Ö	Profesionalni razvoj ravnateljev
^^	v zakonodajnih okvirih
O	Mihaela Zavašnik ArCCnik
^	Šola za ravnatelje
^	Ksenija Mihovar Globokar
^	Šola za ravnatelje
CD O
cCeprav empiriccne raziskave praviloma ne dokazujejo neposrednega vpliva profesionalnega razvoja ravnateljev na dosežke učencev, obstajajo empiricCni dokazi in širok konsenz med raziskovalci, praktiki in snovalci šolske politike, da profesionalni razvoj vpliva na izboljšanje znanja in spretnosti ravnateljev, kar posredno prispeva k boljšemu in učinkovitejšemu vodenju strokovnih delavcev ter ^^ v logičnem sosledju vpliva na poučevanje in učenje v razredu ter dosežke učencev. Profesionalni razvoj ravnateljev ima več vlog oz. namenov, pri čemer mora biti njihovo osnovno izhodišče učinek profesionalnega razvoja ravnatelja, ki se kaže v kazalcih kakovostnega vodenja in vidnem razvoju vzgojno-izobraževalnega zavoda. Prispevek predstavlja prerez profesionalnega razvoja ravnateljev z vidika slovenske pravne ureditve in ob pregledu zakonodaje ter vsebinski diskusiji išče odgovore na vprašanja o vlogah in obdobjih profesionalnega razvoja ravnateljev. V diskusiji in zaključku so nakazani nekateri izzivi, ki se jih bodo morali ministrstvo, javni zavodi s področja šolstva, združenja, sindikati in ravnatelji s skupnimi prizadevanji v prihodnosti lotiti. Ključne besede: ravnatelj, profesionalni razvoj, zakonodaja, ravnateljevanje, vodenje
Uvod
Vodenje je eden tistih najpomembnejših šolskih dejavnikov, ki določajo, kaj se učenci učijo in kako uspešno. Kakovost vodenja usmerja motivacijo strokovnih delavcev kot tudi kakovost njihovega vzgojno-izobraževalnega dela. Posredno tako ravnatelji vplivajo tudi na dosežke učencev (Scheerens 2012; Hattie 2012; Mulford 2003; Bubb in Earley 2004). Eden temeljnih prepoznanih vzvodov za izboljšanje vodenja je profesionalni razvoj ravnateljev. Številni novejši dokumenti Evropske komisije in gegd (European Commission 2012a; European Commission 2012b; Schleicher 2012; gecd 2013a) izpostavljajo vse večji pomen ravnateljev in strokovnih delavcev ter njihovega profesionalnega razvoja
ygdenje 112015:79-99
kot osrednjih strateških vrednosti za družbeno-ekonomsko rast Evropske unije. V Sloveniji vodenje vzgojno-izobraževalnih zavodov ni omenjeno v nobenem izmed strateških nacionalnih dokumentov s podroCja vzgoje in izobraževanja, tematike se ni dotaknila niti Bela knjiga iz leta 2011 (Krek in Metljak 2011).
Profesionalni razvoj razumemo kot vseživljenjsko uCenje ter krepitev znanja, spretnosti in lastnosti (bodoCih) ravnateljev za uCinkovito vodenje in menedžment vzgojno-izobraževalnih zavodov s težišCem na vodenju za uCenje (primerjaj npr. Bubb 2013; Pont, NusChe in Moorman 2008). Ima veC vlog oz. namenov: potrditev »liCenCe«, nadaljnje uCenje in razvoj, (ponovno) imenovanje, ohranjanje zanimanja v pokliCu, napredovanje, nagrajevanje itd. Osnovno izhodišCe vseh teh vlog mora biti uCinek ravnateljevega profesionalnega razvoja, ki se kaže v kazalCih kakovostnega vodenja in vidnem razvoju vzgojno-izobraževalnega zavoda.
Koren (2005) navaja, da v Sloveniji ravnatelji praviloma postanejo strokovni delavCi, ki so se med svojim študijem izobraževali za delo z uCenCi in predhodno praviloma niso imeli možnosti za pridobivanje vodstvenih izkušenj (z izjemo nekaterih manj zahtevnih formalnih in neformalnih funkCij, npr. pomoCnik ravnatelja, vodja aktiva, vodja projekta, sindikalni zaupnik), zato se na zaCetku svoje poti znajdejo v zelo težki vlogi. Njihovo opolnomo-Cenje za vodenje je tako kljuCnega pomena na zaCetku karierne poti. Prav tako nekatere raziskave (glej npr. Bush 2008) kažejo, da ravnatelji, ki skrbijo za profesionalni razvoj strokovnih delavCev, zelo malo naredijo za svoj profesionalni razvoj. Obenem je vodenje vse bolj kompleksno in zahteva nova ter širša znanja, ki jih je treba nenehno dopolnjevati in dograjevati. Iz omenjenih razlogov je pomembno, da je profesionalni razvoj ravnateljev stalen oz. nenehen in prilagojen potrebam, ki sodijo v razliCna obdobja ravnateljevega razvoja. V idealnih okolišCinah naj bi se ravnateljev profesionalni razvoj zaCel na ravni strokovnega delavCa, nadaljeval s pripravo na ravnateljevanje, uvajanjem oz. mentorstvom v zaCetnem obdobju ravnateljevanja ter nadgrajeval v obdobjih rav-nateljevanja v poznejših letih (prim. Pont, NusChe in H. Moorman 2008; Forde, MCMahon in DiCkson 2011).
Osrednje vprašanje profesionalnega razvoja ravnateljev danes ni, ali je ravnatelje treba opolnomoCiti, temveC predvsem kako. Odgovore v tej smeri je mogoCe iskati z vsebinskega (tj. s kakšnimi »vsebinami« je treba opremiti ravnatelje za uspešno vodenje) in zakonodajnega vidika (tj. kako pravna ureditev podpira in/ali Celo ovira profesionalni razvoj ravnateljev). Vidika sta med seboj pove-
zana, saj zakonodaja z opredelitvijo vlog in nalog ravnatelja posredno vsebinsko usmerja tudi ravnateljev profesionalni razvoj. Profesionalni razvoj ravnateljev mora zato biti sistemsko podprt in vzpostavljen, torej del širše nacionalne šolske politike, ustrezno vgrajen v zakonodajo in prilagojen šolskemu sistemu in okolju, v katerem delujejo slovenski vzgojno-izobraževalni zavodi.
Pričujoči prispevek se ukvarja s profesionalnim razvojem ravnateljev z vidika slovenske pravne ureditve in ob pregledu zakonodaje in diskusiji išče odgovore o funkcijah in obdobjih profesionalnega razvoja ravnateljev. Strukturiran je tako, da se na začetku dotika terminologije področja, nadaljuje s pregledom zakonodaje ter z vsebinsko diskusijo poskuša nakazati prednosti in slabosti obstoječe zakonodaje, konča pa se z nekaterimi izzivi v prihodnosti.
