z Gozdarski vestnik Letnik 58, številka 2 Ljubljana, marec 2000 ISSN 0017-2723 Nacrtovanje ' v prebiralnih gozdovih Vpliv spremenjenega nacina nege letvenjaka na zmanjševanje stroškov Kaj prinaša globalizacija gozdarstva ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE OBVESTILO AVTORJEM PRISPEVKOV, NAMENJIENIH OBJAVI V GOZDARSK,f:M VESTNIKU Pravila obj,ave Revija Gozdarski vestnik (GV) objavlja znanstvene, strokovne in aktualne prispevke., ki obravnavajo gozd, gozdni prostor in gozdarstvo. V slovenskem ali angleškem jeziku objavljamo prispevke, ki. praviloma niso daljši od ene avtors.ke pO'Ie (30.000 znakov) in so pripravljeni v skladu z navodili za objavo v GV. Potrebne prevode lahko zagotovi uredništvo GV, avtorji naj prispevku prilož~jo prevode pomembnejših strokovnih terminov. Vse znanstvene in strokovne prispevke (v nadaljevanju vodilni prispevki) recenziramo, ostale prispevke recenziramo po presoji uredništva. Uredništvo si pridržuje pravico do popravkov prispevka. Avtorji lahko zah,tevajo popravljen prispevek v pregled. Prispevek mora biti opremljen z imeni in priimki avtorjev, njihovo izobrazbo in strokovnim nazivom ter tocnim naslovom ustanove, v kateri so zaposleni, oziroma njihovega bivališca (ce niso zaposleni). Prispevki so honorirani po merilih, ki jih doloca 10 ZGDS, zato morajo vsebovati še št. žiro racuna, EMSO in davcno številko avtorjev ter njihov avtorski delež. Stroške prevajanja, slovenskega in angleškega lektoriranja ter recenzij nosi uredništvo. Prispevki so l·ahko dostavljeni na uredništvo osebno, s priporoceno pošiljko ali po elektronski pošti. Vodilni prispevek je treba poslaH na GV v originalu in dveh kopijah (s slikovnim gradivom vred) najmanj 60 dni pred želeno objavo. Prispevke za objavo v rubrikah je potrebno oddati v dveh izvodih najmanj 30 dni pred objavo. Aktualne novice sprejemamo 20 dni pred izdajo številke. Na zahtevo avtorjev po objavi vracamo diapozitive, fotografije in skice. Navodilla za pripravo prispevkov Besedi·lo mora biti napisano z racunalnikom (Word for WINDOWS, ASCII-format) ali s pisalnim strojem, z dvojnim razmikam med vrsticami. Znanstveni prispevki morajo ime.ti UMRO-zgradbo (uvod, metode, rezultati, diskusija). Vodilni prispevki morajo biti opremlj,eni s slovenskim in angleškim izvleckom (do 250 znakov), z zgošcenim povzetkom, kljucnimi besedami ter dvojez,icnim besedilom preglednic, grafiko nov in slik. Poglavja naj bodo oštevilcena z arabskimi številkami dekadnega sistema do cetrte.ga nivoja (npr. 2.3 . 1.1 ). Obvezna je uporaba enot SI in dovoljenih enot zunaj Sl. Opombe med besedi'lom je treba oznaciti zaporedno in jih dodati na koncu. Latinska im_ena rr:)orajo biti izpisana ležece (Abies alba Mlii., Abieti-Fagetum din. omphalodetosum (Tregubov 1957) ). Vire med besedilom se navaja po harvardskem nacinu (BR OO KS et al. 1992, GltMEH 1 MOORE 1968a ). Neavtorizirane vire med besedilom je treba vkljuciti v vsebino (npr. : ' ... kot navaja Zakon o dohodnini (1:990)'). Med be.sedilom citirane vire in li1teraturo se navede na koncu prispevka v poglavju Viri, in sicer po abecednem redLJ priimkov prvih avtorjev oziroma po abecednem redu naslova dela, ce delo ni avtorizirana. Vire-istega avtorja je treba razvrstiti kronološko in z dodano crko, ce gre za vec del istef1a avtorja v istem letu . Primeri: BAGATELJ, V.. 1995. Uvod v SGML.-URL: http://vlado.mat.uni-lj.si/vlado/sgml/sgmluvod.htm. BROOKS, D. J. 1 GRANT, G. E. 1 JOHNSON, E. 1 TURNER, P., 1992. Forest Management.-Journal of Forestry, 43, 2, s. 21'-24. GlrLMER, H. 1 MOORE, B., 1968a. Industrijska psihologija..-Ljubljana, Cankarjeva založba, 589 s. IGLG (Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo), 1982. Smernice za· projektiranje gozdnih cest- v _ Ljubljana, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 63 s. ZGAJNAR, L., 1995. Sekanci-sodobna in gospodama obl'ika tesnega kl!lriva tudi za zasebna kurišca . ­ V:. Zbornik referatov s sl'ovensko-avstrijskega posvetovanja: Biomasa-potencialni energets'ki vir za Slovenijo, Jarenina, 1. 12. 1994, AgenciJa za prestrukturiranje energetike, Ljubljana, s. 40-54. ---, 1996. Enciklopedija Slovenije.-10. zv., Ljubljana, Mladinska knjiga, s. 133. Zakon o dohodnini.-Ur. l. RS, št. 43-2.300/90. Preglednice, grafikoni, slike in fotografije morajo biti opremljeni z zaporednimi oznakami. Njihove oznake in vsebina se morajo ujemati z omembami v besedilu. Za decimalna števila se uporablja decimalno vejico. Položaj slikovnega gradiva, ki ni sestavni del tekstne datoteke, je treba v besedilu oznaciti z zaporedno številko in naslovom, priložene originale na hrbtni strani pa s pripadajoco številko, imenom avtorja in oznako gornjega roba. Naslov,; preg tednic morajo biti zgoraj, pri ostalem gradivu spodaj. Preglednice je treba okviriti, vsebine polJ pa se ne oblikuje s presledki. Rocno izdelani grafikoni in slike moraJo biti neokvirjeni ter izrisalili s tu šem v velikosti formata A4. Racunalniški izpisi morajo biti tiskani na laserskem tiskalniku v merilu objave (višina male crke mora biti vsaj 1,5 mm). Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. O objavi barvne fotografije in njenem položaju med besedilom odloca urednik. Uredništvo GV Gozdru·sld vestnik, Jetnik 58 • številka 2 1 VoL 58 • No_ 2 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional JOurnal for forestry ZNANSTVENE RAZPRAVE STROKOVNE RAZPRAVE STALIŠCA IN ODMEVI IZ DOMACE IN iUJE PRAKSE AKTUALNO GOZDARSTVO V CASU IN PROSTORU DRUŠTVENE VESTI KNJIŽEVNOST KADRI IN IZOBRAŽEVANJE 58 Uvodnik 59 Andrej BONCINA Nacrtovanje v prebiralnih gozdovih -nekatere znacilnosti, dileme in predlogi Planning in Selection Forests -Some Characteristics, Dilemmas, and Suggestions 75 Darij KRAJCIC, Ivan KOLAR Vpliv spremenjenega nacina nege letvenjaka na zmanjševanje stroškov Influence of Modified Way of Pole Stand Tending on Reduction of Ex­penses 85 Nike POGACNIK Kaj prinaša globalizacija gozdarstva? 94 Dobrine gozda pripadajo ljudem, ki z njim žive-tudi na Koroškem Kdo so botri nove samopašnosti in centralizma v koroškem gozdarstvu? 95 Odgovor na stališce mag. Z. Belca (GozdV 1/2000) o nepravilni rabi dveh strokovnih izrazov v clanku Razširjenost in rastne znacilnosti malega jesena (Fraxinus ornus L.) v Sloveniji (GozdV 10/1999) 96 Robert KRAJNC, Nike POGACNIK Procesorji za izdelavo polen 98 Zavod za gozdove Slovenije 98 Gozdarski inštitut Slovenije 99 Biotehniška fakulteta -Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire 99 Hojka KRAIGHER Porocilo o znanstvenem sestanku z naslovom Root-Soil Interactions in Trees (Interakcije med koreninami gozdnega drevja in gozdnimi tlemi) 101 Gozdarska ekskurzija v države Beneluksa 104 8. smucarsko srecanje gozdarjev sosednjih dežel Alpe-Adria, Kranjska gora 11.-12. 2. 2000 106 32. EFNS-Todtnau, 21.-25. 02 . 2000 107 1. srecanje študentov gozdarstva Vzhodne Evrope 1 51 Eastem Europe Forestry Students' Regional Meeting (EEM), 20.-24. 1. 2000, Mežakla, Slovenija 108 Igor DAKSKOBLER Marijan Kotar in Robert Brus, 1999: Naše drevesne vrste. Slovenska matica, Ljubljana, 320 s. 110 Pregled diplomskih nalog diplomantov univerzitetnega študija na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, zagovarjanih v letu 1999 Gozdarstvo v procesu prostorskega planiranja Gozdarstvo-razumljena kot stroka in kot lastniki gozdov -pokriva s svojo dejavnosljo vec kot polovico slovenskega prostora. Pri svoji dejavnosti v gozdnem prostoru je raz­ meroma avtonomno, seveda v okviru dolocil zakona o gozdovih in drugih zakonskih predpisov. Zgradili smo tudi celosten sistem gozdnogospodarskega nacrtovanja, ki je od klasicnega urejanja gozdov postopoma zajel mnogo širše vsebinsko podrocje. V zadnjih letih je postala pomembna tudi prostorska razsežnost nacrtovanja. Pri tem pa smo naleteli na interese drugih uporabnikov gozdnega prostora, ki želijo, razumljivo, tudi imeti kaj besede pri nacrtovanju gozdnega prostora. Nacrtovana in z zakonom o gozdovih predvidena izdelava prostorskih delov gozdnogospodarskih nacrtov v praksi ni zaživela, saj bi ocitno pomenila prevec sektorski in parcialni pogled na (gozdni) prostor. To pa pomeni, da se bo treba aktivno vkljuciti v splošni sistem prostorskega planiranja in v planskem procesu uveljaviti tudi gozdarske interese ter jih soociti in uskladiti z interesi drugih, sedanjih in potencialnih uporabnikov prostora. Tu pa se srecujemo s kar nekaj pastmi, iz katerih se ne znamo vedno spretno rešiti. Najprej ostaja v naših vrstah še vedno vsebinsko ne dovolj razjasnjena, kaj razumemo pod funkcijami in rabo gozdov. Funkcije gozdov so predvsem naravna danost, ki jo najbolj strokovno -tako po obsegu oz. intenziteti kot tudi prostorsko -lahko ugotovimo prav gozdarji, raba dolocene funkcije pa nastaja zaradi clovekovih aktivnosti, ki jih sicer lahko usmerjamo, ne moremo pa jih zapovedovati. Kadar raba posamezne funkcije na dolocenem obmocju dobiva poudarjene razse·žnosti ali jo je iz katerih koli razlogov treba posebej prostorsko opredeliti, je to stvar procesa prostorskega planiranja, to je procesa, v katerem se soocajo interesi in potrebe razlicnih uporabnikov gozda. V procesu prostorskega planiranja smo gozdarji le eden izmed udeležencev, resda lahko dobri poznavalci razmer, pa vendarle ne edini razlaga/ci re-snic. Zato tudi ne moremo vstopati v ta proces s pozicij nadvlade in posebnih pooblastil, ampak kot enakopraven udeleženec. Na drugi strani pa prav tako ne bi bilo dobro, da bi pristali na najrazlicnejše poskuse prostorskih nacrtovalcev, ki želijo v prostorskem smislu gozdni prostor po svoje razdrobiti na veliko število kategorij in pri tem zanemarjajo eno izmed temeljnih nacel gozdarstva, da so gozdovi namenjeni mnogonamenski rabi, pa ceprav je ena izmed rab lahko bolj poudarjena. V sedanjem procesu izdelave in novelacije prostorskih planov je prav, da stopamo iz svojih ozkih strokovnih okvirov ter aktivno in argumentirano posegamo v ta proces. Prof. dr. Iztok Winkler Znanstvene razprave GDK: 221.4 Nacrtovanje v prebiralnih gozdovih-nekatere znacilnosti, dileme i predlogi Planning in Selection Forests -Some Charactenst1cs, 011emmas, and Suggestions An drej B ONCINA* Izvlecek : Bencina, A.: Nacrtovanje v prebiralnih gozdovih -nekatere znacilnosti. dileme in predlogi. Gozdarski vestnik, št. 2/ 2000. V slovenšcini, s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 42. Prevod v anglešcino: Želja Cilenšek Bencina. V prispevku je opisan razvoj prebiralnega gospodarjenja v Sloveniji. Debelinska struktura je bila osnova za preverjanje trajnosti prebiralnega gozda in nacrtovanje . Normalen prebiralni gozd je bil ponazorjen z idealno debelinsko strukturo. Padajoca eksponentna funkcija ni vedno primerna za ponazoritev idealne krivulje. Pri kontroli prebiralnega gozda je poleg debelinske strukture potrebno hkrati analizirati druge sestojne parametre: pomladek, drevesne sestavo. vitalnost, lesno zalogo in prirastek, zasnove, kakovost in negovanost. Primerjava navedenih sestojnih parametrov z referencnimi vrednostmi je izhodišce za dobre gojitvene odlocitve. Referencne vrednosti ugotovimo na osnovi analize izbranih objektov in spremljave razvoja gozdov in gospodarjenja. Predlagam, da spremljavo razvoja prebiralnih gozdov dopolnimo z referencnimi objekti, na katerih bi na sestojni ravni spremljali razvoj prebiralne strukture. Kljucne besede: prebiralni gozd, struktura gozda, debelinska struktura, prebiranje, preverjanje trajnosti, gozdnogos­podarsko nacrtovanje, Hufnagl. Abstract: Bencina, A.: Planning in Selection Forests -Some Characteristics, Dilemmas, and Suggestions. Gozdarski vestnik, No. 2/2000. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 42. Translated into English by Želja Cilenšek Bencina . Development of forest management in selection forests in Slovenia is described. Evaluation of sustainable forest management (SFM) and planning was based on diameter structure, comparing actual diameter structure to normal (ideal) diameter structure. However, negative exponential distribution is not always appropriate to prese nt ideal diameter structure. Analysis of diameter structure is not sufficient for evaluation of SFM in selection forests. At the same time, evaluation of other stand parameters is necessary, e.g. natural regeneration, tree species composition, vitality, growing stock and volume increment, quality etc. Comparison of the above mentioned parameters to their reference values presents a basis for silvicultural measures. Reference values can be determined either by analysis of reference plots or by monitoring of stand development. Author suggests to improve monitoring of selection forests by establishing reference plats, used for monitoring the selection fores·t on stand level. Key words: selection forest, stand structure, diameter structure, selection silvicultural method, evaluation of sustainability, forest planning, Hufnagl. 1 UVOD INTRODUCTION Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije zavzema površina pre­biralnih gozdov v Sloveniji le 46.31 O ha; 76,3 %te površine je v obmocni enoti Bled, 12,2 %v Kocevju, 5,4% v Novem mestu in 3,2% v Nazarjih, neznatne površine pa so v Postojni, Mariboru, Tolminu in v Ljubljani. V obdobju po drugi svetovni vojni je bilo prebiralno gospodarjenje pre­vladujoc gojitveni sistem. Pri prvi inventuri slovenskih gozdov leta 1946 in 1947 (lnventarizacija gozdov 1946 in 194 7) so ugotovili, da zavzemajo visoki gozdovi 96,5 % celotne gozdne povr.