Posamezna številka stane 60 vinarjev.
Naročnina listu:
Celo leto	.	.	K 50*—
Pol leta .	.	.	, 26'—
Četrt leta	.	.	„13-—
Zunaj Jugoslavije: Celo Veto	.	.	„ 66.—
Posamezne številke
na štirih straneh 60 v.
Uredništvo i.upravništvo: Maribor, Koroška ulica St 5. — Telefon št 220.
STRAŽA
i Weedvlsen političen list za slovensko ljudstvo.
52, številka.
Maribor, dne 17. maja 1920.
Inserat! ali oznanila
se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih — popust —'
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek, Rokopisi se ne vračajo,
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne.
Letnik XII,
Komunisti — izdajalci domovine.
A. K.
Leta 1871 je bila Nemčija porazila Francijo . Francija je bila globoko ponižana, nered je bil pov sodi, stranka se je lovila zoper stranko. V Parizu so se pojavili komunisti, in sicer prvikrat v sedanjem pomenu besede. Četrt leta so gospodovali in ugani dl grozne stväTi, nedolžne ljudi so brez usmiljenja zapirali in pobijali. Ko so 21. maja prodrli v nul o i vojaki pod komando Mac Mahona v mesto, oklenili so komunisti porušiti Pariz. S petrolejem so polivali palače, gledališča in cerkve ter jih zažigali. Nadškofa pariškega, duhovnike in mnogo drugih ljudi so po -morili. Slavnemu Thiersu so do tal razdejali njegovo hišo ter mu vzeii vse premoženje. Za to so pa tedi prejeli zasluženo plačilo. Ko se je bil Mac Mahon polastil mesta, dal jih je mnogo zapreti in pomoriti, ali jih je izgnal v pregnanstvo. Taki patrijotje so Lili komunisti, ko so prvikrat nastopili. Francija, lastna domovina, je bila na tleh, poražena hi poniža -ma. Potrebovala je pomoči vseli državljanov, da bi se bila prej zopet povzdignila. Toda kaj komunisti li mar domovina? V odločilnem trenutku so se vzdignili zoper njo, zoper postavno oblast, klali so, požigali in uničevali narodno premoženje.
Kakor,sp. delali takrat, ravno tako delajo komunisti ali boljševiki še dandanes najsibo že na Puškem, pri nas ali .kjèrkoli. Kopati znajo, moriti in u-ničevati narodno premoženje. Koliko tisoč nedolžnih ljudi so poklali na Ruskem! V Petrogradu so 1. 1918 celo dva bolna ministra po zverinsko umorili v bol -mišnici. S pretvezo, da Rusija potrebuje pred vsem miru, so nahujskali ljudstvo, je odtrgali od zaveznikov ter sklenili sramotni in poniževalni mir z Nem -čije v Brest-Litovsku. Obljubljali so mir, a še dan -danes nima Rusija miru. Boljševiki so sicer premagali Denjikina, Kolčaka in Judeniča, a miru še ni in ga še kmalu ne bo. Novi viharji nastajajo v Rusiji . Od vzhoda prodirajo Japonci, od zahoda napad;!jo Poljaki, ki so hudo natepli boljševike ter jim vzeli velik plen. Ge ho Poljakom vspeh ostal, se zna pa še kje drugje oglasiti kak nov Denjikin ali Koleak. U-boga Rusija! Niso jo premagali Nemci. Premagali so
jo lastni rojaki, boljševiki. Obljubovali so mir, miru pa niso prinesli, marveč lakoto, bolezni, draginjo in vojsko in smrt; vse ravno nasprotno, kakor so obljubovali. Koliko so pa pri tem uničili narodnega bogastva! Zato v svetovni zgodovini ni sramotnejših izdajalcev domovine, kot so ruski boljševiki 1
Sploh pa boljševiki niso več jedini. Radikalno smer, ki hoče svetovno revolucijo, vodi jud d’ročki j ; to smer zastopata tudi juda Buharin in Binovjev, ki vodita inozemsko propagando ter delujeta na svetovni prevrat. Nasproti tej struji deluje Lenin, voditelj zmernih, okrog katerega se zbirajo tudi meščanhk'
I krogi. Ta poslednja struja noče revolucije; ž njo bi j so dalo govoriti in paktirati. Prvi struji, katero v o -j dijo Judje, pa je prvi namen svetovna re-Vokmha. Io j najprimernejše sredstvo za to se ji zde širajki. katere prirejajo po raznih državah. Ta struja ne pozna domovine, marveč le nasilje, t. j. morijo in uničevanje narodnega blaga.
Naši jugoslovanski komunisti so Verni otroci te brezdomovinske struje. To so v zadnjem času sijajno dokazali. Na zahodu se ima ravno v tem času določiti stalna meja med Italijo in nami, ha Koroškem smo neposredno pred glasovanjem. Na Štajerskem in drugod se morajo določiti definitivne meje - la -- v tem času, ko se ima vse to urediti, so napravili komunisti poskusno mobilizacijo — svoj politični štrajk. In v tej zmedi — kakor kažejo izjave-njihovih voditeljev — so imeli namen polastiti se državne oblasti s pomočjo tujih držav. Kaka slepota, ! Komaj, se je u-stanovila Jugoslavija, že naj bi zopet'razpadla po krivdi komunistov !
Iz tega je razvidno, da so komunisti vsikdar in povsod izdajalci domovine. Sovražniki so lastne države in lastnega naroda. Zato še nobena državotvorna stranka ž njimi ne. more vezati in paktirati, ker namen vsake rodoljubne stranke mora biti ureditev in utrditev Jugoslavije na zunaj in na znotraj, čemur komunisti naravnost nasprotujejo.
A/•- -a - --	•*
'•.t****..

Nova smer v naši lesni trgovini.
Ogromna večina našega lesa se izvaža v surovo rezanem stanu v tujino, kjer se še la; v različne predmete izdela, ali razpeča na drobno. Pretežen del dobička iz lesne trgovine ostane torej v inozemstvu, kjer se obdeluje in trži naš les in izkorišča naše naravno bogastvo.
Kar si tujec zasluži na našem blagu, ostalo bi lahko doma, če se naši podjetniki v lesni trgovini prilagodijo občnim zahtevam lesne potrebe inozemstva. Ravno sedaj se pojavlja! na svetovnem trgu živahno zanimanje za lesne poizdelke, ki se proizvajajo na Specijalnih strojih in1 sicer: deščice za zaboje, za parkete, ročaje; za orodje, in mnogo takih polizdelkov .lesne obrti, rabi se vsestransko in vedno. Za vse te predmete in še mnogo drugih zgradila je industrija Specijalne stroje, ki delajo! brez posebnega strokovnega znanja dovršeno, zanesljivo in naglo.
Za lesne polizdelke navedenih vrst ne pride kakovost porabljenega lesa v isti smeri v poštev, kakor, n. pr. pri navadno rezanem; za take stvari se porabi lahko les, ki bi sicer prišel med «odpadke.
Na drugi strani je prihranek pri tovornih pristojbinah šo precejšen ; razventega se polizdelke primeroma mnogo višje plačujejo nego rezano blago. Pa še preudarek, da isti stroj, ki stoji n. pr. ura'Dunaju,; da reže iz naših desek polizdelke, prav tako lahko stoji' tudi pri nas in dela na korist domače/obrti, nas more privesti do prepričanja, da zanemarjamo izkoriščanje našega gozdnega bogastva v prid - tujini.