Terminološka zmeda
Na tem mestu je treba opozoriti, da je ob pregledu zakonodaje, ki ureja profesionalni razvoj ravnateljev, moč trditi, da v zakonih in podzakonskih predpisih obstaja vsaj delna jezikovna nedoslednost v zvezi z dvema pojmoma, in sičer »strokovni delaveč« ter »profesionalni razvoj«. V skladu z uslužbensko zakonodajo je ravnatelj »javni uslužbeneč« (Zakon o javnih uslužbenčih;1 Zakon o sistemu plač v javnem sektorju2 ). Področna zakonodaja (Zakon o organi-začiji in ^inančiranju vzgoje in izobraževanja;3 Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive;4 Pravilnik o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavčev v vzgoji in izobraževanju5), ki ne uporablja pojma »javni uslužbeneč«, ampak »delaveč«, in v okviru tega loči med »strokovnimi in drugimi delavči«, »ravnatelja« kot poslovodni organ praviloma ločuje od »strokovnega delavča«.
Zakon o organizačiji in ^inančiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju zoFvi) in Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive obravnavata »strokovne delavče« in »ravnatelja« ločeno, Pravilnik o nadaljnjem izobraževanju in
1	Uradni list Republike Slovenije, št. 63/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 - zTFi-A, 69/08 - zzavar-E in 40/12 - zujF.
2	Uradni list Republike Slovenije, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - 0Rzspjs49a, 27/12 - odl. us, 40/12 - zujF, 46/13, 25/14- zfu in 50/14.
3	UradnilistRepublike Slovenije, št. 16/07-uradno prečiščeno besedilo, 36/08,58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - zujf in 57/12 - zpcp-2D.
4	Uradni list Republike Slovenije, št. 54/02, 123/08, 44/09 in 18/10.
5	Uradni list Republike Slovenije, št. 64/04, 83/05, 27/07, 123/08 in 42/09.
usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju pa ravnatelje z vidika pravic in obveznosti obravnava enako kot strokovne delavce. CCe torej navedeni pravilnik doloCa enake pravice in obveznosti za strokovne delavce in ravnatelje, se v nadaljevanju postavi vprašanje, ali Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Kpviz),6 ki navaja strokovne delavce, ravnateljev pa posebej ne omenja, velja tudi za ravnatelje. Izpostavljenost uporabe termina strokovni delavec v pravilniku je pomembna zaradi dejstva, da se v Kpviz pojavljajo dolocbe oz. do-locila, ki se navezujejo na profesionalni razvoj strokovnih delavcev, in zaradi jezikovne nedoslednosti odpirajo dodatna vprašanja (npr. ali dolocilo o številu dni profesionalnega razvoja strokovnih delavcev velja tudi za ravnatelje). Problem se navezuje predvsem na delovnopravni položaj ravnatelja v slovenskem javnem sektorju in s tem povezane pravice in obveznosti, kar bomo pojasnili v naslednjem poglavju.
O vecji jezikovni nedoslednosti lahko govorimo tudi v zvezi s pojmom »profesionalni razvoj«. Pregled zakonodaje pokaže, da se pojem pojavi zgolj v Pravilniku o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, in sicer kot »vrsta programa« (tj. programi za profesionalni razvoj), druga pravna besedila pa pojem profesionalni razvoj izmenicno nadomešcajo z vec razlicnimi pojmi in jih ponekod niti ne razložijo dovolj (glej preglednico i).
Terminološki labirint v zakonodaji dokazuje, da je uporaba pojma profesionalni razvoj z vidika tistega, ki doloca pravno normo, morda nedosledna in deloma tudi okorela, saj strokovna in znanstvena literatura ter praksa na podrocju vodenja vzgojno-izobraževalnih zavodov že leta uporabljata pojma (profesionalnega, kariernega, poklicnega) razvoja7 ali (vseživljenjskega, profesionalnega) ucenja.8 Ocenjujemo, da problematika izvira iz pa-radigmatskih pristopov k opolnomocenju ravnateljev, ki so se zgo-
6	Uradni list Republike Slovenije, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96 - popr., 51/98, 28/99, 39/99 - zMPUPR, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 - popr., 56/02, 43/06 - zKolp, 60/08, 79/11, 40/12 in 46/13.
7	Pojem razvoj je vsebovan tudi v novejših naslovih publikacij s podrocja ravnatelje-vanja (npr. Schleicher 2013; Bush 2008; Huber 2004; Bolden 2005; European Commission 2013). Skoraj ni mogoce vec najti prispevka ali knjige, ki bi še omenjala »usposabljanje« (angl. training) ali »izobraževanje« (angl. education).
8	Pojem »vseživljenjsko ucenje« ravnateljev uporablja npr. Šola za ravnatelje, pojem »profesionalno ucenje« npr. ministrstvo za šolstvo države Viktorije v Avstraliji (Victoria Department of Education and Early Childhood Development 2009).
PREGLEDNICA 1 Pregled uporabljenih pojmov, ki se pojavljajo in »nadomeščajo« pojem
profesionalnega razvoja v zakonodaji Zakonodajni predpis	Uporabljeni termin
Zakon o javnih uslužbencih	Strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje,
izobraževanje
Zakon o delovnih razmerjih	(Stalno) izobraževanje, usposabljanje,
izpopolnjevanje
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in Nadaljnje izobraževanje, (strokovno) izobraževanja	izobraževanje, (strokovno) usposabljanje
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in	Strokovno izpopolnjevanje, izobraževanje
izobraževanja v rs
Pravilnik o nadaljnjem izobraževanju in	Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje,
usposabljanju strokovnih delavcev	strokovni in profesionalni razvoj, profesionalno
usposabljanje
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje izobraževanju v nazive
dovinsko spreminjali. Tako je v preteklosti prevladovala paradigma primanjkljaja v znanju (iz te paradigme tudi pojma usposabljanje in izpopolnjevanje), danes pa paradigma rasti, razvoja, ucenja in opolnomocenja (prim. Matthews, Moorman in Nusche 2007; Jelenc 2007; Newmann 2000). Paradigmatski razcep je sicer mogoc (zakonodaja dokazuje ravno to, saj uporablja razlicne pojme), a se na ravni konkretne prakse zamegli in zaplete.
Pregled pravne ureditve
Da bi našli odgovore na zastavljena vprašanja v zvezi s profesionalnim razvojem ravnateljev, smo pregledali:9
•	Zakon o javnih uslužbencih;
•	Zakon o delovnih razmerjih;
•	Zakon o sistemu plac v javnem sektorju;
•	Zakon o organizaciji in ^inanciranju vzgoje in izobraževanja;
•	Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja v rs;
•	Podzakonske predpise:
9 Izbor zakonodajnih predpisov temelji na tistih osnovnih krovnih zakonih in podzakonskih predpisih, za katere smo predpostavljali, da so za iskanje odgovorov na zastavljena vprašanja najbolj relevantni in reprezentativni. S tem, ko smo opravili izbor, se zavedamo vseh omejitev analize in morebitnih dodatnih dilem, ki se ob tem odpirajo oz. zastavljajo. V diskusiji se zaradi lažje ponazoritve in boljšega razumevanja navezujemo tudi na druge zakone in podzakonske predpise.
