila.
Še nikomur se ni nikdar posrečilo, da bi imel od ponarejanja denarja resnične koristi, ker pač vsakemu ponarejaleu prej ali slej pridejo na sled, vendar zdaj pa zdaj koga spet zamami ta zločinska strast. Posestnik Majhenc Jože na Vrhovem pri Radečah se je že več let pečal z mislijo, kako bi prišel do denarja. Zato se je tudi družil z ljudmi sumljive preteklosti. Pred štirimi leti se je z njim seznanil že 14krat kaznovani 541etni Anton Zuraj, ki je znal kaj hitro izkoristiti njegovo gftstoljubnost in je po vrhu Majhen-ca še navdušil za ponarejanje denarje. Majhenc mu je samo za neka pojasnila dal 2000 din. S tem pa Zuraj še ni bil zadovoljen. Mislil si je: za ta pojasnila sem dobil 2000 din, koliko bom še dobil, če privedeni kakega »inženjerja«. ki bo voljan pribaviti vse potrebne stroje za ponarejanje denarja.
Teden dni nato je Majhenc že govoril s svetnikom pri direkciji državnih železnic v Zagrebu inž. Dvorakom, de jansko- "pa le z zloglasnim Antonom Grašičem, ki ga posebno dobro poznajo v Zagorju in v Poljčana^ ko je vodil tam gostilni. Po kratkem f^il611" ku, kako se bo ponarejal de— mu 1Ua]" henc takoj izplačal 2r>™ am-
»Kaj bo« "Vfiar ponarejal, ko ga dobiš pri Mai^^icu na Vrhovem, kolikor ga hočeš!« si fe mislil Zuraj. Samo to mu ni bilo po volji, da je moral dati zdaj Grašiču kar cel tisočak. »No, le čakaj me, tudi tebi jo zagodem « Zuraj je divje zaklel in že je imel nov načrt. Čez nekaj dni je bil Zuraj spet pri našem Majhencu in prepričal ga je, da ima še boljšega strokovnjaka od inž. Dvoraka. To je Miletiča Mijo, inženjerja kemije iz Zagreba. Žal da zaradi prezaposlenosti ni utegnil priti na Vrhovo, pač pa da bo, ako bi mu Majhenc
prisluhnil. Zazdelo se mu je, da je slišal neki šum, neki pritajen glas od vrat. Njegovi prsti so se skrčili, ostre gube so se zarisale v njegov obraz. Hitro in neslišno se je splazil k vratom. Malo je postal, nato pa vrata naglo odprl.
Hodnik je razsvetljevala medla luč. Nikogar ni videl nikjer. Tako hitro in tako neslišno bi ne mogla zbežati od vrat niti muha, je Domislil, čeprav je opazil, da .je ležala na hodnikovih tleh debela preproga.
Niegovi razdraženi živci so mu jo bili zagodli.
Že večkrat v zadnih dneh so ga bili živci zapustili. Ze večkrat se mu je bilo zazdelo, da je slišal sumljiv šum in videl sumljive sence. Ni za sekundo se vse te zadne dni ni mogel otresti občutka, da ga preganjajo in opazujejo.
Ta občutek je bil zanj tako morilen, da sije želel vidnega sovražnika, nasprotnika, s katerim bi se lahko boril.
S tresočimi se rokami je zaprl vrata. Ugotovitev, da ni bilo nikogar na hodniku, ga ni pomirila. Zavest, da je bilo njegovo edino orožje otroška igrača, ga je pritiskala k tlom, zlasti še zaradi tega, ker ni mogel upati, da bi si zdai ponoči mogel nabaviti prave patrone. Čedalje močnejše spoznavanje popolne nemoči je čedalje bolj terjalo od njega neko dejanje, neko delo.\Pograbil je svoj širokokrajni klobuk, ki ga je nosil v zad-nem času, da je do možnosti svoj obraz skrival, nato je zaklenil za seboj vrata in šel v hotelsko vežo.
