*».4- ' *9+iUfc* ***** 20 v. 34 iiffifti Maribor, 4mg 28, aprila I9i9* Lstnlk XX JW!; _ fpaf -« Wo lit* . . , 15 - 'ijfttaaafMP»e bil dan,. kaKoršne^a, Maribor in severni obmejni kraji že dolgo ali sploh nikdar niso videli. Kakor so se vračali rimski zmajgovalei iz vojsk- v veličastnem sprevodu, povsod navdušeno pozdravljeni od ljudstva, enako so se vračali telesni ostanki naših jugoslovanskih mučenikov in prvoboriteljev za ujedinjenja troimenega naroda, po našem severnem ozemlju na, nepričakovano veličasten in sijajen na -$in. Naše pero je presiabo, da M popisalo vse misli in občutke, ki so nas navdajale pri pogledu na to veličastno-manifestacijo — sploh ti občutki se popisati ne dajo,, treba jih je doživeti; vrh uteg a pa, imamo tako omejen prostor na razpolago, da moramo napraviti poročilo kolikor mogoče kratko. Ob prevozu navzoči bratje Hrvati in Srbi so bili priča, da živi tu na najskrajnejši severni ogroženi točki jugoslovanske domovine ljudstvo, ki j,e z gorečim srcem manifestiralo za idejo, za katero sta junaško žrtvovala svojo življenje prva jugoslovajn -eka mučenika Peter Zrinski in Franjo Frankopan,: e a idejo ujedinjenja vseh treh jugoslovanskih plemen v skunno svobodno domovino. Ko se je začel v nedeljo (dne 27, aprila) zjutraj Maribor odevati v svečano obleko, je bilo nebo o~ fclačno in začelo je na veselje škodoželjnih Nemcev deževati in proti poldnevu celo snežiti, A popoldan, prodno se je začela prava svečanost, smo imeli vedro in' prav, ugodno vreme. s Bratje Hrvptje pridejo. Ob' oni uri popoldne se je pripeljal iz Zagreba poseben vlak s hrvatskim! in srbskimi gosti. Na kolodvoru se je zbralo mnogobrojno občinstvo, V imenu mesta Maribor je pozdravil goste vladni komisar dr. Pfeifer! sledeče: „Kot, načelnik slovenskega mesta Maribor pozdravljam hrvatske in srbske brate in sestre kot slavne člane našega troimenega naroda, To je zgodovinski dan, ko prvič Stopite na naš severni branik. Zal, da Vam ne moremo nuditi posebnih u -modnosti, pač pa Vas sprejmemo z odkritim srcem. Povzročil je Vaš prihod krvoločnik Habsburžan' ki 1© položil nehote temeljni kamen našemu ujedinjenju 5n naši svobodi. V imenu tega ujedinjenja Vas, brar tie in sestre, najprisrčneje pozdravljam in Vam kli-jčem »Dobrodošli! “ Za sprejem se je zahvalil dr. Bradaška, starosta ^agrebškega Sokola: Dospeli smo v mesto, ki je ge nedavno ječalo pod jarnjom tujca, ki je , umoril prva borca za veliko jugoslovansko idejo, našega Zrinskega in Frankopana. Bratje Slovenci! Vi se pripravljate, da slovesno sprejmete kosti velikih narodnih mučenikov, svete kosti mož, ki so vršili prvo veliko pravdo za našo jugoslovansko slobodo. Hrvatje smo iznenađeni, da so se bratje Slovenci tako veli -gastno pripravili, da sprejmejo te kosti narodnih borcev. Slovesno prisegamo, da bomo kot del, iugo'slov. naroda delovali za našo in Vašo pravo slobodo edip-stva in da smo pripravljeni tudi z orožjem v roki se boriti, da otmemo one kraje, ki jih je tujec zdaj u -grabil od naše skupne očetnjave. Ob te i slovesni priliki prisegamo boj tujcu, tujemu šovmivmu/m imperijalizmu. Prisegamo pa tudi,, da bomo vsa tri, plemena jedinsivenega jugoslovanskega naroda delovala za uresničenje Velike ideje Zrinskega in Frankopa -aa- /Viharni Slava- in Živio-kliei,) Nato je kapetan Talčeviič, poveljnik jugošlov. bojne moraarice, podal gjeneralu Maistru prijavo staleža. General Maister je poveljnika in njegovo četo pozdravil z laskavimi besedami. Hrvatski