Gonilne moči za lesobdelovalne stroje nam stoje povsodi tam na razpolago, kjer imamo navadne žage* na vodo, na par ali električni tok. Stroje nam ponuja inozemstvo v vseh miiogočih oblikah in za najrazličnejšo rabo v lesni obrti.
Namen teh vrstic, je, vzbuditi v javnosti, posebno med slovenskimi gozdnimi posestniki našega Pohorja, zanimanje za to novo smer lesne trgovine. Na podlagi strokovnih študij in upoštevanja naših razmer izdelal se je sledeči načrt, ki ga v širših potezah priobčujemo v razmotrivanje :
LISTEK.
Dr. Leop. Renard.
Kako Je Niko Dragoš postal poslanec 1
..vi
Dalje.
.Veni mi pustite mojo desno roko, vanjo mi denite kito rožmarina, zanjo mi privežte mojga konjčka vranca: nek me konjič/ žali kad me draga neče. Draga bi žalvada kad bi ona znala,, da sem se ženil u to črno zemljo !— Bratec, ja te prosim, kada poj deš mimo, najavi se dragoj, pak joj pripoveduj : da je moja žena leta črna zemlja, moji svatje bili so ti drobni červi, moji godci bili	.
leti doleni ptiči. —
I šo to vas prosim, drago brat jo moja! Meneč mi kopajta pri grobu mojem:
Kdor bo lše-1 žetlen heka m napije.
.: t i
■* i »v;
ni; ti;
Klopi mi delajte pri grobu mojem:
Kdor bo išel truden, neka se počine.
Rože mi sadite pri grobu mojem:
Kdor bo išel gizdav, nek si rožo vtrga.“
. Poslušam, zamislim se v pesem, oživim ž njo. Pred mano vstaja slika preteklih, hajduških časov. Peketajo kopita, žvenketajo ostroge, jašejo. junaki. Bratska jugoslovanska kri se je tukaj cesto prelivala v medsebojnih bojih, Naši bratje, bosanski Moharne-rianci so prihajali kot predbojevniki turških čet, z druge strani kranjski vojaki, pod komando raznih nemških grofov, vmes srbski Uskoki in razni mar -tolozi, ki so prehajali sem in tja„ ter hajduki, ki so ropali na lastno pest. A vse to je bila naša kri, a na čelu tukaj padišah v Carigradu, a. tam cesar ua Dunaiu! Sredi teh bojev je živelo ljudstvo, ono živahno, nadarjeno ljudstvo, ohranilo svojega duha m svojo poezijo. Takt udarja iz pesmi. Začutim, kako jo zapojo- hajduki na gori, mladina na vasi: in zapleše kolo.
Pesem je izpeta, govorjenje, izpraševanje, smeh me predrami iz zamišljenosti. Eno deklet prosim, da mi zapiše pesffli». Zabilježim si še1 nekaj domačih iz -razov, ki so mi prileteli na uho, sif poslovim ter odidem v župnišče spat.
Drugega dne — bila je nedelja — me prosijo, da bi prevzel ob desetih veliko opravilo s pridigo. Velikanska cerkev nabito polna ljudi, s prižnice prekrasen pogled: bele narodne noše s pisanimi naši v*, lepe, krepke postave, v pobožnosti sklonjene, glave. Po opravilu imam komaj časa., da v naglici zavžijem v župnišču nekaj obeda, v veži me že čakata dva to-• vajfša, belokranjska rojaka, sedanji dr. Juraj Adle-šič, rodom iz Adlešičev in dr. -Malnorič! iz Črnomlja. Povesta mi, da je velik ljudski shod'v Adlešičih, kjer »as pričaku je jo. Sedemo* na' kolesa ih ha pot.
Adlešiči so skrajna 1 belokranjska vas, od Cr -nomlja oddaljena menda približno dve uri, leže blizu Kolpe, ki se, tukaj v širokem ovinku vreže v Hrvaško, onkraj pravoslavnega srbskega Marindola. Pot jo slaba, kamenita, ozka, okolica malo rodovitna, a prekrasna. Sobice se je uprlo z žgočimi žarki ob brežine Marindola in ogrnilo celo pokrajino s svojim žarom. Srečujejo nas ljudje v lepih narodnih nošah, pristne belokranjske postave, pozdravljajo z lepim belokranjskim naglasom.
V Adlešičih so ljudje že zbrani. Prične se zborovanje, ljudstva je veliko, poslušajo z zanimanjem. Ko končam z govorom, se razvije razgovor, ljudje se o-glašajo, izprašujejo. Nastopa možak v pristni belo -kranjski noši, že prileten, a najbolj značilnp na njem so velike, kot klobasa navzdol viseče, pristne jugoslovanske brke. Takih brk v resnici človek nè zagleda z lepa in zaslužijo, da se. pogled ustavi na njih „ Mož se oglaša, najprej s krajšimi medklici; potem vedno pogosteje, govor-i mogočno, a ne razumem prav, kaj hoče: mi pritrjuje, ali ugovarja, ali kaj? Slednjič mi je njegovih nastopov že preveč, zaslutim, da namerava delati zgago, morda hoče s. svojim besedi -čenjem speljati razpravo v zagata ali na pesek. Najbolje, da naredimo konec njegovim nastopom. Brke sem, brke tja, vse eno. Njegove jugoslovanske brke slednjič tudi niso toliko vredne, da bi z ozirom na nje moralo trpeti zborovanje. Hočem nastopiti krepko n mu zamašiti usta, a v tem trenotku zašepeče moj tovariš:
„Pustite ga ! On je bil popreje deželni poslanec, pa misli še vedno, da ima pravico do velike besede.“
Osupnem, ker nisem pričakoval, da bi ta od -daljen i in zaplankani kot dal slovenski domovini deželnega poslanca in da. bom na tem shodu, zadel s take osebnostjo. Z.asuknem besedo tako, da smo vseeno lepo končali, vkljub nastopom deželnega poslanca, ki se je po mojem domnevanju nekoliko napil, na pogum k današnjem zborovanju.
Stran Sa

17. maja 1020»
Na primernem kraju v območju nagega Pohorja usiamovi sé lesobdelovaino podjetje za proizvajanje polizdelkov različne vrste z najmodernejšimi stroji lesile obrti. Ustanova bi bila utemeijena' v obliki del -«iSke družbe, glavni njen smoter je: izkoriščanje našega lesnega bogastva.
Pos'artVeznemu. gozdnemu posestniku ne bi bilo treba ponujati svojega blaga v predpisani obliki in izbrani kakovosti lesnemu trgovcu; nameravano podjetje mu odvzame les v vsaki obliki po tržnih cenah, da ga izdela v predmete, ki se ravno rabijo. Podjetje je v tem slučaju takorekoč konzument, in odpade vmesna trgovina, njen dobiček pride gozdnemu po -sestniku v dobro.
Naša lesna industrija bo naravnim potom svoje izdelke prinesla mnogo ceneje na trg nego tuja, konkurence se nam ni haß. Lesno producente, trgovce in obrtnike vabimo, da izražajo v naprej pismeno svoje osebno mnenje n aprami temu načrtu, ter podajo stvarne haSvefe, oziroma pomisleke. Pred vsem pa gre proponentom za to, da tem potom ocenijo Živah -nest, zanimanja, M se bo pojavilo za ta, vsekakor za nas nenavadni, pa gospodarsko zelo važni projekt. Po proučevanju vseh tozadevnih izjav se bodo iute -resenti povabili na osebni sestanek,! da se stvar ustmeno razpravlja in napravijo konečni sklepf-
Dopise je jiaslavljati do 1. junija t. 1. pod Znakom „Sjovenija“, Maribor 2.