šine in da se po približnih cenitvah lahko racuna, da ima komaj 10% visokih gozdov karakteristike cistih enodobnih sestojev (1947). Vse ostalo so bili vec ali manj prebiralni gozdovi, "saj se ogromna vecina visokih gozdov v LRS izkorišca na pre~ biralni nacin" (1947, str. 36). K uveljavitvi prebiralnega gospodarjenja na Slovenskem je najvec pri­ * doc. dr. A. B., univ. dipl. inž. speval dr. Leopold Hufnagl, ki je na koncu prejšnjega stoletja v Auersper­ gozd., BF, Oddelek za gozdarst­govih gozdovih na Kocevskem uvedel izvirno obliko prebiralnega gospo­ vo in obnovljive gozdne vire, Vec­darjenja. Imel je izjemen vpliv na sodobnike ln naslednje generacije na pot 83, 1000 Ljubljana, SLO Boncma A . N acrtova nj e v preb1raln1h gozdovih -nekatere znacilnost1. dileme 1n predlogi gozdarjev. Henrjk Schollmayer, upravitelj veleposestnih snežniških goz­dov, je prevzel in dopolni\ njegovo metodo. Hufnagl je med prebiralne sestoje uvrstil kar 82% vseh gozdov in podobno je storil tudi Schollmayer v snežniških gozdovih. Sedanja površina prebiralnih gozdov je v obeh omenjenih obmocjih neznatna. V povojnem obdobju je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije zasnoval stalne raziskovalne ploskve za spremljavo prebiralnega gospodarjenja. Leta 1950 je bl! "zaradi tako lepo gojenih prebiralnih gozdov" (TREGUBOV 1 COKL 1957) celoten gozdni masiv Snežnika in Javornika s površino 18.271 ha izlocen kot raziskovalni objekt v okviru Zveznega zavoda za planinske gozdove, z namenom, da bodo izsledki raziskav osnova za pravilno gojenje prebiralnih gozdov v Jugoslaviji. Nekaj let zatem je izšla za takratni cas izjemna monografija o prebiralnih gozdovih na Snežniku. Kakšni so razlogi, da se je površina prebiralnih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih tako obcutno zmanjšala? Domnevamo lahko, da se sama zgradba gozdnih sestojev ni toliko spreminjala, kot kažejo številke, ampak se je spreminjal predvsem nacin razvršcanja gozdov. Sedanja površina prebiralnih gozdov obsega le tiste gozdove, ki so jih urejevalci pri terenskem opisu ocenili kot prebiralne.Vcasih pa so jih razvršcali glede na gojitvene sisteme. Struktura vecine gozdov, v katerih so sicer prebiralno gospodarili, zagotovo ni bila prebiralna. V sedemdesetih in osemdesetih letih se je uveljavilo skupinskopostopno gospodarjenje, ki je prakticno povsem nadomestilo prebiralni gojitveni sistem. ce so v povojnem obdobju prebirali tudi v gozdovih, ki za to niso bili primerni, je zdaj zašla gojitvena obravnava v drugo skrajnost, da namrec v gozdovih, kjer bi bilo prebiranje najbolj racionalna oblika gospodarjenja, tega ne pocnemo. V preteklosti se je zavzetost gozdarjev za prebiranje mocno spreminjala in še danes je opazen ambivalenten odnos gozdarjev do prebiranja, saj mu nekateri vnaprej nasprotujejo, drugi pa ga vnaprej zagovarjajo. Da bi zopet obudili ideje prebiralnega gospodarjenja, smo izbrali in podrobno analizirali prebiralni ucni gozd v Dragi (BONCINA 1993. 1994). Prebira Ini gojitveni sistem ima namrec nekaj prednosti, ki so aktualne tudi v slovenskem prostoru. Oglejmo si le nekatere. Prebiralni gojitveni sistem zagotavlja trajnost donosov že na relativno majhni gozdni površini, ki znaša od enega do pet oziroma deset hektarjev (KURTH 1994, GAŠPERŠIC 1995). To je pomemben argument glede na velikostno struk­turo zasebne gozdne posesti v Sloveniji. Veliki vecini gozdnih posestnikov predstavlja gozd rezervo, omogoca jim obcasne denarne donose, zato vanj obcasno mocneje posegajo ali pa ga za nekaj casa prepustijo na­ravnemu razvoju. Prebiralna struktura sestojev ustreza tem zahtevam. Obseg potrebnih vlaganj v prebiralne gozdove je sorazmerno zelo majhen, kar je ob vse dražji delovni sili pa tudi vse manjši pripravljenosti za izvajanje gojitvenih del pomembna prednost. Prebiralni gozd omogoca produkcijo debelega in kakovostnega drevja. Prebiralna struktura dobro opravlja varovalno funkcijo: varuje sebe, rastišce in objekte v neposredni bližini, ima velik okoljetvoren vpliv in prispeva k vecji atlantifikaciji klime (BONCINA 1993), kar je zelo pomembno povsod tam, kjer obstaja po­tencialna nevarnost zakrasovanja. Prebiralna struktura gozdnih sestojev tudi znacilno vpliva na sestavo in obilje drugih rastlinskih in živalskih vrst (BONCINA 1997). Dodaten argument za nekoliko vecji obseg prebiralnih gozdov je v naravnih danostih Slovenijs (BONCINA 1 MIKULIC 1998); delež jelke v lesni zalogi slovenskih gozdov je 9,9 %, dinarski in predalpski jelovo-bukovi gozdovi zavzemajo 14,1 %, jelovje in smrekovje pa 6,3 % Boncma. A NatrtovanJe v preb1rainril gozdov1h -nekatere znaCilnosti. dilerne m prediog1 celotne gozdne površine, relief je izjemno razgiban, poprecni nagib v slovenskih gozdovih je 21 stopinj, varovalna funkcija pa je poudarjena na dobri petini celotne gozdne površine. 2 OPREDELITEV PROBLEMA IN NAMEN RAZISKAVE 2 DEFINING THE PROBLEM AND RESEARCH OBJECTIVES Sprememba gozdne inventure (Pravilnik o ... , 1998) prinaša novosti pri razmejevanju in klasificiranju gozdnih sestojev. Nabor razvojnih faz -zanje bi bil sedaj ustreznejši izraz sestojni tipi -se je povecal. Ker se bo ob novem nacinu izlocanja sestojev delež raznomernih in prebiralnih sestojev povecal, se zastavlja vprašanje, kako naj urejevalec spremlja razvoj takšnih gozdov, kako naj 'preverja trajnost, se odloca o usmeritvah, kako naj nacrtuje posek itd. Pri presoji trajnostnega gospodarjenja z gozdovi analiziramo izbrane indikatorje in jih numericno ali atributivno primerjamo z referencnimi ali modelnimi vrednostmi.lndikatorji so dostopni in izmerljivi parametri, najveckrat o sestojnih znacilnostih. Njihove vred­nosti ugotovimo z gozdno inventuro ob obnovi nacrtov. Z njimi posredno opišemo posamezne kriterije trajnostnega gospodarjenja. Med indikatorje uvršcamo tudi debelinsko strukturo prebiralnih gozdov, ki jo primerjamo z modelno strukturo. Pri opisanem postopku je kljucno vprašanje, ali je bolje primerjati vrednosti indikatorjev z modelnimi vrednostmi ali se je bolje odlocati o prihodnjem gospodarjenju z gozdovi le na podlagi spremljanja razvoja gozdnih sestojev. V prispevku želim zato prikazati osnovne zna­cilnosti razvoja prebiralnega gospodarjenja v Sloveniji, opozoriti na raz­licne pristope pri preverjanju trajnosti, jih opisati ter nekatere preizkusiti na izbranih objektih in predlagati nacin spremljave prebiralnih gozdov. 3 METODE DELA IN OBJEKT RAZISKAVE 3 RESEARCH METHODS AND RESEARCH OBJECT Vecji del prispevka temelji na študiju razlicnih virov. Uporabnost rav­notežnega modela prebiralnega gozda (SCHOlZ 1989) smo preizkusili na primeru prebiralnega ucnega gozda v Dragi (BONCINA 1993) in na primeru prebiralnih gozdov v gospodarski enoti Grcarice. Ta enota leži v obmocni enoti Kocevje, zavzema del Velike gore in Goteniškega pogorja, kjer uspevajo le dinarski jelovo-bukovi gozdovi, ki jih lahko uvrstimo med najbolj oh ranjene gozdove v srednji Evropi. Površina gozdov je 5.464 ha; dva gospodarska razreda sta uvršcena med prebiralne gozdove. V tem prispevku analiziramo le razred prebiralnih gozdov na rastišcu Abieti­Fagetum dinaricum festucetosum, katerih skupna površina je 998 ha. Za izracun ravnotežnega modela prebiralnega gozda (SCHOlZ 1989) smo potrebovali informacije o: -prirašcanju dreves v debelina, -jakosti poseka in -debelinski strukturi sestojev. Debelinski prirastek smo povzeli iz prejšnjega nacrta (HARTMAN et al. 1985). Takrat so z vrtanjem dreves ugotovili debelinski prirastek za dominantne drevesne vrste Qelko, bukev in smreko) po debelinskih stop­njah. Iz teh podatkov smo glede na drevesno sestavo v posamezni de­belinski stopnji izracunali poprecni debelinski prirastek. Debelinsko struk­turo pa smo ugotovili s stalnih vzorcnih ploskev na mreži 250 m x 250 m; Boncin i:l A NacrtovanJe v preb1ralnil1 gozdovih · nekatere znacilnosti . dileme in predlogi skupno je bilo analiziranih 3.081 dreves na 164 ploskvah, površina posa­mezne ploskve je bila pet arov. Za vse debelinske stopnje smo izracunali intenzivnost prerašcanja dreves v naslednjo debelinsko stopnjo (1 0). Posek smo ugotovili iz evidenc za obdobje zadnjih devetnajstih let, ki so dostopne na racunalniškem mediju (preglednica 1 ). Debelinska stopnja Idealna krivulja Diameter c/asses Normal diameter structure (i) ni id (mm) P, E; e A B c 3 79,27 1,69 0,0338 0,48 0,0061 100,00 128,00 79,00 4 63,41 2,07 0,0414 0,64 0,0101 65,59 83,95 51 ,81 5 43 ,60 2,58 0,0516 0,54 0,0125 42,34 54,20 33,45 6 39,02 2,98 0,0597 0,43 0,0110 30,96 39 ,63 24,46 7 32,93 3,42 0,0683 0,39 0,0119 23,03 29,48 18,20 8 25,85 3,19 0,.0639 0,36 0,0139 20,24 25,91 15,99 9 22,80 3.72 0,0745 0,33 0,0144 14,54 18,61 11,49 10 23,78 3,82 0,0765 0,31 0,0131 12,09 15,47 9,55 11 16,83 3,83 0,0766 0,26 0,0153 10,06 12,87 7,94 12 15,00 4,62 0,0923 0,18 0,0123 7,36 9,42 5,82 13 7,32 3,68 0,0736 0,11 0,0156 7,62 9,76 6,02 14 3,54 3,32 0,0664 0,06 0,0180 6,64 8,50 5,25 15 1,71 2,96 0,0592 0,03 0,0196 5,60 7,16 4,42 16 0,61 2,60 0,0520 0,02 0,0390 3,64 4,66 2,88 Skupaj 1 Tot~! 375,67 349,71 447,63 276,27 Preglednica 1 Variantni izracun ravnotežne strukture za prebiral ne gozdove v enoti Grcarice , ki us­pevajo na rastišcu Abieti-Fagetum dinaricum festucetosum (oznake so v prilogi 1 ) Tab le 7 Calculalions of different normal diameter structures in se­lection forests of Grcarice forest­ry unit, growing in Abieti-Fagetum dinaricum festucetosum forest type (see App. 1) 1 številke v oklepajih se nanašajo na enacbe v prilogi 1. 62 4 ZACETKI PREBIRALNEGA GOSPODARJENJA NA SLO­VENSKEM 4 BEGINNINGS OF SELECTION FOREST MANAGEMENT IN SLOVENIA Leopold Hufnagl (1892, 1893, 1894, 1938) je zacetnik nacrtnega pre­biralnega gospodarjenja na Slovenskem. Njegova analiza prebiralne strukture sestoj ev in etatna formula (1 )1 temeljita na debelinski strukturi gozdnih sestojev in debelinskem prirastku. Opazil je, da se z 1/ecjim prsnim premerom število dreves zmanjšuje. "Hufnagl je vprašanje trajnosti rešil tako, daje predvidel, da se v vseh debelinskih razredih poseka tisto število dreves, kolikor se jih po naravnem procesu mora izlociti, poleg tega se posekajo vsa drevesa najmocnejšega debelinskega razreda, za katerega se smatra, da je zrel za posek." (PIPAN 1956, str. 5) Drevesa je uvršcal v štiri debelinske razrede, in sicer v 1. (15 do 30 cm), 2. (30 do 40 cm), 3. (40 do 50 cm) in 4. debelinski razred (50 do 80 cm). Za vsakega je posebej za iglavce in listavce prikazal število dreves, lesno zalogo, prirastek in temeljnico. Ugotovil je poprecno starost dreves v posameznem razredu, analize debelinske rasti dreves pa je dopolnil z vrtanjem. Za posamezne debelinske razrede je ugotovil poprecen debelinski prirastek (idj) in izra­cunal -prehodne dobe (t). To so obdobja, ki so potrebna, da drevesa prerastejo širino debelinskega razreda. Etat je izracunal glede na število drevja (n) in prehodne dobe (t) za posamezne debelinske razrede. De­jansko je etat nacrtoval le za debelejše drevje (3. in 4. debelinski razred). kjer je bil posek ekonomsko upravicen . Dolocil je spodnjo mejo secne zrelosti, za iglavce je bila pri prsnem premeru 50 cm, pri listavcih pa pri 40 cm. Menil je, da je za prebiralno strukturo znacilno, da je temeljnica posameznih debelinskih razredov enaka (6,25 m2). Vendar idealne frek­vencne krivulje ni izdelal in zato ni aktivno spreminjal takrat vec ali manj GczdV 58 (2000) 2 ;:no( 1Jno3~= ·:!lien)•.? pragozdne strukture sestojev. Upraviceno je predvideval, da se bo z gospodarjenjem obcutno zmanjšalo obdobje zastrte rasti (t1). Hufnaglova dela so bila kmalu dostopna strokovni javnosti in celo pre­vedena v hrvašcina (HUFNAGL 1893, 1895). Hufnagl je imel izjemen vpliv na gozdarje v Sloveniji, Hrvaški in tudi Bosni, tako da so ti nadaljevali in delno modificirali njegov koncept prebiralnega gospodarjenja. Eden izmed njih je bil Oskar Kosler (1955), ki je v nasprotju s Hufnaglom uporabil normalne krivulje (normale), ki so z debelinsko strukturo ponazarjale idealen prebiralni gozd. Krivulje so bile razlicne glede na boniteto rastišc in drevesne sestavo. Pri tem je uporabll Šuštaršiceve tablice za prebiralni gozd, ki so bile izdelane kar na osnovi tablic za enodobne gozdove (ŠUŠTERŠIC 1947, 1950). Pipan (1950, 1951, 1956) je ostro kritiziral te tablice in normale za prebiralni gozd in upraviceno zavrnil njihovo uporabo v gozdnogospodarskem nacrtovanju. Kosler je dolocil etat (2) na podlagi primerjave dejanske in idealne debelinske strukture sestojev, kar se razlikuje od pristopov francoskih avtorjev, na primer Schaeffer s sod. (1930), ki razumejo idealno krivuljo le kot ideal. Zmotno je menil, da je ta bl icno dolocena idealna debelinska struktura bolj ustrezna in objektivna, kot ce bi jo dolocil na osnovi izmere vzorcnih prebiralnih sestojev. Il-.)~~ e»o ~-~J_" .Y~lfr'~~~~ 5 IDEALNA STRUKTURA PREBIRALNEGA GOZDA 5 NORMAL STRUCTURE OF THE SELECTION FOREST že Hufnagl je spoznal, da je debelinska struktura kljucen sestoj ni pa­rameter za spremljavo prebiralnih gozdov in odlocanje o gospodarjenju v prihodnosti. Med prvimi je spoznal poglavitno znacilnost prebiralnih goz­dov, ki so jo ugotovili kasneje tudi Schaeffer s sod. (1930), Fran<;ois (1938), Prodan (1949) in drugi, in sicer, da mora biti število dreves, ki vrastejo v doloceni debelinski razred, enako vsoti števila posekanih dreves v tem razredu in tistih dreves, ki v istem obdobju prerastejo v naslednji razred. Prvotna naloga urejanja gozdov je bila zagotavljanje trajnih in enakih kolicin lesa. Prebiralni gozd, ki je omogocal trajne donose lesa, so ime- Dokument l Izsek iz Hufaglovega nacrta za Goteniško pogorje iz leta 1892, ki prikazuje debelinsko prirašcanje jelke in bukve Documenr 1 Fragment of Hufnagl's forestry plan for Gotenice forests from year 1892, showing the diameter increment of tir and beech Bontma. A. Nacrtovai!Je v prebrralnih gozdovth-ne~alere znactlnnstr. dileme 1:1 predlogr Grafikon 1. Možna idealna debe­linska struktura prebiralnega goz­da Gtapll1 Possible normal diame­ter structure in selection forests novali normalni gozd (normalna struktura, ravnotežni gozd) in ga ponazorili z debelinsko strukturo (normalna 1 optimalna 1 idealna krivulja, normala itd .) Debelinska struktura sestojev je postala osnova za urejanje pre­biralnih gozdov, in sicer za kontrolo trajnosti prebiralnega gozda (trajnosti donosov) in za odlocanje o prebiranju v prihodnosti. Mnenja gozdarskih strokovnjakov o idealni strukturi prebiralnega gozda so bila in so še vedno razlicna . Gozdarske strokovnjake lahko razdelimo v tri skupine: -v prvo skupino lahko uvrstimo tiste, ki so idealno krivuljo dolocili na formalen nacin; -v drugo skupino lahko uvrstimo tiste, ki so idealno krivuljo dolocali iz­kustveno, na osnovi meritev in spremljave izbranih gozdov; -v tretjo skupino lahko uvrstimo tiste, ki so zagovarjali izkljucno kontrolno metodo in nasprotovali shematskim modelom idealnega prebiralnega gozda. 