Čeprav je bila v tem poznem času skoro čisto prazna, ga tudi tu ni zapustil silni občutek strahu. Nasprotno, zaradi nenavadne
UUHIIHIP --J^JutUJJUJUl^Ui 1*1 imnuil.1.1111! Vigi-i^JlUafcBJUSIi.
ta razviti v prav lepo manifestacijo za naš kulturni napredek in za svobodo duha. S tem v zvezi pripravlja akcijski odbor na bin-koštni- ponedeljek skupen izilet v Rimske Toplice in je v ta namen že naprosil za polovično voznino na vseh železniških progah ljubljanske železniške direkcije. Vse, ki s'e žele izleta udeležiti, naproša odbor, da se mu ob pravem času prijavijo, da bo mogel poskrbeti za vse, kar je treba.
na debelo ponarejati
i poslal 2000 din, preskrbe! vse potrebne reči
' in pozneje tudi stroje za ponarejanje denarja. Da bi pa zadeva ne bila sumljiva, mora vse pošiljke in pisma za omenjenega inženjerja naslavljati na naslov: »Zuraj Anton, Tomašičeva ui., Zagreb.«
Zuraju se je naklep posrečil. V kratkem času je Majhenc poslal 9500 din, toda ne inž. Mi ju Miletiču, ker ga sploh ni, temveč je vse pošiljke dobil v roke Žuraj, ki za ves denar ni storil ničesai;.
Zanimivo pa je zdaj vprašanje, od kod je kljub temu dobil Majhenc toliko klišejev, kemikalij in aparatov za ponarejanje bankovcev, ki so jih morali orožniki, ki so te dni napravili pri njem preiskavo, kar z vozom odpeljati v Radeče. Sam pravi, da ne ve, kako je prišlo to v njegoVo hišo. Še važnejše je vprašanje, kdo je klišeje delal, kajti znano je, da so bili bankovci, ki jih je spravljal v promet v Zagrebu, tak° da jih je le vešče oko	izjavaj da ni
Zelo zanmnj^ič ali lažni inž Dv0rak na-
yedfial Majhencu material za ponarejanje petstotakov' iz tujine, in to šele v zadnjih dveh letih, dočim je Majhenc prenehal dopisovati z Žurajem, odnosno lažnim inž. Mijo Miletičem ob koncu leta 1937. Prav tu se bo morala voditi točna preiskava. Ni izključeno, da bo spravila preiskava na dan še presenetljive podrobnosti. Najvažnejše se zdi, da sta oba lažna inženjerja vsak po svojem načrtu ali tudi sporazumevanju opeharila Majhenca in mu za visoke vsote dobavljala material iz centrale, ki je bodisi v Zagrebu ali v Mariboru imela celo tvornico aparatov za ponarejanje bankovcev.
Pisana družba ponarejevalcev, med katero je celo neki odpuščeni učitelj, je bila večkrat pri Maihencu na Vrhovem, kamor se je pri-
peljala z avtomobilom ter zbujala med domačini splošno pozornost. Toda nihče ni niti slutil, da so to ponarejalci denarja.
Velika preiskava se vrši tudi v Mariboru in Zagrebu ter je bila že vrsta ljudi aretirana. V nedeljo zvečer so prepeljali iz Maribora v Zagreb šoferja Viktorja Marilca in mizarja Franca Poglajžena, ki sta v tesni zvezi s Konradom Bezjakom, ki je »bil aretiran v Zagrebu, ker so našli v njegovi delavnici kar pol tiskarne za ponarejanje petstotakov.
Središče ponarejevalske družbe je bilo v Mariboru, a podružnici sta bili v Zagrebu in v Ljubljani. Zato se vodi preiskava v vseh teh mestih. Čeprav gre za veliko družbo po-narejalcev in čeprav obsega ta zadeva ves severni del države, so ponarejalci najbolj podjetni v Zagrebu. Zanimivo pa je še vprašanje, kdo je dajal denar za to zločinsko podjetje in ga vodil. Preiskava zelo hitro napreduje in v kratkem pridejo v javnost zanimive podrobnosti. Objavljena bodo mnoga imena, ki morajo ostati zaenkrat zavoljo preiskave prikrita.
100 let stara cigank* um*1- o
Bregana, marca ,-,ue dobro znana ciganka Kata ki je lani dočakala starost 100 let, .je te dni umrla. Kata po krvi sploh ni bila ciganka, čeprav je od mladih nog živela med cigani. Kata je bila nezakonsko dete bogate kmečke posestnice v bližini Kostanjevice na Dolenjskem. Mož te posestnice je služil pri vojakih in medtem se je posestni-ca spečala z nekim drugim moškim. Iz strahu pred možem je izročila komaj sedem mesecev staro dete ciganom in ji mplačala za to 100 kron. Stara ciganka, ki je prevzela dete, ga je seveda vzgajala po cigansko in se je iz otroka razvilo lepo cigansko dekle, ki se je pozneje omožilo s ciganom. S tem je postala Kata članica ciganske družine.
