>, Primorec “ izhaja vsakih štirinajst dnij kot priloga „Soči“ brezplačno; drugače stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto 80 kr.; za tuje države več poštni stroški. „Soča“ z „Gosp. ■-«stom“ in „Primorcem" stane na leto 4 gld. 40 kr. — Uredništvo ln upravništvo je v Gosposki "lici At. U Domači oglasi sprejemajo se le iz narodnih krogov. Plačujejo se: za šesterostopno petit-vrsto enkrat 5 kr., dvakrat 9 kr., trikrat 12 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. — Posamične številke se prodajajo po 2 kr. — Rokopisi se ne vračajo. Goriške novice. Današnji „Primorce" obsega 8 stranij ali le na „Sočinem" papirju, ki je nekoliko krajši, ker nam tovarna ni pravočasno po-stregla z novim naročilom. „Kažipot" izide tudi za 1. 1895., po-polnjen z najnovejšimi podatki. — Oglasi se tiskajo. Kdor še želi naznaniti kaj v tej knjigi, naj se požuri. Vozni redi za zimsko dobo izidejo ta teden v naši tiskarni in sicer v obliki lepaka. železnice na slovenski zemlji in njih po- Sa-massi. Ker je pa znano, da Sv. Lucija ni posebno bogata, zato pač ji ne kaže pri g. Samassi naročevati zvonov. Saj tisočaki se ne pobirajo na cesti. Iz vestno bode g. Samassov dopisnik še kako zinil o zvonovih s strokovnjaškega stališča, za kar mu bodemo vsi hvaležni. Ker nismo strokovnjaki, zato prihranimo še nekoliko nestrokovnjaških opazk za morebitna pojasnila k strokovnjaškim razpravam. S Pečin na Tolminskem, li. oktobra. — Že 1. 1827. je bila udarila strela v naš zvonik ter takrat ubila en zvon. Ker je pa naša občina majhna in so jo nadlegovale med tem tudi še druge nesreče, na p. dvakrat požar in še druge elementarne nezgode, ni bilo do sedaj misliti na napravo novih zvonov. Letos pa smo naročili dva nova zvona pri g. Samassi v Ljubljani in sicer tako, da ostane jeden stari zvon, kateri poje *fis“, Vendar mi smo do sedaj ponižno o tem molčali, ker nismo hoteli biti s tem ošabni, da bi bili brzo v svet trobili, da dobimo nove zvonove; hoteli smo čakati, da bi došli zvonovi, da bi jih bili videli in slišali, potem naj bi jih sodil kak strokovnjak, a obsodba kakega neveščaka ne bi bila umestna. Da smo mi naročili nove zvonove pri Samassi v Ljubljani, je nekemu gospodu živ ogenj v podplatih in zato se je v „Primorcu" št. 20. z dopisom „iz hribov" spravil tudi na naše nove zvonove, čeprav niso še došli. Ta g. dopisnik pravi: da akord e s f i s h : sekstakord; tako bodo po njegovi glasbeni vednosti zvonovi vglašeni: vzbuja že veliko nezaupanje. Pri nas ne vzbuja prav nikakega nezaupanja, kajti mi smo naročil i zvonove, da bodo vglašeni res v H. d ur sekstakord: „terca d is, kvinta fis, oktava h; ne pa, e s, fis, h, ker h-es, je zmanjšana kvarta, ne pa velika terca. To pa ni odločeval g. Samassa, ampak mi sami smo tako hoteli in tako bodemo imeli. Punctum ! Vi pa g. dopisnik še intervalov ne poznate, a hočete druge učiti o akordih, harmoničnih in melodičnih glasovih in podtikate g. Samassi krivdo našega naročila in govorite o nezaupnosti. Da mi g. Samassi popolno zaupamo, pokazali smo s tem, da smo že plačali za zvonove 1428 gld., kar pa nismo bili primorani storiti, ampak to smo storili po dogovoru z g. Sa-masso, kajti mi dobro vemo, da je lože denar prej, kakor so zvonovi v zvoniku, skupaj spraviti, kakor pa potem. To je tudi čisto naravno, kaj ne? Zakaj tedaj imate vi g. dopisnik nezaupnost, ko vas vendar naši zvonovi ne bodo stali niti pol vinarčka? Zakaj hočete zvoniti ž njimi in jih nam pobijate, že prej nego so prišli? Vi g. dopisnik pravite, da je Samassov zvon v Ročah previsok. — Uprašam Vas, kedo je jemal glas od ostalih? Ali je to storil g. Samassa sam? Tukaj pri nas je vzel g. Samassa od ostalega zvona sam glas in bode, ako bi se ne ujemali, on sam odgovoren. Govorili smo pa ž njim slovenski, a ne nemški, ker on zna naš jezik prav dobro. Da bi kedo zahteval od njega, da mora zavoljo zvonarstva zatajiti svojo narodnost, ni umestno, ker vsak je dolžan skrbeti za ohranitev svoje narodnosti, samo, da druge pusti v miru in ne psuje, kakor delajo z nami Lahi. Nam je v tem tisti ljub, ki vsaj nekoliko zaslužka da domačim ljudem, ali da ostane denar vsaj na Avstrijskih tleh. Govorili ste g. dopisnik tudi nekaj o spričalih, da niste