-	Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive;
-	Pravilnik o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju;
-	Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s podroCja šolstva.
V analizi smo v navedenih aktih iskali elemente, ki se nanašajo na:
•	naloge profesionalnega razvoja ravnateljev (npr. za napredovanje, nagrajevanje, za pridobitev »licence«, za nadaljnje uCenje in razvoj);
•	razliCna obdobja ravnateljevega delovanja (npr. pred nastopom mandata, na zaCetku mandata, po veC mandatih).
Ravnatelj se v skladu s 7. Clenom Zakona o sistemu plaC v javnem sektorju (v nadaljevanju zspsj) pravno umešča v plaCno skupino B (Poslovodni organi pri uporabnikih proraCuna) in hkrati podskupino Bi (Ravnatelji, direktorji in tajniki). Nedvomno torej je »javni uslužbeneC«, saj je iz 1. Clena Zakona o javnih uslužbenCih (v nadaljevanju zju) razvidno, da je to vsak posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, pri Cemer javni sektor sestavljajo tudi javni zavodi, zato so direktorji javnih zavodov (torej tudi ravnatelji), ki imajo z zavodom sklenjeno delovno razmerje, javni uslužbenCi. Kot takšen ravnatelj v skladu z 9. Clenom zju (naCelo strokovnosti) »pri svojem delu ravna po pravilih stroke in se v ta namen stalno usposablja in izpopolnjuje«. 13. poglavje zju, ki siCer podrobneje doloCa izobraževanje, usposabljanje in izpolnjevanje, za ravnatelje ne velja, saj se Cleni od 22. naprej nanašajo le na javne uslužbenCe v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, kar pa ravnatelji niso.
Se pa tudi za javne uslužbenCe, za katere ne veljajo doloCbe zju v Celoti, uporablja Zakon o delovnih razmerjih.10 Ravnatelj je v skladu z opredelitvijo v 5. Clenu »delaveC« (kot vsaka ^iziCna oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi), a hkrati je »poslovodna oseba«, ki opravlja delo v okviru svoje funkCije, za katero je bila imenovana. Pri ravnatelju gre torej za dvojno pravno razmerje, in siCer ravnatelj v funkCiji poslovodnega organa, ki je doloCena s posebnimi zakoni, in ravnatelj
' Uradni list Republike Slovenije, št. 21/13 in 78/13 - popr.
kot delavec, kar urejajo delovnopravni predpisi. Z vidika delovno-pravne zakonodaje se položaj poslovodne osebe razlikuje od položaja delavca, saj za poslovodne osebe veljajo možnosti odmika od delovnopravnih standardov, ki morajo biti zapisane in urejene v pogodbi o zaposlitvi; delodajalec se tako lahko s poslovodno osebo dogovori posebej in drugaCe kot z drugimi delavci (9. Clen), vendar le v zvezi z dolocenimi elementi (73. clen), ki pa ne omenjajo izobraževanja. Ne glede na to je treba ugotoviti, da zju v 3. odstavku 16. clena doloca, da delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v vecjem obsegu, kot je to doloceno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, ce bi s tem obremenil javna sredstva. Kar pomeni, da lahko ravnatelju iz delovnega razmerja pripoznamo le pravice in obveznosti, ki izhajajo iz navedenih aktov.
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v rs (Kpviz), ki se uporablja kot splošni akt v smislu zdr-i, v 17. poglavju, 53. clen, podrobneje doloca pravico do števila dni strokovnega izpopolnjevanja in navaja, da imajo »delavci pravico do stalnega strokovnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja. V ta namen mora zavod delavcem na delovnih mestih, za katera se zahteva najmanj srednja izobrazba, omogociti letno najmanj 5 dni strokovnega izobraževanja oziroma 15 dni na vsaka 3 leta, ostalim delavcem pa najmanj 2 dni letno oziroma 6 dni na vsaka tri leta.« 57. clen KPviz doloca, da imajo delavci »pravico in dolžnost, da se izobražujejo pri ustreznih izobraževalnih zavodih v Sloveniji«. Ravnatelja v KPviz z vidika njegove funkcije (torej poslovodnega organa) ni mogoce tolmaciti kot delavca, zato zanj omenjena dolocila ne veljajo, razen ce v njihovi pogodbi o zaposlitvi ni doloceno drugace.11 Ravnatelji imajo svoj reprezentativni sindikat (Sindikat direktorjev in ravnateljev Slovenije - sindir), kije podpisnik Kolektivne pogodbe za javni sektor,12 vendar so kot poslovodne osebe v skladu z zspsj in Uredbo o placah direktorjev v javnem sektorju13 umešceni v placno skupino b in podskupino
11	Vzorec pogodbe o zaposlitvi za ravnatelja, ki ga je objavilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 19. marca 2013 (http://www.mizs.gov.si/si/javne_objave_in _razpisi/okroznice/okroznice_za_vrtce/), navaja, da ima ravnatelj v zvezi z izobraževanjem pravico do izobraževanja v skladu s KPviz.
12	Uradni list Republike Slovenije, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10,40/12 in 46/13.
13	Uradni list Republike Slovenije, št. 73/05, 103/05, 12/06, 36/06,46/06,77/06, 128/06, 37/07,95/07, 112/07, 104/08, 123/08,21/09,61/09,91/09,3/10,27/10,45/10,62/10, 88/10, 94/10 - ziu, 10/11, 45/11, 53/11, 86/11, 26/12, 41/12, 90/12, 24/13, 75/13, 79/13, 108/13,15/14 in 43/14.
B 1, katerih delovna mesta niso uvrščena v Kpviz. In ta kolektivna pogodba zanje ne velja, če v njihovi pogodbi o zaposlitvi ni to izrecno določeno. Lahko pa se v skladu s 170. členom zdr-1 trajanje in potek izobraževanja ter pravice pogodbenih strank med izobraževanjem in po njem določijo tudi s pogodbo o izobraževanju.
Elementi profesionalnega razvoja ravnateljev se pojavljajo tudi v področni zakonodaji, in sicer v zoFvi, natančneje v 28. členu (javni zavodi), 53. členu (imenovanje ravnatelja) ter v 105. členu (izobraževanje in napredovanje) in 106. členu (ravnateljski izpit) v 15. poglavju (izobraževanje in napredovanje strokovnih delavcev in ravnateljev).
•	28. člen določa, da se za namen izvajanja različnih nalog, med drugim tudi naloge »organiziranja nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev in ravnateljev«, ustanovijo javni zavodi.
•	53. člen določa pogoje za ravnatelja, za katerega so, poleg formalne izobrazbe, potrebne tudi delovne izkušnje v vzgoji in izobraževanju (primarni, sekundarni oziroma terciarni), ustrezen naziv in »opravljen ravnateljski izpit«. Za ravnatelja je lahko imenovan tudi kandidat, ki »nima ravnateljskega izpita, mora pa si ga pridobiti v enem letu po začetku mandata. CCe ravnatelj ravnateljskega izpita ne opravi v roku, mu preneha mandat po zakonu.«
•	105. člen določa, da »v nazive napredujejo tudi ravnatelji, direktor in pomočnik ravnatelja ter predavatelji višjih šol«, pri čemer »pogoje, način in postopek strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter napredovanje v nazive določi minister«.