5.1 Formalno dolocanje idealne krivulje 5.1 Formal determining of normal diameter structure Sem uvršcamo de Liocourta (1 8-98), ki je menil, da se število dreves z narašcajocim prsnim premerom zmanjšuje po geometrijskem zaporedju (3), kar je Meyer (1933) izrazil s padajoce eksponentno funkcijo (4). Idealno lesno zalogo, temeljnico ali drug sestojni parameter (5), ki ozna­cuje gostoto sestaja, izracunamo kot vsoto produktov števila dreves po debelinskih stopnjah in srednje vrednosti za debelinsko stopnjo. Enacba (4) se pogosto uporablja pri urejanju prebiralnih gozdov, in sicer za ponazoritev debelinske strukture prebiralnega gozda in prikazo­vanje idealne zgradbe. Fuchs (1996) je dolocil idealno strukturo za pre­biralni gozd Kreuzberg glede na doloceno število dreves najnižje merjene debelinske stopnje in doloceno število dreves s prsnim premerom, vecjim od 120 cm. Tudi ameriški gozdarji dolocajo idealno debelinsko strukturo prebiralnega gozda kot padajoce geometrijsko zaporedje (DAVIS 1 JOHNSON 1980). Tak pristop se je mocno uveljavil na Hrvaškem, kjer je Dušan Klepac (1961, 1965, 1997) za razlicne bonitetne razrede prebiral­nega gozda in kasneje tudi razlicno drevesne sestavo s Susmelovimi in Colettinimi korelacijami (6) izracuna! normalno lesno zalogo, normalno temeljnico, maksimalen ciljni premer in koeficient geometrijskega zapo­redja (q), nato pa še idealno prebiralno strukturo, ki jo je ponazoril z debelinsko strukturo. Zgornja sestojna višina (H) je bila merilo bonitete 150 1 oo ro z ..c 50 Debelinske stopnje 1 Dia meter classes 64 GozdV 58 {2000) 2 Bencina , A. Nacrtovanje v preb1ralniil gozdovih -nel gozdov (naravne gozdove vecinoma zamenjujejo in­tenzivno gospodarjeni gozdovi z velikim deležem ne­avtohtonih drevesnih vrst). Dolgo casa je veljalo pre­pricanje, da gozdove najbolj ogrožajo kmetijstvo (kr­citve gozdov), urbanizacija in rast števila ljudi, pred­vsem v nerazvitem delu sveta. Podrobnejše analize dogajanj so pokazale, da vecji del krivde za nastalo situacij o nosi tako imenovani "timber trade", ki v kij u­cuje gozdno proizvodnjo, transport, trgovanje in ce­lotno predelavo lesa. Najvecji problem je najverjetneje izgubljanje biots­ke pestrosti gozdov ši.rom celega sveta. Pestrosti trop­skega gozda ne more nadomestiti plantaža hjtro rastoce drevesne all grmovne vrste. Izgube so, merjene v na­šem casu, nepovmljive. S sekanjem naravnega gozda se je sprožil proces degradacije, ki ga ni vec mogoce ustaviti. Podatki o površinah plantaž na svetu se pred­vsem zaradi razlicnih defmicij plantaže zelo razliku­jejo. V razvitih državah naj bi bilo že vec kot 60 mili­jonov ha plantaž, od tega v Evropi kar 29 milijonov ha. V nerazvitih deželah naj bi se površine plantaž od leta 1980 do 1995 povecale za 202% (v letu 1995 naj bi bilo 81,2 milijona ha plantaž). V tropskem in sub­tropskem delu naj bi letno osnovah okrog 3 milijone ha plantaž (FAO \999). Kakšna degradacija biotske pestrosti je prehod iz naravnega tropskega gozda v plantažo ene same drevesne vrste (v skrajnem primeru tudi plantažo nekaj klanov posamezne drevesne vrste), si težko predstavljamo, da o problemih erozije, zaki­sanja tal, spremembi vodnega režima, poslabšanju kakovosti pitne vode, plazovih, onesnaženju zaradi gnojenja in škropljenja niti ne govorimo. V zadnjem desetletju gozdarska industrija (forestry industry) vse bolj ve1ikodušno naznanja, da svojo pro­izvodnjo umika iz naravnih gozdov in zacenja s pro~ izvodnjo predvsem v intenzivno gospodarjenih goz­dovih in v plantažah. Kljub obljubam se opazovalci bojijo, da se bo opustošenje naravnih gozdov koncalo šele takrat, ko na svetu naravnih gozdov ne bo vec. Kljub številnim mednarodnim projektom in poskusom zašcite posameznih vecjih kompleksov naravnih goz­dov je moc denarja multinacionalnih družb prevec mamljiva. V zadnjem casu v snovanje hitro rastocih plantaž vlagajo denar tudi druge multinacionalke, ki nikakor niso povezane z lesom, na primer tobacna industrija. To v koncni fazi pomeni dodatne krcitve naravnih gozdov in snovanje novih plantaž. Gozdna proizvodnja, trgovanje in predelava lesa nimajo le neposrednih vplivov na opustošenje gozdov, prav tako veliki in nezanemarljvi so tudi posredni vpli­vi na gozd. Z odpiranjem prostora, z izgradnjo infra-strukture v osrcje tropskih ali borealnih gozdov se odpira prostor za poselitev, za naval turizma in števil­nih drugih dejavnosti, ki so bile prej zaradi nedos­topnosti podrocja neizvedljive. Kij ub o bij ubljenemu razvoju posameznih podrocij gre glavni dohodek, us­tvarjen iz gozda, iz regije in najveckrat tudi iz države, saj se z gozdno proizvodnjo ukvarjajo multinacionalne družbe, ki v državo vstopajo s svojo tehnologijo in s svojimi Uudmi. Opustošenih podrocij velikokrat ne sanirajo in jih prepustijo eroziji in drugim negativnim posledicam ali pa osnujejo že veckrat omenjene plan­taže. Snovanje "ucinkovitejših" (vecja lesna zaloga, homogenost drevja, krajša obhodnja, nižji stroški pri­dobivanja) plantaž je velikokrat izgovor za posek na­ravnih gozdov. Z osnovanimi plantažami naj bi zago­tovili trajen dohodek regiji ali državi. Kljub temu daje potreba po lesu iz leta v leto vecja in da se povecujeta tudi posek in dohodek iz gozdov, se je v zadnjih desetih letih mocno zmanjšalo število zaposlenih v gozdni proizvodnji. Na primer v Kanadi se je v letu 1989 dohodek iz gozda povecal za dobrih 36%, število zaposlenih pa seje zmanjšalo za 6,7 %. Na Švedskem, ki je izrazito gozdarska država, se je število gozdnih delavcev v zadnjih 30 letih zmanjšalo za 90 %. K zmanjšanju števila zaposlenih najvec pri­pomoreta strojna secnja in uporaba vse ucinkovitejše mehanizacije v vseh fazah gozdne proizvodnje. En stroj za secnjo lahko nadomesti 8-l O gozdnih delavcev. Tako so obljube o številnih novih delovnih mestih, ki naj bi se odprla zaradi intenzivnejše gozdarske dejav­nosti, velikokrat neutemeUene. 7 GLOBALNI PREDLOGI ZA REŠITEV GOZDOV Rešitve gozdov lahko išcemo na razlicnih osnovah: -politicne rešitve, -strokovne gozdarske rešitve, -tržne rešitve. Politicne rešitve že desetletja bolj ali manj uspešno išcejo številne vladne in nevladne organizacije tako na nivoju posameznih držav kot na globalnem nivoju. Ob branju porocil in poskusov politicnih rešitev se bralec nehote izgubi v morju številnih kratic (FoE, TIJCN, NFN, WRM, WWF, FAO, UNCED, UNCTAD, UNTCT, UNDP, UNECE, UNEP, UNESCO, ITTO itd.) in v množici razlicnih konvencij in mednarodnih sporazumov. Najvec poskusov razlicnih organizacij vplivanja na gospodarjenje je bilo na podrocju reše­vanja tropskih gozdov. V praksi je vecina sporazumov odpovedala, ker gre vecinoma za relativno nerazvite l'og.acn i k . N. IC1j prina$n g l ubalita~:ij a gwJanva·.• <:; lika 1: Organiziranost certificiranja v svetu (Vir: DUDLEY et aL 1995) Forest Stewardship Council Pooblašca agencije za izdajanje certifikatov Agencije pooblašcene za izdajanje certifikatov Izdajajo certifikate lz\'ajalc i del .,. gozdovih Pridobivajo certifikate in pravico oznacevanja njihovih proizvodov Pridobijo garancijo o dobri kakovosti in eticnosti pridobivanja lesa in revne države, ki jih tuj kapital prevec mika. Kljub analizam, ki kažejo, da države, ki izdajo koncesije za izkorišcanje gozdov multinacionalkam, ne dobijo ob­ljubljenega dohodka iz gozdov, so ponudbe zelo mam­ljive, ne gre pa spregledati dejstva, da gre velikokrat za korupcijo znotraj vladnih organov, ki podeljujejo koncesije. Multinacionalke obljubljajo razvoj regij, nova delovna mesta, tehnološki napredek, zgodba pa se najveckrat konca, ko so naravni gozdovi izsekani. Strokovne gozdarske rešitye išcejo v no vib naci­nih gospodarjenja, vendar se vedno znova spotikajo ob definicijo, kaj je okolju prijazno trajnostno gospo­darjenje. Velikokrat se govori o multifunkcionalnosti gozdov, vendar potrebe gozdarske industrije najvec­krat prevladajo nad vsemi ostalimi interesi. FAO je leta 1996 izdelal tudi tako imenovan Model Co de ofF o re st Harvesting Practice, ki naj bi služil kot pomoc ali osnova za oblikovanje podobnih kodeksov dobrega gospodarjenja znotraj posameznih držav. V omenje­nem kodeksu so poudarjene štiri glavne aktivnosti gozdne proizvodnje, ki so kljucnega pomena za traj­nostno gospodaijenje z gozdovi . Te štiri kljucne de­javnosti so: -izdelava splošnih gozdnogospodarskih nacrtov; -efektivna izvajanje in kontrola nad gozdno proizvod­ nJo; -temeljita ocena izvedenih del in prenos ocen nacrto­val cem; -sposoben in ustrezno motiviran strokovni kader. Kodeks naj bi imel namen predvsem spodbuditi razmišljanja o trajnostnem gospodarjenju v vecjem delu nerazvitega sveta. Med tržne rešitve na prvem mestu uvršcajo certi­ficiranje. Za potrebe certificiranja je bil leta 1991 usta­novljen Forest Stewardship Council (FSC), ki si pri­zadeva oceniti, ovrednotiti in spremljati les in nelesne proizvode gozda. Naloga FSC naj bi bila predvsem odobriti in pooblastiti agencije za izdajanje certifikatov po celem svetu (slika 1). Glavni namen ustanovitve FSC je bila promocija dobrega gospodarjenja z goz­dovi preko pooblašcenih agencij. Prva naloga tega mednarodnega sveta je bila oblikovanje uporabne de­finicije trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in obli­kovanje mednarodnega sistema ocenjevanja dobro go­spodarjenih gozdov ter nacin sledenja lesa, ki iz njih prihaja. Podoben sistem je bil izgrajen že prej za potrebe trgovanja s hrano. V letu 1993 je svet FSC oblikoval osnovne principe in kriterije za izdajanje certifikatov. Poudariti je potrebno, da to niso standardi, temvec Je minimalni pogoji, ki jih mora izvajalec izpolnjevati za pridobitev certiftkata. Pri certificiranju v gozdarstvu je potrebno lociti tri osnovne principe oziroma nacine certificiranja: na eni strani gre za certificiranje gozdov, na drugi strani za certificiranje nacina gospodarjenja in na tretji za certificiranje izvajalcev del v gozdovih. Pri slednjih gre predvsem za pridobivanje standardov iz skupine fSO 14000. Prve reakcije industrije in tudi vladnih organizacij so bile negativne, vendar se certi­ficiranje zaradi pritiska javnosti uveljavlja. Po podat­kih FAO je bilo do leta 1998 certiticirano gospodar­jenje v 10,3 milijonih ha gozdov. Vendar je potrebno poudariti, da je bilo kar 90 % certifikatov izdanih za gospodarjenje z gozdovi v razvitih državah. Samo Velika Britanija in Poljska imata kar 58% vseh certi­fikatov. Le majhen delež certifikatov je bil izdan za trope, kjer poteka najvecje opustošenje gozdov. Po nekaterih analizah naj bi letno na mednarodni trg vsto­pilo okrog 1,5 milijonov m3 certificiranega lesa. 91 V zadnjih letih se pojavljajo zahteve po spremin­janju in prilagajanju certifikatov. Problematicno je predvsem podrocje certificiranja negozdnih proizvo­dov in proces certificiranja v primeru manjše gozdne posesti. Za ustrezno prilagoditev certificiranja manj­šim lastnikom gozdov si prizadevajo predvsem skan­dinavske države, skupaj s Francijo, Španijo in Portu­galsko. 8 MESTO SLOVENIJE V SVETOVNEM GOZ­ DARSTVU In kje je Slovenija s svojim l, 1 milijonom ha gozda in 2,5 milijoni m3 letnega poseka? V statistikah, ki jih najbolj dosledno vodi FAO in še nekatere druge med­narodne ustanove, je Slovenija uvršcena v kotel držav v tranziciji, za katere na splošno velja, da so bili goz­dovi prekomerno posekani za izvoz, in za katere so znacilne velike nelegalne secnje, korupcija in sploh opustošenje starih naravnih gozdov. Pa res spadamo v to drušcina? Po podatkih Zavoda za gozdove Slo­venije je v letu 1998 posek brez odobritve znašal le 4,9 % celotnega poseka (Porocilo Zavoda za gozdove Slovenije za leto 1998). Analiza letnega poseka da se je posek v letih po osamosvojitvi zmanjšal, izvoz lesa pa predstavlja le 1 O do 15 % letnega poseka. Uvoz lesa je nekoliko vecji kot izvoz in je v letu 1998 znašal skupno le 348.000 m3 (Statisticni letopis RS za leto 1999). V zadnj ih letih se izvaža in uvaža predvsem hlodovina. O opustošenju gozdov težko govorimo, saj se je lesna zaloga v zadnjih 18 letih povecala za 23 m3/ha (s 186 m3/ha v letu 1980 na 209 m3/ha v letu 1998) (Statisticni letopis RS za leto 1999). Popolnoma upraviceno lahko trdimo, da so znotraj držav v tran­ziciji bistvene razlike v nacinu gospodarjenja z goz­dovi in je tako posploševanje krivicno. Krivdo za tako napacno uvršcanje lahko išcemo tudi v podatkih, s katerimi razpolaga FAO, ki vodi in objavlja uradne statistike. V publikaciji, ki je izšla junija 1999 z naslovom State of the World's Forest 1999, je navedena površina gozdov v Sloveniji 1,077.000 ha. Pri analizi povecanja površine gozdov od leta 1990 do leta 1995 je za Slovenijo napisana nicla, in sicer zato, ker je površina gozdov v obeh primerjanih le~ih enaka. Po uradni statistiki, ki jo v Sloveniji vodi Urad za statistiko Republike Slovenije, je bilo v letu J 990 kar 1,071.151 ha gozdov) v letu 1995 pa 1,097.929 ha. To pomeni, da se je po uradni statistiki površina gozdov v Sloveniji povecala za 26.778 ha. To v svetovnem merilu seveda ne pomeni veliko, v deležu površine vse Slovenije pa predstavlja to 1,3 % celotnega ozemlja. Tako letni odstotek povecanja po­vršine ne bi smel biti nic, katje sedaj, temvec 0,26 %. Prav tako je po mojem mnenju napacno opredeljena površina naravnih gozdov v Sloveniji, in sicer je na­mesto površine oznaka n.ap. (not applicable -ni primerljivo). Po klasifikaciji, ki jo uporabljajo pri FAO, se naravni gozdovi delijo na: l. Gozdove. kjer se lahko gospodari: ta skupina se deli na: -gospodarjene gozdove (semi-natural forests): gozdo­ vi, ki niso ne pragozdovi in ne plantaže, -od ljudi nemotene gozdove: gozdovi, ki imajo na­ravno sestavo dreves nih vrst, nekaj mrtve lesne mase, naravno starostno strukturo, naravno pomlajevanje, in gozdovi, v katerih naj bi bili dosedanji vplivi clo­veka taki, da se lahko ponovno vzpostavi naravno stanje. 2. Naravne gozdove. v katerih se ne sme gospo­dariti: gospodarjenje je prepovedano zaradi zakonske zašcite ali ekonomske nezanimivosti (težko dostopni neodprti gozdovi)(FAO 1999). Sprašujem se, v cem je stanje naših gozdov nepri­merljivo z omenjeno klasifikacijo. Glede na ohlapnost klasifikacije bi lahko skoraj vse naše gozdove uvrstili v kategorijo naravnih gozdov. Vsekakor pa v katego­rijo naravnih gozdov spadajo gozdni rezervati. Z analizo površin pragozdov v Evropi, ki jo je na­redila organizacija World Wide Found for Nature (WWF), so prišli do ugotovitve, daje v zahodni Evropi le majhen del naravnih gozdov, ki bij ih lahko oznacili kot pragozdove (manj kot 1 %gozdov); vecina teh gozdov je lociranih na severu, nekaj tudi v Grciji, Avstriji in Švici. V vzhodni Evropi imata po tej oceni nekaj vec pragozdov le še Belorusija in Slovaška, ne­kaj manjših površin pragozdov pa je še na Poljskem in Hrvaškem. Kje so slovenski pragozdovi, ki so bili izloceni iz gospodarjenja že pred 1 OO leti in na katere smo tako ponosni? V mednarodnih evidencah je še vedno veliko ne­pravilnih podatkov. Glede na to, da smo mlada država, ki se šele uveljavlja in gradi svoj mednarodni ugled, menim, da bi bilo nujno tudi sprotno ažuriranje med­narodnih statistik. Internet postaja vse bolj orodje obvešcanja in oza­vešcanja laicne in strokovne javnosti. Do nedavnega je bilo na medmrežju skoraj nemogoce dobiti podatke o slovenskih gozdovih in gozdarstvu. Sedaj je nekaj vec podatkov dostopnih na spletnih straneh Zavoda za gozdove Slovenije (http://www.sigov.si/zgs-sfs/), kjer je po moji oceni premalo podatkov o nacinu gospo-darjenja z gozdovi. Spletna stran Gozdarskega inštituta Slovenije sicer obstaja, vendar je že nekaj casa v T. fazi gradnje (http://www2.ames.si/~lj iglg/). Naslednji glasnik gozdarske stroke je sigurno Oddelek za goz­darstvo in gospodarjenje z gozdnimi viri na Bioteh­niški fakulteti (http://www. bf uni -lj .silb f/ gozdarst.htm). Osnovni podatki o predavateljih, drugem osebju in o programu izobraževanja so dostopni na spletnih stra­neh Univerze v Ljubljani. Naslednji pomembni glasnik je še Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (bttp://\vvvw.sigov.si/mkgp/), ki ima domaco stran na spletnih straneh slovenske vlade. Glede na stanje in obseg infom1acij, ki so dostopne svetovni javnosti na vseh naštetih domacih straneh, lahko zakljucim, da bi moralo naše domicilno ministrstvo ali Urad za infor­miranje pri slovenski vladi podpreti projekt promocije gozdarstva v Sloveniji in v svetu. Postanimo vidni! 