Oar Write Us Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ CTTATBJE OPOZARJAM. da pravočasno obnov« mnftnl» do. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako ie niste naročnik, poiljite en dolar sa dvomesečno poškilita j o. TELEPHONE: CHelses 3—1242 M Sirirt CtMt M*tt«r Septraibcr Zlsl, 1991 si the Port Office M Now York. N. Y., Ari »f CsograM «f March 3rd. 187». No. 117. — Stev. I I 7. NEW YORK, SATURDAY, MAY 20, 1939 — SOBOTA, 20. MAJA, 1939 A DURESS: 216 W. 18th ST., NEW TOBK Volume XLVI1. — Letnik XLVli. VLADA POŠILJA PREMOGARJEM V HARLAN Z1VILA Zidje protestirajo proti angleškemu načrtu GENERALNI DRŽAVNI PRAVDNIK HOČE VEDETI. ČE SO BILE V OKRAJU KRŠENE DRŽAVLJAN. SVOBOŠČINE Generalni pravdnik je poslal v Harlan svojega posebnega zastopnika. — Osemindvajset premogo-govnikov obratuje. — Clan posredovalnega odbora je mnenja, da bi se Delavska federacija in CIO utegnila sporazumeti. — Nova stavka v De-troitu. A HITLER NA POTOVANJU Hitler je na potovanju močno zavarovan. — Promet čez most v Kehlu je bil zaprt. HARLAN, Ky.f 19. maja. — V tukajšnjem premogovnem okraju vlada še vedno precejšnje razburjenje. Kot znano, ni hotelo šest organizacij premogovnih baronov po južnih državah podpisati po-odbe z United Mine Workers, navzlic temu so pa lastniki odprli rove ter jih skušajo obratovati. Za pomoč in podporo so prosili governerja, ki jim je takoj ugodil ter poslal nekaj oddelkov milice v Harlan okraj. Dasi se niso završili kakšni posebno resni spopadi. je prišlo ob nekaterih prilikah do krvoprelitja. Zena in hčere majnerjev so odločno proti temu, da bi morali majnerji delati v "senci bajonetov". Vsledtega so se odpravile k krajnemu sodniku ter ga prosile, naj izposluje odpoklic vojaštva, toda sodnik ni vpočteval njihove prošnje. Premogarji v Harlan okraju žive v veliki bedi. |stn,žo most-/vezni vladi je dosti na tem, da bi zavladal v oze- pa t r ........ . . . Ketil s svojim spremstvom, je mlju mir in da bi bile čimprej ustvarjene normalne prehod čez mo-t pre- razmere. Vsled tega je zvezna vlada poslala v Har-' |>ovedan in ni bil več dovoljen, ian velike množine živil, ki bodo razdeljene med kal Kelil in utrdbe v okolici. Na francoski strani je bilo mnogo radovednosti, ker je bilo mogoče čez Reno ojfcizovati pi "prave za Hitlerjev prihod. Hitler je šel na *vi>o4c stolp neke tovarne ter je gledal okolico v smeri proti Strasbourg!!. £e zgodaj zjutraj je bil promet čez most zelo omejen in vsa dovoljenja za prejiod mostu so bila razveljavljena. Samo potniki s potnimi listi in vizumi so mogli po dolgem i7. t praševanju nemške vojaške LINDBERGH PRIPOROČA VEČ LETAL Po njegovem mnenju je Nemčija v zraku zelo močna. — Vendar pa ' se Ameriki ni treba bati nemškega zračnega napada. WASHINGTON, I). IS. maja. — Charles A. Lindbergh je kongresnemu odboru reke!, da Nemčija v zračni sili prekaša Združene države, vendar pa iso varne pred zračnim napa« torn čez Atlantik. Xa tajili seji je Lindbergh iiri|*oročal, da je tehnično raz-is'kavanje v avijatiki znatno povečano, da je mogoče izdelovati hitrejše in bolj učinkovite aeroplane. Limfbcrgh pa ni vedel pove • lati, koliko acroplanov ima Nemčija, toda je rekel, da mo iv Nemčija na |>oveljujoči častniki so mu pojasnjeval« potfrobnostii o utrdbah. Po nekaterih krajih so za prvo utrjeno rčto še tri, ali pa celo štiri obrambne črte. mer jati z ameriškimi "letečimi trdnjavami.*' Lindbergh je priznal, da bi uiogli priti nemški bombniki v Ameriko in se zojn-t vrniti, da pa tak napad ni praktičen, vsled česar se Ameriki in treba bati zračnih napadov čez ši roko morje. Lindbergh je ravno s konča I svoje nadziranje letalskih na prav za vojni department. Pod piral je načrt vojnega departments, da zgradi SoOO vojaških aeroplanov. Rekel pa je, da je pri tem večje važnosti kakovost kot pa število aeroplanov KITAJCI ZMAGUJEJO r UN KINO, Kitajska, 19. maja. — Kitajci naznanjajo, da so vstavili japonsko prodiranje v osrednjem ilupcju in Opoldne se jo Hitler cxlpeljal1 J"!?;™!""'"«« Honanu. V tel. MADRID SE PRIPRAVLJA NA PARADO Z vseh poslopij vihrajo zastave. — Franco bo najbrže razvil svojo vnanjo politiko. MADRID, Španska, IS. maja. — Ko je bilo ura Ino naznanjeno, da bo v petek general Franco imel .svoj zmagoviti vhod v Madrid, so takoj s hiš pričele vihrati zastave. Postavljeni so bili trije sla voloki, kakor tudi (»oseben oder za generala Fra-:ica in <-der za diplomatske zastopnike in za druge odličnjake na Avenue de Generalissimo, ki se je prej imenovala Avenue la Oastellana. Trgovine bodo odprte samo od dopoldne, pa do 1. |x>pol-dne. Po vseli cestah, ki peljejo v Madrid, vlada velika gnječa. kajti ljudje prihajajo iz vseh krajev Španske, da vid i jo zmagoslavno <|>arado. Mestne oblasti so zelo zaposlene s pre-skrbovanjem stanovanj i»o privatnih hišah. (Sencral Franco bo imel zelo važen govor, v katerem bo razložil svoji* vnanjo politiko. BURGOS. Španska, 18. maja. — Vladni list je naznanil, da bo truba varčevati z nekaterimi živili jm) vsej Španski in bo treba preprečiti vsako kopičenje in dobiček. Vsaka družina 1h» dobila dve izkaznici. eno za meso eno pa za ves ostali živež. LITVINOV N POTEMKN V GLEDALIŠČU MOŠKA, Rusija, lil. maja. SLOVAŠKA SE JE ZAČELA KESATI Sidor je bil hladen proti Nemčiji. — Bil je poslan v Vatikan. — Dr. Hacha je v Švici bolan. BRATISLAVA, Slovaška, lil. maja. — Slovaška vlada se je odločila, da imenuje lvaroia Sidorja za svojega poslanika pri Vatikanu. Sidor je bil zadnje čase velika zapreka za vh -do, 'kajti med n rodom je ze lo priljubljen in najmanjša govorica, da je bil mogoče aretiran, je imela za posledico, da so se pričeli kJi»-i: "Sidorja hočemo !'