gostje so se potem razšli po mestu. V Spilje! posebni vlak je odpeljal zastopnike vojaških in civilnih oblasti, odposlanstvo naroda ter časnikarje k sprejemu Zrinjsko-frankopanskega vlaka v Spilje. Vlak je vodil nadrevident prometni'- kontrolor Franc Repič. Vojaške oblasti so bile zastopane po podpolk, Škabarju, majorjih Dereani in Poljanec, kapetanu Rakuša, vojnem kuratu Zavadlalu in podpor. Cehu; civilne oblasti po okrajnem! glavarju dr. Lajnšiču in vladnemu komisarju mesta fviaribor dr. Pfeiferju, in od odposlancev naroda: dr, Rosina, dr. Lipoldi, Vladimir Pušenjak, öd zastopnikov časopisov: Iv. Mihailovič za zagrebški dop. urad, uredniki Arlič, Že-bot, Pirc in Sega. Kolodvor, v Spilju in bližnja okolica je bila o-krašena z zelenjem in jugoslovanskimi trobojnicami. Celo nas,gradu nemškega barona Brucka in na cerkvi so vihrale naše zastave. Pod gradom je, bil čez železniški tir postavi j e n -sl avolo k z napisom: „Prvima narodnima mučenikoma najsevernejša posadka Jugoslavije.“ Na poštnem poslopju je bil hrvatski napis: „U tvom polju daj mu groba, Tvojim c vlečem grob mu kiti!“ j Sprefen* v Spiliti. ' Zri niskfujf r atnkop a)ri ski v)i^kj je doispel iz D up . Novega Mesta v Spilje ob 2,14 popoldne. Prehod vlaka Čez demarkaeiisko Črto je pozdravilo grmenje topičev in tri častne salve tamkajšnje posadke. Razen posadke se je zbralo na kolodvoru na stotine slovenskega obmejnega ljudstva. Vlak ja bil okinčan z jugoslovansko trobojnico,, V zadnjem vozu se je nahajala z venci in jugoslovanskimi trakom obložena krsta. Vence so poklonili: jugoslovansko poslaništvo na Dunaju, jugoslovanska'akademika omladina, ter jugoslovanska kolonija na Dunaju en krasen šopek. K tern vencem je posadka v Spilju .dodala krasen venec z napisom, kakor na slavoloku. Prevoz je vodil Sz Dunaja dr. Deželič, Deputacija je sestajala iz teh članov:. Dvorni svetnik Cerovič kot namestnik posla sika SHS na Dunaja, Pogačnika, general Alana Miović s soprogo in sinom podpolkovnikom, dr. Vasič, zastopnik bosanskih Hrvatov, dr Ed ilij Lamovški, prof univ. dr. Riesner, direktor Adalbert Šoštarič Pisrć Ć Častna straža do demarkacijske crte je tvoril oddelek srbske interalürane posadke , na Dunaju Oi Eraovža naprej pa so prevzeli astno stražo hrvatski in slovenski akademiki, in sic r;Dušan Bajić, Ivo Franjič, Franjo Mesesnel in Zlate Svetina. Krsta. Umetniško izdelana cinssta krsta leži sredi vagona na lesenem podstavka; v njej se nahaja prvotna' mala krsta, v katero ko že pred 12 leti položili izkopane zemeljske ostanke mučeni* o v Pri krsti ste tudi d*e nagrobni plošči, ena VFlika . z napisom: »Ossa Petri Q «d com. a Zrioio Bani I Croatiae et Franci3ci Christo fori Qad M rchioais de Frangepamba: f 80. IV. 1671 — C „c*, Fram. Draconis Chroatbic 20, *?1I 1H07«. (Kosu jtra nekdaj grofa finskega, -bac* hrvatske in Franja Krsta nekdai markiza Fraokopanskega f 80 IV. 1671 Po skrbi hrvat drega d uštva »Zmaja« 20 Vil, 1907) Na drugi, manjši plošči je napis: »Brača brv. »Zmaja) Prrsvjeta« Podigoše 1913. Zagreb— Beč. »Fres, Dracon C oat«. et »Prosvijeta«. Ere i runt 1913. Zagrebia- Vienna, Plošče so koviuaste. LSI a veliki plošči se nahajate tudi glavi mačenikov v reliefa. * Pozdrav v Spilja. Vlak iu deputacijo je v Spilju pozdravil dr. Rosina v imenu slovenskega ljudstva. Zahvalil se im je dr. Deželič: Hvala Vam, bratje Slovenci za siljen sprejem, ki ne velja nam, ampak slavnima mučenikoma Zrinski in Frankopan. Blagoslovljena vsa