•	V skladu s 106. členom »program za izobraževanje in usposabljanje za ravnateljski izpit in vsebino ravnateljskega izpita določi minister na predlog Strokovnega sveta rs za splošno izobraževanje. Za ravnateljski izpit se lahko prizna tudi opravljen podiplomski študijski program, za katerega Strokovni svet rs za splošno izobraževanje ugotovi, da zagotavlja znanja, določena za ravnateljski izpit. Javni zavod, ki je pooblaščen za izvajanje programa za izobraževanje in usposabljanje za ravnateljski izpit, enkrat letno objavi razpis za vpis in določi roke za opravljanje ravnateljskega izpita«.
Pravilnik o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju
•	V 1. členu določa »pogoje, način in postopek, s katerim se
strokovnim delavCem in ravnateljem v javnih vrtCih in šolah omogoCa nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, pristojnosti in sestavo organov, ki vodijo postopke za naroCa-nje oziroma zbiranje programov za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, pravila za ^inanCiranje programov, toCkova-nje programov za namen napredovanja strokovnih delavCev v nazive, naCine priznavanja toCk za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, opravljeno izven okvira objavljenih programov, ter vsebino, obliko in naCin vodenja dokumentaCije o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju«.
•	V 2. Clenu doloCa Cilj nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavCev v vzgoji in izobraževanju, kije »zagotavljanje strokovne usposobljenosti za pouCevanje doloCe-nega predmeta ali predmetnega podroCja oziroma opravljanje doloCenega strokovnega dela, podpiranje strokovnega in profesionalnega razvoja vsakega strokovnega delavCa, razvoja javnega vrtCa in šole ter Celotnega sistema vzgoje in izobraževanja in s tem poveCanja njegove kvalitete in uCin-kovitosti«.
•	V 10. Clenu doloCa, da program šole za ravnatelje sodi v skupino programov za izpopolnjevanje izobrazbe.
•	V Clenih od 11. do 18. doloCa razliCne sklope programov profesionalnega usposabljanja.
•	V 18. Clenu, ki se nanaša na »programe za profesionalni razvoj«, doloCa, da so le-ti namenjeni »spodbujanju profesionalnega razvoja strokovnih delavCev v vseh fazah pokliCne kariere«.
Na podlagi 105. Clena zoFvi, ki doloCa, da ravnatelji napredujejo v nazive, in na podlagi Pravilnika o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavCev v vzgoji in izobraževanju, ki doloCa pogoje, naCin in postopek, s katerim se strokovnim delavCem v vzgoji in izobraževanju omogoCa nadaljnje izobraževanje in usposabljanje ter tudi toCkovanje programov za namen napredovanja strokovnih delavCev v nazive, Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (v nadaljnjem besedilu pravilnik) podrobneje opredeljuje napredovanje ravnateljev v nazive:
•	V skladu s 4. Clenom pravilnika »napredovanje ravnatelja oziroma direktorja v naziv predlaga svet šole, vrtCa oziroma zavoda v soglasju z ravnateljem oziroma direktorjem«.
•	Mnenje o predlogu za napredovanje ravnatelja v skladu z 18. členom pravilnika »oblikuje pristojna organizačijska enota zavoda, kije na podlagi prvega odstavka 28. člena zoFvi pristojen za posamezno področje«.
•	Pravilnik določa tudi posebne pogoje za napredovanje v nazive v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ravnatelji lahko napredujejo v nazive pod enakimi pogoji kot strokovni delavči na podlagi določene dolžine delovne dobe, uspešnosti pri svojem delu, uspešnosti zaključenih programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja (pridobitvev dodatnih funk či-onalnih znanj) in opravljenih razli čnih strokovnih del (ovrednotenih z dolo čenim številom to čk), ki jih dolo ča pravilnik.
Normodajale č v pravilniku z vrednotenjem opravljenih razli č-nih strokovnih del (nizanjem natan čno dolo čenih opravljenih aktivnosti in dolo čenega števila to čk) dolo ča, katere so tiste strokovne aktivnosti, ki omogo čajo napredovanje v nazive.
Izhajajo č iz nalog profesionalnega razvoja, ki med drugim omenjajo tudi pomen profesionalnega razvoja v funk čiji nagrajevanja, smo pregledali tudi Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s podro čja šolstva,14 saj smo sodili, da morda navaja elemente ravnateljevega profesionalnega razvoja kot del kriterijev za presojanje ravnateljeve delovne uspešnosti. Vendar pravilnik profesionalnega razvoja ravnateljev kot samostojne kategorije ne navaja oz. ne omenja.
Diskusija
Pri pregledu zakonodaje smo ugotovili naslednje:
•	Ravnatelj ima pravičo in dolžnost do profesionalnega razvoja.
•	Ravnatelj ima pravičo do profesionalnega razvoja v obsegu, dolo čenim s pogodbo o zaposlitvi ali posebno pogodbo o izobraževanju v skladu s 170. členom zdr-1.
•	Za izvajane profesionalnega razvoja ravnateljev so ustanovljeni javni zavodi.
•	Ravnateljski izpit je edina »oblika« profesionalnega razvoja bodo čih oz. novoimenovanih ravnateljev, ki je obvezna.
•	Ravnateljski izpit ni pogoj za imenovanje ravnatelja, vendar
14 Uradni list Republike Slovenije, št. 81/06, 22/08, 39/08 - popr., 104/09, 4/10 in 6/12.
si ga mora ravnatelj pridobiti v enem letu od zacetka mandata.
•	Program za izobraževanje in usposabljanje za ravnateljski izpit in vsebino ravnateljskega izpita doloci minister na predlog Strokovnega sveta rs za splošno izobraževanje.
•	Ravnatelj lahko napreduje v naziv (svetovalec, svetnik).
•	Profesionalni razvoj kot samostojna kategorija ni kriterij za ponovno imenovanje ravnatelja.
•	Profesionalni razvoj kot samostojna kategorija ni kriterij za ocenjevanje delovne uspešnosti ravnatelja.
V skladu z izhodišči prispevka se v nadaljevanju v diskusiji navezujemo na posamezne naloge profesionalnega razvoja potencialnih kandidatov za ravnatelje in ravnateljev ter znotraj njih išcemo tudi odgovore na vprašanje v zvezi z obdobji. Z vidika nalog profesionalnega razvoja je v slovenski podrocni zakonodaji profesionalni razvoj kandidatov za ravnatelje in ravnateljev obravnavan neposredno z vidika pridobitve »licence« za opravljanje vodenja (tj. ravnateljski izpit), nadaljnjega ucenja in razvoja ter napredovanja v nazive, zato se najprej navezujemo na le-te, v nadaljevanju pa tudi na druge posredne naloge.