* l>o sedaj je bij notranji minister. Njegov odstop je bil posledica ne-niškega pritiska, ker je nemški vladi znano, da je bil zelo naklonjen Poljski Zadnje čase so imeli Sidorjevi ;pristaši toliko .-hodov, da je vlada donuimala, da je bila organizirana 'kaka tajna družba. | Ko je ministrski predsednik dr. Josip Tiso v svojem govoru ob priliki vojaške parade pred nekaj dnevi ostro napa PALESTINA NAJ BI BILA 10 LET POD ARABSKO NADVLADO JERUZALEM, Palestina, 19. maja. — V izgredih, ki so se zadnje dni razširili po vsej Palestini, je bil ubit en angleški vojak, najmanj 200 oseb pa je bilo ranjenih. Zidje z vso silo nasprotujejo angleškemu načrtu za razdelitev Palestine. V Jeruzalemu so bili včeraj ves dan boji, v katerih so se posluževali pušk, bomb in kamenja. I 50 ljudi je bilo prepeljanih v bolnišnico; osem je nevarno poškodovanih. En angleški ivojak je bil ubit, eden pa ranjen, ko so izgredni-ki pričeli streljati na -vojaštvo. »Porodila iz cele dežele naznanjajo, da se upori naglo š,-rijo, ker na tisoče Židov obsoja angleški načrt, po katerem je bila Palestina deset K-1 pod arabsko vlado. Kot poroča Associate«« Press, je bilo v Jeruzalemu ranjenih 100 mladih ljudi starih od 10 do 16 let. Okoli 5000 mladih Židov je neprestano napadalo vojaštvo in ga obmetavalo s kamenjem. Boji so se nadaljevali tri ure brez pre-stanka. Vojaki so po običaju vojakov v srednjem »veku držali pred seboj ščite, da so se zu-varovali pred kamenjem. Ka-njen je bil angleški policijski načelnik J. A. Gerald in šest policistov. Množica je razbila poulične >vetMke in podrla telefonske droge. Samo v Jeruzalem n je bilo ranjenih 96 Židov, ko ji Ji je naskočilo vojaštvo, ker so ga napadali s palicami. Oblasti ^o zasegle vse privatne avtomobile za prevoz ranjencev v bolnišnice. — Maksim Litviuov, Ki .je •">. dal wt*a»tatističuo domišljijo/ maje odstopil in je bil na nje-.tedaj je bilo jasno, da dr. Ti-govo mesto imenovan Vječe- so misli na Sidorja, čegar pan-slav Molotov, je bil sinoči na lslovansko mišljenje je splošno nekem koncertu. Bil je skupaj znano. Značilno je, da je dr. Rena proti vzhodu ter jo®.^1^ ',U(KilU'i 1 ziral utrjene postojanke, ki * .. QUEZON BAJE SIMPATIZIRA Z JAPONCI WASHINGTON, D. C„ 19. maja. — Republikanski poslanec Alexander ii Minnesote je Tkrtit re«ol učijo, naj posebni preišče delo- vanje M. Quezotia, predalniku Filipinskega otočja. Alexander namiguje v resoluciji, da gre Quezon Japoncem bolj na roko kot bi bilo treba. On nadziral utrjene postojanke so skrite v Črnem lesu. V m-kaj dneh bo Hitler odpotoval na vzhodno mejo, kjer bo ravno tako nadziral utrdbe. RAZOČARANI HITCH-HIKER-JI V ZADREGI meli L'U SQRACUSE, N. V.. 19. maja. — Proti New Yorku je namenjenih toliko hkteh-hikerjev, da so tukajšnje oblasti v resni zadregi. Postava namreč dolo-čS, da je treba v<*akega takega človeka, ki nima pri sebi že vsaj $5.—, aretirati. Oblasti so se držale določb postave, in seogajanja za medsebojno vojaško pomoč nič napredovala. VELIK POŽAR NA ROMUN-^ JKEM BUKAREŠTA, Romunska, 19. maja. — Nad 2000 prebivalcev je brez strehe, ker je požar v vasi Vorniceni upepe-111 260 hiš. Tiso -v vvojeni govoru povdar-jasi, da je Hitler zajamči) neodvisnost Slovaške, to»la niče sar ni omenil o obrambi slovaške neodvisnosti. 'Po tem govoru je mogoče sklepati, tla 1k> Slovaška v kratkem izgubila še ono drobtinico neodvisnosti, ki ji je bila zajamčena po pogodbi z Nemci jo. LITKRXK, Švica, 11). maja. — Državni predsednik nemškega pro tek t o rat a Češke in Moravske dr. Emil Hacha se nahaja v Cecil 'kliniki v Lueer-i»u. Zdravi se za nervozno>t, toda zdravniki pravijo, da ni resno bolan. Na kliniko je prišel pred enim tin In oni. Mogoče pa bo dr. Hacha nepričakovano prišel v Ženevo na zborovanje Liginega >v«t?., ki se prične v ponedeljek. l^i|||iiii|,,|Mi|,|iiiiiaaii||j,|iiiiiiii||,,t|iiiiiiii '1"' '"'null'-"1 ia»»»ji!1 *'i(iiiii.t'^hutnH, NaroČite se na 11 Glas Naroda,M najstarejši slovenski d^CTnik v Amerika. ŽELEZNICE IMAJO OGROMNE IZGUBE WASHINGTON, D. C., VX maja. — Zveza ameriških že leznie je danes naznanila, da so imele prvovrstne ameriške železnice v prvih šestih .mesecih tekočega Qeta nad triinštt-ri«leset milijonov dolarjev izgube. RAZGLEDNICE Newyorske SVETOVNE RAZSTAVE DOBIT* FBI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 316 WEST 18th STREET NEW YORK 35 RAZUfXIH RAZGLEDNIC V BARVAH. PREDSTAVLJAJO-ČIH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBIRKE S0c Vsoto Lahko pofljeto ▼ »»»^fc po 2 oriroas po > "G L X © NAROD A" ==■ New York Saturday, May 20, 193<) (W^osLAV) -daily "GLAS NARODA (VOItS OK TBI fKorui 99 Owmrt AMI PuUllabad by ILUVKNIC ftBLliiUlNU CUMTANV 4 A ta ................S3 ro Za luuccBiatvc aa teto .. f7.*IU Za pol leta ................