videli nobenega iz strokovnjaških rok. Kedo daje spričala v razstavah? In koliko takih ima g. Samassa! — Preden kdo dobi naslov: c. kr. dvorni zvonar, mora gotovo tega tudi biti vreden, kaj ? Mi smo pri naročevanju novih zvonov tudi na to nekaj gledali, ker kar .pri višjih krogih za dobro velja, naj bode v fej zadevi tudi nam prav, saj v tem ne moremo si še pomagati z geslom: „Svoji k svojim". Dostavek uredništva. — Kakor je videti, nastala je zaradi zvonov prav živahna polemika. Obžalujemo le, da postaja že precej rezka in osebna. Tudi današnjemu dopisu smo morali pristriči mnoge zbadljive osti, ker radi bi ohranili to polemiko v okviru stvarne in trezne razprave. Nekaj smo izpustili tudi zaradi tega, ker naš dopisnik „iz hribov4' sam islo popravlja. Z Dolskega. (Nadzorstvo naših g o z d o v) je zadnji čas pri nas jako zanemarjeno. Že leto je preteklo, od kar smo zgubili iz Bolca gozdnega pristava; pozneje se je pripetila znana nesreča vrlemu gozdarju g. Plešku, da še zdaj nima povsem zdrave roke, kajti strel iz puške nesrečnega iahko-miselnika mu jo je silno razmesaril. Ali naši gozdi so med tem brez varstva in to je slabo za naše gozde, kajti koze prihajajo celo v mlade nasade. Kaki so nasledki, misli si lahko vsakdo sam. Kar čudimo- se, da merodajni krogi nič ne store v tem oziru. \z Bolca. (Veliko vese 1 ja) je zbudil konec kazenske pravde, katero je naperil prosluli soški kurat č. g. Karol P e r i n č i č proti uredniku „Soče" zaradi — razžaljenja časti, češ, da mu je dejal na volilnem shodu: „pojdi, pojdi, saj si prismojen". Nihče ni tega slišal. Vse priče, katere je navedel Perinčič in ki so stale poleg Perinčiča, so pa odločno zanikale, da bi kaj slišale. Zato je bil urednik oproščen. — Umeje se: Ako rečemo komu kaj na štiri oči, to ni razžaljenje časti, pa naj bo očitanje še tako hudo. Ako bi bil torej č. g. P. lepo vtaknil v žep, če mu je g. G. res kaj povedal na uho, ne pa trosil po svetu, bil bi si prihranil to blamažo. — Sicer smo pri nas že davno na čistem glede lega gospoda, da bi podobno očitanje tudi v javnem prostoru in pred občinstvom ne smatrali več za razžaljenje časti. Odstranili so ga iz Čitalnice, iz Ciril - Metodove podružnice, iz dvorane volilnega shoda bi ga bili kmalu nesli, nihče ne mara občevati ž njim, dasi je dal svoje ime namazati celo na nove zvonove, kaj hočete še več? Gospod urednik : pomilujte ga, kakor ga pomilujemo mi! Lz okolice ljubljansko, 9. okt. — Jako me veseli, g. urednik, da ste v zadnjih listih „Soče" opisali v člankih „L’ a v i t a c o 1-t u r a" med drugimi tudi pomen nekaterih laških kletvin. Jako sem se zavzel, ko sem bral, kaj vse kolne Lah. Mnogokrat sem čul pri nas italijanske delavce izgovarjati besede, katere sle navedli v „Soči", a meni |se še sanjalo ni, kajti razumel nisem njih peklen-1 skega preklinjevanja. In ko sem pojasnil zadnjič I tovarišem pomen laškega bogokletstva, niso se mogli dosti načuditi toliki surovosti. Nisem še imel priliko velikokrat občevati z Lahi, a vendar sem skoraj vselej čul izgovarjati one bogokletne besede, katere so bile navedene v „Soči". Jako sem hvaležen torej gospodu dopisniku, kateri je spisal članek „L’ a v i t a col tura" ter ob enem tudi razložil pomen onih bogokletnih besedij, katere so zatrosili sem ter tje tudi k nam laški delavci. Omenjene besede smo imeli le za nedolžne, navadne. Vsak pošten in trezen Slovenec biti mora hvaležen g. dopisniku, da je pojasnil to stvar. Upati je, da peklensko to preklinjevanje izgine popolnoma izmed Slovencev; kar mora vsak poštenjak od srca želeti. »Krivčev". Ostala Slovenija. Trst in Istra. — (Shod v o 1 i 1 c e v v Skednju) je sklicalo društvo „Edinost11 preteklo nedeljo. Zbralo se je bilo veliko število okoličanskih mož. Po kratkem ogovoru predsednika M a n d i č a je govoril poslanec Nabergoj o politiškem položaju in še po-sebe o krivicah, ki se gode Slovencem v Trstu in v okolici. O tem shodu prinaša. ,.E d i n o s t“ obširnejše poročilo, a tudi „N a r o d“ pd torka se podrobno bavi ž njim. Mi seveda ne moremo prepuščati veliko prostora temu shodu, čeprav bi prav radi obširno poročali o njem. Zalo ponatisnemo iz zjutranje „E d i-n o s t iu od torka le te vrstice : Ta shod se je vršil