GRADBENIŠTVO
Obseg graiUien:ških del in pro-izvcdnje    gradbcnesa   maleriaia : seslavljata cnotcn bklop gradbe-! niB problemov. V povojnem ob-j dtb.iu   je   gradbenlšt.va   doživelo i živahno Uciavnost. Razviiu se jc zaradi vlaganja velikega Uela na-rociucpa dnhodka v   iiiduBtrijske in  prometne  objekte.  Kgraditev novih lovarn, ci"Kt in žclczniških prog je lcrjala hkrati hiter raz-voj industrije gradbenega mate-riata,
V leto 1955 Je industrija prad-bencga materiala dosegla eiv;i-krat vočjo proizvodnjo od pretl-vojne. Porast sc nanaša na vse de!e te industrije: proizvodnjo op<;ke in apna, ccmcnta in kcra-mifnih izdelkov. Za dotego le podvojene proizvodnje so bile poirebnc preccjšnje investicije. Ra/.en tovarne v Novcm Popov-cu, ki jc lctos prif-ela obratovati, so se z rchonstrukvijo in razši-ritvijo znatno povcčale zmoglji-vosti cementarn »Sloboda« pri Zagrebu, »Prvoborac« pri Splitu, beočinske tovarne cementa in drngib. Kazen razvoja cetnentne industrije sc je zelo povečala tn-di induslrija gradbene keramike. Najvcčjc tovarne kcramike so v Zaprešiču, Mladenovcu in Zaje-čaro. GradbeniStvo  v  ožjem  smislu
ie doseglo leta 1954 in 1955 vred-nost priblii.no 200 raiiiiard . di-narjev. Gradlieni objckti za družbeni standard (slaoovanjshe stavbe, tclesnov/gojv.i objektl, zdravstvenc ustanove itd ) so bili v tem inesku udeleženi s 35"/». Leta 1S55 je l)iio zgia.jenils 30.000 stanovasij, med kalerimi ima po-vpretno stanovanje 46 kvadrat-nih mctrov. Večidel gradbenih deJ pa je bil opravljen pri grad-nji tistih objeklov, ki neposred-no služijo pospešitvi razvoja pro-izvajalnih sil "V naši državi. Leta l!)f>4 in 1955 je bilo prlbližno 65"/« vrednosti gradbenib del oprav-Ijenih v kapitalni graditvi. Ta delež je bil v preteklih letih Le večji. V njegovem obsegu vidi-mo napore, da bi se Jugoslavija osvobodila gospodarske /aostalo-sti. Toda izslvajiinjc tako vclikih sredstev za kapitalno graditev je tisto, ki v razdelitvi narodnega doliodka pritiska na življenj-Ui standard dclavcev in uslužben-cev.
V letu 1956 je bil napravljen odločilen preokret v obsegn gradbcnih dcl. Obseg del se je zinaujšal za približno 300/«. pro-izvodnja gradbenega materiala s« ,ic ustrc/.no zmanjšiila za 10"/». Stevilo zaposlcnib v gradbeni-štvu se je znižalo za 30*/», v tn-
dusiriji gradbenega materiala ps za 7*/«. V prvih 7 mcsecih leta 1956, z» katerega veljajo ti po-datki, se niso zgodile kake bi-stvene sprcraembe v strukluri gradbenih del. Graditev objektov za družbeui sta«dar<l te je celo Se bulj zmanjšala hot pa kapital-na graditev.
Zmanjšanje gradbenib del z»-deva tudi industrijo cementa, opeke, apna in drugega materis» la <a gr&dbenlštvo. V tej inda~ striji je proizvodnja doživela do-luk'11 zastoj, zaradi česar ceia vrsta novib modernih instalacij ni dovolj izkoriSčena.
Sedanja smer naSe gospodar-ske politike ne vodi h fcaki trsj-nejši stagnaciji v gradbcništvu. Ze v prihodnjih letih bo trebst pospešiti stanovanjsko izgradnio. Rekonstrokcija cest, železniških prog, komunalna dela v mcstih, melioracijska dcla v kmetiistvu, graditev novih velikih hidro-eiektričnih central, vse to pred-Ktavlja absežen gradbeni pro-gram, ki ga bo moralo npraviti naše gradbeništvo v prihodnjih lctih. Zastoj gradbeništva je hkrati tudi priprava za njegovo preorientacijo glede opremljeno-sti in balj sodebnega načina gradnje, priprava za njegov na-daljnji  normalen  razvoj.           __.