$3.00 .. -------- „ 1 _ 1«H| M-— 'UUAH N VHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZKMftl N K D ULJ IN PRAZNIKOV •ULA8 NARODA", SIC WR8T IMA STREET. NEW YORK. N. I. ftUtmONB: CHilw I—1241 DOPIhl bra podptaa la oaetaioatl aa ne prloWuJfio. Deaar aa naročnino ■■J m blagovoli po«ijatl po Mooay Order. Pri auremewbl kraja aarofi- alkor, proatiBo. d« m na*# tudi prejauj« blvallbie da bltreja najde-bu itaa.'wnlAa. LITVINOV Maksim Maksimovič Litvinov, eden najuglednejših čla-nov in (»makov sovjetske vlade, je postal leta l«i:«0 |M> odsto |»ii Hčerina komisar za »uuanj«' za«leve in j*- «istal na tem me-»tu polnih devet let. V tem času je vodil aktivno zunanjo politiko sovjetske Ifusije iti sklenil več pogojih, katerih eilj je bil vzpostavitev normalnih »alnošajev s sosedni mi državami. Med drugim jo sklenil nenapadalni pakt s Poljsko in z drugimi obmejnimi driurvami. Po njegovi zaslugi so bili tudi leta lli.U vzpostavljeni odnošaj*i z Združenimi državami. Prav tako je po njegovih inciativi prišlo leta 1933 do prijateljskih stikov z Italijo, ki jo je takrat v decembru tudi oficielno obiskal. V m- njegovo stremljenje pa je šlo za tem, da Rusija vzpostavi >e tesnejše odnošaje s Francijo in v decembru leta lij. V njegovejn stanovanju so od-krili za 2-držal za.se. Posebno rad je odnašal čevlje, dežnike in palice. Tako so našli v neki majhni sobi nič manj -nego 400 parov čevljev. . Pozor rojaki! KAD AR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari lcraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. 1 H PlAlts po brezplačna navodila in pojasnila na SL0YEN1C PUBLISHING CO. ::POTNlSKI ODDELEK "GLASA NARODA":i Few York, N. T. POVODENJ V INDIANI tudi 400 din, za katere je mož dejal, da jih takoj vrne. CM nje si je izposodil še amerikan-sko nalivno pero in usnjate moške roka vire. na kar je Pojeto-v<» zarpuslil -/. izgovorom, da i J J fgre i>kai nevesto. f Pojavil se j«« v Metliki pri • \Vis^u Frnnni. kateremu je tr-J V BAJKI NTO<"l dil, da je prispel iz Kanade. Zi Ne nebu polno zvezd . . . n jegovim si ioni Jožetom sta!Ozračje pioiiasičeno z jasiniiio- Velika prijatelja iu prinaša njegove pozdrave. IVkazal je vim duhom . . . N'a nebu zvezde, med travo kresnice. . . tudi Jo/etovo fotografijo. Tu-j V daljavi >e ni več razioči J''«' j*' Veissn omenil, da bi la meja — ali je im4*o ali je ze rad oženil z .ložetovo -vakinjo, mlja, ali -o zvezde na nebu, alt Stola n i jo Harič, ki pa mu j.- na! m« kresnice meo travo, /nlo^t odpisala, da j»- ž«- odda j V-epov-od je bil razlit božji Dejal je, la bi rad 1a ;mir. j Ona je sedela pri oknu in 'sanjala. Sanjala je o ljui»czn . | O čem drugem bi ^anjab* ua. Pogled na mesto Aurora v državi Indiani, ki mu je povzročila velika škoda, od narasle reke Oblo. povzrorena Pomen demokracije Spisal HKXRV A. WALl.At 'H tajnik za poljedelstvo. ra demokracija naslanjati na odgovornosti .poediucev — ko vsakdo izvršuje svoje pravice in dolžnosti državljana, pazno z:«-!♦-« I nje javne zadev«* in vest- a bi ko j t /enil. I lot«i ol i 4em ne i^če. ker ima >am vseya .lo-volj. \'eissovi >o tujca -prijeli kot gosta iu ga go>tili na v|j4.nji( \ -e »pretege. \|i«k|tem -e j,- lnož .j^^j, x'/iia- til / J« »ž«'t on i Prosom, ki' je ibogatemn tnje je pripeljala domov v Drašiče iz St. Vida nad Ljubljano, kjer je bila iislir£heua. Tudi ona je bila takoj za |n»r«»- no glasuje ob vsaki volitvi, če-jko, zla>ti š«*. ker j«* tujee za Kot ameriški državljan jazi Ti pijonirji so verovali v veru.jem v demokracijo. Ona j >večan<«st poedim-a. Verovali naš način življenja. Mi mislimo, da je ista najlntljši 11:1 ••in življenja. Za več kot 30 imeli skupno iprepričabije, da človek mora biti svoboden iu enak. To prepričanje je bilo vpisano v tzjavo ncftdvisuosti leta 177(1, iu zn|MM*ate:io s krvjo v revolucijonarni vojni, ki je sle »lila. Vpisano je bilo v konsti-tucijo in v Bill of Rights. Bilo je zopet zapečateno s krvjo v voini lm-d državami in bilo j«-pisano v amendment 11 h kon stitu<-iji, ki so sb'dili za t(, vojno. Dfisehmal skozi stoletje j« duli ameriške demokracije bil duh onih trdnih pijonirjev. 'Ti pijonirji so se zanašali na same sebe. Ni-o jih ustrahovale ogromne težkoče, ki so -tale pred njimi. Tudi danda nes demokracija pomenja zanašati se na same se4ie. Ti »pi jonirji so imeli čut ena kosti. Vsak človek je čutil, df velja toliko kolikor drugi in pa človek za državo. Tudi danes mora demokracija imeti vedno pn-d očmi interese |H>edinca. Ti 'pijonirji so imeli čnl vza-jem>n<»sti. Radi so |M>magali bližnjemu, uvaževali njegovo stališče in temu prizanašali. Vsak človek je znal. da so njegovi interesi vezani z onimi so-s«m1ov in inter*»>i sosed«»v vezani z njegovimi. To tndi ilanes velja za demokracijo. Ali r-a>i niso danes ti>ti kot so 'bili. ko >e j«- Amerika naseljevala. Mi živimo v dolu -trojrV, ko se dozdeva, da j«1 poedinec malone izgubil svojo osebnost. Vprašanje je: Moleli delink racija /.iv«'ti v taki «1«:bi ? More-li živeti v preob-Ijmb-nem, komiiliciranem svetu, k<» je nas«'lj«'vanje končalo? Nekateri Ijudj«1 preko morja trdijo, da j«- »lemokracija obnošena, da ni primerna za dobo strojev. Jir/ se z •njimi ne stri n jimi. . .hiiZ verujem- da j«' dandanes treba demokracije več 'kot kedaj. Ali, ako naj s«' ohrani, ona se mora naslanjati na vrline, ipijonirje in tudi na 1110-ih se mora demokracija naslanjati na prostovoljno samo-disciplino — tako, da se državljani zavedejo, da -voboda ne fiomenjn sani«rpašn«ksti in da živeti v preobljudenem svetu pomenja, «la morajo v>i nekaj žrtvovati. •ik<•-danjosti, ok riščajo se od izkušenj (preteklosti in segajo na-prej v bodočnost. Demokracija poginja, kadar skuša živeti samo na preteklosti. Kot Amerikanci se moramo vsi spominjati, da demokracija ni nmčnejša kot so-njeni ljudje. Ako oni zgubijo svoje zanimanje, demokracija utone. Tukaj v Ameriki delajmo, da