minolo nedeljo u-prav sijajno, tako, da moremo reči z gospodom Nabergojem, da še nikdar se nismo vračali tako zadovoljni iz Skednja, nego takrat. Okolo g. poslanca se ni zbralo samo veliko število volilcev, ampak takih volilcev, ki so velikim zanimanjem sledili njegovim izvajanjam. Velikansk utis pa je napravil na nas oni trenotek, ko je g. Sanci n-D r e-j a č, obsodivši Hohemvartov klub, utemeljeval zaupnico Nabergoju : to vam je bilo oduševljenje, da nismo z lepa vidili tacega. Po shodu se je razvilo tako vrvenje — pravo pisano življenje: svirala je škedenjska godba, prepeval je polnoštevilni zbor „Velesile" ob neopisnim navdušenju občinstva in čuti je bilo navdušenih govorov, v katerih so govorniki idejalnim ponosom in kipečo dušo rotili narod naš, da ostane zvest - samemu sebi in svoji minolosti. Govorili so gg. Nabergoj, Mandič, župnik M a t u-š i č iz Dalmacije, S a n c i n-Drejač, Cotič in drugi. Dvorana in dvorišče bila sta natlačena, poslednje je bilo razsvitljeno z lampijoni. Pozno v noč smo se Tržačani vračali domov se sladko zavestjo, da po naši okolici bivajo še poštena slovens a srca in da je utemeljena nada, da zmagonosno premagamo viharje, ki divjajo okolo nas in se morda še podvojijo v nedaljni bodočnosti. — (Na Prose k vt) imajo c. kr. pripravljalnico za srednje šole. Lani je poučeval na lej šoli g. Josip Balič iz goriškega okraja, ki je pa koncem lota popustil to službo. Zdaj je prišel tjekaj gosp. Ivan N e-k e r m a n iz Podgrada. — (V Rovinju) je začel izhajati namesto propadlega „Risveglio“ vreden mu la-honski bratec .,L’Alba“. Ali že prva šte-vilka-je bila zaplenjena. — (Namestništvo) je razpustilo občinsko zastopstvo v Voloski in v Čresu; zdaj vodijo vladni komisarji občinske posle, ali Hrvatom v neprijaznem zmislu. Kranjsko. — (Ulični napisi v Ljubljani edino v slovenskem jeziku so doslej postavljeni na desnem bregu Ljubljanice. To so pa le glavni ulični napisi, tablice na hišah so še stare, dokler se konečno ne reši ta preporna zadeva. — Deželnega odbora velenarodni juristi so se korenito urezali, ko so spustili med svet zloglasno prepoved takih napisov, da so le v milosti nemških baronov. Ako so slovenski volilci na Kranjskem zadovoljni s takimi ponižnimi hlapci gospo-dovalcem novega kursa, potem res ne vemo, kako naj dostojno ocenimo sedanjo stopnjo v narodni zavesti svojih kranjskih rojakov. In take odnošaje hvali, podpira in vzdržuje i stranka, katere glasilo je „S 1 o v e n e c", ki I izhaja v „Katoliški Tiskarni11 (z Janusovim licem „Katholische Buchdruckerei“) in stane 15 gld. na leto. Reklama za tak list to pač ne more biti ! — („ N e m š k u t a r st v o na Kranjske m“) je naslov člankom, katere prinaša „Soča" iz peresa svojega poročevalca v Ljubljani. V zadnji številki sta bila zopet v perilu deželni glavar Oton D e 11 e 11 a in dr. Pape ž (ali je to prava pisava njegovega imena, ne vemo. Rajni Favetti je izda! pred par leti furlansko burko pod naslovom „Leonardo P a p p e s !). O teh dveh gospodih nam je pripovedoval te dni neki goriški Slovenec sledečo črtico iz življenja teh dveh „slovenskih" prvakov : Pred tremi leti sem se oženil. Po poroki sva šla z mlado soprogo na običajno potovanje. Največ časa sem se ustavil v Ljubljani, da pokažem svoji ženki vse znamenitosti slovenske prvostolnice in njene okolice. Obedovala sva v gostilni, kamor sta prihajala tudi stebra takozvane konservativne stranke gg. Detela in Papež — a nista je izpregovorila slovenske besede ; vse je bilo „dajč“ in le „dajč*1 v proslavo matere Germanije na slovenskih tleh. Prihajali so k isti mizi tudi nekateri drugi gospodje, ki so med seboj sicer spregovorili kako slovensko besedo, ali v pogovoru z Detelo in Papežem so se posluževali le nemškega jezika. Moja soproga je čudno gledala take razmere v Ljubljani in nekega dne mi poše-peče: „Čuješ, ljubi moj, tu v Ljubljani je pa strašno veliko Nemcev*. — Kaj sem hoteli' Hočem li, naj moja idejalna soproga kar izgubi dobre mnenje o Ljubljani, katero si je ustvarila doma v svoji rodoljubni domišljiji ? Pomagal sem si z neresničnim izgovorom — Bog mi odpusti greh, ona mi je že oprostila! — češ: „Kaj češ, zdaj je v Ljubljani veliko tujce v*. Detelo in Papeža sem torej