9 ZAKLJUCEK Ob prebiranju literature o ogroženosti gozdov, o neusmiljenosti rrlultinacionalnib družb v iskanju do­bicka iz gozda, o iskanju možnih rešitev za gozdove in o crnogled ih napovedih prihodnosti se clovek zave, kakšno sreco ima, daje gozdar v Sloveniji. Kljub majh­nosti in neopaznosti na svetovnem zemljevidu imamo nekaj, cesar vecina držav na svetu nima, namrec skoraj 40-letno tradicijo gospodarjenja brez golosekov, gozd­nih plantaž in nekontroliranega opustošenja gozdov. Imamo tradicijo in, kar je še pomembnejše, imamo izkušnje na podrocju trajnostnega in sonaravnega go­spodarjenja z gozdovi. Poleg prednosti takega nacina gospodarjenja spoznavamo tudi negativne posledice (poškodbe drevja zaradi pogostih vracanj v gozd). Uveljavljeno pa je tudi nacrtno gospodarjenje z goz­dovi, kjer se upoštevajo vse funkcije gozdov, ne le lesno-proizvodna. Medtem ko se drugod sprašujejo o funkcijah, jih poskušajo definirati in ovrednotiti, ima­mo v Sloveniji izoblikovan sistem, v katerem hierar­hija funkcij gozda doloca sistem gospodarjenja. Ne pustimo se voditi po poti, ki smo jo odkrili sami. Poglejmo z lastnega zelnika in opozori mo svetovne moderatorje globalizacije gozdarstva. Sedaj ne gre vec le za globalizacijo trga z lesom in globalizacijo pro­blemov opustošenja gozdov, gte tudi za globalizacijo sistema gospodarjenja, certificiranje gozdov in gos­podarjenje z njimi, gre za dolocanje porekla lesa. V koncni fazi bo certifikat postal nujnost tako za goz­darska podjetja, ki izvažajo les, kot tudi za lesno­predelovalno industrijo, ki izvaža lesene izdelke ali pol izdelke. Glede na velikost Slovenije., površino goz­dov, letni posek ter na organiziranost gozdarstva in gozdarsko zakonodajo bi lahko Slovenija kot celota izdelala jasno strategijo za pridobivanje certifikatov in na tak nacin pomagala pridobivati certifikate. Obli­kovanje strategije na tem podrocju pa je toliko bolj pomembno zaradi razdrobljenosti gozdne posesti. Po­leg tega ne gre spregledati dejstva, da gospodarjenje z vsemi gozdovi (ne glede na lastništvo) v Sloveniji usmerja Zavod za gozdove Slovenjje, ki izdeluje goz­dnogospodarske nacrte za vso Slovenijo in je hkrati zadolžen tudi za kontrolo nad izvedenim delom (prev­zem secišca). Mogoce je potemtakem Zavod za goz­dove Slovenije dolžan pridobiti certifikat za okolju prijazno in trajnostno gospodarjenje z gozdovi, kar pa glede na Zakon o gozdovih in Program razvoja gozdov ne bi smel biti problem. V odnosu in znanju do gozda smo veliki, zakaj bi se torej pustili utopiti v množici podatkov o ogro­ženosti gozdov v deželah bivšega socializma? Lastna samokritika in vrtenje pri iskanju lastnega jaza sta del napredka, toda to so problemi znotraj nas, globalizacija paje realnost in je svet okrog nas. Ce primerjamo naše "šentflorjanske" probleme z globalnimi gozdarskimi problemi, ugotovimo, da prispevajo ti dosti manj tegob v skupno vreco globalnih težav, kot kaže naš posek v deležu svetovnega poseka. Viri CARSON, R., 1970. Nema pomlad.-Državna založba Slove­ nije, Ljubljana, 251 s. DUDLEY, N. J JEANRENAUD, l-P. / SULLIVAN, F, 1995. Bad Harvest? The Timber Trade and the Degradation of the World's Forests.-Eartscan Publications Limited, London, 204 s. KOŠIR, B., 1999. Ocena življenjskega kroga proizvodov v gozdarstvu.-Zbornik gozdarstva in lesarstva 59, s. 89-120. --, 1999. FAO Year Book: Forest Products. Forest Department FAO, Rim. 241 s. --, 1999. State of the World's Forest 1999. FAO, Rim, 153 s. --, 1997. State ofthe World's Forest 1997. FAO, Rim, 172 s. Elektronska verzija obeh dokumentov je dostopna na: --, http://www.fao.org/waicent/faoinfo/forestry/FO/SOFO/ sofo-e.stm --, 1999. Porocilo Zavoda za gozdove Slovenije za leto 1998. Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana, 37 s. --, 1999. Statisticni letopis 1998. Statisticni urad RS, Ljubljana, s. 297-303. -~. 1999. Statisticni letopis 1999. Statisticni urad RS, Ljubljana, s. 290-296. Elektron~ka verzija letopisa je dostopna na t1aslovu: --, http;/ /wwv.-.sigov.si :90/zrs/slo/ 93 Stališca in odmevi Dobrine gozda pripadajo ljudem, ki z njim žive -tudi na Koroškem Kdo so botri nove samopašnosti in centralizn1a v koroškern gozdarstvu? Kot nekdanji gozdar in deležnik družbe GG Slovenj Gradec se po desetletju demokracije in na pragu no­vega tisocletja cutim ponižanega in razžaljenega ob posledicah sprememb v delniški družbi, ki napovedu­jejo hudo erozijo tako v koroških gozdovih kot tudi v strokovnih in cloveških odnosih med koroškimi goz­darji. V nadaljevanju bom s pomocjo zgolj vidnih dejstev poskušal dokazati, da mi pri pisanju nikakor ne gre za natolcevanje ali celo paskvilanstvo, temvec zgolj za opozarjanje na strokovno in eticno nevzdržna dejanja, ki se skrivajo pod plašcem sklicev anj na nacela tržnega gospodarstva. O uvodoma omenjeni eroziji, v tem pri­meru eroziji dobrega okusa, pricajo tudi kadrovske spremembe, kijih novemu vodstvu družbeni dogovor (beri: sedanja zakonodaja) in osebna etika sicer do­pušcajo, so pa v popolnem nasprotju s strokovnostjo, tradicijo in sedaj veljavnimi družbenimi naceli . Novi direktor je z ukinitvijo gozdnega obrata Cma na Koroš­kem ukinil z gozdom najbogatejšo in po površini naj­vecjo organizacijsko enoto GG Slovenj Gradec, ceprav je dejstvo, daje po zaprtju Rudnika Mežica gozdarstvo glavna gospodarska panoga Zgornje Mežiške doline, tega obmejnega obmocja Republike Slovenije z Avstrijo. Ce k temu navržem še podatek, da najvec delni­carjev (lastnikov certifikatov) družbe GG Slovenj Gra­dec prihaja ravno iz Zgornje Mežiške doline in iz vrst tako aktivnih kot upokojenih gozdarjev ter da na mož­nost tako drasticnih organizacijskih posegov niso imeli nobenega vpliva, potem je razloge za radikalno rav­nanje novega vodstva mogoce iskati le v povsem no­vem kontekstu in se je treba vprašati tudi po njihovih botrih. Mežiška dolina (obc-ine Crna, Mežica, Prevalje in Ravne), pretežno z gozdovi porašcena površina, s 304 krn2 sodi tako po kolicini kot tudi po kakovosti gozdnih ses­toj ev med obcine z najvecjimi zelenimi zakladi v drža­ vi. Mežiška dolina premore kar tretjino vsega gozd­nega bogastva GGO Slovenj Gradec. Pa vendar novo vodstvo GG Slovenj Gradec ni cutilo niti moralne dolžnosti, da bi o nameravani reorganizaciji sprego­vorilo z obcinskimi oblastmi v Crni in Mežici ali z vodilnimi na tamkajšnjem gozdnem obratu. Ob tem da je s strani slovenskih obcin vse pogosteje slišati ocitke zaradi centralisticnih teženj države in s tem tudi prestolnice, seje mogoce zanimivo vprašati, kako hitro se ucijo "poslovneži" v najmanjši slovenski mestni obcini. Ob težavah z lastno urbanostjo (ali pa tudi ravno zaradi njih) si dovolijo brez vnaprejšnjega do­govora z nepremišljeno reorganizacijo bistveno pose­gati v sosednja, pretežno ruralna okolja. Pri iskanju opravicil za omenjeno centralizacije bi se mogoce lahko sklicevali na zahteve trga, vendar surovost prvih "poslovnih" potez novega vodstva govori predvsem o tem, da bomo na borznih straneh dnevniškega caso­pisja še naprej lahko spremljali le gibanja vrednostnih papirjev GG Postojna, GG Bled in drugih lesnopre­delovanih podjetij v Sloveniji, na kotacijo tudi naših delnic iz GG Slovenj Gradec pa bomo morali še kar naprej le cakati. Kot upokojenec in delnicar se skupaj z nemajhnim številom ostalih deležnikov iz Zgornje Mežiške doline vedno bolj bojim, da bomo zaradi (ne)poslovnih potez GG Slovenj Gradec potegnili "ta kratko", ce je seveda že nismo. Ukinjen gozdni obrat družbe GG Slovenj Gradec bi moral ostati v neokrnjeni organizacijski obliki. V takšni, kot je nastala po osamosvojitvi Slovenije z delitvijo zaposlenih delavcev, strokovnjakov in imetja na Zavod za gozdove Slovenije (OE Slovenj Gradec) ter družbo GG Slovenj Gradec. ln to najmanj dotlej, dokler ne bodo razrešena vsa privatizacijska vprašanja, od vracanja z agramo refonno nekdanje Jugoslavije odvzetih gozdnih zemljišc domacim lastnikom Sloven­cem do urejenega stanja odnosov do bivših gozdov tujega veleposestnika grofa Thurna, ki je odškodnino že dobil poplacano kot vojno škodo. V Sloveniji govorimo in delamo zahtevne projekte za vstop v EU, na Koroškem pa se obnašamo kot mrh o­vinarji in smo uspeli osiromašiti upravljanje gozdarske službe do nerazpoznavnosti. Ignoriranje delnicarjev s strani GG Slovenj Gradec je brezobzirno, izigrana je upoštevanje našega vecinskega deleža, kot da sploh nimamo nobenih pravic iz naslova solastništva. Takšna brutalnost predstavlja zacetek samopašniškega in ko­rupcijskega unicevanja imetja in okolja. V zadnjih sto letih so na obmocju gozdnega obrata Crna nastale vse možne vrste lastništva nad gozdovi: privatna posestva, državni gozdni kompleksi, združenja raznih zadružnih lastnikov gozdov, cerkvena gozdna posestva in vaške skupnosti gozdnih posestev, obstajajo pa tudi obcinski gozdovi in gozdne parcele v lasti lovskih družin. Go­spodarjenje s to naravno dobrino so v zadnjih sto letih uspešno vodili in usmerjali gozdarski romantiki z viso­ko osebno in strokovno kulturo -vse do vceraj! Po nedavnih dogodkih -industrijskih prijemih iz centra, neznanih naravnim panogam, kot je gozdarstvo -pa bi po mojem osebnem prepricanju morali nemu­doma zaceti razmišUati o samostojnem Gozdnem gos­podarstvu Crna na Koroškem. Za to je namrec na raz­ Stališca in od1r1evi polaga dovolj uveljavUenih strokovnih kadrov vseh profilov, izpolnjeni pa so tudi ostali pogoji za ustano­vitev ekonomsko sposobne in površinsko zaokrožene gozdnogospodarske družbe na obmocju Mežiške do­line, že za obcini Mežica in Crna. Karel Dretnik Odgovor na stališce mag. Z. Belca (GozdV 1/2000) o nepravilni rabi dveh strokovnih izrazov v clanku Razširjenost in rastne znacilnosti malega jese~a (Fraxinus ornus L.) v Sloveniji (GozdV 10/1999) V omenjenem stališcu avtor kritizira rabo (oziroma jo opredeli kot nepravilno) strokovnih izrazov mana in sloj ter besedne zveze "vlecenje v višino". "Sporni" izrazi so pomembna komponenta clanka Razširjenost in rastne znacilnosti malega jesena (Fraxinus ornus L.) v Sloveniji, zato je potrebno razjasniti in razložiti njihov pomen in rabo. l. Strokovni izraz plast je sicer lepši in ustreznejši kot izraz sloj, vendar se v gozdarski strokovni literaturi uporabljata oba izraza, zato uporaba strokovnega izraza sloj ni napacna, kot trdi mag. Z. Belec. 2. Za opis specificnega pojava, ko mali jesen zaradi vrzeli v sestoju, ki ga gradijo drevesne vrste, ki dosegajo višje koncne višine kot mali jesen, dosega vecje višine kot v normalnih razmerah, je uporaba besedne zveze "vlecenje v višino" ustrezna, ker do­loca vzrok in posledico, v našem primeru je tisto, kar "vlece" mali jesen v višino, specificna vrstna in strukturna znacilnost vrzelastib sestojev) posledica pa so vecje koncne višine malega jesena v takih razmerah. Tako rabo izraza vlecenje omogoca tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ 1985), ki na strani 464 pojasnjuje izraz vlecenje (glagolnik od vleci) v 21 tockah, npr.: -tc. 1: s silo usmerjeno proti sebi a) povzrocati pre­ mikanje cesa za seboj, k sebi; -tc. 5: spravljati kaj iz cesa, s cesa, navadno s silo; -tc. 15: ekspr., s prislovnim dolocilom spravljati koga kam, navadno brez njegove privolitve. Prav zaradi poudarjanja specificnosti omenjenega procesa je bila uporabljena besedna zveza "vlecenje v višino", ki je tudi v narekovajih in zaradi tega ne more biti sporna (Narekovaj nam zaznamuje (tc. 2) "poseben pomen, položaj ali vrednost posamezne besede ali besedne zveze.", Slovenski pravopis l. Pravila. 1990. DZS. Str. 55). Subjektivno razlaganje in (ne)razumevanje pomena uporabljene besedne zveze (kije celo v narekovaj ih) ni argument za opredelitev, daje uporaba omenjene besedne zveze v clanku neustrezna oziroma celo napacna. 3. Strokovni izraz manaje homonim in ima tri pomene: -prava mana, -listna mana, -"nebeška" mana. Prava manaje i.z zarez (ali ran) debla malegajesena (in cedre ter alhagija) cedeci se sok, ki na zraku kristalizira in ki se je v preteklosti uporabljal v pre­hranske in zdravstvene namene. V medicini so iz mane izdelovali manin sirup (Sirupus Mannae). Ma­no so iz dreves cedre in alhagija pridobivali že Arab­ci; razcvet pridobivanja mane (iz malegajesena) je bil v 18. stoletju, ko so predvsem v južni Italiji za potrebe pridobivanja mane snovali nasade selekci­ oniranega malega jesena. Listna mana je sladek, bolj ali manj nepredelan drevesni sok, ki ga izlocajo nekatere vrste cevastih uši (Lachnidae) in kaparjev (Lecaniinae). To mano (medeno roso) nabirajo tudi cebele (hojin med iz jel ove mane). "Nebeška" ali "svetopisemska" manaje omenjena v Bibliji, ko naj bi med potovanjem Judov iz Egipta v Palestino padala z neba, vendar gre v tem primeru za užiten lišaj Lecanora esculenta (Pallas) Eversm., ki ga v sušnem obdobju prenaša veter. Jesenova mana vsebinsko resnicno nima nic skupnega s t.i. "nebeško" mano. 95 Stališ ca in odrrle,ri Strokovni izraz mana, k.i se nanaša na cedeci se sok iz ran debla, je obravnavan v raznovrstni znanstveni in strokovni literaturi: Leksikon rastlinskih bogastev (avtor Tomaž Pe­tauer, Tehnicna založba Slovenije, 1993, recen­zenta: prof. dr. T. Wraber in prof. dr. F. Šuštar) -tu je na strani 356 jasno razložen pojem mana: "skupno ime za nekatere sladke proizvode, veci­noma vsaj posredno rastlinskega izvora. / .. ./ M. je vecinoma strjen sok, ki se izceja iz poškodo­vanih rastlinskih tkiv/ ... /"; Naše drevesne vrste (avtorja prof. dr. M. Kotar in dr. R. Brus, Slovenska matica, 1999, recen­zenta: prof. dr. F. Batic in prof. dr. A. Šiftar) -tu je na strani 301 pod drevesne vrsto mali jesen razložen pojem mana; Enzyklopadie der Holzgewachse, 1997, 7, Erf, Lfg 3; Illustrierte Flora vom Mittel-Europa, Band V/3, Teil: (G. Hegi, 1927-Munchen, Carl Hauser Ver­lag. 2254 s.); Upotreba d.rveta i sporednih produkata šume (A. Ugrenovic, 1948, Zagreb, Nakladni zavod Hrvats­ke, 429 s.). Iz domace in tuje prakse Procesorji za izdelavo polen Roben KRAJ C*, !