vzdr/inio tr* dragoceno dei poišče nevesto. Ljtnlje, s katerimi je tujec prišel v stik. so ga Lmeli v resnici za lw>ga-tega rojaka iz Kanade. Spri čo tega so možu verjeli vse, kar jim je natvezil o svojem bogastvu in prelepi kanadski deželi. Verjet nosi oijegovega pripovedovanja je bila tem večja, ker je znal mož opisati življenje .jaigoslov. izseljencev v Kanadi tako nazorno, kakor da bi bil že desetletja tam. Tz-dajal se je za Majka MibajJa, ki je .spretno znal ljudsko lab-kovemost obrniti v svoi pri-šlje slivov ko in cigar«-te, čf\št da je ameriški tobak pod kri t i ko. Jnlka, ki je bila edina pametna ženska izmed ostalih, zato "Majku" ni šla na lini. Nekaj več sre«*c jt* imel s svojim priho«lom v Moravo, kjer se je zglasil pri posestnici Mariji Poje. Tujec ji je natvezil, da prihaja iz Kanade in da se je /..glasil pri njej po naročilu njenega moža, da mu preskrbi nevesto. Ker je Pojeto va v resni<*i prejela od svojega moža pismo, v katerem ji omenja prijatelja Majka, ki si je pokvaril nogo, je žena hotela tujca preizkusiti, če je on res pravi Majk. Vprašala ga je, če je on tisti, ki si je poškodoval nogo. Tujec je ženi to potrdil in Obenem ipokazal še desno nogo, ki je bila pod kolenom v resnici poškodovana. Poječki je s tem iaginil vsak dvom. Obdržala je tnjca fm seibi več dni, in ga imenitno gostila. Pojetova je dala tujcu t rjeva I. da ima veliko farmo, ona pa bo lahko v pisarni vodi la 1 kisI«*. V Ljubljano mi naenkrat denar. Brez zadrege j«» prosil Ivanko, da mu naj da HMM1 din. «"«•-, da zaratli ]K»zne ure ne more vnov-čiti čeka v banki. Končno mu je to vseeno, tiziroma j<* na Imljšem, k«ir b«> iVk raje v novci I v Zagrebu. Diugi »lan po •prihodu iz Ljubljane v Draši«"e j«* zar«M*«-:ie<- vrnil Ivanki 10f> ifln. < stalo j«' ilejal, bo pa za skupne nakupe. Ob tej priliki -i j«' mož izposodil še 1(»0 din o«l njeni' matere. T>to«"a>no mu j«' 'žena izničila tudi dva kanadska dolarja, da jih v Zagrebu zamenja. Predno pa se j«« mož odpeljal, si j«' izposodil š«» r>d nevestinega očeta "200 »lin. 0«lpeljal se j«» za večno. P< t«*j avanturi j«1 prišel mož k rposest-nici Mariji Pnpič v Oštarije in -e nredstavil za .Takišiča Majka. ^eni je pove- ( Nadaljevanje nn 4. «tr.) pošUjatve Denarna nakazila izvršujemo ločno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za $ li.:to $ 4.511 $ <;.«mi flOJiS sit).-frat.— Diu. 0 i 11. 1 »iu. Diu. Ulu. 1«»^ 3MI SAMI HM K J Diu. U1MI0 V Italijo: Za. f 6.30 ....................Ur 100 9 11- ....................Lir 200 $ 2».— ....................Uta 6U0 $ 57.— ....................Ur 1000 12.00 ....................Ur 2000 $187.— ....................Ur 3000 KER SB CENB SEDAJ HITRO MBNJAJO SO NAVEDENE) CB-NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Zrn izplačil« vetjih zgoraj mntdna, Jih ali Utah. NUJNA NAKAZILA IZTKStJ. ftJEMO PO CABL8 ZA PRISTOJBINO S L.O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BURSAD) tit W. lSUk 8TM NRW YORK [Milno «lvajs«»t lelr.a Hiša j«» >taia v .-i*-iihm 1. Najmanj )m»| ure je bim d«» bližnjega sosela v m« sto... Bila je sama sredi oma inaimte, p«»letne noči . . . Prav nič je ni bilo strah . . . " Zdelo j*e ji je, da ima v samoti neb roj sestra ... i * 'e ni bilo njenega tauta po leg, seveda. Ot če je bil pa. 11 jen fant |H»b*g nj«», ni oala d*»ti /:. n»d*eške svetove, za ninVs p«* travi in za '\rtni plevel. . . Električno luč je olalajal r« leč >e učn i k, \>le«i če-a r je vladal v >obi prijeten mrak. V kotu >e j«- (belilu deviška (►ostelja. . . Zazehala je . . . Počasi i»i brezbrižno se j«* začela slači ti . . . Tedaj j«» pa pozvonilo . . . — Moj liog! Kdo bi -bi 11 Zavila se je v prosojno svileno haljo, k-i je bolj razkrivala ko zakrivala čare njenega mladega cvetočega telesa. Vno\ič je [Mjzvonilo . . . Zdrznila >e je. Srce ji je žarelo močno utripati. — Kilo je t Odzval se j«* znan glas. O, gla>, kateremu je že tolikokrat z naslado prisluškovala. — Ti >i * TiX t«»j pozni uri * 1— No, pa kaj ' — se je zvon-ko zasmejal mladenič. — Nt sem mogel več prestajati. iMo-ral sem ti želeti lahko noč. — To«ta če bi kdo slišal! — Z«laj, k«> b«i že >koro polnoči. — Oh, to ste ženske. Kako s t«- pozabljivci Saj si mi vendar si no«"" povedala, «la Im»s vso noč sama dotna. C'e me imaš res kaj rada, mi vendar ne b.»s zamerila, da sem izbral to 11-godno priliko . . . Sinla je na |>ostcljo, 011 ji je pa začel pri }K> vedo vat i, kako rati bodočnosti. Ona ga je opominjala, ugovarjala mu je in ga v dekliški sramežljivosti rotila, naj vendar molči. Toda videti je bilo, -- SLOVENE (YUGOSLAV) BAU.Y A PPK: Bilo j«* )K>7.rio majsko jtopol-kljutll>*\ Poleg mene na drugem koncu khflpicc je »edeln <*hrasti. Sledila je še ploha očitkov. . Nekaj ljudi we je mimogrede -.zrlo. Dekle se je, zardelo od sramu, še nižje sklonilo in še vedno i-kal o izgubljeni novee. Nehote sem pričel iskati se jaz. Res. prav pred menoj v nrahu je ležal izgubljeni novee. Poberem t?si in srn izročim dekletu. Sramežljivo, a vendar z nekim veselim zadoščenjem «« je -za.ilvalila. Izročila je hlebec kruha rnnteri in zopot od-hitelfl v trgovino. Posedel sem <če nn klopiei. Nastala je zopet tišina, ki jo je DOGODEK motilo samo škripanje j>eska iiiim<»idočHi. Tanile se je trudil v potu svojega obraza zajeten ^oNpod. Roko je imel v žepu in venomer je rožljal z denarjem. Zaželel -em si vesele poskočile gOiUn'.. iK'kli' -e je eez ča.s zo-fM-t vrni hi iz trgovine in sedlo