Pri pridobitvi »licence« za opravljanje vodenja je ravnateljski izpit edina »oblika« profesionalnega razvoja, ki je obvezna in dolo-cena s slovensko podrocno zakonodajo. Ravnatelj ga mora opraviti najkasneje v enem letu od zacetka svojega mandata, ce ga ni opravil že pred tem. Javni zavod, pooblašcen za izvajanje programa za ravnateljski izpit (Šola za ravnatelje), enkrat letno objavi razpis za vpis in doloci roke za opravljanje ravnateljskega izpita. Vkljucijo se lahko udeleženci, ki izpolnjujejo z zakonom dolocene pogoje za ravnatelja. V primeru omejitve vpisa imajo prednost kandidati, ki so že imenovani za ravnatelje. Udeleženci programa si lahko ravnateljski izpit pridobijo na tri nacine, in sicer:
•	z obiskovanjem programa javnega zavoda, pooblašcenega za izvajanje programa (Šola za ravnatelje), in opravljenimi obveznostmi po programu;
•	z opravljanjem izpita zunaj programa;
•	s priznavanjem posameznih vsebin opravljenega podiplomskega študijskega programa, za katere Strokovni svet rs za splošno izobraževanje ugotovi, da zagotavljajo znanje, dolo-ceno za ravnateljski izpit (106. clen zoFvi).
106. Clen zoFvi doloCa, da program in vsebino ravnateljskega izpita doloCi minister na predlog Strokovnega sveta rs za splošno izobraževanje. Predmetnik programa in vsebina ravnateljskega izpita sta bila doloCena z Odredbo o doloCitvi programa šole za ravnatelje in o doloCitvi vsebin ravnateljskega izpita iz leta 1997.15 Šola za ravnatelje kot javni zavod, pooblašCen za izvajanje programa šola za ravnatelje, vsako leto izvaja redno letno evalvaCijo programa, ki zajema zadovoljstvo udeleženCev z razliCnimi vidiki programa, oCeno kakovosti izvedbe programa glede na doseganje temeljnih Ciljev programa in uporabnost pridobljenih vsebin; namen evalvaCije je še izboljšati program. Program se evalvira s standardiziranimi evalvaCijskimi vprašalniki po vsakem modulu in ob zakljuCku programa. Rezultati evalvaCije (interna evalvaCij-ska poroCila, PoroCilo o realizaCiji ldn 2013) kažejo, da izvedba dosega temeljne Cilje programa. UdeleženCi oCenjujejo uporabnost vsebin z zelo visokimi oCenami. Dejstvo, da se v zadnjih letih v program vpisuje veC strokovnih delavCev kot novoimenova-nih ravnateljev in njihove visoke oCene uporabnosti pridobljenega znanja je velika spodbuda za vzpostavitev in razvoj sodelovalnega in distribuiranega vodenja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki ravnatelju kot formalnemu vodji olajšata delo ter omogoCata lažje uvajanje sprememb in izboljšav. Odstopanje od zelo visokih oCen (vendar še vedno visoko) predstavljajo zakonodaja v vzgoji in izobraževanju ter javne ^inanCe in ^inanCno poslovanje, vendar moramo izpostaviti, da so navedene vsebine za strokovne delavCe siCer morda manj uporabne, a jih potrebujejo za vodenje. Primerjave odgovorov evalvaCije med ravnatelji in strokovnimi delavCi potrjujejo omenjene domneve. Del evalvaCije, ki se nanaša tudi na spremembe pri delu udeleženCev v njihovih zavodih kot poslediCa pridobljenega znanja v programu, prav tako kaže na krepitev sodelovalnega vodenja. S tega vidika bi lahko trdili, da program za pridobitev ravnateljskega izpita presega profesionalni razvoj v vlogi pridobitve »liCenCe« za novoimenovanega ravnatelja kot individualnega vodjo in z opolnomoCenjem kandidatov za ravnateljski izpit krepi skupinsko vodenje (kar je v skladu s sodobnimi razvojnimi smerniCami na podroCju vodenja v vzgoji in izobraževanju).
Profesionalni razvoj ravnateljev je v slovenski podroCni zakonodaji obravnavan tudi v vlogi napredovanja. Ravnatelj lahko napreduje v nazive in tako lahko govorimo o spodbujanju nejgovega profesionalnega razvoja, a se v zvezi z njegovim napredovanjem
15 Uradni list Republike Slovenije, št. 26/97.
v nazive pojavita vsaj dva izziva. Prvi se nanaša na pogoje napredovanja, še posebej v segmentu opravljenih razlicnih strokovnih del (ovrednotenih z dolocenim številom tock), ki jih doloca Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive. Ocenjujemo namrec, da se navedena strokovna dela navezujejo skoraj izkljucno na dejavnosti strokovnega delavca, ne pa dejavnosti ravnatelja.
S tega vidika bi lahko trdili, da zakonodajalec posredno konceptualno usmerja ravnateljev profesionalni razvoj in da je napredovanje v nazive za ravnatelje diskriminacijsko, saj ne upošteva narave njihove strokovnega dela in tako posredno onemogoca napredovanje ravnateljem pod enakimi pogoji, kot to velja za strokovne delavce. Po drugi strani je zakonodajalcev vidik mogoce razumeti tudi kot spodbudo ravnateljem, da v dolocenem obsegu ur še vedno poucujejo16 in ohranjajo stik s poucevanjem v primeru, da niso ponovno izvoljeni za ravnatelja, a vseeno napredujejo v naziv in se jim le-ta ob morebitni kasnejši vrnitvi na delovno mesto strokovnega delavca tudi upošteva.
Drugi izziv je povezan s placilom, saj je napredovanje v nazive povezano z napredovanjem v placne razrede. Strokovni delavci ob napredovanju v naziv napredujejo tudi v placnem razredu, ravnatelji pa ne. Uredba o placah direktorjev v javnem sektorju, ki doloca placne razrede in podrobnejše kriterije za uvrstitev delovnih mest ravnateljev v placne razrede, uvršca delovno mesto ravnatelja glede na kriterije, povezane s tipom oseb javnega prava. Iz-hajajoc iz priloge uredbe so za ravnatelja osnovne šole pomembni npr. kriteriji, ki se navezujejo na število ucencev, število oddelkov, število podružnic in število programov. Uvrstitev delovnih mest na podlagi tovrstne metodologije je po šolah, vrtcih, šolskih centrih itd. razvidna iz Pravilnika o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s podrocja šolstva in športa v placne razrede znotraj razponov plac-nih razredov.17 V praksi to pomeni, da v primeru, da ravnatelj sicer napreduje v višji naziv, ne spremenijo pa se kriteriji, povezani s tipom oseb javnega prava (npr. število ucencev na šoli, število podružnic), ravnateljeva placa ostane enaka. V skladu z uredbo to dolocilo velja za celotno obdobje ravnateljevega mandata. Iz-hajajoc iz omenjenega bi lahko trdili, da profesionalni razvoj v okvirih napredovanja odigra svojo vlogo pri strokovnih delavcih
16	Npr. na Finskem in v Nemciji mora ravnatelj v dolocenem obsegu ur tudi poucevati.
17	Uradni list Republike Slovenije, št. 106/05,20/06,49/06,55/07, 109/07,23/08,61/09, 57/10, 11/11, 27/11,4/12,3/13,24/13 in 41/14.