Kata je s cigani obhodila vso Hrvatsko in velik del Madžarske, najrajši pa se je zadrževala v obmejnih krajih Hrvatske in Slovenije. V Bregani je imel nje nmož celo kočo in nekaj zemlje, na kateri sta živela z družino v nasprotju z drugimi cigani zelo
tišine se je še povečal.
Moravec se je vrgel na stol in skušal brati. Toda pri vsakem zavrtenju vrtečih se vrat, skozi katera so prihajali posamezni hotelski gostje, je prestrašeno pogledal čez rob časopisa. Poleg Moravca so sedeli le še trije gospodje v veži. Častitljiv starejši gospod s polno brado je čital neki zdravniški časopis, ostala dva mlajša gospoda pa sta se zaspano pogovarjala o zadnih nogometnih tekmah.
Naposled je Moravec vstal in se vrnil v svojo sobo.
Ko je odprl vrata," ga je nenadno sprele-tel občutek neposredne nevarnosti. Vidnega vzroka za tak občutek ni bilo. toda nagon je bil v niem tako silen, da je prevladoval vsak pameten premislek.
Že pri prvem pogledu v svojo sobo je napravil korak nazaj. V tistem trenutku namreč. ko je potisnil vrata na znotraj, se mu je zazdelo, da je videl pri oknu nasproti vratom obrise' v sobo strmeče glave. V nasled-nem trenutku pa ie prikazen že izginila, kakor bi jo bila nevidna roka zbrisala. Stal je negiben; nato pa mu je padlo na um, da je bila tesno ob niegovem oknu požarna lestva.
Zaorl je vrata za seboi, bliskovito naglo skočil k oknu in se sklonil ven.
Prikazen, ki jo je bil videl, ni bila orika-zen. Sredi požarne lestve je opazil postavo moža, stisnjenega k zidu. Gotovo se je neznanec stisnil k zidu, ko je bil stopil Moravec v sobo. Pa še več je videl Moravee.
Spodaj ob vznožju požarne lestve so stali trije možje On nekod je padala medla luč na njih obraze, prežeče v hotelska okna. Le prerazločno je Moravec videl med njimi
enega, oblečenega v policijsko uniformo.
Pred njegovimi očmi se je napravila megla. Glasno mu je začelo razbijati srce. Ni bilo dvoma, zakaj so ti štirje možje stali pod njegovim Oknom. Njegovo bivanje v hotelu »Brewsterju« je bilo odkrito ali izdano. Lovci so zdaj obkrožili svoj plen.
Začela se bo strahotno resna igra preganjalcev in preganjanca. Vse bo odvisno od njegovih živcev. Toda neredno nastopivša nevarnost ga je bila čisto prevladala, tako da se je čutil brez vsake moči. Zdaj ne bo več borbe s sencami, prikaznimi, zdaj se začne boj moža proti številnim možem, boj izurjenih sil proti strahotnemu obupu.
(Dalje.)
PRVI DAN V ŠOLI
Oče: »Sinko, kako je kaj bilo v šoli?« i Sinko (kot bogatinov sin, navajen voziti I se v vlaku zmerom v prvem razredu): »Prav i smešno, očka. Na vratih je zapisano ,prvi
1 razred', a klopi v razredu so le lesene...«
SPREMEMBA LAS
j Trgovec A: »V trgovini imam knjigovodjo, ki je v moji službi osivel.«
Trgovec B: »To ni nič. Gospodična Tilka je v moji službi iz črnke postala rjavolaska, potem blondinka in je zdaj rdečelaska .:«
MODRIJAN
A: »Male reči so, ki nam včasih pripravljajo največje težave.«
B: »Imate prav! Svojo hišo sem snoči prav lahko naše!, toda luknjo v ključavnici na noben način ...«
LJUBLJANA
od 7. do 14. aprila
Nedelja, 7. aprila: 8.00: Jutrnji pozdrav. — 8 15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 8.45: Verski govor (dr. Gvido Rant). — 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Ruski sekstet. — 10.00: Pravi obraz In-c[ije. — 10.30: Koncert vojaške godbe 40. pehotnega polka triglavskega (dirigent višji ka-pelnik Ferdo Hercog). — 12.00: Slavne pevke pojo (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 16.30: Vera in vzgoja Zveze fantovskih odsekov. — 17.00: Kmetijska ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. — 17.30: Kvartet mandolin, vmes plo-
šče.--19.00: Napovedi, poročila. — 19.20:
D jahalna ura: Naše višje šole (dr. Ivan čem veseljuVfi- Objave. - 20.00: V doma-dran: La Mascotter^kester). — 21.30: Au-
Napovedi, poročna. 22.15:'	— 22: -	—---------:
nije Vuk Frankovske (pri klavirju V5^ 19-40: Objave. - 19.50: Pomlad v naravi (dr s^-Maks VrahprV — 20.00: Violinski koncert
Šivic).