na klo-pico. \f«v{ materjo in hčerjo e je tpričel razgovor o vsakdanjih rečeh. Dogodek je bil hitro pozabljen, kakor dau prešestnico, se je le-ta sklonil in napisal s prstom na zemljo. Kaj je pisal, tega ne vem, zakaj njegove besede je razprhal veter. Polagoma se je večeri I o. vzhodu so se že vžigale zvez«le. Poslovil sem se od sossede m odšel v to brezmilostno noč. Razne vesti. VAŽNO za naročnike Puleg nailoia je rtirldno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva •tevllka [»ornem mesec, druga dan In tretja pa let«. Ui nam prlbra-Blti* nepotrebnega dela in itroikor, Vaa prosimo, da akukata naročtil-no pravočasno poravnati. PoAlJite naročnino naravnoat Mm aH jo pa plačajte naAemu zastopniku v Vafiem krajo ali pa kateremu lamed aaatoimlkov, kojth Imena ao tiskana a debelini črkami, ker ao upravi-čenl oblaka 11 turn druge naaelblne. kjer je kaj naBlh rojakov naa*. Ijenlb. Zaatopnlk bo Vam laročU potrdilo aa plačano naročnino. CAL1FOUNIA: Man Franciaeo, Jneak UOLUUADO: Pueblo. Peter Ctillg. A. Bafti« Walaenburg, M- J. Bailh INDIANA : lndlanapolla, Fr. ILLINOIS: Chicago, JT. Bev49fc dearo, J. PMMaa 4 tl UUBOlg) La Ball*. 1. Bpatlcb Maaeouta*. Itaafc A North Obleago In We MAHS1AMO: MICH 10 AN: Oetrott, L. I MINNESOTA: Chlahotn. t m. Joa. I. . OUbert, Virginia, Frank MONTANA: ttefc OHIO: Barberton, Cleveland, Anton Bobek. ling«. Jacob Ueanik, Jot- ma polk Glrard. Anton Nagoti« Lorain, Loula Balant, John KnmAa Youugatown, Anton Klkal] OKKOON: Oregon City. J In PENNSYLVANIA: Beaaemer, John Jevnlkar Broagbton, Anton Ipaveo Ooverdale In okollea. Mre. Farrall, Jerry Okorn Foreat 01 tj, M Fr. Blodni kar Prank Novak City, Fr. Iwja. Ant. Tnnflalj Uiaeroe. Frank Bath* Midway. Jo^a » okoUc*. PblUp WISCONSIN. MUwankae, Sheboygan, WYOMING: ▲111a, ft. BERBERA — DŽIBUTI — ADDIS ABABA. Xa severni obali a.n«?leške^a >omalskega polotoka je največjo pristanišče im najvažnejše trgovsko središče Berbera. Od oktobra do aprila je Berbe-ra človeško mravljišče. V tem času sno v Berheri ogromni sejmi, na katerih .se zbirajo trgovci, ku|>ci in prodajalci iz vsega Orijenta, vsa angleška Somalija pošilja tja svoje izdelke in pridelke, z Berbere pa Odhajajo mno^e karavane v .notranjost Afrike. So tedni, ko se sphere v Bert>eri do 100,000 'trgovcev in prodajalcev, pripadnikov vseh mogočih narodov. Razen azijskih afriških in evropskih izdelkov in pridelkov vidimo na sejmih tudi živino, pustolovce, grške plesalke, in cele trume »užnjev, ki .se dajo prostovoljno majema t i v slufžho v daljne kraje. Pozornost med njimi vzbujajo izredno krepke Albesinke. . \Ti mogoče, da bi se v pri-stamiškenn mestu vedno polnem ljudi naselilo mnogo kramarjev. Zato postavijo oh sejmih na južni strani eBrbete več tisoč stojnic, primitivnih in lepših in oddajajo jih branjevcem v najem. Po sejmih v aprilu -stojnice odpeljejo. Potem pa pritisne neznosna vročina, ljudje .se umaknejo v gore, okolica Berbere pa postane pravi raj pustolovcev in zločincev. O Berftieri pripovedujejo čudovite stvari. To mesto je bilo zavetišče morskih roparjev, divjih tolp in zveri. Zdaj je to drugače. Že od leta 1875 ko so Berber o zasedli Egiostalo to pristanišče znano po vsem svetu, zlasii odkar je podalo leta 1884, svobodno pristanišče. Posehno letos se je Rei4»era temeljito i^premenila. Pristanišče je polno angleških vojnih ladij, mesto pa angleških vojakov in mornarjev. Tu se lcipo vidi kako mrzlično se pripravlja Anglija na vojno. V pristaniške vodeče železnice in eeste. so razkrili brzojavno in telefonsko omrežje tudi razširjeno in radijske .postaje pomnožene. nžibuti je pa elegantno fran-cosflvo pristanišče, kjer dobi čl o vele čisto drugačen vtis kakor v Berberi. Pa tudi tam ga presenetijo izpremembe, nastale v zaidnjih dneh. Vsi o-stank i in znaki vojne so izginili rz pristanišča. Tudi tako-borišč Abesincev in beguncev ni več. Staniče Rdečega križa ki so delovale v Džrbutiju med abesuvdto vojno, so se vrnile domov. Pač so pa nasta- le v Dlzibu'tiju velika vojaška taborišča. Veliko taborišče na zapadni strani mesta je gosto zasedeno /i'buti VimVio nove vesti. Pod rtaliiansko vla«lo -oba v Ameriki. On je bil vr- OTVORITEV JUGOSLOV. PAVILJONA. Kv««čano-ti «ib otvoritvi .lu- ..... • ■»* i*. 11 nn onuiim .iii- sto l«*t tajnik kr. poslanstva v ir.k i .. ». ... ... - ' , * igosluvanskega i»avil|ona na VNashingtonu mi konzul v SaiiU-,. , , , r, . . . eto\ m razstavi ImhUi bron I r rancisku in v New N orku. Iz1,.., .... • . ,. . . , i • castane po radio m sicer (»d diplomatske službe ie stopil v, , , , v- .. , , , ... , ,*' .! . . 4..iH do 4.4.» na National Broad |:re«lse4lnistvo ki. v ad«». N«*kaj! .. . . . .. . .. , . . . J i ca-t ing < oii^ianv. Blue N.-t easa je Inl set kabineta pred ... v- "v i , , , , 1 work, (v New \orku z WJZ seihiikn kr. vlade. ;t potem na-i.. » -ir J i II 1 lMkNtaJ<*-) lehji'.v upi a v n« ura oddelka .» , . ' ii--. i ii r» ■ rogrjwii Imi oivorun z iimo , preitse Inistva kr. vlade. Po-i , , , . . J . . , .... , . .... slovansko narodno himno. I -znej«* je kandidira! m bil iz- , - . . , , ,. , v«.dni g«»vor bo i n ii*l dr. \ ude J vol jen za narodnega poslani mir Ribar. ki bo predstavil ju ^os|ovan>k«*ra po-hmikit Kon-štantina Fotiča. Pelo bo -rb sko p«*v>ko društvo iz I.ebn non. Pa. lili mesta že deluje i t vedno več eb-ktličnih žarnic svi'ti ]m> mestu. Addis Abalvi pitane kmalu ipiivlačno mesto za tuj- c«*, ki jim j«' omogočeno biva ,„„, , , nje v novih hotelih. V krajtb,' 1;l j1*'* jn^odov. ,.osI:u^tva j V;l {y y/ .. f po katerih so ž«' zgrajena avto- v ■» p............ inohiIske ceste, civilizacija hitro naprcxlnje. Po dnigih krajih pa vladajo še primitivne razmere. Z vso vnemo so se h tili dela tiwli misijonarji, ki jih seveda podpirajo italijanske oblasti. ,lka. ,1 d generalni konzul Stanojevič je izvršil pravne nauke J na Francoskem, |M»leg t«»ga j«-[bil tajnik juiroslov. iposlaiistva v Madridu. Kimn in Parizu, in i - „ . ► , . , - , -.'in oroirrain sto taia .seka v političnem o«kle ku v H-t.Y r» i . . , / .