zemlja, na Valero smo dospeli in katera nas je tako bratski sprejela. Mili britje Slovenci! Kosti i katere vozimo, naj bodo celokupnemu jugoslovanskemu narodu simbol, ki nas naj vodi še v na« daljnih bojih za našo svobodo in popolno n j «dinje uje. Grob, v katerem bosta počivala slavna naša i mučenika, naj bo mesto, kamor bodo romali in ( na katerih bolo molili za srečo ujedinjenja jugo-I slovanskega naroda vsi bodoči rodovi. Slava Zrin« I ekemu in Frankopanu«. i V Spilju je vlak. stal 2 uri. Med tem je dr. I Ltjnšič kot vodja obmejnega glavarstva povabil j deputacijo na skromno pogostitev v kolodvorsko revst* racijo. Pri tej priliki je okr. glavar dr. L. pozdravil navzoče goste in omenil, da bo ravno ;utri 14 let, kar so ga kot člana vsenčiliščne deputacije, ki je hotela položiti vonsc na grob mu« Senikov, v Dan. Nov. mesta zaprli. Danes pa ima čast, pozdraviti v svobodni domovini te drage nam ostanke. Kot upravitelj tega ozemlja kliče dragim gostom »Dobrodošli« na našem obmejnem ozemlja. Odgovoril mu je dr. Deželič, ki je povdarjal, da so H vati in Srbi ginjeni na lepem sprejema. Govorili so še dr. Riesner, ki je zlasti po« zdravil jugoslovansko vojaštvo, vza kateri pozdrav m je zahvalil major Dereani, nrednik Že bot ▼ imenu obmejnega slovenskega ljudstva in dr. Rosina. Odhod iz Spilja. Pred odhodom so vojaki sneli zelenje iz kolodvorskega poslopja in žnjim okinčali voz s krsto in lokomotivo. Ob 4 uri 15 minut se je vlak odpeljal iz Spilja. Pri odhodu so zopet zagrmeli topiči in častne salve vrle šp ljske posadke. V Št. liju, kjer se je nabralo obilno ljudstva, se je vlak ustavil. V imenu tamošnjih prebivalcev je prevoz pozdravil g. kaplan Sajovic. Odzdravil mu je dr. Lašorski. Med burnimi Živio klici je vlak odšel dalje. Sijajen ie bil sprejem na zadnji postaji pred Mariborom na Pesnici, kjer je bila zbrana šolska mladina z zastavicami in narodnimi znaki in tam« kajšna (strelci) srbska posadka. Pevski zbor pod vodstvom nadučitelja Čonča je zapel »Lepa naša domovina« in »U boj«, nakar je sledil kratek nagovor g. Čonča, kateremn se je zahvalil dr. Riesner. PosUja je bila okrašena z napisom »Slava prvima jugoslovanskima mučenikoma!«. Slovesnost v Maribora« r. • - - , • ■ V Maribor je prispel vlak pri lepem vremena točno oft 5. nri popoldan, kakor je bilo določeno. Že od Leitersberga naprej je Ljudstvo tvorilo kordon ob progi. Ko je vlak zapeljal na postajo, se je pred njim razgrnila nepregledna množica. Na stotine jih je bilo tudi na strehah kolo dvorskega poslopja in v bližini stoječih v«g; nov. Vsega skupaj je bilp zbranih gotovo 20 C00 ljudi. Prihod je pozdravila salva tapov, tak topa. poveljstva in koračnica »U boj« vojaške godbe Istočasno se je prikazal nad kolodvorom eroplan s slovensko trobojnico, ki je krožil nad zbrano mnd» čico. Nato je zapel pevski zbor pod vo istrom sod. svetnika Deva žalostioko (slov. narodno pesem) d j sz vprašam V*s . . Nakar je zaigrala voj. godba »Frankopanko«. Dr. Verstovšek. Temu je sledil al&vnoBtni govor poverjenika j za uk in bogočastje g, prot. dr. Verstovška, ki je j pozdravil prevoz po naročila in v imena dežele« vlade za Slovenijo. Ho je govornik zaklical naro j da: »Popolna zmaga ali smrt!