Politične vesti.
Jugoslavija.
LDU Beograd, 13. maja. „Progres“ poroča pod naslovom „Vrse v istem krogu“: V petek opoldne poteče rok 48 ur, ki ga je Vesnič stavil demokratski zajednici, da se izjavi za vstop v vlado ali ne. De -mokratska zajednica je na svojih sejah sklenila, da vstopi v vlado z nastopnimi pogoji: 1. da je najvažnejša naloga vlade, da izvede volilni zakon v narodno predstavništvo in da razpiše volitve za ustavo -dajo skupščino; 2. da se reši vprašanje invalidov; 8. da se reši vprašanje vojne odškodnine; 4. da se da kredit poljedelcem; 5. da se v svrho svobodnih volitev odstranijo iz državne službe vsi državni u-radniki, ki bi vsled svojega strankarstva morda u-tegnili izrabljati to svobodo. Kar se tiče agrarnega vprašanja, priznava demokratska zajednica, da re -šitev prepusti ustavodajni skupščini, dotlej pa da mora ostati stanje, kakor je sedaj, oziroma se ne sme izvesti nova agrarna uredba. Davidovič je poobla stil v imenu kluba dr. Draškoviča, da po teh navo -ailili nadaljuje pogajanja.
Pogajanja za koncentracijo so dosegla dosedaj ta uspeli, da so demokrati pustali , da vstopijo v koncentracijski kabinet. Glede porttel-jev zahtevajo demokrati: ministrstvo za notranfo zadeve (Davidovič), trgovino :ii ance (dr. Volj kov id), čigra rno reformo, prosveto, šume in rude (Marinkovi’:). Narodni klub se prereka za šume-rude in pošto Pogajanja med opozicijo in parlamentarnimi strankami se še vedno vršijo z vso vnemo, a do končnovel,javne odločitve še ni prišlo.
R a z v e n razdelitve, p orti e 1 j e v igra pri pogajanjih med demokrati in vladnimi strankami veliko uiogo zahteva demokratov, da bodoča vlada ne bi smela voditi računa' o sklepih bivše demo -kratično-socijalistične vlade.
Prihodnja seja narodnega predstavništva je določena na 19. t. m. Do tega časa bo že tudi razjasnjen položaj glede koncentracije.
Reševanje roškega vprašanja v Pallanzi je prekinjeno. Italijanski delegati so prenehali s pogajanji, ker so jim vsled demisije Nittijeve-ga kabineta njihovi mandati neveljavni.
LDU Beograd, 14. maja. V ministrstvu za notranje stvari se razpravlja o organizaciji občin v Bosni in Hercegovini po srbskih zakonih. Ta projekt za organizacijo občin je izdelan še za časa prejšnje vlade.
LDU Beograd, 14. maja. Vlada je izdala eksekvaturo g. Kruševičkemu, konzulu poljske republike v Sarajevu, za Bosno in Hercegovino.
LDU Beograd, 14. maja. (Uradno.) Vladaje podelila eksekvaturo g. Kristijanu Fegoliju, generalnemu konzulu švicarske republike v Beogradu.
LDU B e o g r a d, 14. maja. (Uradno.) Vlada je izdala g. Miloradu Pavloviču, trgovcu v Beogradu, eksekvaturo kot konzulu belgijske vlade v pod ročju beograjskega, smederevskega in .valjev,skega okrožja.
Italija.
N i 11 i j e v kabine t je podal vsled zadnjic omenjenih razmer v parlamentu ostavko. Po podani ostavki je razglasil NittF zbornici, da je odgođena za toliko časa, dokler kriza ne bo poravnana. Socijalisti pa kljub tej Nittijevi izjavi zahtevajo, da zbornica še dalje zboruje in da naj pride še enkrat v parlamentarni pretres gibanje poštnih in brzojavnih nameščencev.
N i 11 i j e v o de m i s i j o komentirajo razni časopisi prav različno. V toliko jih je večina edina , da je odstopil Nitti radi reškega vprašanja, seve so ta domnevanja le pesek v oči Jugoslaviji.
Francija.
Stavka železničarjev na Francos -kem pojenja. Vodilni krogi državnih železnic in delniških družb so izdali na železniške uslužbence oklic, naj pričnejo z delom, sicer bodo eventuelni ne -pokorščini sledile kazni. Francoska vlada se je postavila odločno na stran železniških ravnateljstev.
■ Anglija.
Irci so začeli zopet boj zoper davke in orožništvo. Razrušili so 15 orožniških postaj in na 20 davkarijah in sodiščih so Irci ugrabili akte.
Rusija.
R, u s k e b o 1 j 'š e v i š k e čete so započele protiofenzive proti Poljakom, ki so se vgnezdili v Kijevu. Poljakom se je posrečilo, obdržati napram napadu boljševikov svoje postojanke. Pri tem spopadu Rusov s Poljaki sta bila zajeta dva boljševiška bataljona.
regentu in kralju Petru. Navdušenje je bilo uprati velikansko. '	'*■ ir ■
Otvoritev Krekovega spomenika. Dne 3. maja pismeno t. 1. bo tretja obletnica majniške deklaracije. Živo se>
•	vsi še spominjamo, s kolikim navdušenjem je sprejel
ves narod blagovest, da se hočemo Srbi, Slovenci in Hrvati združiti, da hočemo postati en narod, svoboden in samostojen, svobodnim narodom enakopraven brat. Jasno in določno je bil izrekel veliki državnik dr. Jan. Ev. Krek, kar je nezavedno živelo v vseh srcih; zato je tudi kakor v dokaz, da je najidealnejša politika hkrati najrealnejša, na mah potegnil ves narod za seboj ; zato je tudi s toliko silo prevzela njegova misel srca vseh Slovencev, da jih nobena trma, nobena spletka sebične politike ni mogla več zavesti s pravega pota. V veliki meri je zasluga Krekovega dela, da nas je našel veliki čas pripravljene za veliki dogodek. In kakšno zmago je slavila takrat nje -gova ideja! Več, kot smo se drznili upati, smo dosegli Slovenci: svobodni in samostojni živimo, združeni z svojimi brati v svobodni državi. V spomin tistih lepih časov, ki se poslavljajo kakor temneča zarja tistih časov, ko smo imeli velik cilj pred očmi in. velike ideje v srcih, se bo 30. maja t. 1. ob 11. uri predpoldne na pokopališču Sv. Križa v Ljubljani slovesno odkril nagrobni spomenik Jan. Ev. Kreka. Spomenik, delo domačega kiparja Lojzeta Dolinarja iz domačega marmorja, predstavlja dva orjaka, ki po -vešata ob grobu glave od bridkosti nad prezgodnjo smrtjo velikega moža, od bridkosti nad neizmerno mar-Jenkostjo sedanjih časov. Posebna vabila k temu odkritju se ne bodo razpošiljala; tem potom vabi podpisani odbor vsa kulturna društva širne domovine , vse častilce Krekovega imena, da priznajo s svojo u-deležitvijo pri slavnosti dne 30. t. m. dolg hvaležnosti rajnemu voditelju in organizatorju Jan. Ev. Kreku in oživi v svojih srcih spomin lepih dni mlade naše svobode. — Odbor za Krekov spomenik.