-1.1 P-h. 1!>.i:» meters, ministrstvu zunanjih del. (fOS«|If;«111 Stanojevičll kliče ! mo dobrodošel ii mu želimo ADVRKTISF. IN v-ega uspeha na njegovem no Vem mestu. "GLAS NAROiJA" Poučni spisi: AMN'S NEW AMERICAN 1NTKKPKKTRK. — Trda vez. 27« sirau1 Cena $1.10 IJ^na kujlgb ca Nemce lu aa trne. ki ao uena-iflne zmožul. AMKKIKA IN AMERiKANCl. Spisal ltev. J. M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano Opis poaaniezulb držav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva. In dru^t tuaroune aMtauove. Mogato ilustrirano. Cena $5.00 ANUl.KŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. K. J. Kern. Vezana Cena $2.00 HUitSKA VOJSKA. 95 strani. Cena 40c HOIlOOl DRŽAVLJANI naj narot« knjiftico — "How to become a citizen of Um United 8t»U»". V tej knjigi ao vsa pojasni i a ln zakoni ca Basel jen«1 Cena 35c« BREZPOSELNOST KN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 atrant. Cena 35c. DENAR. Spisal dr. Kari Knglifi. 23« strani Denarni problem je zelo zapleten ln težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Piaatelj, ki je anan čeftkl narodno-goapoilar-akl strokovnjak, je raafiiril svoj" delo tako. da bo alniilo aieberaeinu kot orientačnt spis ^ denarju. Cen& 80c. IIOMAČ1 ŽIV1N0ZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Ona trda vez Cena $1.50 Zeio koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznlb bolezni ln zdravljenje; alike. DO O Kill DA DO BIT0LJA. 1« Hrani. Zanimiv potopis • slikami >»«Un krajev nafte •tare domovine, ki Slovencem le malo ■nanl. Cena 70c. tiOVEDORBJA. Spisal R. t^grart. 143 strani S al i kan-' Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRIHODE. 8» atrant Poljudni aplal o naravoalovju in aveadoanan- Cena 50c. HOKOdJEREJA. Sestavil Valeutin Kaalnger, M strani. Cena trdovea----M Broft. .... M KRATKA SRBSKA Van. Cena $125 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 atr. Cena 50c. KUBIČNA RAČUNI CA. Trdi vek. 144 -f. ' Navodila aa larafnnanje skroglefa. #—sn— ga ln teaanega leaa. Cena 75c. UUD8&A KUHARICA, najnovejša ln praktične ablrka navodil za kubinjo in dom. ' Cena 50c NATKK1JA tal ENERGIJA. 8piaal dr. Lavo Cer-melj. 8 allkamL 190 atran* Nauk o atomih, moleknllh ln elektronih. Poljudno plaana razprava o laaiedlbn haoderne Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Najnovejša shirk a navodil za knhinjo in dom. Cena 60c. KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Cena: brol. $155, ves. $1.50 Cena $155 MLEKARSTVO. Spisal Anton Pave. 8 allk^ml SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša iz-daja, 728 strani. NAROD, Ki IZUMIRA. 101 strani Poljuden ega naroda ua svetu. hoteli izd rušiti nekaj /»■in I j«'. Tudi not ur j«» ie pri-šel. **Takoj pojdite k svojemu gospodarju, Frane, in ne pusti t* jth, dokler me vrnem. S** vedno j*1 *lab in na noben na čin ne Nti*r biti -sain.'* ** Dobro go^Mfcl!** In Fraiu* izgine za vrati. Notar pomiritvi Henrika in vsakdo »postane pozoren na tujega go*t|>oda. Oči vst4i se nekoliko zasvetijo, upniki so se Že nekoliko bali, da ku|»ea, ki ga jim je omenil notar, me l»o. In niso vedeli ,da je že dolgo rasa v hiši. 4M Vseh stiani prihajajo k njemu in se mu predstavljajo. Henrik pa igovori le malo, z ostrini {»ugledom preinotri vse, nato pa notarju |»okima, kot bi hotel reči: naj se prične. In ko s<- dražba pru ne, sloni Ilemrik StoMierg mirno s pre-kiižaniini rokami 11.1 -te»bru i.n zelo pozorno sledi dogodkom, Njegova močna <|»ostava Itaže nekaj zaipovedu jueega; nilodo o njem ne bi mogel mislili, da je svojo življenjsko |>ot pričel kot fiin pri prostega kmeta. • mrn fJospa dr. Stalil, lastnica zavoda, v katerem je bila od svojega osmega leta Sen t a Krlaehova, sedi s avojo sestro Klariso ki je bila v zavoihi učiteljica, v *voji sprejemni sobi. V svojih rokah dr/i odprto pismo in začudeno pravi: '4(io-|Hm1 Kri neb mi pise kratko, pa jadrnato, da ni več v stanu plačevati za svojo hčer Sertto. Upa pa, da se je tekom let dovolj nmrčila, da bo sedaj mogla na lastnih nogah stati in se bo mogla sama preživljati. Kaj praviš na to, Klarisa? Nerazumljivo mi je. Kako stališče naj zavESinemo proti Senti?" 1 Klari mi čez svoje naočnike j>opl«Mla sestro. 4*To je pa lefMi darilo! Kaj pomieni to, prevzeti službo? Senti bo ti elm povedati, da se naj odpelje domov. Sami sebi menda ne bomo naložili neprijetne naloge, da bi ji povedali, da je njen oče uničen. Potem 1h> jok in stok in bo nam vznemirila druge gojenke. Saj veš. kako željno vsa leta čaka, da jo 1k» oče vzel domov. Najbolj pametno se mi zdi da ji po-ve*i, tvar končana." 44Toda o tem ničesar ne piše, tla 'bo prišla domov." 44To je V tem slučaju vendar razumljivo. Doma bo še dovolj zgodaj izvedela na kako -hibo stališče je prišel njen oče in da lw> morala od *edaj narej sama skrbeti za to, kako se bo preživljala.