« je ves narod slo j vesno ponavljal to prisego. Slovesen je bil ta tre* imtek. Celotni govor dr. VerstovSeka prinesemo prihodnjič. General Maister. Za dr. Verstovškom je govoril general Maister: Zakaj grmijo danes jugoslovanski topovi, zakaj vihrajo danes jugoslovanske zastave? Slovenski narod! Zakaj si se zbral danes v takem Stavila ta? Pozdravljamo relikvije onih dveh Jugoslovanov, ki sta prva prelila kri za idejo Ujedinjenja. Ko sta se podala pred sodni stol habsburških krvnikov, takrat nista slati!a niti ona sam», niti njih krvni ki, da se bosta po preteka dva in pol stoletja vr niia v osvobojeno domovino in da jih bo na tej zemlji pozdravil prvi svobodni skv. general slov. armade. Glavi, na katere je hotelo ljudstvo posta viti zlate krone i 6 Vama bile odbite, a danes imata utjiepSo krono, krono iz celokupnega, troimenega naroda.« Ob koncu svojega govora je general potegnil sabljo iz nožnice in ž njim vred vsi navzoči častniki in izrekel jeslovesao zaprisego: »Vsi jogo slovanski vojaki prisegamo, da dokler naša zemlju ni' popolnoma svobodna, da jo bomo branili in se, borili za srečo in svobodo domovine do zadnjega moža« Ta nepozabno resno slovesen trenutek je ljudska množica pozdravila s trikratnim »Slava«. Potem je govoril zagrebški profesor dr. Karlić in gospa Kovsčevičeva. •slov. krSC socijalnih organizacij«, mesto Maribor, okrajno glavarstvo Maribor, Dravrka divizija, čast tiki generala Mf istra, vojaška realka, šolske sestre, Čitalnica v imena narodnih društev in Zveza jug. železničarjev. Nato je g. knezoSkof dr, M bael Napotnik z veliko svečanostao asistenco opravil mrtvaške mo iitVe in blagoslovil telesne ostanke mučenikov. Po oddanih častnih strelnih pozdravih hrvat ike ga (karlovačkoga), srbskega in mariborskega pešpolka in po ođigranja hrvatske, slovenske in mbske himne katere ja izvajala vojaška godba, so načele ogromne množice polagoma razhajati. Zvečer se ja vršil v veliki dvorani Narodnega loma banket na čast hrvatskim in srbskim gostom. Slovo od Maribora. Italija obrnila Pariza hrbet. Pozdrav zastopnice brv. lenstva. Gospa Kovačevič je izvajala: Do črne klan jamo se zemlje Vama slavni mučenici 1 Složne sestre jednog roda Slovenke, Hrvatice, Srbkinje do-ši-3 smo, da se poklonimo sjeni Vašoj na meji mile oslobođene otačbine. Dodosmo, da se oka pimo oko Vaših svetih nam zemnih ostataka, da ih sretamo, kao što bi Vas sretale ove, koje za luđa Vaš povratak izgledahu. A to sa Vaše ljube, bježna Julija Frankopinka, umna Katarina Zrinjska i milovidne kćeri Zorka Judita i Jelena. Mi žene naoseh pojmimo učasne njihove boli, njihovu tugu njihov težki jad. Orim uzvišenim časom, kad nam se vraćate nakon stoljetnog izbivanja usahle sa naše suze žalostinke, odlaže mu veio toge. Osvećena je Vaša mačeniška smrt Vi ste pobjednici Beda jemo Vam simbol Vaših ideala za koji mrijesle, simbol našeg ujedinjenja, naše slobode, suverena svetu naša trobojnica Jugoslavije. — Slava, vječna Vam slava! Sklep slavnosti. Po končani! govorih so poklonila razna društva in korporacije vence in sicer: »Mariborska zveza Slovo hrvatskih mučenikov od Maribora v ponedeljek dopoldne je bilo nad vse prisrčno. Že zgodni v jutro so oblegale ljudske množice kolodvor. 