Vsem gasilnim društvom mariborskega okraja. Iz mariborskega, okraja se je prijavilo k „Jugoslovanski gasilski zvezi Ljubljana“ toliko gasilnih društev, da so dani vsi pogoji za ustanovitev Gasilske župe za ta o krap Radi tega smo se odločili sklicati vsa gasilna društva mariborskega1 okraja na ustanovni občni zbor Gasilske župe mariborske. Ustanovni občni zbor se vrši 23. maja 1920 ob 10. uri do -I poldne v Mariboru v prostorih Narodnega doma (mala dvorana). Vabimo da pošljejo društva na občni zbor, poleg načelnika ali, njegovega namestnika še e-nega odposlanca društva, Ta dva imata na občnem zboru posvetovalni glas ter aktivno, in pasivno volilno .pravico Ako kako društvo še ni prijavilo svojega
pristopa k „Jugoslovanski gasilski zvezi Ljubljana“» vabimo,'da se takoj prijavi, ker drugače nima na ob-, enem zboru volilne pravice,
Hočah je prav dobro Mariboru, Slovenska
Amerika.
kan-
Ä m e r i k a n s k i s o c i j a 1 i ‘s t i bodo didirali predsednikom Evgena Debs, ki je pa radi boljševiškega rovarjenja.
Začasnim predsednikom republikanskega konventa, ki bo zboroval v Gikagi 7. junija, je bil izvoljen senator Lodge.
Dnevne vesti.
f Župnik Jakob Msnhsri v ormoški bolnici je dne 15. t. m. po daljši bolezni nmrl v starosti 54 let župni upravitelj župnije Velika nedelja g. Jakob Menhart. Rojen leta 1866. v Kamnici pri Mariboru, je bil v duhovnika posvečen leta 1891. Kot kaplan je služboval pri Veliki nedelji, v Ormoža in na Ptujski gori ; leta 1900 je bil imenovan za župnega upravitelja pri Veliki nedelji. Njegove telesne ostanke so prepeljali iz Ormoža v Veliko nedeljo, kjer se je vršil danes v ponedeljek ob pol 3. uri popoldne pogreb. Rajni župnik Menhart je bil odličen duhovnik, poln vneme za čast božjo in blagor duš in poln ljubezni do našega naroda. Neumorno je deloval v cerkvi in izven cerkve v krščanskih, prosvetnih društvih. Njrgova delavnost, dobrosrčnost in ljubeznjivost ga je storila priljubljenega vsakomur, kdor ga je poznal, zlasti še pri njegovih župljanih. Blagemu duhovnika svetila večna Inč !
f Martin Bauman. Pri sv. Lovrencu na Dravskem polju je 14„ maja po kratki, težki bolezni umrl g. Martim Bauman, upokojeni župnik z Vrat na Koroškem. Rojen je bil 3, novombra 1876, pri Sv. Lovrencu kjer se je po svojem upokojenju naselil. Pogreb je bil v nedeljo popoldne. Naj pomači v miru!
Aktivacija vojne duhovščine. Iz Belgrado se nanj poroča: Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira bo naša vojna duhovščina v najkrajšem času sprejeta v skupno vojsko. Samo g. monsignor Klobovs
pojde radi svoje visoke starosti in bolehnosti v zasluženi pokoj,
JugOsiovenska Matica, Na praznik Vnebohoda se je v Ljutomeru ustanovila podružnica Jugosloven-ske Matice. Na prostornem glavnem trgu se je zbrala ogromna množica ljudi, lahko jo cenimo na 5000 glav. Ves prostor je bil slavnostno okrašen, pri vhodu je stal lep slavolok, ovit v zelenje in cvetje, ob cestah maji. Vse hiše v zastavah, ljudstvo s slovenskimi trobojnicami. Šolska mladina v dolgih vrstah je pozdravila udeležence s slovenskimi zastavicami v rokah, veliko število ognjegascev, Sokoli in Orli v krojih so prikorakali na zborovali!i prostor manifestirat za naše narodno jedinstvo in našo neodrešeno domovino. Slovesnost se je pričela s sveto mašo na glavnem trgu pod milim nebom, katero je daroval domači g. kaplan. Po sveti maši se je pričelo zborovanje. Govorniki so nastopali na balkonu okraju, gla -varstva, ki nudi prekrasen razgled čez obširni trg. V imenu pripravljalnega odbora otvori zborovanje g. dekan ljutomerski, č. g. Ozmec, pozdravi goste in u-deležence ter povdari s krepkimi besedami pomen današnjega dne. Za njim je neka šolska deklica raz balkona lepo prednašala Gregorčičevo pesem „Soči.“ G. Novak iz Idrije, sedaj uradnik narodne posojilnice v Mariboru, pozdravi zborovalce v imenu marib. okrajnega odbora za neodrešeno domovino in marib. podružnice Jugoslovenske Matice. V svojem pozdravnem nagovoru razvija nalogo naše nove narodno o-brambene organizacije in potrebo pomagati neodre -šeni domovini. Sledi govor dr. Lenarda, ki je razvijal misel: Zavedajmo se trenutka, v katerem živimo, in zemlje, na kateri stojimo! Z burnimi ovacijami sprejet, je pozdravil zborovalce general Maister. Za njim so pozdravili zborovanje:- prof. Voglar, dr. Koder iz Prekmurja, B. Borko iz Radgone. Zaključni govor je imel zopet g. dekan. Komisar na okrajnem glavarstvu g. Zavadlal je prebral resolucijo in vse -bino udanostne brzojavke, ki se je odposlala princu
Slike orlovskega tabora v izdelal fotodraf g. Fr Kurnik v ulica.
Avtomobil!!! promet na Koroško se otvori ob binkoštnih praznikih. Za enkrat se otvori kot prva proga Kranj—Jezersko—Železna Kaplja. Avtomobil za 12 oseb odhaja iz Kranja popoldan ob 3. uri in dospe na Jezersko ob 4,80, v Železno Kapljo pa ob 6. uri popoldne. Ta proga ima zvezo z ljubljanskim vlakom, ki odhaja ob 11.30 iz Ljubljane. Iz Žel. Kaplje odhaja avtomobil v smeri proti Kranju ob 5. uri zjutraj ter prispe ob 8. uri v Kranj, tako da je tu vz -postavljena zveza z vlakom, ki prihaja iz Gorenjskega ob 9.28 in ob 10.28 v Ljubljano. Opozarjamo na to nad vse ugodno zvezo posebno naše izletnike, ki nameravajo posetiti divno Jezersko. Ob zadostni udele’ žbi se vpeljejo ob nedeljah in praznikih tudi še posebne avtomobilne vožnje, ki bodo imele zveze z ju -tranjim turistovskim vlakom. — Začetkom mesca junija se otvori ob Vrbskem jezeru transversalna av -to-vožnja iz Legevasi v Vetrinj in nazaj, kar bo za tujski promet ob tem najlepšem jezeru Jugoslavije največjega pomena.