Ponedeljek, 8. apiila: 7.00: Jutrnji pozdrav.
—	7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 12: Za dobro voljo (plošče). — 12.30: Objave, poročila. — 13.00: Napovedi.
—	13.02: Radijski orkester. — .14.00: Poročila. — 18 00: Zdravstvena ura: Ženska samopomoč (dr. Brecelj). — 18.20: Fjodor Ša-Ijapin (plošče). — 18.40: Naša mesta v pred-zgodovini (dr. Rajko Ložar). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Zla-tibor (inž. Šalih Omanovič). — 19.40: Objave. — 19.45: Več manire — brez zamere (Fr.
Govekar). — 20.00: Rezervirano za prenos.
—	22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za ples (plošče).
Torek, 9. aprila: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plo-šče). — 11.00: Šolska ura: Zdravstveno predavanje (dr. Franta Mis). — 12.00: Valčki (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18.00: Harmoniko bo igral Milan Stante. — 18.40: Dušeslovne prvine gospodarstva (dr. France Veber). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Hrvatska enciklopedija (dr. Mate Ujevič). — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20.00: Plošče. — 20.15: Friedrich Schiller: Viljem Teli, igra v petih dejanjih (po Cegnarjevem prevodu priredil Koblar). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Sreda, 10. aprila: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 12.00: Uvertire (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Preženimo skrbi (plošče). — 14.00: Poročila.
—	18: Istrska narodna glasba (kvartet violina, klarinet, bas; dvoglasne pesmi brez spremljave). Vmes predavanje o istrski narodni glasbi (prof. Saša Santel). — 18.40: Naši kmetijski delavci (Rudolf Smersu). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Predavanje inšpekcije narodne obrambe. —

Vraber). — 20.00: Violinski koncert vic) ^z^Ai®*1 (pri klavir.iu Prof- PaVel Si-(plošče). — 2TT?rmil!lPetits riens calet vo. - 22: Napovedi,
spevi: Poldka Zupanova in Lida Kaiirit/.'^ Četrtek, 11. aprila: 7.00: Jutrnji pozdrav:
—	7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 12 00: Za vsakega nekaj (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi.
—	13.02: Venč^k pomladnih slovenskih narodnih pesmi s spremlievanjem harmonike (Svetozar Banovec, Vekoslav Janko, Stanko Avgust). — 14.00: Poročila. — 18 00: Radij-
ski orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Problemi nabave sirovin v zdajšnjem času (Drago Potočnik). — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Jožek in Ježek. — 20.45: Koncert simfonične glasbe (plošče). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Petek, 12. aprila: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 11.00: Šolska ura: Kako živimo v Črni reki v vardarski banovini (Mirko Demšar). — 12: Domača pesem (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14.00: Poročila. — 18: Ženska ura: Hranoslovje (Zinka Murijeva). — 18.20: Pesmice iz Pariza (plošče). — 13.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Predavanje Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19.40: Objave. — 19.50: Izseljenske novice (Rado Miklič). — 20.00: Zbor »Lira« iz Kamnika. — 21.00: Koncert skladb Davorina Jenka in Tihomila Vidošiča (radijski orkester).
—	22.00: Napovedi, poročila. — 22..15: Pisan drobiž (plošče).
Sobota, 13. aprila: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 12.00: Plošče za veselje in zabavo. — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi.