proglasil za tuja Nemca, da nisem razkril te-| daj grde rak-rane na slovenskem telesu". K temu pripovedovanju goriškega Slovenca nimamo pristaviti prav ničesa več, saj je govoril on sam dosti jasno : Žalostno, da moramo čuti take novice iz bele Ljubljane. In take može nam kujejo v deveta nebesa kot uzor slovenskih politikov ! Oj, kako krotke dušice smo pa! mi Slovenci, da si damo na-tvezati take kozle! — (Deželni glavar) Oton Detela je zopet brzojavno pozdravil otvoritev neke nemške šole. Ta pot je osrečil s svojim blagoslovom kočevsko zemljo. V Kočevju so o-tvorili novo nemško šolo in neizogibnega g. Dettello seveda ne smemo pogrešati med pozdravljale!. Tudi deželni predsednik baron H e i n je brzojavil v Kočevje. Pri nas na Goriškem se k večjemu okrajni glavarji pobrigajo za take čisto navadne slavnosti, a na Kranjskem mora to biti seveda drugače, ko gre za razširjanje nemčurstva. In kočevska slavnost je imela pristno germansko lice, do skrajne meje izzivajoče proti 95% odstotkom slovenskega prebivalstva. — Slovenci smo pač krotke ovce! Ako nas tepejo, poljubljamo jim še šibo ! Ko bodo udrihali s koli po naših hrbtih, bomo morebiti bolj pametni ! — (Pod policijskim varstvom) je bil deželni glavar Detela tisti večer, ko je šel v slovensko gledišče (nemškega ni bilo) k slavnostni predstavi na predvečer Najvišjega godu. Raznesla se je bila namreč novica, da se utegne prigoditi kaka demonstracija proti Deteli, zato so porazdelili po gledišču 19 preoblečenih redarjev. Nič se ni zgodilo, kajti slovensko občinstvo je samo toliko taktno, da ne bo prirejalo ob takih prilikah demonstracij niti proti g. Otonu Detela, če tudi se on netaktno vede nasproti slovenskemu narodu. Ali nekako tolažilno se nam vidi vsaj to, da so v merodajnih krogih smatrali ljubljansko gledališko občinstvo vsaj sposobno, da bi se moglo vspeti do kake demonstracije nasproti takim možem, kakor-šen je njegova Prevzvišenost — ali bo že kaj kmalu ? — gospod deželni glavar Oton Detela. — (Viharen ljudski shod) so imeli socijalni demokrati v nedeljo zjutraj v kazinski restavraciji v Ljubljani. Ali došlo jo pod duhovskim vodstvom toliko članov katoliškega delavskega društva, da so preglasovali demokrate. Vsled tega so nastali toliki nemiri, da je vladin komisar shod razpustil. — („Pravnikova" terminologija). Društvo „Pravnik" je izdalo slovensko terminologijo, t. j. določilo je izraze za vse stroke uradovanja. Uredil jo je dr. Janko B a b n i k. Ministerstvi za notranje posle in pravosodje ste že zapovedali, da se mora v slovenskem uradovanju rabiti ta terminologija. — (Nemški list v Ljubljani). Pod Winklerjem je izhajal v Ljubljani zloglasni Dežmanov „Laibaeher Tagblatt** pod eno in isto streho z uradno ..Laibaeher Zei-tung“ v Bambergovi tiskarni, katera bogato molze pri tem uradnem listu iz žepov slovenskih davkoplačevalcev. Ker je „Tagblatt** srdito napadal vse, kar je le spominjalo na Slovence, je baron W i n k 1 e r dal Bambergu migljej : ali pusti „Tagblatt *, ali pa li odvzamem uradni list. Bamberg je raje pustil „Tagblatt", ki je itak le životaril. Ta list je pozneje izhajal v Gradcu kot tedpik in je ondi tudi izdihnil svojo črno dušo. — V novejšem času je začela izhajati na Dunaju „Siidosterreichische Post", ki je v glavnem glasilo kranjskih nemškutarjev. Ali ker gre zdaj na Kranjskem nemškutarska pšenica v klasje, nameravajo ta list preložiti v Ljubljano pod novo streho s slovenskimi žulji povečane Bambergove tiskarne. Radovedni soio, ali se uresniči ta govorica. Ako se to z8°di, potem bo to pač nov dokaz v novem kursu na Kranjkem pod složno vlado Det-tella-Heinovo. — (Narodno g 1 e d i š č e) je pričelo mlinsko igralno dobo z največjim uspehom. Posebno ie ugajala šaloigra ,,K n j i žn ičar“, katero so predstavljali v soboto. — Slovenci zahajajo čedalje bolje v gledišče, ali zdi se, fla še vedno preveč tudi v nemško ! — (Višja gospodinjska šola) P1'! Uršulinkah v Ljubljani je letos prenehala, ker se je oglasilo le 10 gojenk. Ta šola jc Pila ustanovljena 1. 