\ilc P OGAC' N ll ** V predhodni številki Gozdarskega vestnika smo predstavili tehnologijo za pripravo lesnih sekancev, ki v slovenskem prostoru še ni uveljavljena. Polena so najpogostejša oblika tesnega kuriva, zato tokrat nekaj vec o sodobni tehnologiji izdelave polen. Priprava polen zajema razžagovanje goli, cepljenje ter zlaganje v skladovnice. Pri tradicionalnem nacinu priprave polen razžagujemo goli z motorno žago, jih cepimo s sekiro., batom in klini, pogosto pa se upo-= rabljajo tudi cepilni stroji (traktorski prikljucek). Ce­panice (dolžina 1 m) obicajno s krožno žago raz.režemo na ustrezno dolžino (25-30 cm). Sledi rocno nakladan­je, razkladanje in zlaganje polen. Tak nacin priprave je casovno zelo zamuden, fizicno naporen in tudi ne­varen. * R. K., GIS, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO *"' N. P., univ. dipl. irrž. gozd., GlS, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO Dokaz, da se pri malem jesenu izraz mana nanaša na iz poškodb na deblu cedeci se strjeni sok, je prisoten že v tujih izrazih za mali jesen: Mannaesche (nemško) in Ma nna ash (angleško); zanimivo je, da obstaja tudi slovenski izraz manini jesen (A. A. Wolf, Deutsch­slovenisches Worterbuch, 1860). Sklicevanje na SSKJ je sicer zelo koristno, vendar pri strokovnih in znanstvenih izrazih, ki so znotraj razlicnih strok razloženi v strokovnih slovarjih (žal je slovenski gozdarski slovar nepopoln in nekoliko zastarel), nezadostno. Reakcija mag. Z. Belca je omogocila razjasnitev in nekoliko obširnejše definiranje predvsem izraza mana in besedne zveze "vlecenje v višino". Pred po­dajanjem komentarja (oziroma kar jasnega definiranja napacne rabe strokovnih izrazov) k strokovnim clan­kom se je dobro (in koristno) predhodno seznaniti s pomenom posameznih specificnih izrazov vsaj v stro­kovnih leksikonih. Mag. Z. Belcu se za pripombe vseeno zahvaljujem, saj je s tem dokazal, da se mu je clanek zdel zanimiv in da ga je tudi zelo skrbno prebral. Mitja Piškur Številni proizvajalci na trgu že nekaj casa ponujajo razlicne procesorje za izdelavo polen. Sodobni pro­cesorji nam olajšajo delo, so ucinkovitejši in varnejši. Njihova prednost je, da goli s podaj ain im trakom poN mikajo, jih s pomocjo krožne ali verižne žage raz­žagajo na ustrezno dolžino (20-50 cm) ter jih nato s pomocjo cepilnega stroja s hidravlicnim kladivom (moc sekan ja je odvisna od izvedbe stroja) razsekajo na želeno število kosov (število kosov se spreminja z dodajanjem ali odvzemanjem udarnjh nožev). Vecina procesorjev omogoca cepljenje na 2, 4, 6 ali 8 kosov. Tako razžagana in razcepljena polena s transportnim trakom transportirajo na želeno mesto (prikolico ali skladišce). Gre za avtomatizacijo celotnega procesa izdelave polen. Rocno ostaja le podajanje goli na po­dajal ni trak ter zlaganje polen v skladovnice. Podajanje goli na podajalnj trak je možno tudi z nakladaJno na­pravo; tak nacin dela še dodatno povecuje ucinkoviN to st. Iz doi11.ace in tuje prakse Pn:g kdmc:J 1: Tehnicne lastnosti in cene izbranih procesorjev za izdelavo polen Proizvajalec Enore POSH POSH GANDINI GAN DINI MODEL Spalfix-300 Z-45 Spalfix-300 Eli-33 Forest cut line 12 TPS Forest cul line 12 MTS Pogon -vrsta Traktor Elektromotor Traktor Bencinski motor Moc motorja ' kW 20 Il 15 10 Dolžina polen mm 200-500 200-500 250-700 250-700 Maks. premer lesa cm 28 28 32 32 Maks. moc sekanja t 10.8 10.8 10 10 Ucinki prm/h 5-7 5-7 3-5 3-5 Cena2 SIT 1,410.000 1,530.000 1,310.000 1,810.000 1 Pri traktorskih prikljuckih je podana zahtevana moc traktorja. ' Cene so okvirne in ne vkljucujejo DDV-ja in carinskih dajatev. Cene tudi ne vkljucujejo transportnega traku. Cena 3 do 4 m dolgega transportnega traku za transport polen je od 280.000 do 350.000 srT. Procesorji za izdelavo polen so lahko izdelani kot traktorski prikljucek (poganja jih traktor preko kar­danskega zgloba) ali pa imajo lasten pogon (elektro­motor ali motor z notranjim izgorevanjem). Procesorji z elektromotorj i so fiksni in zato primerni za delo na skladišcih, vse ostale izvedbe procesorjev so mobilne (prikolica ali traktorski prikljucek). Avtomatizacija dela, delež gospodinjstev, ki za ogrevanje uporabljajo les (po ocenah Statisticnega ura­da RS približno 30% gospodinjstev), ter uveljavljanje sodobnih peci so argumenti, ki govorijo v prid proce­sorjem in njihovi uveljavitvi v našem prostoru . S so­dobnimi tehnologijami kurjenja (predstavljene bodo v prihodnji številki) ter z enostavnejše in ucinkovitejšo pripravo lahko polena v prihodnosti pri individualnih uporabnikih pridobijo na pomenu kot vir energije. Fiksni procesor za izdelavo polen z elektromotorjem (fotografija proizvajalca Procesor za izdelavo polen izdelan kol traktors­POSCH) ki prikljucek (fotografija proizvajalca GAND!Nl) 97 Aktualno Zavod za gozdove Slovenije V februarju in marcu 2000 v Zavodu za gozdove Slovenije nadaljujemo s seminarjem -delavnico za komuniciranje z lastruJci gozdov. Seminar je namenjen revimim gozdarjem. Z njim smo zaceli že leta 1998. Do letos se je na seminarju zvrstilo 180, letos pa bo na njem udeleženih 120 revimih gozdarjev. Skupina za seminar šteje 20 udeležencev, seminar za vsako skupino traja dva dni. Udeleženci se seznanijo s pripravo na pogovor s stranko -lastnikom gozda, s pravili vodenja pogovora, z znacilnostmi težavnih strank pa tudi z lastnimi oseb­nimi znacilnostmi v medosebni komunikaciji. Udele­ženci na seminarju aktivno sodelujejo s svojimi iz­kušnjami . S seminarjem dodajamo strokovnemu usposabljan· ju revirnih gozdarjev znanje, ki ga v vsakdanjem živ­ljenju zelo pogrešajo vsi, ki delajo z ljudmi, pa tudi njihove stranke, ne samo v gozdarstvu, ampak tudi v drugih dejavnostih, na primer v javni upravi, zdravstvu itd. Seminar smo organizirali v sodelovanju z Video­centrom iz Ljubljane. Predavateljica mag. Milena Majcen, univ. dipl. psiholog, vodja izobraževalnih programov pri MfK Slovenija (Management, informa­cije, komunikacije), se je pred zacetkom seminarja seznanila z delom revimega gozdarja na terenu. Tone Lesnik Gozdarski inštitut Slovenije Junija 1999 sta Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, in Gozdarski inštitut Slovenije oddala prijavo za mednarodni projekt Nature-based Management of Beecb in Europe -a Multifunctional Approach to Forestry (NAT-MAN), ki ga sofinancira Evropska unija. Konec leta 1999 je bila podpisana pogodba, maja letos pa se bodo zacele prve aktivnosti. Koncni cilj projekta je pripraviti osnove strategije oz. sklop priporocil koncnim uporabnikom (npr. ZGS) za nacin gospodarjenja z bukovim gozdom, ki bi v optimalni meri omogocal naravno pomlaje­vanje, naravno kroženje hranil ter varoval pestrost, predvsem rastlinske in glivne komponente bukovih gozdov. Raziskovalci Gozdarskega inštituta Slovenije bodo v okviru projekta proucevali vlogo sestojnih vr­zeli in ostankov bukovega lesa na raznolikost gliv in vegetacije ter biogeokemicne cikle v naravnih in go­spodarskih bukovih gozdovih. V prvi polovici aprila ( 1 1.-15. april2000) bo pote­kala delavnica na temo Iskanje novih poti gozdnogos­podarskega nacrtovanja . Na delavnici bodo poleg Goz­darskega inštituta Slovenije sodelovali tudi predstav­njki ETH Zurich, ZGS in BF (Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Namen delavnice je pred­ vsem izmenjava izkušenj. Med drugim bodo predstav­ljene tudi naslednje teme: -novi koncepti gozdnogospodarskega nacrtovanja v Švici, -organiziranost gozdarstva in gozdnogospodarskega nacrtovanja, -možnosti za racionalizacijo gozdnogospodarskega nacrtovanja v Sloveniji, -potrebe in uporaba geostatisticnih modelov za gozd­ne inventure, -integracija novih orodij v gozdne inventure itd. Poleg referatov so predvidene tudi strokovne eks­kurzije po Sloveniji (Pokljuka, Kocevska, Primorska). V drugi polovici aprila (26.-28. april 2000) bo v Freisingu (Nemcjja) delovni sestanek projektne sku­pine RECOGNITION. Mednarodni projekt, v katerem sodeluje 22 institucij iz 15 držav in ga koordinira Ev­ropski gozdarski inštitut (EFl), je namenjen prouce­vanju vpliva podnebnih razmer na rast gozdov v Evro­pi. V okviru projekta bo Gozdarski inštitut Slovenije posredoval svoje izsledke raziskav, opravljenih na stalrUh raziskovalnih ploskvah (Pokljuka in Kocevska Reka). Robert Mavsar Ak-tualno Biotehniška fa iulteta -Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Ob zacetku leta 2000 prihajata iz Biotehniške fakulte­te, z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, dve novici, ki sta zanimivi tudi za širšo strokovno javnost. Kot vsako leto je bil tudi letos v sredini februarja informativni dan za bodoce študente; visokošolske organizacije so organizirale po tri termine dajanja in­formacij. Kot že doslej je bilo najvec zanimanja na dopoldanskem terminu, ki se gaje na našem oddelku udeležilo 98 dijakov. Na popoldanskem terminu je bilo 36, v tenninu, namenjenemu študiju ob delu, pa 12 interesentov. Interes je kar precej presegel razpisana mesta ( 40 na univerzitetni in visokošolski smeri oz. vsaj 25 na izrednem študiju), pravi rezultat pa bo viden šele ob prijavah, kajti za univerzitetni študij je potrebna matura srednje šole, za visokošolski pa zakljucni izpit. Po vtisih udeležencev informativnih dni so bili le-ti prijetno pripravljeni, z dovolj koristnimi informacijami o poteku študija, profilu diplomanta itd. Pri predstavitvi študija gozdarstva so sodelovali tudi študenti gozdarstva, kar so udeleženci z odobravanjem pozdravili. Naslednja novica je povezana s 50-letnico univer­zitetnega študija pri nas, na katero nikakor msmo paza­bili. Po premisleku, kako najprimerneje obeležiti ta dogodek, smo se odlocili, da tako, kot je potekalo 50­letno delo: delovno. Zato bomo organizirali študijske dneve z naslovom Nova znanja v gozdarstvu-prispe­vek visokega šolstva. Tu bo priložnost tako za osvet­litev prehojene poti kot tudi za razmišljanja o bodoci poti tako pedagoškega kot raziskovalnega dela v goz­darstvu. Vsem zainteresiranim posameznikom seveda ne moremo pošiljati vabil, zato naj bo ta novica tudi poziv vsem zainteresiranim, ki se lahko prijavijo ali le podrobneje pozanimajo na Oddelku za gozdarstvo in obnov lj ive gozdne vire (tel.: 061 271-161, faks: 061 271-169). Posvetovanje bo Il . in 12. maja 2000 v Kranjski Gori. Nadaljnjih obvestil na tem mestu zaradi dinamike izhajanja Gozdarskega vestnika ne bomo mogli vec objavljati, zato bomo z udeleženci kontak­tirali preko naslovov, ki jih boste pustili na omenjeni telefonski številki ali faksu. Upamo, da se bomo na ta nacin primerno spomnili naših predhodnikov in nji­hovega dela rer si zacrtali pot za naprej. Nasvidenje v Kranjski Gori! Igor Potocnik Gozdarstvo v casu in prostoru Porocilo o znanstvenem sestanku z naslovom Root-Soil Interactions in Trees (Interakcije med koreninami gozdnega drevja in gozdnimi tlemi) Hojka KRAIGHER* Akcija COST E6 EUROSILVA Raziskave fizio­logije gozdnega drevja, kije posledica resolucije št. 5 ministrske konference o varstvu gozdov v Strasbourgu (1990), združuje raziskovalce fiziologije gozdnega drevja iz 19 evropskih držav, katerih raziskave se fi­nancirajo iz nacionalnih virov. Sodelovanje poteka v okviru treh delovnih skupin (DS): l. rast in razvoj, 2. mineralna prehrana in vodni režim gozdnega drevja in 3. biotske in abiotske interakcije. Osnovni cilj pro­jekta je združevanje in izmenjava metod in rezultatov znanstveno-raziskovalnega dela na podrocju fiziolo­gije gozdnega drevja z namenom boljšega razumevan­ja in ohranjanja trajnostne proizvodnje lesa na nacin, ki je kompatibilen s trajnostnim gospodarjenjem z gozdnimi ekosistemi. * Doc. dr. Hojka Kraigher, Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, ! 000 Ljubljana, vodja PS 501 ter programskega in organizacijskega odbora srecanja COST E6 1999 Leta 1999 smo v Sloveniji organizirali znanstveno srecanje, tehnicno delavnico, strokovno ekskurzijo in sestanek upravnega odbora COST E6 EUROSILVA. Znanstveno srecanje z naslovom Root-Soil Interac­tions in Trees je potekalo v okviru delovnih skupin za mineralno prehrano in vodne razmere gozdnega drevja ter biotskih in abiotskih interakcij. Srecanja se je ude­ležilo 96 raziskovalcev Iz 19 držav. Srecanje je pote"7 kalo od 9.-12. septembra v Hotelu Špik v Gozdu Mar­tuljku. V program je bila vkljucena terenska sekcija dne 9. septembra na Pokljuki. Pri slednji so sodelovali sodelavci ZGS OE Bled in TNP. V okviru formalne otvoritve srecanja sta bili pred­stavljeni dve strokovni predavanji castnih predavatel­jev: znanstveni svetnik ZRC SAZU in minister za znanost in tehnologijo RS, dr. Lojze Marincek, je pred­stavil problematiko znanstveno-raziskovalnega dela v Gozdarstvo v casu in prostoru gozdarstvu, prof. dr. Tone Wraber z Oddelka za bio­logijo BF pa zgodovino botanike na Slovenskem. 8. septembra smo organizirali tehnicno delavnico z naslovom Methods in root-soil interactions research, prav tako v Hotelu Špik v Gozdu Martuljku, ki se je je udeležilo 54 udeležencev in predavateljev. Za po­trebe delavnice smo pripravili laboratorijski manual: Protocolls. Technical Workshop on Methods in Root­Soil Interactions Research. 13. septembra smo organizirali strokovno ekskur­zijo na stalno raziskovalno ploskev GIS pri Kocevski Reki, postajo EMEP na Iskrbi in v pragozdni rezervat Rajhenavski Rog. Te ekskurzije se je udeležilo 28 udeležencev, pri organizaciji so pomagali gozdarji ZGS OE Kocevje in sodelavka HMZ-MOP, ki vodi monitoring na postaji EMEP. V okviru srecanja in spremljajocih aktivnosti je bilo skupno predstavljenih 85 predavanj, med temi kar 38 domacih, od teh dve domaci vabljeni predavanji na srecanju in vecje število predavanj v okviru tehnicne delavnice. Posebnost srecanj akcije COST je, da so poleg vabljenih in prostovoljnih predavanj na kratko (v 5 minutah) predstavljeni tudi glavni poudarki pos­terskih predstavitev. Slednje predstavlja pomembno preizkušnjo zlasti za mlajše udeležence srecanja. Pri tem bi želeli poudariti, da nekateri mlajši referenti niso prav nic zaostajali celo za vabljenimi predavatelji. Organizacija in vsebina znanstvenega srecanja Root­Soil Interactions in Trees, tehnicna delavnica, spre­mljajoce aktivnosti s spremnimi materiali in lastne raziskave na trajnih raziskovalnih ploskvah GTS v Slo­veniji so bili visoko ocenjeni s strani EU in udeležen­cev srecanja. Med že opaznimi posledicami srecanja je za organizatorje povabilo k sodelovanju oziroma or­ganizaciji enega od delovnih podrocij v prijavi nove­ga evropskega projekta z naslovom Ozone-a Risk for the Future Sustainability & Carbon Sink Strength of European Forests, v okviru katerega smo zadolženi za organizacijo raziskav procesov v gozdnih tleh (Be­low-ground Processes). Prevzeli smo tudi nalogo ured­ništva in izdaje posebne številke revije Phyton (Horn, Austria) na temo Root-soil interactions in trees, ki bo predvidoma natisnjena jeseni 2000. Za financno in organizacijsko pomoc pri izvedbi srecanja in spremljajocih aktivnosti se zahvaljujemo Ministrstvu za znanost in tehnologijo RS in sekretari­atu COST Evropske komisije v Bruslju ter sodelavcem ZGS, predvsem Vidi Papler, Mirjam Mikulic in To­mažu Hartmanu, ki so sodelovali pri organizaciji te­renskih delavnic, prav tako tudi sodelavcu TNP, Marti­nu Šolarju, in sodelavki HMZ, mag. Melaniji Lešnjak. Spremne materiale, opremo za izvedbo tehnicne de­lavnice ter del sredstev za vabljene predavatelje na tehnicni delavnici smo pridobili s pomocjo sponzorjev srecanja; ti so bili: ERI CO Inštitut za ekološke razis­kave Velenje, Aris Jabolko d.o.o., Eppendorf-Medi­line, Olympus -Sanolabor, Omega -Perkin Elmer, Pharmacia Biotech, BIA, Regent Instruments in Stol Kamnik. Posebna zahvala pa gre seveda vsem sode­lavcem GIS, ki so prijazno in z dobro voljo pomagali pri zahtevni vsebinski in tehnicni organizaciji srecanja. Dr. Lojze Marincek, minister za znanost in tehnologijo RS, Ogled stalne raziskovalne ploskve pri je ob otvoritvi srecanja zagotovil podporo znanstveno-Rupel) raziskovalnem delu v gozdarstvu. 