—	13.02: Plošče za veselje in zabavo. — 14: Poročila. — 17.00: Otroška ura: a) Slovenske narodne pravljice pripoveduje Mileva Bol-tar-Ukmarjeva. b) Nastop najmanjših (vodila bo Slavica Vencajzova). — 17.50: Pregled spo reda. — 18.00: Radijski orkester. — 18 40: Pogovori s poslušalci. — 19.00: Napovedi, po-~^čila. — 19.20: Nacionalna ura: Vincenco Danow in Avgust Marmon (Arsen Vense1 -des). — ig.str.-^^g _ 20.00: Zunanjepo' -tični pregled (dr. T^^jj Kuhar). — 20 30: Starih znancev nove prigofrt^o^oga Kozol v novi službi. Pester večer (izvajaliot^ člani radijske igralske družine). — 22: Napovfetti, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
pošteno. Katinega moža so cigani izbrali za poglavarja, a Kata je postala ciganska kraljica.
Na starost so jo cigani še bolj spoštovali, priljubljena pa je bila tudi pri drugih ljudeh. Poprej, ko je bila še mlajša, je večkrat opravljala razna poljska dela na kmetih. Tako tudi na veleposestvu Mokricah. Kata je bila zadna leta že vsa sključena. Ze nekaj let si je želela smrti. Njena želja se je izpolnila šele tik pred prazniki. Umrla je v 101. letu starosti v ciganskem šotoru v neki vasici blizu Bregane. Zapustila je sedem živih sinov in hčera, 55 vnukov, 227 pravnukov in 22 prapravnukov, torej nad 300 živih potomcev.
Pijan fantalin usmrtil dva moža
Ljutomer, marca.
Viničarja Maks Stajnko iz Ilovca in Mihael Prajnar iz Podgradja, stara po 25 let, oba oženjena, sta se ha veliko soboto po velikonočni procesiji vračala domov. Ko sta stopala po cesti proti opekarni, Prajnar v spremstvu svoje žene,'se je vračal domov tudi 19 letni čevljarski pomočnik Ludvik Potočnik iz Gresovčaka.
Poprej je bil popival po Ljutomeru in je zato nekajkrat zavpil izzivalni in bedasti: »Avfbiks!« Mihael Prajnar, ki fanta ni poznal, mu je samo dejal, naj ne izziva. To pa je bilo pijanemu smrkolinu že dovolj. Potegnil je nož in sunil proti Prajnarju. Prerezal mu je vrat. Stajnko se je za tovariša zavzel, pa je Potočnik zabodel še tega. Stajnko se je s prerezano odvodnico zgrudil in v kratkem času izdihnil. Prajnarja so hoteli naglo odpeljati v bolnišnico, toda umrl je med potjo.
Zločinec je po krvavem delu pobegnil. Šele proti jutru so ga našli orožniki v jaslih v vi-ničarrji, ki jo oskrbuje njegov sorodnik. Izgovarjal se je, da je bil pijan in da sta ga Prajnar in Stajnko dražila. Sovraštva med
njimi ni b'lo, saj se niso niti poznali.
Skoro vsako nedeljo in vsak praznik je v naših krajih kak človek žrtev sirovih pijancev. Ali res ni sredstva zoper podivjanost, ki postaja že naša narodna sramota? Potočnik ie značilen primer, kako se razvija ubijalec. Brez matere je že nekaj let, oče se sploh ne briga zanj. Zato je živel pri svojem sornd-dni-ku, k;er se ie tudi izučil v čevljarski obrti. V šoli je bil slab učenec. O računstvu nima pojma, vendar je postal pomočnik in je služil zdaj nekaj denarja, ki ga je spreminjal v alkohol. V zavesti svoje manjvrednosti se je rad napil m v pijanosti sta se mu dvignila samozavest in pogum, da je razsajal in razbijal. Za take zapuščence bi se morala brigati država s strogimi ukrepi, da bi bili koristni, ne pa škodljivi člani človeške družbe. Nedvomno bi se moralo z zakonskimi ukrepi storiti vse, da bi manjvredni ljudje ne prišli do alkohola.
Vaška žaloigra terjala dve žrtvi
Radohova vas, aprila.
V prijazni vasici Št. Jurij ob Temenici, občina Veliki Gaber, je gospodaril na dobrem posestvu 521etni Jože Zaje, po domače Pust. Bil je drugič poročen z 18 let mlajšo ženo Katarino. Pred 12 leti se je vrnil iz Amerike Zajčev svak Tone Zore. Bil je nekoliko omejen, zato ga je njegov brat, ki ga je pri-vedel iz Amerike, izročil domačim v oskrbo, hkratu s hranilnimi knjižicami, na katerih je imel naložene svoje prihranke v znesku okoli 150.000 din. Ker je imel denar, ga je začel nagovarjati njegov svak Jože Zaje, naj se preseli k njemu. Obetal mu je lepo življenje brez dela in dobro postrežbo. Zato se je Američan, ki je verjel vabam, res preselil k Zajcu. V začetku je bil Zore čisto zadovoljen pri svaku. Posojal je Zajcu denar, za kar mu je Zajec vpisal na svoje posestvo pre-užitek. Počasi je Amerikancu denar skopnel.