(deluje motivacijsko), pri ravnateljih pa ne. Po drugi strani je zakonodajalcev vidik bolj pravicen, saj je zakonodajalec ocenil, da je vodenje vzgojno-izobraževalnega zavoda in z njim povezana placa ravnateljev odvisna od velikosti vzgojno-izobraževalnega zavoda.18 Prav tako delovno mesto ravnatelja ni poklicno, ampak gre za (poslovodni) organ, ki je vezan na mandat (ki ni trajen), zato napredovanje, kakršno je mogoce pri strokovnih delavcih, pri ravnateljih ni potrebno; pri ravnateljih v takšnih primerih odigrajo pomembnejšo vlogo dejavniki ponovnega imenovanja ali nagrajevanja. Kljub temu se nam zastavlja vprašanje, ali bi bilo ravna-teljevo delovanje kakovostnejše in ucinkovitejše, ce bi vzpostavili vzporeden sistem kariernega napredovanja ravnateljev (podobno kot pri strokovnih delavcih), pri cemer bi profesionalni razvoj odigral pomembno vlogo tudi pri ponovnem imenovanju ravnateljev (povezanost funkcij).
V zvezi z napredovanjem v nazive je treba izpostaviti še dodaten problem, ki je nastal s t. i. »zamrznitvijo« napredovanj v nazive zaradi interventnih ukrepov. CCe bi bila »zamrznitev« napredovanj dolgotrajnejša, bi to lahko pomenilo oženje nabora kandidatov za ravnateljski izpit in omejevanje mlajše generacije pri kandidiranju za ravnateljevanje v prihodnje. Glede na to bi lahko trdili, da država omejuje profesionalni razvoj strokovnih delavcev, da bi ohranjala zanimanje za poklic oz. položaj ravnatelja (kar je že nekaj casa sicer problem nekaterih drugih evropskih držav, vendar iz povsem drugih razlogov).
Priznavanje programov za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje ravnateljev v skladu s Pravilnikom o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ustanovitev javnih zavodov za izvajanje naloge organiziranja nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za ravnatelje (28. clen zoFvi) dokazujeta, da država spodbuja in krepi profesionalni razvoj ravnateljev, katerega namen je nadaljnje ucenje in razvoj v kasnejših obdobjih vodenja. To dokazuje tudi s financiranjem raznovrstnih programov za profesionalni razvoj ravnateljev iz pro-racunskih in evropskih sredstev. Šola za ravnatelje kot osrednji javni zavod, ki skrbi za profesionalni razvoj ravnateljev, ima vzpostavljen t.i. »sistem vseživljenjskega ucenja ravnateljev« (Šola za ravnatelje 2013), ki ravnateljem omogoca profesionalni razvoj v razlicnih oblikah in v razlicnih obdobjih njegovega vodenja, in sicer:
18 Podobno tudi v osmih drugih evropskih državah (glej European Commission 2013).
•	Program šole za ravnatelje in ravnateljski izpit - enoletni program pred imenovanjem ali v prvem letu po nje;.
•	Mentorstvo novoimenovanim ravnateljem - enoletni program v prvem letu ravnateljevanja;
•	Program za pridobitev ravnateljskega certifikata - enoletni program po petih letih ravnateljevanja;
•	Razvoj ravnateljevanja - dveletni program po desetih letih ravnateljevanja.
Šola za ravnatelje t.i. »sistem vseživljenjskega učenja ravnateljev« dopolnjuje še z drugimi oblikami, ki se jih ravnatelji lahko udeležijo kadar koli, ne glede na obdobje, in sicer:
•	letna strokovna in znanstvena srečanja ter posveti;
•	program Vodenje za učenje;
•	podpora in svetovanje ravnateljem;
•	krajše, enodnevne tematske delavnice s področja vodenja v vzgoji in izobraževanju.
Najnovejša interna analiza Šole za ravnatelje je v zvezi z udeležbo ravnateljev v različnih oblikah »vseživljenjskega učenja ravnateljev« pokazala, da se je kar 87 % slovenskih ravnateljev v zadnjih dveh letih vsaj oz. najmanj enkrat udeležilo ene izmed oblik profesionalnega razvoja, ki jih omogoča Šola za ravnatelje. Tudi iz prakse vemo, da slovenski ravnatelji po pridobitvi ravnateljskega izpita dopolnjujejo in nadgrajujejo svoje znanje in prav tako posamezne tuje raziskave (European Commission 2013) dokazujejo, da slovenski ravnatelji vsaj nekaj časa posvetijo dejavnostim, ki so povezane z njihovim profesionalnih razvojem. Po mnenju Korena (2007) siceršnja pravna ureditev, ki ravnatelja ne zavezuje oz. obvezuje k profesionalnemu razvoju, lahko predstavlja tveganje in dolgoročno negativne in/ali škodljive učinke, predvsem zaradi zatrjevanja slovenskih ravnateljev, da so preobremenjeni z menedžerskimi nalogami, kar bi posledično lahko vodilo v dejstvo in razmišljanje, da nimajo dovolj časa za vodenje, ki je ključno za izboljšanje delovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov in tudi zmanjševanje razlik med dosežki učencev.
Profesionalni razvoj ravnateljev pa lahko odigra pomembno vlogo tudi pri (ponovnem) imenovanju oz. mandatu ravnatelja. Nekatere države namreč ob ravnateljevem ponovnem imenovanju zahtevajo tudi opravljena dodatna izobraževanja ali usposabljanja. Mandat slovenskega ravnatelja traja pet let (53. člen zo-Fvi). Slovenski ravnatelj lahko ima neomejeno število imenovanj
oz. mandatov, pri čemer pri njegovem vsakokratnem ponovnem imenovanju zakonodaja ne dolo ča druga čnih kriterijev kot pri prvem imenovanju. Profesionalni razvoj za ponovno imenovanje v Sloveniji ni prepoznan, kar o čenjujemo kot sistemsko slabost, saj bi državi moralo biti v interesu, da za ponovno imenovanje ravnateljev vzpostavi kriterije (in profesionalni razvoj kot enega med njimi), ki bodo dobre ravnatelje obdržali v sistemu, slabe pa izločili.