1 OO Gozd V 58 (2000) 2 Društvene vesti Gozdarska ekskurzija v države Beneluksa V casu, ko se postopoma približuj emo EGS, goz­dmje zanima, kakšno je gozdarstvo v Beneluksu, drža­vah z najvecjimi dohodki na prebivalca, prvotno naj­bolj razvitih industrijskih državah z veliko poseljenost­jo. Gozdovi ali ostanki gozdov so zaradi kmetijskih površin in še vedno napreduj oce urbanizacije ponekod skrceni pod ekološki minimum. Belgija, Nizozemska in Luksemburg so relativno majhne države, toda zaradi svoje lege so ekonomski in politicni center Evrope. Gozdarsko društvo iz Maribora je na kratki ekskurziji kar precej videlo in izvedelo, in sicer v Luksemburgu od tamkajšnjih gozdarjev (t dan) in v Belgiji od prof. Lusta iz Genta (1 dan). Spoznali srno stanje gozdarstva v Valoniji. Nizozemskega gozda (8 %) razen pogoz­denih zelenih pasov na obrežjih kanalov okoli naselij, drevoredov ob cestah in urbanega zelenja 11ismo videli. Znameniti plodnj polderji (delno osušen svet, ki leži nižje od morske gladine) so nastali ob izlivih Rena, Maasa in Scheldeja, ki so pred visoko plimo zavaro­vani z nasipi in zapornicami. Pod vplivom rudarjenja, industrijske in agrame miselnosti je v preteklosti na­stala skoraj polovica gozdov monokultur, predvsem smreke in rdecega bora, kijih hocejo zdaj spremeniti v prvotne naravne gozdne združbe. Belgija V Belgiji sega njžinski del do nadmorske višine lOO metrov. Ob obali so polderji (nastali so z osuševanjem morja), ki so prepredeni s sistemi vodnih kanalov. V pokrajini Kempen na severu so na višje ležecih peš­cenih tleh na novo ustvarjeni gozdovi rdecega in delno korziškega bora z ostanki nekdanjega gozda hrasta in belega gabra. V centralni Belgiji se na nadmorski vi­šini 100-200 m do reke Sambre in Maas raztezajo znacilne plodne površine marši z zelenjavo in biopre­delavo. Tu je mocno urbanizirana dežela Brabant z BrusUem in nekaj okoliških gozdov ter dežela Hainaut s težko industrijo, ostanki nekdanjih mogocnih gozdov ter razvitim kmetijstvom in ekstenzivnimi pašniki Vi­šinski del Belgije, kije na nadmorski višini 200-500 m, ima preko 30 % gozdnih površin. Tu je razgibano hribovje Ardenov, ki ga sestavljata skrilasti drobir in ponekod apnenec. Podnebje je oceansko, s 750--1.500 mm padavin (povpr. jul. temp. je 14--18 °C). Prevla­dujejo rjava gozdna tla s sekundarno podzolizacijo. Na planoti Ardenov so ugodnejša hidromorfna organska tla. Naravni gozdovi v Belgiji so mešani listnati goz­dovi hrasta in bukve, ki so v evoluciji pospeševali gozdni ekosistem. GozdV 58 (2000) 2 Prevladujejo tri fitocenološke zveze (Fagion syl­vaticae, Carpion betuli in Quercion ro boris-petraeae; NOIRFAISE 1984) s številnimi gozdnimi združbami. Porazdelitev gozdnih površin po regijah od leta 1980 Od celotne površine 3,052.800 ha zajema gozd 6 l 7.000 ha oziroma 20 %. V Ardenih prevladuje bu­kev, drugod hrast in gaber. Od iglavcev prevladujeta srnreka s 65% in rdeci bor s 23 %. Povprecna zaloga je 115 m3/ ha, prirastek 3,5 m3/ha, listavcev je 51 %, tj. 317.686 ha, iglavcev 46 %, tj. 282.844 ha, parkov in rezervatov pa 3 %, ~· 16.388 ha. Pr~·gkJn ic:J 1: Porazdelitev gozdnih površin po regijah od leta ! 980 Valonska regija Flamska regija Bruselj Celotna površina {ha) 1,684.263 1,350.925 16.179 Gozdna površina (ha) 500.254 114.220 2.446 Gozdna površi11a {%) 30 8,5 0,15 Najmanj gozdov je v deželi Flandriji (2,7 %), naj­vec pa v deželi Luksemburg (cez 40 %). Sedanji goz­dovi so vecinoma spremenjeni. 48% gozdov je mano­kulturnih: v Ardenih (valonska regUa) so gozdovi smre­ke, v Kempnu (flamska regija) pa gozdovi bora. Prišlo je do ekoloških problemov (sušice, bolezni, vetrolo­mi). Od leta 1866 pa vse do leta 1960 so zaradi gospo- Društve11e ves 1 darske politike spreminjali sestavo gozdov v prid ig­lavcev. Velike golosecnje so pogozdovali in se izogi­bali naravnemu pomlajevanju. V Ardenih so do 19. sto­letja eksploatirali bukev kot vir energije za industrijo železa, sredi 19. stoletja pa so za visoke peci zaceli uporabljati premog. Belgija je ena od prvih industrijs­kih držav v Evropi (nahajališca premoga in železa); po­sebno v deželi Hainaut je nastala težka industrija kot v Porwju. Leta 1992 so zaradi pomanjkanja rud zaprli zad­nje rudniške rove. Rudarstvo in železarstvo sta pustila mocne sledove na gozdu in gozdarstvu. Razvile pa so se nove dejavnosti, ki niso vezane na naravne vire, in sicer petrokemija, farmacija, predelovanje umetnih snovi, in to na novih podrocjih, kjer je bilo dovolj delovne sile, kjer ni bilo onesnaženega okolja in ki so bila prometno dostopna. Pr~ ckdnil·u 2: Gozdna proizvodnja in poraba Proizvodnja (1.000 m3) Poraba (1.000 m3) 1991 1991 1995 Oblovina 4.205 3.635 11.709 Kurivo, oglje 550 550 596 Ves okrogli les 4.755 4.185 12.305 Posek je nekoliko vecji ( 4,2 m3/ha) zaradi ujm. Lesna industrija je zelo razvita; 75-90 % lesa se uporablja v tehnicne namene. Preko 50% lesa pa uva­žajo, predvsem iglavce iz skandinavskih držav in Fran­cije. Sicer paje Belgija peti svetovni izvoznik lesonit­nih panelk. Pregldnka J : Lastništvo-porazdelitev gozdov Površina Dele-ž Državni gozdovi 75.245 ha 12,2% Krajevni gozdovi 2.687 ha 0,4% Obcinski gozdovi 204.416 ha 33,1.% Javne institucije 11.174 ha 1,8% Javni gozdovi s privat. lastoišt. 18.000 ha 2,9% Samo privatni gozdovi 305.397 ha 49.5% Lastništvo-porazdelitev gozdov Državnih in obcinskih gozdov, kijih upravlja regi­onalna gozdna služba: je 283.000 ha, privatnih pa 334.000 ha (52,4 %). Gozdarstvo v zvezni Belgiji je od leta 1980 raz­deljeno med tri regije: Flandrijo (severni del), Valonijo Uužni del) in Bruselj z desetimi deželami (provin­cami). Gozdarsko službo v Flandriji upravlja Forest service, ki spada k ministrstvu flamske skupnosti za okolje in infrastrukturo, s posebno službo za varstvo okolja, ki skrbi za izvrševanje gozdarske zakonodaje in podeželsko okolje. V Valoniji je podobna služba, ki je pooblašcena za ekološko upravljanje z naravnim okoljem. Gozdarsko zakonodajo za Val on ijo predstav­lja Code Forestier iz leta 1995, za Flamsko pa Bos­decreet iz leta 1990. Na razlike v zakonodajah sta vplivali razporejenost populacije in stopnja urbaniza­cije. Poudarek je na ohranitvi in multifunkcijah goz­dov. Posamezne skupine funkcij (ekološke, socialne, proizvodne) imajo številne clene v dodatku v odlokih, ki vsebujejo splošna nacela in tista za privatne gozdne površine. Izražajo sonaravne ravnanje. Flamska vlada zahteva od svetovalcev, gozdarskih institucij in last­nikov gozdov, da spremenijo tradicionalne, za gozd škodljive posege. Zahteva: -ohranitev gozda, razvoj njegovih funkcij, dostopnost za rekreacijo in za poucne namene; v velikih mestih (Bruslju, Antwerpnu, Gentu in Liegu) živita 2/3 vseh prebivalcev in ti cutijo potrebo po sprostitvi v na­ravnem okolju; -omejitev velikopovršinskih secenj iz kakršnega koli vzroka; -izbiro sonaravnih gozdno gojitvenih sistemov in kul­ turnib metod; -oblikovanje naravnih gozdnih rezervatov; -uporabo domorodnih drevesnih vrst> naravTlo regene­ racijo, oblikovanje raznodobnega gozda, spremem­bo monokultur v mešane avtohtone gozdne združ­be, ekološko ravnotežje itd.; -vse to povezati z delovnimi nacrti za vse oblike last­ništva in izvajati kontrolno metodo vsakih 1 O let (pri pri vatnem lastništvu velja za gozdne površine nad 5 ha); -kooperacija med privatnimi in državnimi gozdovi zaradi bonitet (subvencije, kompenzacije); -ohranitev in povecanje biodiverzitete rastlin in živali. V Val on ij i kot samostojni regiji z najvecjimi gozd­nimi površinami na 500,25 ha je 7 gozdnih uprav s 36 manjšimi enotami in 505 revimih okolišev. Obiskali smo arboretum Kalmthout, k.j gaje uredila baronica Jelena de Bel der Kovacic, po rodu Slovenka, in ki slovi po vsej Evropi in je pomembno študijsko središce. Jelena de Bel der Kovacic je velika zagovor­nica avtobtonostL in provenience rastlin in poudarja, da se premalo zavedamo velike variabilnosti v vsaki populaciji. Velika vecina privatnih gozdov ima samo nekaj arov do nekaj hektarov. Flamska regija ima ekstremne fragmente: 70% gozdov ima manj kot 1 O ha, 14% pa manj kot 1 ha. Nedosledna planiranje je povzrocilo, da je v Flandriji urbaniziranih površin 170.000 ha, gozdov pa samo še 114.000 ha. Fragmentacija in veliko privatnih gozdov sta veliki oviri za strokovno vodenje, ki mora upoštevati last­nika, obenem pa morajo biti zagotovljene ekološke funkcije kot pogoj za humane, blagodejne funkcije v stehniziranem okolju. Pri uvajanju so naravnih gozdno­gojitvenih sistemov pa vso stvar otežkoca tradicija pogozdovanja in lastniki, ki bi radi sadili predvsem rdeci hrast in duglazijo, ki sta hitro rastoci in dobic­konosni drevesni vrsti. Prof. Lust nas je iz Libramonta, ki je z urbano, kulturno krajino srce Ar den o v, popeljal v okolico mes­ta St. Hubert na planoti Ardenov, ki spada v deželo Luksemburg, ki je od vseh devetih dežel (provinc) najbolj gozdnata (47 %). Tu je 200.000 ha umetnih smrekovih gozdov, ki so jih od leta 1850 sadili na neprimerna rastišca. Na Davonu ( 450 m n. v.) so po vetrni ujmi leta 1991 izvršili pospravilni golosek in podrocje ponovno pogozdili s smreko (2 x 2 m) in duglazijo (2 x 3m), v vlažnejšem delu pa so dodali še jelšo. Vse je ograjeno, kajti preštevilna divjad dela škodo. Pogost je pozen junijski mraz. Nasad se je prevec zgostil še zaradi dodatnega naravnega naleta smrekovih semen. Nega se sestoji iz reduciran ja gos­tote. Na dobrih rastišcih skušajo monokulturne smre­kove gozdove spreminjati v mešane gozdove in golo­secnje omejiti na 2-3 ha. V bližini gozdarskega pa­viljona Freyr Lanen vili pri Saint Hu be rtu so po poseku lubadark površino prepustili naravnemu pomlajevanju bukve in smreke in po 4-5 letih bodo dodali še dugla­zij o. Poleg nastavljenih zaboj ckov s feromoni uporab­ljajo tudi insekticide za gozdne kulture do višine 7 m. Bukove enomeme sestoje skušajo z malopovršinskimi secnjami spreminjati v skupinsko raznodobne goz­dove. Ogledali smo si kraljevske gozdove v bližini St. Michela. To so kakovostnejši enomerni bukovi goz­dovi, namenjeni predvsem reprezentancnemu lovu, ceprav kralj ne lovi. S pripravo tal za naravno nase­menitev skušajo te gozdove spreminjati v skupinsko raznodobne gozdove. Opazili smo, kako z majhimi stroški poskrbijo za rekreacijo; potocek ob poti je im­proviziran z malo zajezitvijo in je namenjen šolskim otrokom za kopanje. Planinci, matere z vozicki in drugi pa v popoldanskem casu vsak po svoje doživljajo gozd. Investira se vecinoma v gozdove Val on ije, na Flam­skem pa je pomembno le, da je zeleno, ker so tam revni borovi gozdovi, ki pa imajo pomembne ekološke in socialne funkcije. Na nagnjen ih terenih Ard eno v uspe­ va kakovostna rast bukev. Toda le 30% jih ima belo jedro. Pri prodaji se samo enkrat meri na panju. Prof Lust ne ve, kako bo v bodocnosti z gozdovi, saj se klima spreminja, poleg tega pa je tu še vpliv urbanizacije -vse to so motnje, ki so nepredvidljive. Bodocnost za gozdarskega strokovnjaka je v še vecji ekološki usmerjenosti z mnogimi mejnimi znanji. Prof. Lustje zelo pohvalil gozdarstvo v Sloveniji. Velika vojvodina Luksemburg lma 88.000 ha gozdov (64% listavcev, 36% iglav­cev), od katerih je vec kot polovica privatnih. Zasto­panost drevesnih vrst: hrast 18 %, bukev 32 %, drugi listavci 11 %, smreka, duglazija 31 %, bor 3 % in drugi iglavci 1 %. Gozdovi so spremenjeni zaradi prvotnega železarst­va, ki je uporabljalo bukev vse do konca 19. stoletja, potem pa so za energijo plavžev zaceli uporabljati premog. Crni bor in iglavce so umetno sadili za potrebe rudarjenja. Še danes pa so vidne posledice, kjer so lubje mladega hrastov ja uporabljali za industrijo tanina za predelavo surovih kož v usnje. V 18. in 19. stol. so komune in privatniki zaradi ugodne ponudbe spremin­jali vecje dele gozdov listavcev v hrastov je in razširjali ta tip, katerega obratovalna dobaje bila 16-20 let. Leta 1774 je bila prva taninska tovarna ustanovljena v Cler­vauxu, leta 1811 pa jih je bilo že 66. Glavni odjemalci v teku dveh stoletij so bile razne armade, ki so po vrsti zasedale Luksemburg, npr. regimenti Marije Terezije, ki so bili opremljeni s škomji iz luksemburškega usnja. Domaci tanin je zacel pojemati postopoma, vse do 2. svetovne vojne, ko ga je zamenjal tanin iz znamenitega južnoameriškega drevesa Quebracho. Spet so bukev ali nasadi smrek postopoma zaceli zavzemati del teh površin. Zaradi resnih motenj, nereda v naravnem okolju, vecanja števila prebivalstva in urbanizacije so se za­cele pravilno vrednotiti humane, socialne in zašcitne funkcije gozda. Že 30 let obstaja mednarodni nemško­luksemburški park s kulturno dedišcino, ki omogoca bogato rekreacijo in razvoj ekosistema. Od 35.800 ha je 37 % površine pod gozdom, kar ustreza ekološkim in ekonomskim kriterijem. Drugi mednarodni park je belgijsko-luksemburški. Od 28.000 ha je polovica goz­dov. Luksemburžani so ponosni na gozd O ruenewald, ki je od leta 1496 zašciten. 4.500 ha velik bukov gozd se nahaja na luksemburškem pešcencu in je kot velik rezervoar pitne vode od leta 1981 zašciten širše, kot ekološki sistem. 103 Društvene vesti Na zacetku gricevnega sveta Ardenov, na 75 ha velikem gozdu na Sp. Ramsenu, smo opazovali sestoj panjevca hrasta z brekom, cremso in sestoj kulture rdecega bora. Letala kar naprej grmija na nebu, kar moti živalski svet. Raziskav še ni. Tudi v Luksemburgu so plavži železarn zaradi pomanjkanja rud prenehali delovati leta 1992. V Luksemburgu imajo najvišji do­hodek na prebivalca-okoli 39.500 USA in zato ni cudno, ce dobivajo gozdarji subvencije od letalskega prometa in industrije. Prioritetne dejavnosti pa so ban­cništvo, promet, jeklarska industrija in še nekatere sto­ritvene dejavnosti. Na poti k leseni koci, ki služi ucencem za seznan­jenje z gozdnim okoljem, so na nagnjenem terenu ka­kovostna rastišca . Glavni drevesni vrsti sta hrast in bukev z brekom (Sorbu.s torminalis). Tu skušajo eno­memi gozd preoblikovati v naravnejši raznodobni gozd. Imajo 6 gozdarskih okolišev. V ministrstvu za vode in gozdove pa imajo 3 gozdarje, katerim je dodeljena glavna vloga -varstvo okolja v državi . Ti so na to zaupano nalogo zelo ponosni. Nizozemska Izlivi rek Ren, Maas, Schelde so pred visoko plima zavarovani z nasipi in zapomicami. Morski zaliv Zu­derzee je zaprt s 30 km dolgim nasi pom. Na polderjih, ki so nekaj metrov nižje od morja, se je razvilo inten­zivno kmetijstvo: žita, zelenjava, cvetje, živina in v mokrotnem delu ribištvo. Gozdov, kij ih je samo 8 %, nismo videli. Bodoci urbani gozdarji pa si lahko ogle­dajo ozelenele pasove ob kanalih, drevo rede ob cestah, urejanje kolesarskih poti in domacij z drevninami ter drevnine v samih mestih. To je samo del spoznanj s kratke, tridnevne ekskur­zije po treh državah. Dosedanje stanje gozdov in zelo visok dohodek na prebivalca nista v sorazmerju, ven­dar pa je denar pomemben za sodobno gozdno gospo­darjenje, ko gozd v srednji Evropi pridobiva vedno vecjo vrednost. fvo Žnidaršic 8. smucarsko srecanje gozdarjev sosednjih dežel Alpe-Adria, Kranjska gora 11.