'Odhod je bil preložen od 8. na 10. uro. Ob 5410. uri je dospel general' Maister in narodni zastopniki, ki pospremilo vlak v Zagreb. Godba je zaigrala, pevski zbor je zppel Frankopanko in na oder je stopil dr. Medved, ki ge je v vznesenih besedah poslovil od bratov Hrvatov in narodnih mučenikov, Zal, da nam radi skromnega prostora danes ni mogoče objaviti govora. Zahvalil se je obmejnim Slovencem za prekrasen sprejem v imenu zagrebškega slavnostnega odbora dr. BradaŠka, Godba je zaigrala „Naprej zastava Slave“ in srbsko narodno himno. Zagrmeli so topovi, zadonele so tri pastne salve vojaštva, tisočere ljudske množtoe pa so vskipele v oduševljene, nepretrgane vsklike radosti. Ves 'obširen prostor na glavnem kolodvoru je bil poln občinstva iz Maribora in okolice. Bilo je u-prav krasno spomladansko, vreme. Lahen vetrič se je igral z nebojnimi zastavami, mladina in vojaki so nosili vence, zelenje in zastave, s katerimi je bil okrašen kolodvor, na zrinsko-irankopanski vlak. Celo lokomotiva je bila vsa v zelenju in trobojnicah . Vence s pomembnimi napisi so obesili vse na voz, v katerem je bila krsta. Pred odhodom vlaka so se odigrali veličastni prizori. Bratje, Hrvat-e in .Slovenci so se ginjeni poslavljali od Slovencev. Med sviran-iem himne „Lepa naša domovina“ je vlak odpeljal z -meljske ostanke slaVnih dveh Hrvatov proti jugu. Več kot desettisočglava množica slovenskega ljudstva je oduševljeno klicala v slovo: Slava! Slava! — ! Živijo! V Italija je razkačena in sika jeze in srda kakor gad. Kakor zmija je, ki je iztegnila glavo, da bi požrla nudeči se ji plen, pa Je v zadnjem hipu ta vab-Pivi plen bil iztrgan izpred njenega žrela. Kako je s pregrešno, uprav zločinsko popelji-vostjč hlastala po jugoslovanski Dalmaciji; Reki, po Istri in Goriški! IzpoČetka je Francoska nekoliko podpirala ta veliki italijanski apetit., Wilson pa se je zoper italijanskega požrešnika takoj postavil v bran. Njegovih 14 točk ne prija italijanskemu gladu po tuji zemlji. Wilson pa je vztrajal pri svojih točkah, ki naj so idejna podlaga bodočemu svetovnemu miru. Näsprotstvo med Wilsonom iu Italijani se je vedno bolj in bolj poostrovalo. Anglija, in Francija sta poizkušali posredovati. Italijan pa je ostal tmast in eakrlcnenega srca. Nato je Wilson javnosti dal n a znanje, da Dalmacije (n Reke nikakor ne more pri-I znati* Italiji. Posledica je bila, da je italijansko za-* stopstvo zapustilo Pariz. Za nas Jugoslovane pomeni ta dogodek delnO j zmago. Upa’mo, da bota tudi Gorica in Trst na pod-I lagi istih načel kot Reka in Dalmacija priznani ju-j goslaviji. Kaj bo Italija zdaj začela, se bo kmalu oo-I lazalo. Nato ni niti misliti, da bi italijanski „junaki“ f iopet začeli vojno. Wilson ima toliko moči, da bi tail ko ukrotil vsak tak zločinski poizkus,. Italija bo se I morala spametovati. Kaj drugega ji ne preostane. JTm slovenske» ocenijo Jnffslairiji. Na političnih shodih SKZ dne 27. aprila pri Sv, Bolfenku in Sv, Andražu v Slov. gor., na katerih je govoril državni poslanec dr. Hohn jec, je bila sprejeta naslednja, resolucija: Zbrani Slovenci odločno ugovarjajo zoper to, da bi se, le košček slovenske zemlje odtrgal od ujedinjene jugoslovanske države, opetovano zahtevajo, naj bo vse slovensko ozemlje z vsemi prebivalci: Prekmurje, Štajerska do skrajnih mej, kjer se govori slovenski jezik ali se jo govoril v, bližnji preteklosti, Koroška g Celovcem m Beljakom vred, Gorica, Trst, Reka in .Dalmacija last države SHS ster s povdarkom izjavljalo, da naš narod nobene druge odločitve, ki M jo sklenila mirovna konferenca v Parizu, ne bi mogel sprejeti. Politične tfesti ■ Izmed Slovencev, so se s tem vlakom odpeljali v Zagreb dr. Verstovšek, general .Maister, superior Rant, vojni kurat Zavadlal, glavar dr, Lajnšič, dr. Lipold, profesor Pirc, dr, Jančič in še več drugih. Zrinsko-irankopanski dnevi na našem obmoj r nem ozemlju so bili tako sijajna manifestacija za jugoslovansko svobodo, kakoršne Še v naših krajih ni bilo. Slava Zrinskemu in Frankopanu! Organizacija SKZ se lepo razvija. Po celem mariborskem in tudi drugih okrajih imamo razpreds-! no mrežo naših okrajnih in krajevnih organizacij S ! KZ, Iz nekaterih okrajev, n. pr. iz brežiškega pa ni > dosti slišati o živahnejšem gibanju naših organize . tor je v. Na delo! Prirejajte takoj p-ga in u- i ’ radni jezik pri nas je slovensk'. 