S tem je povezano tudi nagrajevanje, ki je v slovenskem prostoru prepoznano v o čenjevanju delovne uspešnosti ravnatelja. Svet vzgojno-izobraževalnega zavoda ugotavlja delovno uspešnost ravnatelja na podlagi meril, ki jih dolo ča Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s podro čja šolstva. Višina dela ravnateljeve pla če je odvisna od dveh meril, in si čer izpolnitve letnega programa vzgojno-izobraževalnega zavoda in zagotavljanjem dodatnih materialnih sredstev za delo zavoda. Obe merili se ovrednotita v skladu s štirimi kriteriji: realiza čijo obsega programa, kakovostjo izvedbe programa, razvojno naravnanostjo programa in zagotavljanju materialnih pogojev. Kriteriji niso podrobneje razdelani. Izhajajo č iz sodobnega končepta vodenja in profesionalizma v šolstvu strokovno predpostavljamo, da člani sveta vzgojno-izobraževalnega zavoda pri odlo čanju o delovni uspešnosti ravnatelja pri razvojni naravnanosti programa upoštevajo tudi ravnateljev profesionalni razvoj (prim. Zavašnik Ar čnik in Mihovar Globokar 2013).
Še ve č, okrožniča mizš vrtčem iz leta 2012 (Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport 2012) podaja (neobvezna) priporo čila, ki v kriteriju razvojne naravnanosti programa poleg programa razvoja vrtča, hospita čij in posvetovalnih razgovorov ter uveljavljanja vrtča v širšem okolju navajajo tudi nadaljnje izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavčev, posebno pozornost pa namenijo ravnateljevemu profesionalnemu razvoju: »Ravnatelj načrtuje svoj profesionalni razvoj, na osnovi evalvačije svojega dela izboljšuje svojo prakso vodenja oziroma kompeten če in ugotavlja uspešnost sprememb.« To je edini pisni vir, ki dokazuje, da država prepoznava pomen profesionalnega razvoja ravnateljev v okviru o čenjevanja delovne uspešnosti oz. nagrajevanja. Poleg tega je priporo čilo s strokovnega vidika kon čeptualno izjemno sodobno naravnano, saj v središ če postavlja profesionalni razvoj ravnateljev, katerega namen je izboljšti vodenja in spremembe na ravni vzgojno-izobraževalnega zavoda. Logično se namre č zdi, da naj bi ravnatelj, če mora na črtovati profesionalni razvoj strokov-
nih delavcev, nacrtoval tudi svojega (in bil na ta nacin hkrati pomemben zgled zaposlenim). Žal priporocil s podobno vsebino kasneje nismo vec zasledili. In ceravno sprejeti interventni ukrepi zaradi gospodarske krize trenutno dolocajo, da ravnateljem ne pripada del place za delovno uspešnost, to še ne pomeni, da v prihodnje ne velja razmišljati o umestitvi in/ali upoštevanju profesionalnega razvoja kot kriterija ocenjevanja ter potencialnega upoštevanja le-tega pri ponovnem imenovanju (medsebojna povezanost funkcij), saj morajo v ospredje stopiti ucinki ravnateljevega delovanja in z njim povezanega profesionalnega razvoja, ki se kažejo v izboljšanju vodenja (in posledicno dela strokovnih delavcev ter dosežkov ucencev).
Funkcije nagrajevanja tako ne gre razumeti le v ^lnancnem smislu in izkazovanju zunanje odgovornosti (sumativni namen nagrajevanja), ampak tudi z vidika izboljšanja lastnega delovanja ravnatelja ter prepoznavanja slabosti in usmerjanja lastnega ravnateljevega profesionalnega razvoja v »pravo smer« (formativni namen nagrajevanja),19 pri cemer je treba zagotoviti kakovostno povratno informacijo, saj v nasprotnem primeru ni mogoce doseci pravega ucinka (prim. oecd 2013b).
ZakljuCCek
Prispevek obravnava profesionalni razvoj ravnateljev v danih zakonodajnih okvirih; ta je na posameznih segmentih dovolj odprt za pridobivanje znanja in spretnosti, ki jih od slovenskih ravnateljev terja cas, ko išcemo dogovore na vprašanja v zvezi s funkcijami in obdobji profesionalnega razvoja ravnateljev. Povzamemo lahko, da je v slovenski zakonodaji profesionalni razvoj ravnateljev obravnavan z vidika razlicnih funkcij, v katerih se zrcalijo tako nekatere odlike kot posamezne slabosti. Prav tako v zakonodaji najdemo elemente, ki kažejo na obstoj razlicnih obdobij profesionalnega razvoja ravnateljev, ceprav je z zakonodajnega vidika obvezen le ravnateljski izpit, ki ga umešcamo v obdobje priprave na vodenje.
Sistemsko gledano je zakonodajalec uredil vse funkcije profesionalnega razvoja. Menimo, da pretirano normiranje ne more izboljšati vodenja ter da je rešitve za izboljšanje vodenja treba iskati predvsem v krepitvi profesionalizma in profesionalne odgovornosti deležnikov, ki imajo možnost vpliva na strokovno in profesio-
'9 Vec o tem v poglavju »The Appraisal of School Leaders« v oecd 2013b.
nalno razumevanje profesionalnega razvoja in so vpleteni v ure-sniCevanje funkCij profesionalnega razvoja. Kljub temu sodimo, da bi veljalo temeljito premisliti, ali profesionalni razvoj ravnateljev umestiti v zakonodajni okvir na naCin, ki bi bil »zavezujoC« za ravnatelje in bi jim hkrati omogoCal kakovostnejši karierni razvoj, predvsem pa krepil izboljšanje vodenja z namenom izboljševanja vzgojno-izobraževalnih zavodov in dosežkov uCenCev.
Sistema profesionalnega razvoja ravnateljev (vkljuCno z zakonodajnim okvirom) zaradi razliCnih družbenih, zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih okolišCin ni mogoCe oblikovati s prenosom modelov iz tujine, ampak ga je treba prilagoditi šolskemu sistemu in okolju, v katerem delujejo slovenski ravnatelji in slovenski vzgojno-izobraževalni zavodi.
Fullan (2010) je prepriCan, da je šolski sistem posamezne države moC izgrajevati in izboljševati le na temelju individualnih in kolektivnih strategij, ki so med seboj povezane in integrirane. CCe sta vodenje ter profesionalni razvoj ravnateljev podroCji, za kateri smo prepriCani, da odloCilno vplivata na delo vzgojno-izobraževalnih zavodov, uCenje, dosežke uCenCev in izboljšanje sistema kot Celote, potem morajo vsi deležniki v sistemu odigrati svojo vlogo. Dodatno se je treba posvetiti tudi kolektivnemu opol-nomoCenju za izboljšanje dela zavodov in dosežkov uCenCev, kar je mogoCe doseCi le s kolektivnimi prizadevanji. V kontekstu vodenja to pomeni razumevanje, da vodenje v idealnih razmerah ni veC stvar posameznika (tj. ravnatelja), ampak Celotnega kolektiva; z vidika profesionalne odgovornosti zavoda ne vodi zgolj ravnatelj, ampak so praktiCno vsi zaposleni odgovorni vodje; ko govorimo o vodenju zavoda, zato ne mislimo veC zgolj na ravnatelje in ravna-teljevanje, ampak tudi na razvojne in projektne time, pomoCnike ravnateljev, vodje aktivov in skupin, strokovne delavCe kot vodje, razrednike. Še veC, za Celovito izboljšanje dela zavodov z vidika profesionalne in družbene odgovornosti niso odgovorni le ravnatelj in uCiteljski/vzgojiteljski zbor, marveC tudi svet zavoda, svet staršev, lokalna skupnost, skupnost uCenCev.