Avstro-ogrska monarhija je bila mačeha vsem v njej bivajočim Slovanom, naravnost kri pa je pil nasilni režim slovenstvu na Koroškem. Danes imamo slovenski Korotan, zibel slovenstva, v svojih rokah in je torej naša dolžnost, da pomagamo obmejnim bratom vsak po svojih močeli in jim hitro vrnemo, kar jim je bilo po krivici vzeto. Izpolnitev te dolžnosti je lahka. Kdor misliš v, letovišče, pojcC na Koroško ! Ob Vrbskem jezeru boš pil moč prirodnih lepot, pristna slovenska imena tamošnjih krajev (Ribnica, O-tok, Sekira, Loga ves itd.) pa ti bodo vedno klicala v spomin zavest, da bivaš na slovenski zemlji. Ljud -stvOj doslej tlačeno, bo gledalo svoje krvne brate ter bo ponos pilo iz njihove samozavesti.! Mesto da trosiš denar po dragih, zanikrnih letoviščih, ki jih je spravila v sloves samo kričeča reklama, pridi ob Vrbsko jezero, kjer je res lepota doma čn so vrhu tega še cene zelo nizke. O krasotah ne bom govoril. Kdor hoče kaj čuti o njih, naf pride in jih pogleda. Prepričan sem, da bo ,obšel še mnogo, mnogokrat, Kdor se je odločil za letovišče na Koroško, naj zahteva podrobnih pojasnil i pri Tourist office Ljubljana oziroma Tourist office Borovlje, Koroško.
Bela žena. V Jare nini je, v soboto, dne 15. maja umrl po daljšem bolehanju trgovec in gostilničar g. Martin Cvilak v starosti 69 let. Rajni je bil zvest narodnjak: in krščanski mož. Pogreb se je vršil v pondeljek dne 17. maja dopoldne. N, p. v m J
Za bolnišnico usmiljenih bratov v Zalou in njihov zavod za invalide pobira te dni usmiljeni brat po Mariboru in okolici, pozneje po ostalih krajih Spodnještajerske. Priporočamo ga vašim radodarnim sr -eem. Saj darujete za naše slovenske bolnike ih naša. dema,če slovenske invalide;.
17. maja 1920,
BffiRIZS.
Sto» L
F Slovenj gradeu je prevzela od g. Oseta go* s{Uao „Balkan“ gdč. J ustka, Bračun, ki je bila do sedaj dolga leta pri znani gostilni „Branibor“ v Celju Ker je gostilničarka dobra kuharica, in bo imela vedno sveže pivo in prvovrstna stara in nova vina dec sobe za tujce, to narodno gostilno vsakomur prav: toplo priporočamo.
Zadnja naša notica o gospodični Dular, učite -Ijtei na Bregu pri Ptuju, je gospode pri okrajnem štoskera svetu v Ptuju popolnoma' spravila iz ravnotežja. Omenjeni gospodični pod roko podeljeni dva -mesečni dopust so kar na mah preklicali. Ojkratni Šolski nadzornik Flere je stavil vsled te notice predlog na deželni šolski svet v Ljubljani za podelitev dvamesečnega dopusta. Tozadevni predlog pa je da -tiral z 2. majnikom in je črtah datum/ 11. 5. 20, Vidi se torej, kako ti vladni organi uradujejo in to le na korist njihovim Benjaminčkom liberalcem, recte, laži demokratom.
Dobava električne moči iz Fale. V Ptuju se vrši dne 20. maya ob 10. uri v Mestni hiši zborovanje odposlancev občin, okrajnih zastopov in drugih kor -poracij radi napeljave električnega daljnovoda. Tudi mariborski' okrajni zastop pošlje svojega odposlanca.
Naznanilo o vsprejemu v škofijski zavod sv . ■Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1920-21. V zavod sv. Stanislava se sprejemajo zdravi, dobro vzgojeni dečki, zlasti taki, o katerih je u-pati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili tlu-hovskemu poklicu. Prošnje za sprejem je nasloviti na škofijski ordinarijat v Ljubljani. Prošnji naj se pri -loži: a) krstni list, b) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s pripomnjo, da se je izdalo, ker hoče učenec vstopiti v gimnazijo. Starši ali njih namestniki naj prošnje s prilogami prinesejo v zavod sv. Stanislava ih ondi od 1. do 10. junija svoje sinove za sprejem v zavod osebno predstavijo.
Treznosti dan v Sloveniji. Kakor so listi', že poročali, je poverjeništvo za ulc in bogočastje v Zagrebu odredilo, da se dne 8. maja t. 1. na vseh hrvaš -kih srednjih, . strokovnih in meščanskih/ šolah predava o alkoholu. Na predstavko ministrstva narodnega zdravja jè potem naučno ministrstvo odredilo, da se predavanja o posebnem, vplivu alkohola vrše na imenovanih šolah cele države; zdravstveno ministrstvo pa je izdalo nalog, da naj po možnosti povsod predavajo zdravniki. Tako so se tudi na slovenskih srednjih, strokovnih in meščanskih šolah dne 8. t. im. vršila taka predavanja, ki so jih po prizadevanju zdravstvenega odseka skoraj povsod imeli zdravniki. Predavanja so med mladino povsod vzbudila veliko zanimanje in prineso gotovo dober sad.
Koliko je stailo dosedaj Narodno predstavništvo LDU. Beograd, 14, maja. Od 1. marca 1. 1. pa do danes se je za Narodno predstavništvo porabilo 8,132.000 dinarjev.
Znižana carina za platno. LDU. Beograd, 14. maja. Izvozna carina na platno je/ znižana od 10.000 na 1000 dinarjev za vagon.	j
Sladkor. LDU. Beograd, 14./.maja/. Ministrstvu za prehrano in obnovo zemlje je dospelo 15 vagonov .sladkorja.
Izvoz krme. LDIJ. Beograd, 14. maja. Izvoz krmo za živino je dovoljen le za prehrano živine, ki s sme izvoziti, in sicer samo za dobo 5 dni.
KoMereuca poljedelskih organizacij. LDU Beograd, 13. maja. Poljedelsko ministrstvo je sklenilo , da skliče širšo konferenco vseh zemljedelskih orga -nizaeij, da se ugotovi točno stanje letošnje letine.
O s jek brez župana. Dne 14. maja je bila seja mestnega zastopstva. Komunistični odborniki so prisegli brez pridržka. Pri volitvi župana so oddali 10 praznih glasovnic, 16 glasovnic je pa bilo oddanih za bivšega župana dr, Engla. Ker pa za Frigia ni bilo oddanih polovico glasov vseh odbornikov, bo mestno zastopstvo razpuščeno.-:
Samomor radi odpovedanega stanovanja. LDU. Osjek, 14 maja. Danes se je v Ösjeku obesila. gospa Mayer, tašča dr. Spitzerja. Samomor je izvršila za -radi odloka stanovanjskega urada,; ki je bil odpovedal stanovanje, v katerem je stanovala 60 let.
Odlikovanje „Smetane.“ LDU Beograd, 13. V. Cehoslovaško pevsko društvo „Smetana“ je bilo od -iikovano z redom sv. Save IV. razreda, predsednik in pevovodja istega društva pa z istim redom V. razred a.
Preit, srho-hrvaščlne za Prago. LDU. Beograd, 14. maja. Cehoslovaški poslanik Kalina je zaprosil, naj se določi od beograjskega vseučilišča en profesor ki bi bil na vseučilišču v Pragi za lektorja srbo-hr-vatskega jezika.
Kongres za stanovanja v Londonu. Za omejitev stanovanjske bede po mestih se bo vršil v Lon -donu dne 3. junija t. 1. stanovanjski kongres. Iz Beograda odidejo na ta kongres trije odposlanci: 1 Srb, 1 Slovenec in 1 Hrvat,
Beseda „samostojnež“ — psovka. Na Murskem polju je v neki družbi sosed soseda zmerjal z besedo: „Kaj boš ti preklicani „samostojnež".i Prizadeti se je čutil silno užaljenega in grozi sosedu s tožbo. Pravi, da je to hudo razžaljenje. ' f
Mariborske vesti.