Zato je moral pridno garati na posestvu, medtem ko je Zaje popival in se ni dosti brigal za gospodarstvo.
V letošnjem velikem tednu pa se je naenkrat raznesla po dolini vest, da je Američan izginil. Ljudje so začeli šušljati to in ono. Nihče ni prav vedel, ali je mrtev ali živ
Orožniki iz Št. Vida pri Stični so Američana marljivo iskali in poizvedovali za njim, toda zaman. V četrtek 28. marca pa je prebivalstvo naše doline razburila vest, da je našel posestnik in lesni trgovec Alojz Saje iz Št. Lovrenca na Dolenjskem Zajca obešenega v gozdu. Ljudski glas je takoj ugotovil: »Američana je ubil, zdaj je pa obupal in se obesil.« V zvezi s tem so orožniki uvedli preiskavo in aretirali njegovo ženo Katarino in Jožeta Zmdaršiča, ki sta zdaj oba v zaporih okrajnega sodišča v Višnji gori. Po izpovedi Zajčeve žene je bil Američan ubit. Kdo ga je ubil in kje je njegovo truplo, še ni do-gnano.
Obešeni Jože Zaje je imel v roki križec in kos molka. Po komisijskem ogledu in razte-lesenju -je bil prepeljan domov in so ga v' soboto cerkveno pokopali. Pri Zajcu so našli tudi pismo, ki bo morda pojasnilo skrivnost umora in samomora.
Slovenski duhovnik se je ponesrečil v Argentini. Iz Buenos Airesa poročajo, da je na najvišjem vrhu Andov (7040 m visoko) najbrž izgubil življenje jugoslovenski katoliški duhovnik Kastelec. Kastelec je hotel namreč na vrhu hriba Akonkague postaviti križ. Spremljal je družbo, ki je šla 6. marca v Ande. Ko je bila družba že 6850 m visoko, jo je zapustil in sam nadaljeval pot proti vrhu, pa se ni več vrnil. Takoj po njegovem odhodu je namreč divjal v gorah hud snežni vihar, ki je trajal 10 dni. Prav gotovo je nesrečni duhovnik na hribu zmrznil.
Praktični nasveti
Za kuhinjo
Na francoski način prazen krompir. Skuhaj kilo krompirja in pet jajc v trdo. V kožico deni mast in eno na drobno sesekljano čebulo ter duši, da zarumeni. Potem položi v kožico plast kuhanega zrezanega krompirja, a nanjo plast na drobne listke zrezanih jajc, malo osoli in morda polij z nekaj kapljicami vrele masti, nato spet plast krompirja in tako naprej dokler nimaš vsega krompirja in jajc v kožici. Po vrhu pa zatem zlij štiri velike žlice kisle smetane, deni v pečico in peci dobre pol ure.
Dobro jetrno juho pripraviš takole (za j pet oseb): 15 dek jeter dobro ostrgaj iz kožice, spraži z drobno narezanim korenjem na masti, posuj nato z moko in polij s poldrugim litrom vrele vode. Medtem zreži eno zemljo na ploščice, ki jih cvri na masti, dokler ne postanejo svetlorjave. Ocvrte ploščice deni v juho, dodaj nekaj soli, popra, malo rdečega vina in malo kisa. Vse to dobro prekuhaj, nato pa juho precedi in razpusti v njej tri Maggijeve kocke. Vse naj nato še enkrat zavre. V tej juhi so najprimernejši praženi drobtinsiki cmoki.
Mati je mislila9 da je Aničina obleka bela
Moško obleko očistimo na ta način, da jo najprej dobro iztepemo in izkrtačimo, potem jo damo na likalno desko, ki smo nanjo napeli varovalno blago, in jo skrbno okrtači-mo z mešanico iz amonijaka, octovega etra in mehke vode. Mešanico si napravimo tako, da raztopimo 50 gramov amoniaka in 15 gramov octovega etra in te zmesi vzamemo eno žlico na vsak deciliter vode. Obleko je treba potem okrtačiti še s čisto vodo. Ne sme postati čisto mokra. Posušiti jo moramo v prepihu in naposled jo še zlikamo.