** 44 Moj Bog, uboga reva!*' vzdibne gospa dr. Stalil. Klar isa »komične z rameni. "rsmiljenje ob neprimerneni času je razkošje, katerega si pri -vojem sedanjem poltržaju ne moremo privoščiti, Helena. Zadnja leta gre naše gospodarstvo zelo slabo. Iz Nemčije zadnja letii ne prihajajo več učenke, ker tam nimajo denarja, da hi -voje hčere pošiljali v drage zavode. Tudi Ajne-rikank je vedno manj. Letos imamo zopet pet gojen k manj, kot pa bi jih mogli vzeti. To je velika izguba za nas pri tako velikih stroških, ki jih imamo pri svojem |>odjetju. Ali m s svojim usmiljenjem, ki nikakor ni na mestu, hočeš naprtiti gojen k o. ki «no more -plačevati? In to bi se zgodilo, ako takoj ne .skrbimo za to, da Senta Krlaehova od-potuje. Dru gače jo bomo i mol i na svojem vratu, kajti dokler pride tako daleč, da si bo mo-la sama služiti kruh, je še daleč . Pri nas se je sicer n.nojEfo naučila, toda kakega poklica naj se prime! Učiteljske iskušnje ni napravila o tem ni bilo nikakega govora. Dobro obvladuje angloščino in francoščino, toda danes zna že na *toti*oče ljudi, ki ao s tem služijo kruh. Mogla bi biti (.niiahnica, toda koliko deklet se zgUa^i „a taka vprašanja, ki Jih je zelo malo. Tako ostane samo še njeno slikarstvo Hrez vsakega vprašanja je zelo nadarjena, to priznavam, in njone slike, ki jih je tukaj naslikala in jih je hotela jnislati za dar, so zelo lepe ln .so visoko nad srednjo mero umetniške Mogoče se bo mogla s tem držati nad vodo, čeravno tudi dobre slike težko najdejo dobrega kupca. Toda, kot rečeno, skrbeti moramo, da -e je čimprej iznebimo." 44<>h. Klarisa, to je brezsrčno, saj smo jo vendar vsi vsa ta leta radi imeli!" Toda pomagati ji ne moremo in prav nič .ne koristi če amo usmiljeni do nje. Torej, kar mirno ji t|>ovej, da je n jen oče pisal, da naj pride domov in da »nora takoj odpotovati Poleni bo V dobrem razpoloženju odpotovala in Im, potovanje \ suvala z neobteženim srcem. O svojem slalom položa ju bo vetino dovolj zgodaj izvedela od svojega očeta. Njegove o-< etovske dolžno sti so bile do sedaj laluke, se—1.172). Kdaj je tprav v.a prav živel je še vedno >jH>rno. Pravljic o njem je toliko in mjegov sedež se smatra toliko grofij, da se da iz tega z veliko verjetnostjo sklepati, da je živelo takih Robin Hoodov v Angliji več. To so bili najbrž sami izobčenci, živeči enako življenje iz istih razlogov. Angleški kmet je namreč težko prenašal vlado normanskih plemičev, ne morda zato, ker mu je bilo ine-znosno imeti nad seboj gospodarja, ali zato, ker ga je smatral za tujca, tem več zato, ker je bila njihova vlada mnogo strožja in trša od onih, ki jih j«* bil doslej vajen. Tn tako se je večkrat zgodilo, da so uporikejši ljudje prekinili zakon, potem so se pa morali skrivati po gozdovih. Navadno so zbrali okrog sebe ljudi, ki jih je bila zadela enaka usoda. Temelj vseh legend o Rob i.n Hoodu — zdaj že polnili neverjetnosti malone nesmislov — je, da se je zavzemal za siromašne ljudi, da je jemal bogatim in dajal siromašnim. Ciotovo pa je bil tak junak brez madeža, kakor ga nam slikajo bajke, ('lani njegove tolpe so imeli najbrž enako geslo kakor bandit i divjega zapada — najprej streljati, potem pa povpraševati. — Nekatere manj posrečene verzije te legende Trdijo, da je bil Robin Hood plemič. V gozdove se jo baje zatekel zaradi neke osebne krivde. Tega vprašanja so >e lotili celo geneologi in dokazovali, da je bil grof Hunting Polish i re. Njegovo poreklo .so iskali pri nekem Robertu Fi*z-bothu, ki je prišel v Anglijo z Viljemom Osvajalcem. To daje zirodbi več romantike, obenem ji pa škoduje na globini. Robin Hood, preprost človek, je nastopil proti mogotcem, da bi se osvetil za krivice, storjeni o pripadnikom istega sloja, -toji glede morale mnogo više <»»1 nretf/.ne večine plemičev. Robi novo življenje najbrž ni bilo tako lahko in prijetno kakor ga opisujejo pravljice, saj je bil gotovo obešen in ž njim mnogo njegovih tovarišev. Ne srre pa vedno za istega Robin Hook la. Tz mnogih pravljic in POZOR ROJAKI! V ZALOGI IMAMO NOVF PREGLEDNE ZEMLJEVIDE: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ I.— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane 25c Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 25c Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50c SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West 18th Street New York legend o njem lahko sklepamo, da je bilo to ime samo simbol, da so ga »lajali nevestni vrsti ljudi kot vzdevek. Morda je kdaj živel mož tega imena kakor je živel nekoč Cezar, čigar itne no dobili pozneje mnogi drugi v njegovi simbolično pre-nešeni funkciji. Tu* I i kmetje srednjega veka so >i dajali simbolična imena, kadar so se upirali gosjM»ski. Kolo volji velikega iijKira pod vlado Riharda II. so se klicali meni seliti j re-eimo Janez Brezimeni, Janez Zvest i in podobno. Zelo verjetno j«*, da se je tak kmet drznega in upornega duha od loč j I zbežati v nedostopne gozdove, da bi se mu ni bilo treba ukloniti trdim zakonom svojega go-s|»odarja. Potem je pa pošiljal od hiše do hiše poslanico. Zdaj senr Robin Hood in led or ima dovolj poguma, naj se mi pridruži. Tz .tega imena je izžarevalo nek j silnega, mikavega in pogumnega že od pradavnih časov, morda še preti dobo Nor-manov. Vse legende, ki so se osredotočile okrog tega imena, govore o pogumu, duhovitosti in o drznosti. Robin Hood in njegovi tovariši so >e lahko sicer pri svojem trdem živ I jem