1890. in je zaprečila ustanovitev višje dekliške šole, kakor je na-uieraval g. Gorup. Zdaj nimamo torej ne ^ue ne druge šole ! — (Rimsko z i d o v j e) starodavne kanone so razkrili zadnje dni preteklega kudna na Emonski cesti v Ljubljani, kjer kopljejo novo podzemeljsko strugo za odvajanje nesnage. — (N a rodni do m) v lepih jesenskih dneh zopet lepo napreduje in se naglo Pliža dovršitvi. — („Slov. N a r o d“) ima že več časa stalne članke z Goriškega pod naslovom „Glasovi z Goriškega11, v katerih se stvarno razpravljajo razmere v naši deželi. — (Shod zaupnih mo ž) se bo vršil baje v začetku novembra. Predložijo se dobro premišljene resolucije v razgovor in odobrenje. — (Dijaški koledar), kateri je izdal letos g. Anton Zagorjan, je tudi letos prav lična priročna knjižica za vsakega dijaka. Le pridno po njem. V Gorici ga prodaja g. Anton J e r e t i č v Semeniški ulici. — (Družba sv. Cirila in Me-t o d a) naznanja, da se tudi letos poučuje in vzgaja v njenih zavodih nad tisoč takih otrok, ki bi se drugače po večini potujčili. Bog daj družbi tudi toliko podpirateljev, da bi mogla brez težave prenašati veliko breme, katero si je naložila. — (Profesor Š u k 1 j e) je postal dvorni svetnik s plačo petega razreda, a doslej je bil v devete m, kar je pač lep skok. Doslej je bil po plači stotnik, a nakrat je Postal generalmajor. — Nikakor pa ne bo prideljen naučnemu ministerstvu, kjer bi kot poročevalec v eni ali drugi stroki vendarle utegnil kaj koristiti svojemu narodu, pač pa so ga imenovali ravnateljem c. kr. zaloge šolskih knjig, to se pravi : vlada ga je le še bolj priklopila k sebi (ako je to še bolj mogoče), a naredila ga je povsem neškodljivega. Njegov delokrog kot ravnatelj te zaloge bo jako skromen. — Vrla dunajska „R e i c h s-p o s t“ je uprašala : ali prof. Šuklje more še ostati poslanec, kajti vladi in narodu je težko služiti pri sedanjih okoliščinah. Dejala je, da prof. Š. bi moral odložiti mandat in prepustiti volilcem na izbiro, ali ga hočejo za svojega zastopnika tudi v novi vladni službi. — Poznamo narodno zaspanost na Dolenjskem, zato zelo dvomimo, da bi se Šukljevi volilci mogli povspeti na edino pravo stališče in reči: „dvema gospodarjema ni mogoče služiti!“ — (Dopolnilna volitev na Notranjskem) v deželni zbor na mesto rajnega Kavčiča in potem Krajgherja bo zadnje dni tega meseca. Ta teden se vrše volitve volilnih mož, ki so marsikje jeko viharne, kajti „Slovenčeva41 stranka si hoče osvojiti tudi ta okraj. — (Slovensko gledišče). V torek so predstavljali iz hrvaščine poslovenjen ljudski igrokaz „Graničarje41; kritika hvali delo in predstavo. — Prejeli smo obširnejši dopis o slov. gledišču v Ljubljani, a ga danes nismo mogli priobčiti. Morebiti prihodnjič v Soči. — Danes večer bo druga operna predstava; peli hodo priljubljeni operi „V vodnjaku44 in „C a vali eri a rus ti ca na44. — (L e g a r ali t i f u s) nadleguje tudi prebivalce nekaterih krajev na Kranjskem, kakor v Poljanah na Dolenjskem, v Postojini in v ribniškem okraju. Koroško. — (Koroški Slovenci) so pripomogli nemškim konservativcem do zmage pri volitvi državnega poslanca za šmo-horski okraj. Izvoljen je bil konservativec P e i 11 e r. — Zaupni možje slovenske in nemške stranke so se posvetovali o tem, kateremu klubu naj bi se pridružil novi poslanec. Pri tem posvetovanju so prečitali pismo celovškega škofa Kahn a, ki je priporočal, naj bi se pridružil novi poslanec Hohemvar-tovemu klubu, ali večina zaupnih mož se je izrekla zoper to. Ker ni bilo mogoče doseči sporazumljenja, sklenili so, pustiti poslancu proste roke. —- Ali bi ne bila škoda za ves trud od slovenske strani, ako bi s tem le Hohemvartovec prišel v državni zbor ? Ali ni vsejedno, ako bi bil izvoljen levičar ? — Neverjetno, da se s toli uglednih mest agi-tuje za koalicijsko politiko! To nam je jasen dokaz, kako zmedeni so pojmi o dobri ali slabi politiki celo v takih krogih, ki bi morali biti nam vsem za vzgled. — Pa tudi pri dopolnilni volitvi v deželni zbor v istem okraju so zmagali združeni Slovenci in konservativci; izvoljen je bil g. Janez Hub er s 54 glasovi proti 26, katere je dobil nemški nacijonalec Berger. — (Urednik „B e 1 j a š k e Urš e“) Otič je imel tiskovno pravdo z uradnikom Orosijem v Borovljah; obsojen je bil na mesec dnij zapora iz stroške. — (Občino Tolsti V r h) je razdelil deželni zbor koroški, da bi tako nemškutarjem olajšal boj proti slovenski šoli. Ta