Kadar odpravljamo madeže z bencinom, položimo pod mesto z madežem kos mehkega blaga, da vsesa vase bencin z raztopljeno nesnago. Tako se nam ne bodo delali bencinski robovi na obleki.
Rokavice iz pralnega usnja ostanejo po pranju bele, če dodamo mlačni vodi za izpiranje nekoliko kapljic glicerina, ki ga moramo pošteno zmešati z vodo.
Zamet se osveži, če ga držimo nad posodo z vrelo vodo, dokler ne postane čisto vlažen. Potem ga povlečemo preko vročega likalni-ka, ki smo ga postavili narobe.
Kadar se človek preveč razjezi, naj vzame kozarec sladkorne vode in jo izpije v kratkih požirkih.
MALI OGLASI
Naslovi inserentov oglasov s šiframi ostanejo strogo tajni.
. •. dokler je ni primerjala z Bertino Radion belo obleko!
Da li tudi drugi ljudje vidijo ta razloček? To bi bilo zelo neprijetno! Saj se vendar tudi ona ni bala truda pri pranju. Ne, uspeli pranja je odvisen od pralnega sredstva. Ce perete z Radionom bo Vaše perilo brezhibno in bleščeče čisto, l<er Radion odstrani vso nesnago. Pri kuhanju v učinkoviti pa vendar blagi raztopini Radiona se namreč tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi tkanino in odpravi temeljito tudi zadnjo sled nesnage. Perilo bo popolnoma in brez prime.e belo — Radion belo.
PRODAM HIŠO,
obratujem s trgovino, točim vino, imam trafiko — vse ža 60.000 din. Naslov v oir'asnem oddelku »Domovine«.	90
Schichtov
MALO POSESTVO KUPIM
v Dravski dolini za ceno do 12.000 din. ' PeČovnik Franc, Brde, Slovenji Gradec.
TESACE ZA MEHKI LES
išče graščina -Boštanj p. Šoštanj za takoj.
ZDRAVSTVENE IN POUČNE KNJIGE
Dr. Holander: Zablode ljubavnega življenja, 20 din. Svetovalec dekletom za poroke, 35 din. Spolne bolezni, 38 din, Kako se dopadeš ženskam ali moškim, 30 din. Soisovnik ljubezenskih pisem, 30 din, Knjiga lepega vedenja, 32 din, Meščanska kuharica, 40 din, Velika sanjska knjiga z vedeževanjem iz kart, loterijo in astrologijo, 66 din, Hiromantija-vedeževanje z dlani. 32 d^n, Čarobniška vedeževanja, 38 din. Čudeži hipnotiema, 35 din. Razpošilja po povzetju Šaufer, Maribor, Krekova ulica 6.
Ni čistejše beline od Radion beline
AKO RABITE POSOJILO
ne čakajte zadnjega trenutka, temveč javite se takoj pri zastopstvu »Moj dom«, Celje, Gregorčičeva 3. Za odgovor priložite znamko za 3 din.	38
DRUŽINA Z 2 DO 3 DELOVNIMI MOČMI
in eden samski kravar dobi takoj službo pri oskrbništvu Novi klošter, pošta Sv. Peter v Savinjski dolini.	92
KMEČKO POSESTVO
ki lahko redi 10 glav živine, med Hrastnikom in Zidanim mostom, blizu šole, 45 johov veliko, po ugodni ceni naprodaj. Ves denar ni potreben takoj Vorašajte o^ Rudolfu Derpanu v Laškem	99
HI S O
z nekaj zemljišča proda Šrot Cecilija, PeČovnik št. 56. p Celje.
.....jj&iMi&S&j
Ali se fesčete iziaeMfci
REVMATI
PEOTINA
Natezanje in bodenje po udih in sklepih, zatečeni udje, sključenje rok in nog, nate-zanje, trganje in bodenje po raznih delih telesa, seveda tudi slabost oči so pogosto posledice revmatizma in protina, ki se morajo odstraniti, sicer bolečine še napredujejo.