Merodajne oblasti pozor! Na mariborski policijski komisarijat so se začeli oglašati s ponižnimi prošnjami za sprejem v Jugoslavijo razni elementi, ki so odšli svoij čas v Gradec z „Volksverovci“. Se-• daj so že siti lačnega nemštva v Avstriji in prosjačijo za dovoljenje preselitve v Maribor, kjer so bili rojeni. Seve, v s vaji h prošnjah zagotavljajo poboij -
in se izgovarjajo, da so rogovilili z „Volksverovci“ proti Jugoslaviji kot zapeljani in nahujskani o 1 drugih. Zahtevamo od tozadevno merodajnih oblasti, da vse te prošnje teh bivših preganjalcev in bojevnikov proti naši Jugoslaviji odločno zavrnejo in jim nikakor ne dovolijo, da bi se vrnili nazaj v. Maribor, kjer bi začeli zopet na skrivnem protidržavno delo. Bog varuj, da bi si redili nemške gade iz Avstrije na jugoslovanskih prsih, ko Imamo že dovolj neprilik z Nemci in nemškutarji, ki so ostali pri nas.
Društvo „Slomšek“ mariborskih bogoslovcev je obhajalo na Vnebohod svojo čOletnieo ustanovitve. II-, stanovljeno je bilo leta 1870 kot „Literarno društvo mariborskih bogoslovcev", ki je prevzelo od tedaj že 10 let obstoječega društva „Lipica," p(isan časopis „Lipico.“ Leta 1892 se je po inicijativi tedanjega bogoslovca Fr. Kovačiča (sedaj profesorja dr. Kovačič) društvo preosnovalo v splošno izobraževalno in si je pridjalo ime: Društvo Slomšek mariborskih bogoslovcev. V letošnjem poslovnem letu je dobilo pravico javnosti in s tem stopilo v vrsto drugih akad. društev. Tekom 50 let je društvo s tihim delom storilo mnogo-kaj dobrega,, dalo podlago marsikateremu našemu narodnemu delavcu; saj so v njem delovali naši sedanji voditelji, v brvi vrsti: škof dr. Mihael Napotnik, dr. Korošec, dr. Kovačič, dr. Holinjee in drugi in naši pisatelji in pesniki, med njimi Meško in Aškerc . Cel čas svojega obstoja je društvo izdajalo pisano revijo „Lipico“, ki po svoji vsebini priča o leposlovnem in znanstvenem delovanju tega društva. Izhajati pa je začela „Lipica“ že leta 1859. — Slavnost se je ra-idi raznih okolnosti vršila v najožjem krogu ravna -teljstva, profesorskega zbora in bogoslovcev. Toliko vsem tistim, ki so kedaj bili in delovali v tem društvu, da se spomnijo spet na čase, ki so jih v njem preživeli.
Prvi vagon lesa za orlovski tabor. Dne 14. maja je dospel iz Rečice, na Paki prvi vagon lesa za velik orlovski tabor v Mariboru Na. Teznu bodo kmalu začeli graditi velika odre za goste in občinstvo Inženirji so že začeli, s preddeli.
Židovska vsiljivost. Mariborska policija je prijela madžarskega Žida Herzoga in ga poslala preko meje. Vendar madžarski čifnt se je vrnil v Maribor takoj z drugim vlakom, kjer so ponovili z njim to iztiralno proceduro. Vsiljivega Herzoga posnema dokaj izgnancev nemške narodnosti.
Izgnani avstrijski finančni stražnik. Vojaška oblast je predstavila policiji v Mariboru finančnega stražnika Javritza, ki je uslužben pri finančni oblasti v Avstriji. Kdaj in kako je zašel ta finančni vohun v naš Maribor, nam ni znano. Naša policija je spremila Javritza preko špiljskoga mosta v svojo domovino.
Pretep komunistov v mariborski delavnici južne železnice. Dne 12. t. m. je koval pod parnim kla- f divom kovač Fabjan. Nad njega je pridrvel nadko - | mlrnist Lešnik, ga udaril po hrbtu, hoteč ga prepo - | diti od dela. Seve, sodrug Fabjan, ne bodi len, je vr- | nil Lešniku udarec s sunkom s kleščami . v rebra. | Fabjanov odgovor s kleščami je bil tako temeljit, da | sta morala Lešnika odvesti dva komunista k zdrav - | niku. Oba komunistična rogovjieža bo sedaj zdravila | ter redila bolniška blagajna. Minister Nachtigall je | lahko ponosen na svoje poverjenike, ki znajo sukati | pest in klešče mesto po železu, po človeškem telesu . | . Sploh pa opozarjamo javno oblast, da sta pri nas v | delavnici delo in mir bolj prisiljeno zelje, pač pa je j vsakdanji kruh: zabavljanje, hujskanje, politiziranje, | prepiri in pretepi. Internacionala v delavnici vedno še kuje načrte, kako bi se prekrojil Maribor v — Marburg.
Uradniška, apl’ovizacija v Mariboru posluje — „celo leto izvrstno in zelo dobro.“ Vse druge aprovi-zaeije dobivajo redno cenejšo moko po 7.50 K in tudi marsikatera druga živila cenejše nego jih je dobiti pri trgovcih. V Ljubljani so nekatere aprovizacije dobile cenejšo moko po 9 kg na osebo. V Mariboru pa uraduištvo ni dobilo dosedaj niti enega kilograma cenejše moke. Tudi od drugih živil se dobi le izvanredno kakšna malenkost, katera pri tej velikanski draginji ne pride niti v poštev. Dobro bi bilo, da napravi sedanji aprovizacijski odbor prostor drugemu. Kako pridejo državni uslužbenci do tega, da že drugi mesec ne dobijo od tega društva, nobene moke? Se celo pri nakupovalni družinski nakaznici so se od -vzeli kuponi, ne da bi se vsa predpisana moka smela nakupiti pri mestni aprovizaciji. Ne dobimo ne tu in ne tam, in smo žalibog primorani, vse kupovati pri raznih trgovcih po uprav oderuških cenah. To je prava, samopomoč! Lansko leto nam aprovizacija ni nabavila krompirja po 1 K ali 1.60 K, pač pa zato letos po 4.80 K 1 kg. Zdaj ga dajejo že po 3.50 K , ker ga je dobiti na mariborskem trgu že po 2.50 K 1 kilogram.
Prvo črešnje na mariborskem! trgu. Iz St, Petra, Sv. Martina in Sv. Barbare pri Vurbergu so prinesli ljudje 18, maja prve zrele črešnje na mariborski trg. Liter 10 do 12 K.
Domača obrt. Čevljarski mojstri v Mariboru so si nedavno ustanovili zadrugo, ki: se imenuje „Združen: čevljarji v Mariboru in okolici“. Zadruga ima svojo glavno zalogo v Mariboru, Terezijo dvor (pri novem dravskem mostu). Namen žanru ge je, zajeziti židovski tekmovanje in dvigniti posamezne malo do -mače mojstre na gospodarski višek. Zadruga skupno naročuje blago in zadružnim potom prodaja dobro izdelane; čevlje. Domačo obrt toplo priporočamo.,
Olepševalno društvo, za mesto Maribor naznanja, da ie zvišalo članaringf z ozirom na velikanske stroške, ki jih ima, na 10 K letno. Vspkomur. je zna-
no, da stanejo danes delavci desetkrat toliko kot prod vojno in materijal pa najmanj dvajsetkrat toliko, pri tem pa so v Mestnem vrtu potrebna razna popravila in istotdko je cvetličarna v precej zapuščenem štampi, tako da je društvu žbog svojega'slabega financijelne-ga stanja bilo prisileno za teli par kronic povišati članarino. Društveni odbor je to storil tudi „v prepričanju, da bo občinstvo potrebo njegovega sklepa uvide va lo in radevol'e kakor dosedaj .'prispevalo tudi povišani donesek,,. Članarina se bo pričela pobirati v kratkem in ob eneirf s članarino s et bodo od nabira-teljev prejemali prostovoljni darovi, oz. preplačila, za katere se društvo priporoča« posebno toplo pri pre -možnejših slojih.