zakon pa preš v. cesar ni potrdil. — (V V e 1 i k o v cu) so z velikim šumom blagoslovili nemški otroški vrtec. Tamkaj namerava družba sv. C. in M. ustanoviti slovensko šolo, zato so Nemci pohiteli s tem korakom. — „M i r“ pravi, da za tak namen je škoda cerkvenega blagoslova. Štajersko. — (Ravnopravnost in javni napisi). Celjska „Domovina" piše pod tem naslovom: „Čudna vam je ta dogodba o javnih napisih. Najčudnejši pa je, da to, kar velja v jednem mestu kot pravično, da je to v drugem mestu krivica. Navadno je bilo nekdaj, da je bilo sveto, nedotakljivo, kar je razsodilo najvišje sodišče, in to je bilo naravno, kajti za to je po naši pameti najvišje sodišče, da vtihnejo pred njegovo besedo prepiri strank. Čudno in nerazumljivo se nam tudi dozdeva samo postopanje naših oblastev, ki se branijo najvišje razsodbe. To je pač treba uprašuti, zakaj? Dotična oblastva sama razglašajo uzroke. Glavni uzrok je ravnopravnost. Iz uzrokov ravnopravnosti se ne dopuščajo samo slovenski napisi v Ljubljani.. V Ljubljani stanujejo Slovenci in Nemci, zatoraj treba slovenskih in nemških napisov. „Napisi so zaradi ljudstva, ne pa ljudstvo zaradi napisov". Temu načelu gotovo nikdo ne more oporekali. Žal je samo, da se naša oblastva v obče, v vsakem slučaju ne drže tega res zlatega načela. Vse kaže, da velja in se izkorišča to načelo samo proti Slovanom. Če se drže naša oblastva in, kakor je videti, naša vlada načela narodne ravnopravnosti, blagor jim. A naj se ga drže v vseh slučajih. Kako naj koristi vlada svojemu ugledu, ako misli ravnopravnost glede pouličnih napisov prisiliti celo proti najvišji razsodbi v Ljubljani in v Pragi, ko pa samo na svojih (vladnih) uradih temu načelu najhuje nasprotuje? Koliko je naših c. kr. uradov, ki imajo samo nemške napise, in vse prošnje in pritožbe ne zmorejo nič! Kako trdovratno se branijo naši poštni uradi slovenskih napisov! In celo naši sodni uradi si ne dado ničesar dopovedati. Okrožno sodišče, okrajno sodišče v Celji n. pr. imata samo nemški napis. Kako se to strinja? Na jedni strani hoče vlada dvojezične napise prisiliti avtonomnim oblastveni iz gole ravnopravnosti, na drugi strani pa bi na lastnih uradih, kjer je največja priložnost izvrševati ravnopravnost, temu načelu kar naravnost bila v obraz. Zaradi tega zdi se nam vprašanje o javnih napisih za ravnopravnost na sedaj prczname-nitega pomena. Naši vladi bodo se morale oči odpreti in razmere jo bodo primorale, kreniti pot ravnopravnosti v vseh slučajih, in ne samo tedaj, če je proti Slovanom. In čim prej se odpro vladi oči v tem smislu, tem bolje za državo in državljane. In zato nam je všeč vsak pojav, ki pomaga vladi odpreti oči, kajti dolžnost države zahteva in dostojnost, da napravi red in konec temu zloraz-merju. Kot tako sredstvo zdi se nam potegovanje ljubljanskega mesta za samoslovenske napise. Tukaj se povdarja od vladne strani ravnopravnost, zakaj se pa drugje ne povdarja n. pr. v Celji? Naj čutijo naši nasprotniki, kako hudo de „pravica večine". In vlada naj zve to po njih, njim vsaj verjame. Če tožijo Slovenci, da jim nemška večina dela krivico, kdo jim verjame? Naj se uče tudi naši nasprotniki, kaj se pravi Irpeti, potem bodo dobili boljši čut do pravice in hrepenenje po ravnopravnosti. Potem jim bode lahko prenašati, če se komu godi pravica, česar sedaj še ne znajo. V tem smislu se nam tudi krivo zdi protivljenje proti samosloven-skim napisom v Ljubljani od slovenske strani, ko se je vendar izjavilo, da se takoj zopet uvedejo dvojezični napisi, če se uvedejo tudi v mestih, kjer se dozdaj šopirijo, vkljub veliki množini slovenskega življa, samo-nemški. — (P e s n i k A n t o n A š k e r c), sedaj kaplan v Mozirji, premeščen je v Skale pri Šoštanju. — (Povodnji na Štajerkem). Po vsem srednjem Štajerskem in v nekaterih krajih Gornjega Štajerja so nastale velike povodnji, ki prouzročujejo silno škodo. Yr Go-stingu poleg Gradca je bila nastala zopet velika nevarnost za ves kraj. Ceste so v raznih krajih preplavljene in poškodovane. Podrlo se je tudi več mostov in je železniški promet na nekaterih stranskih progah ustavljen. — (R o p a r s k n a p a d). V Mariboru je napadel te dni proti jutru neznan lopov neko prodajalko sadja, ki je