ju zanašali samo na čuječnost in bistroumnost ter fizično moč, obenem so pa morali biti neprestano na straži. Gotovo so rine I i tudi nekaj veselili dni, poleti daleč v gozdovih, kjer je bilo dovolj (plena za nje same in njihove sorodnike. Hujše je bilo pozimi, ko je bilo težje priti do živil, ko jim je bila razjarjena gosfKiska za petami in ko .so se jih sorodniki iz vasi v strahu izogibali. Balade o teh težavah večinoma ne govore. In za to imajo vso j razlog. Te balade so prepevali ljudje po kmetih že davno prej. preden so prišle na uho uglajenim jgontlemanom-literatom. Kmečko ljudstvo je hotelo verovati, da je nekoč živel Robin Hood, ki je bil nepremagljiv ki ga ni bilo mogoče ujeti v nobeno past, iz katere bi ne bil ušel. Ta junak je vedno nastopil, kadar je bogatin preveč zatiral reveža. Te balade so pomagale vzdrževati med preprostim ljudstvom vero v boljše čase in hrepenenje po svobodi. V ba jkah o Robin Hoodu se imenuje tudi ime dekleta Marijane. Verjetno je, da je eden izmed mnogih junakov tega imena ljubil dekle, ki se je spomin na njo ohranil celo v legendi. Torla ena najstarejših verzi j — morda prva — govori o nji kot o moškem, preoblek 'enem v dekle in m jen značaj označuje prej kot rnzvrsten, nego romantičen. {v krasni vezi importiranc iz starega kraja . . . Slovenski molitveniki: Angleški molitveniki: Poleg poučnih knjig, muzikali j, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem ns mmi Molitven tke nmmmimiH KVIŠKU SRCA t loiltirauo usnje rez____.. M ▼ tiajfltifjše umu> vt-s ....1.2H T bel celluloid t«^.........1.2« RAJSKI OLASOV1 platno T«tai«» ............ .80 T usnje vei. (SU. -lliii T celluloid vez. (£lv. liH)..I,5« KKISTl S KKAi.lt J < preko tis«*1 struni i •sestavil dr. Ivan Vrefar.. 1 75 VEf-NO ŽIVLJENJK (K40 strani > sestavil tiregnrij DeCjak. .1.35 SVETA 1 KA (stv. 408) 41« strani; velike frke .... lJi« (ZA MI.AIHNO) Key «f Hravn fin<> Ttvanu .....................J9 V usnje vezano.............7§ f najfinejše uanje vezano 1*0 Angleški molitveniki: (/.A OIIKASI.K) KEY OF HEAVEN * celluloid vezano.........I.lt T celluloid najfinejša vez. ..l.M V fino tiHuje veznuo.......1.59 CATHOLIC rOCKLT MANI AL v fino usnje \czano......1.— Slovenic Publishing Company 21G WEST IRtb STREKT NEW YORK, N. Y VSE P A R NIK E in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: ^^^• SLOVENIC PUBL CO. TrOOSKAV TKAVKL 1>KKT. {16 W. lKtb SC. New V«k. N. V. Stric iz Kanade (Nadaljevanje z 2. strani J ..................................................... tl|llllll','l!;irt;li||i'Mu|i,l|niilHlll„||||tI»||ltl ADVERTISE IN • CLAS NARODA' tbil, tla je njen mož v Ameriki zblaznel in im-stila v razgovor. Pokazala mu je tiifli ;)7() tlolarjev, katere je njen mož poslal »lomov za o-troke. Majk ženo prepričal, «la botlo prišli tlolnrji ob vrednost in »la jih je sprieo te^a treh a takoj vnoveit i i-ri sic«*r najbolje, <"e to on stori v Zagrebu. Da je ženi pregnal ie ostale pomisleke, ji je lejal, da za otroke bo on vse uredil, ko >e vrne na'/aj v Ameriko. k:i-mor .se mora poilvizati. ker mu izteče rok za povratek Živel j«» pri Pnpieevi kot mož, oziroma da je ona njegova žena. S l^ii-pičevo sta šla skupno v Zagreb, kjer je imel on opravka z vno vi cenjeni svojih ameriških čekov, katere bo v agenciji zastavil za njene otroke. Dolarje seveda pa je izmen jal. Pnpiče-va pri tej priliki ni smela z njim v urad, ker ni Imela zjv t A elegantne obleke i!i ne klolnrka. Kaj bi rekli k temu irospodje v nrarlu, ki nje-^a osebno poznajo kot bogatega moža. Žena se je temu uklonila in moža verno čakala v neki zakotni nliel. ('ez nekaj časa se je \fa.ik vrnil 'k njej z denarjem in ji sporočil, da je zadevo «rle-de otrok dobro uredil in ji pokazal v pot rili lo neko list« no. Ko je Majk lahkoverno ženo oslvirbil za 14.W;") din, je z izgovorom. da morn v bolnico, ke^ nni oteka nojja, ženo za vedno opustil. Po teb pretkanih goljufijah so se pričele oli-inie J»oi'/.\eloparjem. Š«*Ie zagrebški policiji se j,, posrečilo izslediti nevanieua pu>tolovea v bolnici usmiljenih sester v Zagrebu in ira razkrinkati. Mož. ki je dolino sleparil pod tujimi imeni, >»* imenuje JakŠič Mihael, po jh>-klicu delavec, doma iz Mt dje li. občina Srpske Moravice. Z;i-radi teh goljufij se je Jakšič zagovarjal pred novomeškim sodiščem. Sodišče je nevarne u,a deloiiirzueža obsodilo na leta in II mesecev ječe. KRETANJE PARNIkOv SHIPPING NEWf? OllPLl TJA — Mcwr» Maj r 'J3. maja: Nieuw Amsterdam v Boulogne 24. maja: Queen Mary v Cherbourg l>eiils«'tilaud v Hamburg 25. maja : Cliamplain ▼ Havre ■Jfl. maja : Itremen v Kremen 27. maja : 4'nnle dl Savola T Genoa 3L maja : Ai|iiltania v Cherbourg Hamburg v Hamburg Normandle v Havre 2. junija: Europe v Bremen 3. junija : lte\ v <*eiiova SVETA HELENA — OTOK LILIJ. Pozabljeni otok v južnem delu Atlantskega oceana postaja zdaj druuič sre-lišče zanimanj;!. Nekdanji Napoleonov ma-jestat so zamonjale zdaj krasne lilije. 1'etiva otoka je .sklenila (poskusiti, kako bi se dale ♦rojiti lilije na otoku in -|io>kns ♦• liars* v lla\re ti. junija: lie de Frain-e v llavre 7. junija : tfueeii Mar.v v Cb«»rbourg New York v Hamburg 10. junija : Vub ania v Trst t'oliiuiliiis v Bremen in. junija: Bremen v Bre*jen Cbamplain v Havre Ni« *uw Aiusterii-nm r B«>lnte di Savoia v a v Bremen 21. junija: Queen Mary v Cberliourg lie de Kriin<*e v Havre 1». •iltsHiland v llainlturg 24. junija : Saturnla v Trst 27. junija : I >♦»