-12. 2. 2000 V letošnji zimi je prišla vrsta na nas, Slovence, da 6 dežel oz. 4 držav (Benecija, Južna Tirolska in Furla­pripravimo 8. smucarsko srecanje gozdarjev Alpe­nija -Julijska krajina iz Italije, avstrijska Koroška, Adria. Število sodelujocih dežel se z leti povecuje , tako Hrvaška in Slovenija). Poudariti moram, da so svoj da zacetno poimenovanje "srecanje treh dežel" ne us­ognjeni krst na Alpe-Adrii doživeli predstavniki Hr-treza vec , saj so se prireditve udeležili gozdarji iz kar Društvene vaške, ki se pocasi vkljucujejo v razlicne mednarodne gozdarske športne prireditve. Organizacijo prireditve je prevzela Zveza gozdar­skih društev Slovenije pod pokroviteljstvom MKO P. Za kraj prireditve smo izbrali Podkoren oz. Kranjsko Goro, kar je bila glede na lego in ustrezne terene za vse tri tekmovalne discipline (tek, veleslalom in alpsko štafeta) zelo dobra odlocitev. Tudi snežne razmere so bile kljub siceršnjim odjugam dokaj ugodne. O slabi strani izbire pa kasneje. Izvedbo smo zaupali SK Je­zersko, ki je svoje delo odlicno opravil. Številcnost prijavljenih nas je prijetno presenetila, kljub temu da so kolegi iz avstrijske Štajerske opra­vicili odsotnost. Skupaj je sodelovalo] 41 udeležencev (najvec seveda iz Slovenije-69), kar 34 celo v obeh tekmovalnih disciplinah (teku in VSL). Tekmovanja so se zacela že v petek popoldne, ko so po pozdravnem govoru državnega sekretarja za gozdarstvo, g. Maksimiljana Mohorica, štartale alpske štafete. To so štafete, sestavljene iz dveh tekacev in veleslalomista. Najtežje je bilo seveda 2. tekacu, ki se je moral povzpeti na štart veleslaloma. Zaradi sku­pinskega štarta je bil boj za zmago še bolj zanimiv. Da je to bolj "italijanska" disciplina, so dokazali naši zahodni sosedje, ko so pobrali vse najboljše uvrstitve. Prvo in drugo mesto sta z veliko prednostjo zasedli ekipi FJK, tretji so bili Korošci. Naša favorizirana štafeta je bila zaradi uporabe drsalnega koraka diskva­lificirana, tako daje naša najboljša uvrstitev ( 14. mes­to) dosegla štafeta v postavi Devjak, Perušek in Cuk. V soboto so najprej nastopili tekaci (in seveda te­kacice), ki so se pomerili v t. i. gozdarskem biatlonu, pri katerem puške tekmovalce pocakajo kar na stre­lišcu. Za tri tarce imajo tekmovalci na voljo 5 strelov, vsaka nezadeta tarca pomeni minuto pribitka na cas teka. Pokazalo se je, da ni tako preprosto zadeti, še posebno ne, ko je za tekmovalcem 5 km napomega teka. Cast Slovenije sta v tej disciplini rešili Mirjam Mikulic in Špela Habic s l. in 2. mestom pri clanicah ter Damjan Sterle s l. mestom med mlajšimi clani. Sicer pa sta solidno uvrstitev s 6. mestom dosegla še oba brata Gornik, Jure pri starejših, Milan pri malo mlajših clanih. Šele ob koncu je bil na sporedu veleslalom, v ka­terem smo Slovenci kot znan smucarski narod poka­zali, kako je treba smucati. Dvojno zmago sta pri sta­rejših clanicah dosegli Špela Habic in Branka Jerala, pri mlajših clanicah paje zmagala Mojca Rudež. Tudi naši fantje niso od muh, saj so zmagali prav v vseh starostnih kategorijah: Franc Plesec, Milan Rozman in Robert Cuk so bili najboljši, na zmagovalne stop­nicke pa sta se povzpela še Stanko Grošelj in Damjan Gril. Ob tako uspešnem nastopu veleslalomistov ne pre­seneca, da je tudi ekipna zmaga ostala doma, z njo pa tudi prehodni krožnik, ki bo eno leto krasil steno na ZGDS. Zasluženo in z veliko prednostjo smo zmagali ter osvojili Husquarnino elektricno žago, ki jo je pris­pevala firma Jeras & Drug, po novem tudi zastopnica znanih proizvajalcev motornih žag Husquarna in Jonsereds za Slovenijo. Druga je bila FJK in tretja Koroška (Rezultati so dostopni na domaci strani Gozdarskega vestnika http/www.dendro.bf.uni-Jj.si/ gozdv.htm). Tekmovalni uspeh je delno zasencilo nekaj pomanj­kljivosti pri izvedbi prireditve. Najvec slabe volje je povzrocila togost kranjskogorskih žicnicarjev, ki kljub veckratnim pogovorom niso našli možnosti prodaje ugodnejših kart za tekmovalce. Še najbolj so se jezili tujci (Italijani), ki dokaj drago placanih kart (kljub popustu) niso uspeli izkoristili. Najbrž bo vsak orga­nizator v bodoce raje izbral kakšno drugo, prijaznejše smucišce. Prijeten družabni vecer v domacem ambientu go­stilne Pri Martinu v Kranjski Gori je uspel odgnati del slabe volje. Ko pa sta naša Vengusta pri vlekla na dan svoje inštrumente in ko je po grlih stekel pristni do­lenjski cvicek, so bile zabrisane tudi vse meje, ki sicer locujejo gozdarje na tem delu Evrope. Udeležence sta pozdravila in jim zaželela uspešno druženje predsednik ZG DS Ignac Piš lar ter župan Kranjske Gore Jože Kot­nik. Za uspešno izvedbo gre zasluga tudi vsem kolegom in kolegicam, predvsem tistim iz OD Bled (Janez Mer­telj, Alfred Grilc, Branka Jerala). Posebej se zahva­ljujem tudi ekipi MORS z Janezom Kunstljem na celu, ki je poskrbela za nemoten strelski del biatlona. Prireditev bi težko izvedli brez naših sponzorjev, ki so: Jeras & Drug, OG Bled, GO Novo mesto, Snež­nik d. d. Kocevska Reka, Živex -trgovina in storitve, M-Plus, Gozd Bled, OO Celje, Soško g.g. Tolmin, Orca Kocevje in Elan. Na koncu samo še povabilo na Alpe-Adria 2001 na avstrijsko Koroško. Janez Konecnik Društvene vesti 32. EFNS -Todtnau, 21.-25. 02. 2000 Obmocje Schwarzwalda na JZ Nemcije velja za zibelko smucanja v Nemciji in tukaj je bil ustanovljen prvi nemški smucarski klub (leta 1891 ). Podrocje, podobno našemu Pohorju, je bilo leta 1969 prizorišce l. evropskega tekmovanja gozdarjev v nordijskem smucanju (EFNS), kije z leti postalo najvecje srecanje gozdarjev Evrope. Na letošnjem že 32. EFNS se je zbralo rekordno število udeležencev, kar l. 150 iz 18 držav. Prvic so sodelovali tudi Belorusi. Po številni udeležbi na do­maci Pokljuki je med Slovenci zanimanje za udeležbo tako naraslo, daje v Nemciji nastopilo 20 tekmovalcev. Najvecje bilo seveda domacinov, Nemcev iz razlicnih dežel, in sicer kar 639 . Kot obicajno so se dogodki odvijali ves teden. V zacetnem delu (ponedeljek in torek) so potekale strokovne ekskurzije s tematiko, primerno za razlicna podrocja gozdarstva. Slovenci smo se udeležili dveh ekskurzij. V pone­deljek smo izbrali zelo zanimivo in v precudovitem zimskem dnevu zelo uspešno ekskurzijo na smuceh . Na 25 km dolgi turi po grebenu Schwarzwalda smo spoznali probleme varstva narave ter vpliva ogrom­nega turisticnega obiska na tem podrocju (poleti in pozimi). Zelo pomembno je coniranje dejavnosti ter ohranjanje najpomembnejših delov obmocja (izlocanje mirnih con, trasiranje primemejših pošpoti, ... ).Pred­stavljena sta bila projekt "novih pragozdov" ter razis­kava o ohranitvi divjib petelinov in jerebov. Drugi dan, v torek, pa smo se odpravili v že popol­noma pomladno vzdušje v dolino Rena (Breisach). Državni sekretar za gozdarstvo g. Maksimiljan Mohoric po napornem teku Osnovni namen je bil spoznati gospodarjenje z meša­nimi gozdovi listavcev, še posebej s plemeni timi listav­ ci. Tukaj se zelo aktivno vkljucuje univerza v Frei­burgu. Prof Speicker nam je zelo lepo predstavil za­konitosti rasti in vzgoje cešnje, ki je zaradi dokaj hitre rasti in visoke cene lesa ter seveda tudi posebne biološ­ke funkcije izredno zanimiva drevesna vrsta teh pod­rocij. Seznanili smo se tudi z zgodovino in kulturo teh krajev. Mnogim paje seveda najbolj ostala v spominu predstavitev vinske kleti Gelderrnan, kjer proizvajajo zelo znana peneca vina. Društver1e vesti Sreda je bila namenjena spoznavanju prog ter pre­izkusu pušk na strel iš cu . Popoldne pa je potekal cere­monial otvoritve. Vsi smo nestrpno cakali na prvo tekmovalno disciplino, kije bila v cetrtek, ko je bil na programu tek posameznikov. Na dokaj zahtevnih pro­gah ni bilo vecjih težav, problem pa je biJ zadeti so­razmerno majhne tarce in le redki so zadeli vse tri . Najboljši Slovenci po starostnih kategorijah so bili: Milan Gornik-27. mesto od 233 uvršcenih v kategoriji 31-40 let; Franc Ivancic-55. od 217 uvrš c enih v ka­tegoriji 41-50 let; Franc Leskovec -45 . od 120 tek­moval cev, starih 5 1-60 let; Jože Omerzu -79. od 87 uvršcenih v skupini 61-70 let. Seveda ne smemo po­zabiti še edine ženske predstavnice, Katje Konecnik, ki je zasedla 19. mesto med 48 uvrš cenimi v skupini 20-30 let. Moram dodati, da so se tekmovanja udeležili tudi trije pomembni predstavniki slovenske politike in gozdarstva: državni sekretar g. Mohoric , direktor ZGS g. Kermavnar ter poslanec g. Henigman. Slednji je zaprisežen tekac na smuceh. Zvecer je bil zanimiv gozdarski vecer s predsta­vitvijo gozdarstva dežele Saden-Wurttenberg, sledila paje predstavitev zgodovine smucanja v teh krajih, z diapozitivi. Zadnji dan, v petek, pa so bili na sporedu zelo za­nimivi nastopi štafet. Uvršcenih je bilo kar 150 moš­kih štafet, pri cemer je bila naša najboljša v postavi Tomaž Devjak, Tone Rok, Franc Pogacnik in Milan Gornik uvršc-ena šele na 32. mesto, in sicer zaradi smole z izgubljeno palico. Zak.ljucn.i vecer se je v prijetnem vzdušju zavlekel pozno v noc. Še eno evropsko tekmovanje gozdarjev v smucanju se je koncalo. Zopet je utrdilo vezi med gozdarji Evro­pe, tako strokovne kot tudi prijateljske. Nemci so se izkazali kot dobri organizatorji. Ko smo se poslavljati, smo rekli nasvidenje na 33. EFNS, ki bo od J 1 .-18 . 02 . 2001 v Estoniji. Jane z Konecnik l. srecanje študentov gozdarstva Vzhodne Evrope 1 '' E;.lstern Europe Forestry Students' Regional Meeting (EEM). 20.-24. l. 2000,1\·ležakla, Slovenij:1 Na simpoziju IFSE (International Forestry Stu­dents' Association), ki poteka vsako leto, smo se sep­tembra 1999 v Nemciji odlocili za regionalno srecanje Vzhodne Evrope z namenom, da bi se veckrat videli, spoznali kaj novega, se dogovorili za sodelovanja, ... Odlocitev je bila, da l . regionalno srecanje organizi­ramo slovenski študentje v okviru Društva študentov gozdarstva. Veseli smo bili, da se je povabilu -ceprav je sre­canje trajalo le 4 dni-odzvalo kar 23 študentov. Prišli so s Poljske, Slovaške, Ceške, Madžarske, Hrvaške, Jugoslavije, Romunije, Albanije in Grcije, vsi z iskra­mi v oceh in nasmehom do ušes. Naš moto je bil zdru­žiti prijetno s koristnim. Zaradi znacilnost i teme EEM (Narodni parki -gozdarstvo in lov) in dejstva, da je tisto prijetno predvsem smu c anje, smo se nastanili na Gorenjskem. Ker smo gozdarji, je bila koca ZGS OE Bled na Mežakli za to priložnost idealna. Malo manj idealna je bila sicer cesta, ampak zaradi dobrega vzdr­ževanja in ob izkušenem šoferju g. Rozmanu tudi to ni bil problem. In kaj smo poceli? S strokovnjaki iz prakse smo pripravili dve ekskurzij i. Prvaje bila v petek, 21.1., z inž. Tomanom z ZGS OE Bled. Predstavil nam je splošne znacilnosti ZGS in konkretneje OE Bled. Osredotocil se je na lov, nekaj besed pa je bilo tudi o trenutno perecih temah: o odstrelu medveda in spor­nem odstrelu gamsa na obmocju Triglavskega narod­nega parka (TNP). Ekskurzijo smo zakljucili na po­kljuškem visokem barju. Tu bi rada posebej omenila omenjene pal ino loške raziskave, ki so se mi zdele zelo zanimiv in nazoren vložek. Naslednji dan nam je inž. Šolar med sprehodom skozi pokljuške soteske predstavil TNP. Zanimiv in neposreden pristop ter slikovita podoba Pokljuške luk­nje, kot soteska imenujejo domacini, so pregnali celo mraz in oblacno vreme. Vecina je popoldneve preživela na okoliških smu­cišcih Rudno Polje in Straža, nekaj udeležencev paje raje odšlo na Bled in v Bohinj. Lepo vreme je še po­lepšal o nedeljski izlet na Mrežice in reci moram, da je bilo prav lepo videti same nasmejane obraze. Veceri so bili sicer predvsem družabni, a tudi de­lovni; dvakrat so udeleženci predstavljali svoje referate na temo Narodni parki-gozdarstvo in lov, zadnji vecer na Mežakli pa je bil namenjen diskusiji in planom v letu 2000 . Izkazalo se je, da se bo letos kar veliko dogajalo. Vecina pripravlja izmenjalne tedne, marca in aprila bosta dve gozdarski tekmovanji (Poljska, Ceška) , junija pa bo na Hrvaškem posvet o uporabi 107 Društvene vesti racunalnika v gozdarstvu (s poudarkom na sistemu GJS). Vsi smo si zaželeli, da bi to regionalno srecanje postalo tradicionalno. Naslednje bo ve~etno na Poljskem. Štirje dnevi so hitro minili. Prišel je ponedeljek in vrnili smo se v Ljubljano. Srecanje smo zakljucili na naši fakulteti, kjer nas je sprejel prof. dr. Hladnik, ki je povedal nekaj besed o gozdarskem oddelku in štu­diju, potem pa je sledila prava debata z vprašanji, mnenji ... Kar malo prehitro je bilo potrebno zaklju­citi, ce smo pred odhodom prvih hoteli vide-ti še (soncno!) Ljubljano. Tako je potekalo l. srecanje študentov gozdarstva Vzhodne Evrope. Ostalo je še vec stvari, ki so se vsa­kemu posebej razlicno vtisnile v spomin. Zame in verjetno za vse v organizacijskem odboru (Peter Muri, Matej Petkovšek, Urša Vilhar, Željko Šalamun)je bila to predvsem nova, koristna izkušnja. Par udeležencev si bo verjetno najbolj zapomnila, da so ravno ob tej priložnosti prvic stali na smuceh. Kot je rekel Drjtan iz Albanije: "Pred tem je bil moj najljubši šport no­gomet, ampak sedaj je to smucanje." Zdelo se je, da so v teh nekaj dneh vsi vzljubili Slovenijo. Nekateri so bili prepricani, da se bodo še vrnili, z drugimi se bomo, upam, najkasneje jeseni videli na simpoziju Književnost fFSE na Škotskem, vsem pa ostaja internet. In kar se mi pri vseh teh srecanjih-poleg novega znanja in spo­znavanja novih ljudi ter dežele-zdi najpomembnejše: toliko energije in idej na kupu ti vedno da nov zagon. Mogoce še to: nekatere malo zmoti, da smo šteti med Vzhodno Evropo. Obcutek imam, da ob takih dogodkih politika vedno ostaja dalec zadaj. Vsi smo se spoznali zaradi istega interesa, študija gozdarstva, i11 že znacaj gozdarstva je tak, da tu mej, ki jih je postavil clovek, ni-gibajo se živali, giba se veter in z njim seme .. . Na koncu bi se rada zahvalila vsem, ki so nam pomagali materialno, denarno, s svojim znanjem in predvsem dobro voljo ter posluhom za študentske pro­jekte. Še posebej se zahvaljujem doc. dr. Hladniku z naše fakultete, Martinu Šolarju, univ. dipl. inž. gozd. s TNP, ZGS OE Bled-predvsem Valentinu Tomanu, univ. dipl. inž. gozd. in Miru Kapusu, univ. dipL inž. gozd. Hvala. Z vašo pomocjo je bilo srecanje zanimi­vejše in strokovnejše. V pripravi je bilten EEM, ki ga bodo dobili vsi so~ deluj oci in sponzorji; v kolikor bi ga rad prejel