prenočila na velikem čolnu in imela precejšnjo svoto denarja pri sebi. Ker je žena klicala na pomoč, je napadalec zbežal, pustil pa je nekaj obleke in listin, iz katerih se je dognalo, da je že večki at kaznovani postopač Gabrijel Alt. — (Zveza slovenskih posojilnic) je priredila dne 3. t. m. v Celovcu shod zastopnikov koroških posojilnic. Pod vodstvom predsednika zveze gosp. posl. M. Vošnjaka se je zbralo precejšnje število zastopnikov, ki so se posvetovali o raznih, za posojilnice važnih stvareh. Razgled po svetu. Avstrija. — (Državni zbor) se snide 16. t. m. V prvi seji pride na dnevni red poročilo stalnega odseka za preosnovo kazenskega zakonika. — (Podržavljenje južne žele ž n i c e) je važno uprašanje, s katerim se bavi trgovinsko ministerstvo. Čuje se izza kulis, da minister grof Wurmbrand v tem oziru ni posebno srečen, kar mu utegne spodkopati ministerski stol. — (Dunajska „R eich sp ost“) dobiva še vedno vspodbujevalne zaupnice iz duhovskih kiogov. Ne mine skoro dekanijska konferenca v Dolnji in Gornji Avstriji, da bi zbrana duhovščina ne izrekala oduševljenoga oglasja š tem \\storn. Ker prinaša „R e i c h s-p o s t“ korenite dopise iz Gorice o razmerah na Goriškem in na Primorskem sploh, smemo upati, da bo vsa ta duhovščina bolje poučena o Slovencih ob avstrijsko-italijanski državni meji, kar bi imelo v vsakem pogledu na obe strani le dobre nasledke. — (Delegaciji) sta bili zaključeni v torek. Naložili sta davkoplačevalcem samo štiri milijončke za skupne potrebe več od lani. Vojni minister je namignil, da bo potreboval še novih milijočkov v prihodnosti. Le dalje, dokler ne pridemo vsi skupaj na boben! — Edini pravi zagovorniki naroda so bili mladočeški delegati, zlasti Pacak, Slama in Kaftan. Povedali so o trozvezi, o vojaških bremenih, o Bosni itd. toliko skelečih resnic, da so prizadejali veliko preglavice ministrom. Ogersko. .— (Magnatska zbornica) je sprejela načrt zakona o podržavljenju matic s 103 glasovi proti 96 v podrobno razpravo. Doslej opravljajo to nalogo župni uradi, kakor pri nas. — Tudi zakon o vzgoji otrok iz mešanih zakonov je zbornica sprejela. — Ali odklonila je zakonsko predlogo o svobodi vere, zlasti pa je obsodila one paragrafe, ki govore o brezverstvu. S tem zakonom hoče vlada namreč olajšati Židom življenje med kristijani ; ali proti naukom katoliške vere. Zdaj pride La zakon zopet v poslansko zbornico, ki ga seveda zopet potrdi ; ako magnatska zbornica ostane pri svojem prvem sklepu, je ministerska kriza neizogibna. — Židovstvo na Ogerskem postaja čedaje bolj predrzno. Kraljevina hrvaška. — (Hrvaški sabor) se skliče baje na dan 10. ali 15. novembra. — („Obzorova" stranka) bo imela 25. t. m. v Zagrebu shod zaupnih mož, na katerem bodo prvaki stranke poročali o ponesrečeni spravi s Starčevičanci. — (V stranki prava) se pojavljajo razdori; zlasti na Reki sta začela rezko nastopati proti sedanjemu vodji stranke dr. Franku odlična rodoljuba Barčič in Ba-karčič. Torej zopet nesloga ! — (Nov list.) Tudi kršna Lipa bo imela svoj list. V Gospiću je namreč začel izhajati polmesečnik „Hrvat", ki si je postavil na čelo pravaško geslo „Bog i Hrvati!" Cena 2 gld. 50 kr. na leto, za kmete polovico. — (V Brodu na Savi) so Madjarji ustanovili madjarsko šolo; učitelj zna samo madjarsko, a otroci samo hrvaški. Zunanje države. — (Srbski kralj) se pripravlja na pot v poset k našemu presv. cesarju v Budimpešto ; od tam pojde v Berolin. — (Na Bolgarskem) so zopet srečno prestali malo ministersko krizo ; odstopila sta ministra Tončev in Radoslavov, a na njiju mesto sta prišla Veliškov in Pešev. Vlada se prizadeva, približati se Rusiji. — (Ruski car) je res nevarno bolan, vendar zatrjujejo dobro poučeni viri, da ni smrtne nevarnosti. Po vseh pravoslavnih cerkvah so se vršile v ponedeljek službe božje. Cesarica Elizabeta mu je ponudila za bivanje svojo krasno novo vilo na otoku Korfu, kjer je podnebje jako milo. Tudi predsednik francoske republike P e r i e r ga je povabil na francoska tla. — (V Vatikanu) se bo baje vršil še ta mesec shod patrijarhov katoliške cerkve na vshodu, ki se bodo posvetovali o načinu, kako bi se dalo olajšati zbližanje pravoslavne in katoliške cerkve. Sv. očetu je jako pri srcu to