OCenjujemo, da je najprej treba razmisliti (in vse to naCrto-vati) o okrepitvi zavedanja, opolnomoCenju in profesionalizaCiji posameznih skupin, ki imajo z vidika zakonodaje vpliv, da bodo ob izpolnjevanju dodeljenih nalog znale strokovno odgovorno in transparentno presojati o imenovanju in delovanju ravnateljev, pri Cemer bodo upoštevale tudi profesionalni razvoj ravnateljev (v smislu njegovega vpliva), predvsem pa njihovo ustrezno razvojno usmerjenost in delovanje (pozitivne uCinke vodenja z mi-
slijo na konCnega uporabnika, tj. uCenCa).20 Ali, kot pravi Hopkins (2007), »potreben je prehod iz dobe predpisov v obdobje strokovnosti«.
Literatura
Bolden, R. 2005. »What Is Leadership Development? Purpose and PraCtiCe.« Leadership South West ResearCh Report 2, University of Exeter, Centre for Leadership Studies, Exeter.
Bubb, S. 2013. »Vodenje profesionalnega razvoja.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 26 (3): 15-30.
Bubb, S., in P. Earley. 2004. Leading and Managing Continuing
Professional Development: Developing People, Developing Schools. London: Sage.
Bush, T. 2008. Leadership and Management Development. London: Sage.
European Commission. 2012a. »Supporting the TeaChing Professions for Better Learning OutComes.« swd(2012)374 final, European Commission, Strasbourg.
European Commission. 2012b. »Rethinking EduCation: Investing in Skills for Better SoCio-EConomiC OutComes.« com(2012)669 final, European Commission, Strasbourg.
European Commission. 2013. Key Data on Teachers and School Leaders in Europe. Luxembourg: PubliCation OffiCe of the European Union.
Forde, C., M. MCMahon in B. DiCkson. 2011. »Leadership Development in SCotland: After Donaldson.« Scottish Educational Review 43 (2): 55-69.
Fullan, M. 2010. All Systems Go: The Change Imperative for Whole System Reform. London: Sage.
Hattie, J. 2012. Visible Learning for Teachers: Maximizing Impact on Learning. London: Routledge.
Hopkins, D. 2007. Vsaka šola odlična šola: Razumeti možnosti sistemskega vodenja. Ljubljana: Državni izpitni Center.
Huber, S. G. 2004. Preparing School Leaders for the 21st Century: An International Comparison of Development Programs in 15 Countries. London: Taylor and FranCis.
JelenC, Z., ur. 2007. Strategija vseživljenjskosti ucenja v Sloveniji. Ljubljana: mšš in Pedagoški inštitut.
Koren, A. 2005. »Ozadje vseživljenjskega izobraževanja ravnateljev.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 3 (3): 5-20.
20 Na Švedskem in v Kanadi (Ontario) potekajo posebna izobraževanja za Clane svetov zavodov (oecd 2013b), v Angliji so Clanom svetov zavodov na razpolago posebna navodila/priporoCila ob rekrutiranju in imenovanju ravnateljev (National College for SChool Leadership 2012), strategija razvoja vzgoje in izobraževanja v Mestni obCini Ljubljana za obdobje 2009-2019 (Mestna obCina Ljubljana 2008) posebno pozornost namenja profesionalnemu razvoju strokovnih delavCev in ravnateljev.
Koren, A., ur. 2007. »Improving Sčhool Leadership: Country Bačkground
Report for Slovenia.« gecd, Pariz. Krek, J., in M. Metljak, ur. 2011. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v
rs 2011. Ljubljana: mšš. Matthews, P., H. Moorman in D. Nusche. 2007. »School Leadership Development Strategies: Building Leadership Capacity in Victoria Australia; A Case Study Report for the gecd Activity Improving School Leadership.« http://www.oecd.org/edu/school/39883476.pdf Mestna občina Ljubljana. 2008. »Izziv za povečanje kakovosti vzgoje in izobraževanja otrok, mladine in odraslih: strategija razvoja vzgoje in izobraževanja v Mestni oblini Ljubljana za obdobje 2009-2019.« http://www.ljubljana.si/flle/4385/mol-strategija---izobraevanja -in-predolske-vzgoje---intenet.pdf Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. 2012. »Ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev in ravnateljev -pojasnila.« Okrožnica mizš št. 602-6/2012. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Ljubljana. Mulford, B. 2003. School Leaders: Changing Roles andImpact on Teacher
and School Effectiveness. Pariz: gecd. National College for School Leadership. 2012. »A Guide to Recruiting and Selecting a New Headteacher.« http://www.nga.org.uk/getattachment/ Resources/Useful-Documents/A-Guide-to-Recruiting-and-Selecting -a-New-Headteac/PB1045-a-guide-to-selecting-new-heads-FINAL -200812.pdf.aspx
Newmann, F. M. 2000. »Professional Development that Addresses School Capacity: Lessons from Urban Elementary Schools.« American Journal of Education 108: 259-299. gecd. 2013a. Educational Research and Innovation: Leadership for 21st
Century Learning. Pariz: gecd. gecd. 2013b. Synergies for Better Learning: An International Perspective
on Evaluation and Assessment. Pariz: gecd. Pont, D., D. Nusche in H. Moorman, ur. 2008. Improving School
Leadership. 1.zv., Policy and Practice. Pariz: gecd. Scheerens, J., ur. 2012. School Leadership Effects Revisited: Review and
Meta-Analysis of Empirical Studies. Dordrecht: Springer. Schleicher, A., ur. 2013. Preparing Teachers and Developing School Leaders for the 21st Century: Lessons from around the World. Pariz: gecd.
Šola za ravnatelje. 2013. »Letni delovni in finančni na^rt javnega zavoda Šola za ravnatelje za leto 2013 z obrazložitvami.« http://www. solazaravnatelje.si/wp-content/uploads/2013/04/LDN_SR_2013.pdf Victoria Department of Education and Early Childhood Development. 2009. »Learning to Lead Effective Schools: Professional Learning for Current and Aspirant Leaders.« http://marynabadenhorst -netbookreflection.wikispaces.com/file/view/Leaming%2520to %2520Lead%2520Effective%2520Schools%2520Booklet%25202009.pdf
Zavašnik Arčnik, M., in K. Mihovar Globokar. 2013. »Redna letna delovna uspešnost učiteljev in vzgojiteljev z vidika pravicnosti, odgovornosti in kakovosti.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 11 (1): 31-62.
■ Mihaela Zavašnik Arčnik je podrobna sekretarka v Šoli za ravnatelje. mihaela.zavasnik@solazaravnatelje.si
Ksenija Mihovar Globokar je predavateljica v Šoli za ravnatelje. ksenija.globokar@solazaravnatelje.si