NUDIM VAM zdravilno, sečno kislino raztvarjajoče, pre-snavljanje in izločevanje pospešujoče DOMAČE PITNO ZDRAVLJENJE ki se na umeten način popolnoma prirodno sestavlja iz blagodejnega zdravilnega vrelca, ki ga je dobrotljiva mati priroda poklonila bolnim ljudem. — Pišite mi takoj, pa dobite , od mojih, po vseh deželah obstoječih skladišč, popolnoma brezplačno in poštnine prosto poučno razpravo. Sami se boste nato prepričali o neškodljivosti tega sredstva in nje-•■a	govem hitrem delovanju.
Poštna nabiralnica: ERNEST PASTERNACK, BERLIN S. O. Michaelkirchplatz 13. Abt. H. 286.
IŠČEM ZASTOPNIKE
(krajevne in okrajne)
i
za prodajo mlatilnic, motorjev in Diesel-
traktorjev. Agilni in pošteni interesenti, kateri imajo voljo do dela za provizijo (kateri bi j pomagal tvrdkinem potniku) naj se javijo z opisom dosedanjega delovanja tvrdki MILOŠ STRATIMIROVIC, Beograd, Karadjordieva ul. 71. Generalno zastopstvo: HOFHERR-SCHRANTZ-CLAYTON-SHUTTLEWORTH, BEC in HANOMAG, HANOVER.
IZJAVA!
Podpisana Matilda Mušičeva iz Vičave št. 3, obžalujem vse glede g. Franca Podja-vorška, orožniškega narednika v p. v Ptuju, iznešene kleveve kot neresnične, jih jem, da je odstopil od tožbe. Mišič Matilda.	85
NOV REDILEN PRAŠEK
»RED1N« za prašiče — Vsak kmetovalec si lahko hitro ln z majhnimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za X prašiča ter stane i zav. 6 din, pc pošti 12 din, 8 zav. po pošti 24 din, 4 zav. po pošU 30 din. Mnogo zahvalnih pisem. Prodaja droperija KAVČ, Miibljana. Židovska ul.
MOSTOVA ESENCA ,.MOSTIN»
Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo 2
majhnimi stroški pripravi	^jSžjl
Izborno, obstojno ln zdra- ifOjii vo domačo pijačo. Cena A*_Jv/ a stekl. za 150 litrov din	f l, A
20.—, po pošti din 35.—,	/U/
2 steklenici po pošti din	'
65.—, 3 steklenice po pošti din 75.—
Pazite, pravi »Redln« in »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko ln ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerlja RANO, Ljubljana, židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije ln Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 34.
v »Domovini?
POMAGAL VAM BO
znani pisec ln raziskovalec okultnih ved F. T. Karmah. Vam brezplačno napove Vašo bodočnost. Razen važnih dogodkov iz preteklosti Vam pove tudi vse vaše odnose do ljudi, zakona, loterije, trgovine in vseh važnejših dogodkov sedanjosti. Njegov nasvet vam bo prinesel zaželene uspehe v življenju. Zahvalne izjave, ki jih * SiaBiP vsak dan prejema z vsega sveta, dokazujejo I zanesljivost njegovih na-j povedi. Postavite mu nekaj važnejših vprašanj, ! ki Vas zanimajo, in sporočite mu točne rojstne : podatke. Vse napovedi o Vašem življenju, ki so zgoraj omenjene, boste dobili popolnoma brezplačno, če boste pri piscu kupili njegovo najnovejšo knjigo »Naš život i okul-™ tne tajne«. Knjiga stane
samo Din 30.—, denar pa se	™ —-—
št. 17455, na točni in stalni naslov: F. T. Karmah, Žalec.
ililllilMIllUlllinillllllllllllllllM
VSAKOVRSTNO ZLATO IN SREBRO
najdražje plačuje draguljar Ackermann K. nasl., Ptuj, Krekova.	60
iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiu
v	najnovejših vzorcih
v	največji izbiri
v	najboljši kakovosti in po najnižjih cenah
CENIK ZASTONJ
največja domaČa trgov-
ska hisa v jugoslaviji
SAMO.	Din 98—
B3719 Po ceni in dobra zapestna ura Shocb Proof, lepo kromirano ohišje s svetlečimi številkami in kazalci . Din 08.—« B3796 Ista z anker kolesjem na kamne tekoča s sekundnim kazalcem . . Din 185.— 63710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnov s sekundnim kazalcem
Din 260.—
Zahtevajte cenik, zastonj ta poštnine prosto«
:. SUTTNER, Ljubljana 6
Lastna protokoiirana tovarna ar v Švici.