še kdo, naj to sporoci na naš e-mail : ifsa_slo@hotmail.com Marjeta Albinini l\1arijan Kotar in Rohert Brus, 19'>9: Naše dre' esne vrste. Slovensl\.a n1atica., Ljubl.iana, 320 s. Knjiga Naše drevesne vrste, ki je izšla konec lan--­skega leta pri založbi Slovenska matica v Ljubljani, je, kot preberemo že v njenem pred govoru, namenjena vsem tistim, ki jih gozd in narava zanimata in (ali) se z gozdom in drevjem srecujejo pri svojem delu. Avtor­ja, prof. dr. Marijan Kotar in dr. Robert Brus, sta z njo želela zapolniti precejšnjo vrzel v tovrstni domaci literaturi. Kljub širšemu krogu bralcev, kijih nagovar­ja, je knjiga dveh uglednih gozdarskih strokovnjakov in univerzitetnih uciteljev v prvi vrsti namenjena goz­darjem kot ucbenik in prirocnik, s katerim si bomo gotovo velikokrat pomagali pri našem delu . Gozdarji se s spoznavanjem drevesnih vrst sre­cujemo že v prvem letu študija, pri predmetih botanika * l. D., univ. dipl. inž. gozd., Biološki inštitut ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, 5220 Tolmin in dendrologija. Kasneje to znanje dopolnjujemo pri razlicnih predmetih, bolj podrobno npr. pri fitoceno­logiji in gojenju gozdov. Ko zakljucimo študij, naj bi poznali vsaj vecino domacih drevesnih vrst in nekatere tujerodne, predvsem tiste, ki so se v naše gozdove razširile subspontano ali pa smo jih namerno sadili . To pomeni, da te vrste v naravi prepoznamo in poz­namo tudi njihove ekološke potrebe, gojitvene lastnosti, znacilnosti lesa ipd. Pri dejanskem delu v gozdu kaj kmalu ugotovimo, da je to naše znanje velikokrat pomanjkljivo, oziroma da smo marsikaj naucenega že pozabili. Iz ne­gotovosti nam pomagajo prirocniki in ucbeniki. Doslej smo si lahko pomagali s pred vec kot štiri­desetimi leti ( 1957) izdanim Opisom gozdnega drevja in grmovja pokojnega prof. Riharda Erkerja. V zadnjih letiJ1 smo prebirali tudi srednješolcem namenjeno den­drologijo Drevesa in gnni Slovenije Jožeta Mlakarja (z izvirnimi ilustracijami Borisa Tin te) in seveda precej bogatejšo bero dendroloških knjig in slikovnih priroc­nikov v tujih jezikih. Knjiga, ki smo jo pred kratkim z veseljem zagledali v izložbenih oknih nekaterih naših knjigam, je v pri­merjavi z omenjenimi deli precejšnja novost, tako vsebinsko kot oblikovno. Vsebinsko predvsem v tem, da si je za predmet obravnave izbrala zgolj na Slovens­kem samonikle drevesne vrste (z eno izjemo) in tako najdemo v njej opise 71 vrst naše dendroflore. Izbor je utemeljen v uvodnem poglavju, kjer so našteti tudi nekateri viri, iz katerih sta avtorja (poleg lastnih opa­žanj in meritev) crpala najvec podatkov. Izbrane vrste sta razvrstila v rastlinski sistem in tudi tu navedla vire, po katerih se zgledujeta1 tako pri sistemu kot pri znan­stvenih imenih. Vrste sta opisala kolikor mogoce celo­vito, vendar v lepem in poljudnemjeziku. Strogo bota­nicnemu, morfološkemu opisu sledi prikaz razširjenos­ti obravnavane vrste, tako celotne kot v Sloveniji~ eko­loške, gojitvene, prirastoslovne in okoljske znacilnosti, zgradba in lastnosti lesa ter njegova uporaba. Ker les ni edini uporabni del naših drevesnih vrst, izvemo ve­liko tudi o drugih rabah, bodisi za prehrano ljudi in domacih živali, bodisi v zdravilstvu. Prav tako so omenjene bolezni drevesnih vrst in pogostejši škod­ljivci. Marsikatero naše drevo je imelo za naše pred­nike ali za ljudstva, ki so nekoc živela na našem ozem­lju, simbolni ali mitološki pomen in s tem so bili po­vezani številni obicaji. Tudi tem podrocjem je v opisih namenjeno precej prostora. Ob likovna posebnost v pri­merjavi z zgoraj omenjenima dendrologijama so vse­kakor odlicne in nazorne barvne fotografije. Posnel in izbral jih je Robert Brus. Vecinoma so nastale na na­ravnih rastišcih in v naravnem okolju slovenskih po­krajin. Posebej so posneti glavni morfološki deli dre­ves (igli ce oz. listi, steblo in skorja, poganjki in brsti, cvetovi oz. socvetja in plodovi oz. soplodja), po katerih lahko drevesa spoznamo in locimo od podobnih sorod­nic. Vsekakor so tehnicno in strokovno dovršeni po­snetki zelo dobra, in ker drugih risb ni, tudi nujna dopolnitev besedila. Marijan Kotar in Robert Brus sta si obravnavane drevesne vrste razdelila, avtorstvo vsakega opisa je razvidno iz na koncu dodanega seznama. V opise sta s pridom vpletla rezultate svojega lastnega raziskoval­nega dela oz. znanje svojih specialnosti. Prof. Kotar, naš vodilni strokovnjak s podrocja prirastoslovja, tudi profesor gojen ja gozdov, je v zadnjih letih pobudnik za drugacno obravnavo in vrednotenje t. i. manjšinskih ali minoritetnih drevesnih vrst, to je vrst, ki so sestavni del naših gozdov, a smo jih v preteklosti iz razlicnih razlogov zapostavljali do te mere, da so nekatere od njih postale celo ogrožene. O nekaterih takšnih vrstah, npr. o breku in skoršu~ danes prav po njegovi zaslugi vemo veliko kot bi najbrž sicer vedeli. Robert Brus, mlad, a zelo obetaven dendrolog in genetik, je poleg rezultatov genetskih raziskav jelke in bukve pri pisanju te knjige lahko s pridom uporabil številne priv­lacne opise drevesnih vrst, ki jih objavlja v poljudni reviji Gea in ki so pri že zelo številnem bralstvu te revije zelo dobro sprejeti. Opazno se je posvetil tudi preucevanju razširjenosti nekaterih redkejših taksonov naše dendro­flore, npr. terebintu, oplutniku in nekaterim vrbam. Avtorja v knjigi opozarjata na nekatere pri nas še premalo raziskane vrste, npr. na taksone iz sorodstva klena Acer campestre, poljskega bresta Ulmus minor = U. carpinifolia, mokovca Sorbus aria, poljskega jesena Fraxinus angustifolia in na taksone iz rodov Laburnum, Pyrus in Malus. Torej je njuna knjiga tudi spodbuda za nadaljnje raziskovanje njihovega pojav­ljanja in razširjenosti v Sloveniji. Zelo umestnaje tudi predstavitev cemprina Pinus cembra, ki ga je T. Wraber (1990) uvrstil že v izbor sto znamenitih rastlin na Slovenskem, pri cemer je bilo botanikom doslej znano predvsem naravno nahajališce na severni, av­strijski strani Pece (na slovenskem etnicnem ozemlju, a ne na ozemlju Republike Slovenije). Zelo verjetna naravna nahajališca v gozdnati krajini Raduhe in Smrekovca so torej precejšnja novost in o njih vemo še zelo malo (primerjaj Miran Cas, Gea 9 /3, s. 6-9, 1999). Knjiga se mi po prvem branju kaže kot nadvse ko· risten in uporaben prirocnik, ki gaje treba imeti vedno pri roki. V njem je zbrano veliko podatkov in marsi­kateri je bil zame novost. Fotografije in opisi mi bodo v pomoc pri dolocanju vrst, ki mi povzrocajo težave, npr. pri vrbah. Menim, da bo knjiga poslanstvo, ki sta mu ga avtorja namenila, v celoti izpolnila. Priporocam jo vsem gozd arjem, tako študentom kot že izkušenim praktikom in raziskovalcem. Nedvomno bodo po njej radi in s pridom posegali tudi negozdarji, npr. lesarji, geografi, agronomi, krajinski arhitekti, biologi in seve­da vsi ljubitelji narave. Bralcev tej knjigi torej ne bo manjkalo. Ker bodo bralci razlicnih poklicev, zani­manj, znanj in usmeritev, jo bodo seveda brali in ocen­jevali s svojega zornega kota, morda v njej tudi kaj pogrešali ali se s cim ne strinjali. Nepopolnost sodi k vsakemu clovekovemu delu, vendar to nikakor ne more zmanjšati pomena in vrednosti te knjige. Tudi sam sem si pri prvem prebiranju tu in tam kaj zapisal. Koristno bi bilo, da bi bila avtorja vsaj kratko predstavljena bodisi na ovitku bodisi na zacetku ali Književnost koncu knjige. Gozdarji ju sicer dobro poznamo, drugi bralci pa ne vsi in takšna predstavitev je pri podobnih knjigah v tuj ini zelo pogosta. Nekoliko pogrešam izbor uporabljene literature (nekateri viri, predvsem tuji, so, kot sem že zapisal, našteti le v uvodnih poglavjih). Strinjam se, daje izred­no težko združiti strokovnost s poljudnostjo, in poz­nam odpor do navajanja virov v poljudnih besedilih, vendar je danes vecina tako napisanih strokovnih knjig vendarle opremljena s tovrstnjm izborom. Bralec nam­rec ne izve ruti tega, kateri sta tisti dve domaci dendro­logiji, ki ju avtorja omenjata v predgovoru. Poleg tega na koncu marsikaterega opisa zeva pol-ali celo cetrt­stranska beli na, kj bi jo morda lahko zapolnili z izbo­rom domace literature o obravnavani vrsti . S tem bi tudi opozorili na še nekatere naše raziskovalce, pred­vsem gozdarje in biologe. ki so marsikaj prispevali k dosedanjemu vedenju o naših drevesnih vrstah. Prav je, daM. Kotar in R. Brus vse izbrane vrste obravnavata z enako težo. Tako sta ob zelo razširjeni bukvi, jelkj, srn reki idr. vsebinsko bogato in korektno predstavila tudi vrste, ki so pri nas prava redkost, npr. oplutnik, tatarski javor ali mandljevolistno hruško. Tu in tam, pri kakšni vrsti , pogrešam nekoliko vec tega, kar je eden izmed najboljših poznavalcev naših gozdov in drevesnih vrst pokojni Maks Wraber, imenoval bio­lošb in ekološki opis, navezoval pa ga je na gozdne združbe. Te opise vsebujejo njegovi številni gozdarjem namenjeni elaborati. V njih se, podobno kot naša avtor­ja, ustavi ob vsaki drevesni vrsti, ki jo je opa:zil na nekem obmocju . Sicer pa bi nekaj vec fltocenoloških podatkov verjetno škodilo poljudnosti besedila in je morda prav, da avtorja z njimi bralcev nista obremen­jevala. Med drevesnimi vrstami, ki bi po mojem mnen- Kadri in izobraževanje ju zaslužile bolj poglobljeno tovrstno (ekološko in fitocenološko) obravnavo, bi omenil crni gaber, morda bi bilo treba preveriti kakšen podatek tudi pri opisu razširjenosti in ekologije navadnega negnoja. Pri nekaterih rodovih, kjer sta si avtorja delo raz­delila tako, daje eno vrsto opisal eden, drugo pa drugi, obcasno prihaja do nekaterih ponavljanj, npr. pri bre­zah (ko so splošne redovne znacilnosti napisane dva­krat). Pri izboru sta naredila izjemo pri navadnem orehu, lG v Sloveniji ni samonikel~ kakšen gozdar prak­tik bi se morda razveselil, ce bi jo naredila še pri robi­niji, sicer tujki, a silno udomaceni v naših nižinsbh, gricevnih in ponekod celo podgorskih gozdovih . Kot že zapisano sta M. Kotar in R. Brus problema­tiko naših drevesnih vrst obravnavala celostno in po leg ekoloških in morfoloških opisov, ponazorjen ih z odlic­nimi fotografijami, na enem mestu zbrala veliko ko­ristnih podatkov, ki bi jih drugace morali iskati po številruh virih. Avtorjema dolgujemo za pogum, trud in opravljeno delo iskreno priznanje. To zasluži tudi ugledna založba, ki je delo izdala -S lovenska matica. Resje, prebrali smo nekaj kriticnih misli o oblikovanju fotografij (o tem je pisal Stane Sušnik v Delovi prilogi Književni listi, 20. jan. 2000), ki se jim lahko pridru­žimo. Prav tako bi bili bolj veseli, ce bi bila knjiga tiskana na debelejšem papirju (predvsem fotografije bi s tem pridobile). Potem bi se nam tudi njena cena zdela ustreznejša. Morda so se pri založbi premalo zavedali, kako dragoceno knjigo (vsaj za nas gozdarje) izdajajo in kako redko na Slovenskem takšne knjige zagledajo luc sveta, verjamemo pa, da so bili dobro­namerni in bodo te pomanjkljivosti ob morebitnem ponatisu odpravili. Pregled diplon1skih nalog diplomantov univerzitetnega študija na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete .. zagovat·janih v letu 1999 KOLAR, Peter ANAUZA GEBANJA TELESNIH KAZALCEV SRNJADI V DVEH HA BITA TIH HALOZ V OBDOBJU 1988 ~ 1997.-1999, X, 68 s., 30 virov. Mentor: prof. dr. Miha Adamic, recenzent: prof dr. Marijan Kotar, datum zagovora: 22. 2. 1999 KECMAN, Miloš UCTNKI RAZLICNIH PRJSTOPOV lZBTRALNEGA REDCENJA NA SESTOJE CRNE JELŠE (Ainus glutinosa (L.) GAERTN.) V POLANSKEM LOGU.-1999, IX, 108 s., 25 virov. Mentor: prof. dr. Dušan Mlinšek, recenzent: prof. dr. Marijan Kotar, datum zagovora: 29. 3. 1999 Kadri in izo1)raževa:nje MAKLIN, Jan OBRAVNAVANJE POPISOV PROPADANJA GOZDOV V OBMOCNIH ENOTAH NAZARJE IN SLOVENJ GRADEC.-1999, X, 72 s., 38 virov. Mentor: prof. dr. Franc Batic, recenzent: prof. dr. Milan Hocevar, datum zagovora: 3 I. 3. 1999 MAGAJNA, Bogdan GOZDNI REZERVAT VELIKI BRŠLJANOVEC.-1999, XII, 103 s. Mentor: doc. dr. Jurij Diaci, recenzent: prof. dr. Boštjan Anka, datum zagovora: l. 4. 1999 ROŽENBERGAR, Dušan RAZVOJNE ZNACILNOSTI SESTOJEV V PRAGOZDOVIH PECKA IN RAJHENAVSKI ROG.-1999, IX, 77 s. Mentor: doc. dr. Jurij Diaci, recenzent: doc. dr. Andrej Boncina, datum zagovora: 28. 4. 1999 FUCKA, David PONOVNA VZPOSTAVITEV AGRARNE SKUPNOSTI RAVNIK-ORLOVŠE IN NJENA GOZDARSKA PROBLEMATIKA.-1999, IX, 64 s. Mentor: prof. dr. Iztok Winkler, recenzent: doc. dr. Andrej Bon cina, datum zagovora: 21. 6. 1999 GLOBEVNIK, Janja SPREMINJANJE LESNOPROIZVODNE VREDNOSTI POKLJUŠKIH DRŽAVNIH GOZDOV.-1999, 65 s. Mentor: prof. dr. Iztok Winkler, recenzent: doc. dr. Andrej Boncina, datum zagovora: 21. 6. 1999 TERNIFI, Mustapha INTENZIVNOST RAZKROJALESA S ŠTOROVKO (Armillaria me/lea (Vahl: Fr.) Kummer) IN SMREKOV O RDECO TROHNOBO (Heterobasidion annosum (Fr.) Bref.).-1999, XIII, 113 s., 92 virov. Mentor: prof. dr. Franc Pohleven, recenzent: doc. dr. Maja Jurc, datum zagovora: 30. 8. 1999 ŠTUNF, Branko STRUKTURA GOZDOV S TISO V GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOCJU CELJE.-1999, X, 107 s., 27 virov. Mentor: prof. dr. Marijan Kotar, recenzent: prof. dr. Marko Accetto, datum zagovora: 3 O. 8. 1999 SECNIK, Tomo GOSPODARSKI NACRT ZA RUDEŽEVO GOZDNO POSEST.-1999, VIII, 165 s. Mentor: prof. dr. Iztok Winkler, recenzent: prof. dr. Boštjan Košir, datum zagovora: 30. 9. 1999 ŠNEBERGER, Boštjan DOLOCANJE MEJA OBMOCIJ OGROŽENOSTI S PORUŠITVENO EROZIJO NA PRIMERU SKALNIH PODOROV V DOLINI TRENTE.-XIV, 1999, 112 s., 53 virov. Mentor: mag. Aleš Horvat, recenzent: doc. dr. Igor Potocnik, datum zagovora: 21. 12. 1999 RUBIN, Simona STANJE IN VKLJUCEVANJE ZELENIH MESTNIH IN PRIMESTNIH POVRŠIN V URBANI PROSTOR MURSKE SOBOTE.-1999, VIII, 65 s. Mentor: prof. dr. Miha Adamic, recenzent: prof. dr. Sonja Horvat-Marolt, datum zagovora: 21. 12. 1999 KOTNIK IGOR FISKALNE OBVEZNOSTI POSLOVNIH SUBJEKTOV V GOZDARSTVU.-1999, VIII, 71 s., 15 virov. Mentor: prof. dr. Iztok Winkler, recenzent: prof. dr. Franc Bizjak, datum zagovora: 21. 12. 1999 Pregled pripravila mag. Teja KOLER-POVH GORENJSKI SEJEM KRANJ Stara cesta 25J 4000 Kranj tel.064/221-081 fax: 064/223-661 E-mail: gorenjski.sejem@siol.net ======================================= 39. MEDNARODNI SEJEM KMETIJSTVA, GOZDARSTVAINPREHRANE KRANJ, 14. 19. april 2000 • vse za polje, vrt, dom • prehrana GOZDARSTVO • stroji in oprema za gozdarstvo • stroji za obdelavo in predelavo lesa • • motoma, elektricno in rocno orodje za te dejavnosti • • pogozdovanje in varstvo gozdov • DAN GOZDARJEV-GOZDARSKA RAZSTAVA -PREDAVANJA 1 SOBOTA, 15. aprila-tekmovanje v gozdarskih vešcinah 1 Gozdarski vestnik, LETNIK 58 • LETO 2000 • ŠTEVILKA 2 Gozdarski vestnik, VOLUME 58 • YEAR 2000 • NUMBER 2 Glavni urednik 1 Editor in chief Borut Urankar Uredniški odbor 1 Editorial board prof. dr. Miha Adamic, dr. Robert Brus, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, prof. dr. Ladislav Paule, prof. dr. Heinrich Spiecker, mag. Mir'r