I, slov. orlovski tabor v Mariboru.
K arte za I. slovanski (orlovski tabor se izdajo: po 10 K za organizirane f.n mariborske okoličane, po 20 K za neorganizirano. S taborsko karto dobi pravico do polovične vožnje, skupnega stanovanja in stojišča na tleh prl( telovadbo
Godbe svirajo pri orlovskem taboru sledeče: Vojaška godba v Mariboru, talezijanska godba iz Rakovnika, orlovske godbe: Devica Marija na Polju, Višnja gora, Selca nad Skofjoloko, društvena jeseniška godba, godba društva sv. Srca 'Jezusovega iz Zagreba in orlovska podba iz, Celioslovaške. Skupaj ft godb. V Mariboru se v soboto, 31. julija, vrši koncert „LjubFane“, pri katerem nastopi tudi češka umetnica-O rii c a.
Najnovejše.
V parlamentarnih krogih se zatijuje, da je dosežen načelni sporazum med radikalci in demokrati. Iz tega sporazuma bo izšla Ven-saičeva koncentracija. Težavno je edino še vprašanje razdelitve resorjev in določitev oseb za ministrstva.
Vsled vladne krize v Italiji sta naša delegata Pašič in dr. Trumbič ostavila Palanzzo, dokler ne prevzame poslov uova italijanska vlada.
Vrhovni svet bo odposlal baje Jugoslaviji noto o takojšnji izpraznitvi Radgone. Nota se bo odposlala na Nittijev pritisk, na katerega je vplival Renner pri obisku v Rimu.
Vodja hrvaške reformirane duhovščine župnik v Koprivnici—Zagorac je suspendiran.
Sestav nove italijanske vlade je poverien od kralja reformnemu socijalistu Bonomiju, katerega bo podpisala tudi ljudska stranka.
Predsedniku plebiscitne komisije za Koroško od strani Jugoslavije bo imenovan beograjski rektor Cvijič.
Listi poročajo o vladni krizi v Budimpešti. Novo koalicijsko vlado bi naj sestavljal zonanji minister Telesti.
Ukrajina ima novo ministrstvo pod predsedstvom Levicèijo.
Koncentracija uspela.
p& naJnoveJSih poročilih s§ pegajanj* mfd parlamentarno li demukrifslgo za« fedalco rodila uspeh. Sestavila se je koncentracijska vlada s srb. radikalom dr. Ves-ničem kot predsednikom. Dr. Korošec ostane tudi v novi vladi kef prometni minister.
Razne novice.
Inozemska trgovina Nemške Avstrije.« Trgov« ministrstvo avstrijske republike je izdalo prvo statistiko o inozemski trgovini in sicer za mesce od junija do decembra 1919. Najvažnejši podatki te statistiko so: Uvoz: koloriijalBno blago 17.170 q, južno sadje 81.300 p, sladkor 483.379 q, žito in moka 1,860.807. q, sočivje 181.915, mast in olje 191.8.58, pivo 95.833 q, vino 410.289, meso 86.279, kondenzirano mleko 35.797 q; premog in koks 12,059.595, bombaž 26.510, bombažne niti 11.607, bombažni proizvodi 52.150, volneni proizvodi 21.949, svileno blago 2515, lepenka, papir iu proizvodi 109.288, sirovi kavčuk 2667, kože 2142, stekleni proizvodi 111.029, cement 272.149, železo in polproizvodi 447.242, proizvodi iz železa 281.633, stroji in aparati 94.085, kemikalije 199.273, literarni in u -metniški predmeti 20.679; q, dalje 446.781 klobukov iu 62.864 žepnih uric. Izvož: les 1,376.939, rude 86.180, magnezit 325.378, bombažni proizvodi 4196, obleka 3131, papir in proizvodi 296.501, kožnati proizvodi 9881, lesni proizvodi 67.864, železo in polproizvodi 523.984, železni proizvodi 216.517, stroji in aparati 115.713, elektrotehnični stroji 22.225, železni stroji 11.832, avtomobili 26.827. glasbeni instrumenti 3610 , kemikalije 147.130, žigice 11.568, klobuki 314.589. — Od izvoza, ki znaša 20.1 milijonov meterskih stotov , odpade 12 milijonov na premog. Izvoz je znašal sam« 4.8 milijonov stotov. Vrednostna statistika Še ni iz -* vršena. Promet z Zedinjenimi državami je znašal do

septembra v uvozu 28, v izvozu 12 milijonov dolar-jev. Uvoz obsega skoro izključno samo prehrano.
Pinancljelni in gospodarski položaj Italije. V Unaneijelnem letu 1918-19 so znašali izdatki Italije 1304 milijone lir, trinajstkrat več nego pred vojno. Izredni izdatki so znašali 1136 milijonov Kr, med temi vojni - izdatki 931,240,000 lir. Dohodkov je I T lo 880 •milijonov lir ali štirikrat toliko kakoij leta 1913-14, V letu 1919-20 znašajo izdatki 788 miiijonov 840 tisoč lir Izredni izdatki 57Ó milijonov lir, efektnii vojni izdatki '306 milijonov 120 tisoč lir, Dohodki' se cenijo na 373 milijonov lir. Javni dolgovi Italije so znašali mesec dni pred vojsko 593 milijonov lir, pred enim letom 12 miljardi 560 milijonov lir, zdaj pa so dosegli' višino *}_m^iarde 348 milijonov 760 tisoč dir .i. Od J ega je Italija 800 milijonov dolžna zaveznikom. Papirnatega denarja je krožilo koncem 1918 za 43 miljard lir. Prvih 11 mescev je znašal uvoz 592 milijonov! 428 tisoč lir, oz pa 176 milijonov. 707.400 lir. Razlika med uvo -. zom in izvozom znašaj torej 415 milijonov 720.600 lir. Gene so v primeri z letom 1914' zrastle koncem leta 1919 na 500 odstotkov. Leta 1919* so uvozili 11 milijonov ton premoga. Najmanjša potreba premoga znaša 12--13 milijonov ton na leto.	'
Kriza v švicarski urarski industriji. Ena naj-
važnejših švicarskih industrij je ura,rstvo. Razvila se je iz domače hišne obrti in je ta značaj ohranila v nekaterih delih Sviee še do sedaj. Vsled visoke švicarske valute pa je prišla urarska industrija v ze’o težko in resno krizo. Ure marke Sehaffhausen ali Bern stanejo skoro celo imetje. Zato švicarskih ur, nekdaj tako priljubljenih, ne iščejo več in vsled tega cela industrija nazaduje,
Glede odstavitve Viljema. LDU, Berlin. (Wolff-ov urad). Nasproti dunajskim vestem, da se je polkovnik Bauer, med vojno oddelni načelnik generalnega štaba, nekemu ameriškemu novinarju izrazil, da je leta 1918 zahteval od, Ludendoröa, naj se cesar Viljem odstavi, izjavlja Hindenburg v soglasju z Lu-dendorlfem, da o kaki odstavitvi bivšega cesarja sploh ni bilo govora.