uprašanje, kateremu je posvetil znano encikliko. Velikanskega pomena za slovanske narode bi bilo to zbližanje ali združenje. Dal Bog, da bi se uresničilo ! —- (Iz Petrograda) poročajo, da znameniti berolinski zdravnik prof. Leyden odpotuje k ruskemu carju v Livadijo in da pojde ž njim na Krf. — (Japonci zmagujejo) proti Kitajcem ; prestopili so že reko Jelu in utaborili se v Mandžuriji. Sodi se, da gotovo napadejo glavno mesto Peking, kateri so že zapustili Američani in tudi iinovitejši Kitajci. — .Brzojavno poročajo tudi, da japonsko brodovje je vzelo Chego. — Ruska vlada je sklenila, poslati na kitajsko mejo vojsko iz Sibirije. — (V Granadi) v ljudovladi Nikara-gua (srednja Amerika^ so anarhisti razstrelili vojašnico z dinamitom ; 200 vojakov je ubitih in veliko ranjenih. — (V Varšavi) so zaprli nekoliko odličnih oseb; v mnogih hišah je policija pregledovala stanovanja uglednih meščanov. Zasledili so baje tajno društvo. — (Ministerska kriza) že zopet grozi v Srbiji. Ministerstvo Nikolajičevo ne more več dalje ; došli bi do vlade zopet liberalci. Čudne homatije ! Izdajatelj in odgovorni urednik A. Gabršček. Tiska Goriška Tiskarna A. Gabršček v Gorici. Fužina pri Lukavcu v najboljšem stanji, z dvema kladvama, z dvema ognjema in z obširno oglenico, odda se pod jako ugodnimi pogoji v najem. Na-tanjčnejši podatki in pogoji pozvedć se pri D. Godina v Ajdovščini. T Cipi g°slilničar v Židovski ulici št. 5 toči na-JJ ravno briško vino. Andvpi To Ril tovarnar usnja v Rupi, ima xvmucj JtlKll, Sv„jo prodajalnico v Gorici na levem voglu s Kornja v Gosposko ulico. Usnje in podplate vseh vrst prodaja po zmernih cenah. Enako druge potrebščine za čevljarje. TVnnp Tipnc-o v ozki ulici št. 8 v Gorici prodaja vsakovrstno usnje podplate, kopita, sploh vsa orodja in potrebščine za čevljarje. Zagotavlja dobro blago po zmernih cenah zato se sl. občinstvu priporoča za obilen obisk. Karol Drašček Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeni-ški ulici št. 2. Franjo J a k il tovarna kož v Rupi p. Miren in zaloga usnja v Gorici Raštel št. 9. Novine Franc, mizarski mojster, ima svojo delavnico v Ozki ulici (Via Stretta) v Gorici št. 1. Priporoča se-slovenskim rojakom. Franjo Jakil v Raštelu št. 9 ima bogato zalogo vsakovrstnega usnja ter raznega orodja in potrebščin za čevljarje. Prodaja na drobno in na debelo. Anton Koren trgovec v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno' blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe. Ivan Roja krčmar „Alla Golomba* za veliko vojašnico na desnem voglu v ulico Mo-relli, toči domača vina in ima domačo kuhinjo. Cene prav zmerne. Peter Birsa gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Garaveggia št. 4.) priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo; postrežba točna. Anton Obidič čevljar v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila. Ivan Pečenko veletržec z vinom na debelo v Vrtni ulici št. 8, (poleg ljudskega vrta na desno) prodaja nad 56 litrov po najnižjih cenah pristna bela in črna vina, in sicer: vipavska, furlanska. — Zagotavlja dobro, pristno blago, točno postrežbo in nizke cene. Ivan Kavčič veletržec na Kornu ima zalogo Dreherjevega piva ter žita, moke, soli in otro bij. Ant. Jeretič za veliko vojašnico v Gorici prodaja vse izdelke, ki spadajo v šolsko in pisarniško rabo kot: papir, peresa, svinčnike, knjižice, knjige za upisovanje, itd. Pisanke in risanke iz dobrega papirja izdeluje v svoji delavnici, na kar se slavno učiteljstvo še posebno opozarja. Ivan Dekleva veletržec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina bela in črna istrijanska ter bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistralni ulici. Prodaja na debelo. Anton Fon v Semeniški ulici ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter gostilnico. Toči vedno dobra in naravna vina. Martin Po veruj civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga kakor tudi gotovih oblek. Dalje: srajce, spodnje hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in sreberne zvezde skratka: vse, kar je potrebno za gospodo v sa-kega stanu, Obleke po na ročilih izdeluje točno in po nizki ceni. Spominjajte se o vsaki priliki šolske dece v „Sloginih41 učnih zavodih.