Mala pesmarica je do sedaj objavila sledeče moške zbore in četverospeve: 1. D. Jenko: Sto čutiš, 2- J. pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka, 3. D. Hajdrih: Slabo sveča je brlela;*'4. Hajdrih: Pod okhom, 5. D, Hajdrih: V sladkih sanjah, 6. Hajdrih: Jadr. morje. Izdaja drugih priljubljenih moških zborov sledi. Izvod stane le 1 K, 11 izvodov 10 K. — Dobiva se „Ma-

la pesmarica“ v Zvezni knjigarni, na Marijinem trga v Ljubljani«
Ramai j Košare za sadje
JOSIP NEKREP
tesarski mojster in stavbeni podjetnik v Mozartovi ulici 59 v MARIBORU
se priporoča za popravila in za napravo novih stavb za točno tis izvršitev ■ ■
Kupi sei
Kupimo
vrečo, steklenice in sode po naj-višjifa .1 « f{ «•« vi (( Trgovska cenah. «vs.1 išli prometna d. z o: z. v Mariboru, Gosposka ulica 41. Telefon 393.	383
KUPUJEM
po najvišjih cenah hlode, rezan In tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Viktor Glaser, lesna trgovina v Rušah pri Mariboru.	1793
LES
rezan, tesan, okrogel, drva in oglje kupi v vsaki množini
f»
SEVER«
društvo lesnih indnstrijalcev dravske doline
MARIBOR,
Aleksandrova resta 45.
ulica štev. Komar.
19, 8.
nadstropje, 881
Proda se \m Mša
enonadstropna v Maribora, z velikim vrtom, dvoriščnim poslopjem in in svinjskimi hlevi. . Cena: D. 45.000 Vpraša se pri gospoda
OWozMsti
pri Mariboru.
vejje število proda po ceni po-dražnica JOVO SIGO VIČ, Maribor, Glavni trg št. 21.	385
Dva lepa dobro ohranjena
harmonija K?*Ai££
Sv. Jnr ob južni žel.	375
Službe i
Mizar-preddelavec
vešč dela na strojih, energičen in delaven se sprejme za takojšni nastop. Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava, plača po dogovoru. Ponudbe na uredništvo lista pod „mizar-preddelavec“.	369
Kontorist«
vseh pisarniških delih izurjen, vešč hrvatski ga, ali slovenskega in nemškega jezik« kakor tudi stenografije išče tovarna Ignac Jellenc, Karlovac.	878
ali vrtnarica, mar-V 1 Uidi ijiv, dobro izurjen, pošten in trezen se sprejme v paromlin Majdič, Celje. 374
T)	čvrsto dekle želi so-
I Cl ibll, delovati in se priučiti snaženja perila, dogovori se prosijo pri šolskem slugi Krekova ulica št, 1, Maribor.	3e4
1 IRI^STAYRACIJÄ
«NARODU! DOM’
- V MARIBORU -
se najtopleje priporoča za obilen obisk
HINKO KOSIČ, RBTfifflATER
Slovensko mestno gledališče.
Repertoire tekočega tedne :
V	torek 18. t. m.: „V dolini8. Ab. B—43.
V	sredo 19- t. m,: .Divji lovee8, dijaška predstava, za-
četek ob pol 17. ari.
V	četrtek. 20. t m: „Mam‘zelle Nilotiche“. Abon. A—42.’
V	petek, 21. t. m.: „Satan v ženski* izven abon. Častni
večer Berte Bukšekorč in Vala Brat ne.
V	soboto, 21. t m.: „Moč teme“ proletarska predstava ob
zelo znižanih cenah.
V	nedeljo, 23. t. m.; „Nebesa na zemlji“,'gostuje Josip Povhe
iz Ljubljane abon. A—43.
V	pondeljek 24. t. m. „Španska maha8 gostuje Josip Povhe
iz Ljubljane Abon. A—44.
Slovestci širite naše liste 1
—  ■ n n .... m .n » ..........■■■ ■■■■■■■■ i li     in
2 posestvi v Sloveniji
170 oziroma 100 ha, večinoma gozd ste na prodaj. Reflektanti naj po- sbj šljejo svoje naslove na
Anonšiti zarad	VESELJAK,
LJUBLJANA, Cankarjevo nabr. Sl«
Hranilnica in posoijlnica druStva kafoiišlcil? m@?strev v Mariboru, Vetrinjska ulica 20
obrestule »loge po 4°
in dale gsoseiila preti poroltvu. Uraduje ir psedeijek in četrtek od 5.-7. ure pep.
Veletrgovina
Ludovik Kuhariči
Qimm'

v Restavracija
KRIŽEV DVOR“
V MARIBORU
se kar najtopleje priporoča
IZBORNA VINA, VSELEJ SVEŽE PIVO TER DOBRA KUHINJA
V La^peici in Letnika Hablanii
——i— — mi— — mi» n i i m n    —«———» »Tin—Miiirann
		Wm
	Carrara marmor-la prvovrstnega je došlo več vagonov. — Raznovrstna naročila nagrobniv sporne- 365 ni kov, plošč za pohištvo itd. sprejema Ksmnessška drittes Celi®.	1
Wahit	SWWliHHa	§f§ i/Ì:
nudi svojo
veliko zalogo vsakovrstnega modnega, manufaktur-nega blaga, platna itd. Nadalje priporoča vedno sveže špecerijsko blago, moko, olje. Nakup in prodaja poljedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstne železnine, traverz, cementa, kakor tudi poljedelskih in drugih strojev. — Uvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa. — Lastna motorna žaga.
Glavna zaloga delniškega
Uè
piva fj
j
Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice
1% SC* 35	26»
TRSOVIM
TISKARNE SV. CIRILA
se je posrečilo dobiti Se sledeče fino vezane
---------- molitvenik© ——-
z« hi nuance, oz. mladino: öe Siena Marij» po K 28, 25, 28, 31, 47, 100. — Marija varhinja nedolžnosti pö K 26, 88, 82, 47, 67, 67. — Bogumila po K 42, 52, 80. — Rajski glasovi po K 23, 28, 54, 86, 51, 126, 146.
b) za vse stanove in vsako starost.
Skrbi za dušo po K 84, 37, 62. — Gospod usliši mojo molitev ! Po K 84, 37, 82. — Sv. Ura po K 32, 84, 80.
Poštnina ie v zgornje cene všteta. Na razpolago je malo število molitvenikov
MARIBOR
Maribor. Koroška cesta 46-53 JPeter B-OChnegger in drugom
90««rwii Ice e ene,_sa#
prodala razna manufakture za moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usnje, deske, stavbeni les in poljedelske stroje.
ftUPUje pšenico, žito, koruzo, ajdo, proso, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke.
Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev
Prali» kupovati in prodajati zadrugi imajo samo člani
Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah.
Glavnatrgovinaifipisarne! Gornji Radgoni.
P®dfUŽftiC®* Gornja Radgona, Murska Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomera, Beltinci.	259
TRGOVINA
dobro idoča v največjem indu-strijelnem kraju Slovenije ob glavni cesti blizu župnijske cerkve se radi rodbinskih razmer odda takoj v najem. Pojasnila daje :
Alojz Šlander, tpojs&il mm ' št. pavel pri Preboldu, štajersko.
fisdafatsIJ &	KOfluawat?
n» Škota k