2 Ktu- latinščina J ; sploh po zanesljivih poročili i ne » o \eč dolgo cerlc- j \ veni jezik, torej bi se zonal moral pernatizem s, romj- { s njati. Vrliutega pa je ordinarijat sam že leta 1871, [ ! ko je več dekanij prosilo, da, se naj tiska šematizem j j če ne v slovenskem, pa vsaj v latinskem jeziku, iz- J I javih da latinski jfezik ni primeren za šematizem, ker t je takorekoč mrtev jezik in ga noben drug posveten I urad ne razume, j Apostolska nuncijatura za nas j !«■ bo več na Dunajh, ampak v naši državi, in če ie ■ Ml dosedaj nemški jezik z'a njo 'dovolj dober, bo od- \ sle’ naprej tudi slovenski. Torej vzrokov dovolj^ pa | todi naš narodni ponos zahteva, 'da bo šematizeniod » sedaj naprej tiskan v lepi, slovenščini. - Kolportaža po mariborskih ulic an. Prijatelj lista nam poroča; „Kolporterji v Mariboru so postali zadnji čas že skoraj preveč vsiljivi. Na ulicah kričijo kakor, „žerjavi", tako da, človeka kar ušesa bole.-Ponujajo ti nalrazuovrstuejše liste, brošure itd., a imena listov naglašajo včasih naravnost smešno . Včeraj pa je eden izmed kolporterjev kot nekakšno Specijalitete ponujal „Lavantinski šemajizem, zadnja izdaja v nejnškep jeziku.“ Uredništvo prosim, naj mi pojasni, ali je res šematizem izšel v nemškem jeziku?“ - Odgovor: D,a je šematizem izšel v nemškem jeziku, je resnica, kajti do preobrata je bil uradni jezik nemški, ob Času preobrata pa je bilo dosti pol že dotiskanih, tako da bi popolna preureditev šematizma stala dosti časa in denarja. A bodite prepri -čani, da je to res zadnja izdaja v nemškem jeziku , prihodnja bo zanesljivo popolnoma slovenska. Da pa bi bil kolporter prodajal šematizem, menda ne, bode res; kajti kolikor nam je znano,, se dobi šematizem edinole v škofijsM pisarni in se nikjer ne razprodaja, najmanj pa po ulicah. Mislimo, 'da je bil dotični, kolporter podkupljen in je delal samo neumne in neprimerne „vice." Zakaj mora, Slovenski Stajer plačevati viš e deželne doklade nego ’Kranjska. Pri nas se izlir.it- -vajo doklade, karicv jih je predpisavala stara Štajerska. Te 'doklade pa so.mnogo višje nego one na Koroškem ali Kranjskem. Zakaj deželna vlada ns meni plačevanja davkov po enouiem ključu? Tihotapstvo v Nemško Avstrijo. „Slov. Nar.“ poroča: Tihotapstvo v Avstrijo še vedno cvete, dasi se v Spilju stori vse, da se prepreči. Toda tihotapci sj tako prebrisani, da utečejo tudi najstrožu preiskavi. Pnetekli teden sta orjsJa z vlakom v Špilje tudi dva možakarja iz Zagreba, Preiskali so jima najnatančneje vso prtljago, jima preobrnili vse žepe , sploh izvršili svoj posel tako precizno, 'da so biii u-radni organi sami ponosni ha svoje delo, zatrjujoč, dn jim to pot niti miška ni ušla preko meje. Ko pa sta ona zagrebška Žida prišla v Gradec, sta strmečim sopotnikom pokazala 40 kg finega cigaretnega tobaka, M sta ga kljub najstrožji kontroli in preiskavi v Spilju vendarle utihotapila preko meje. Kalce j se jima je to posrečilo, je bilo za vse sopotnike u’ 'i ganka, glede -kamere, pa seveda tudi Žida nista hote-1 ta dati nobenega pojasnila. \ Nemiri, poboji in ropi v Nemčiji. V Hamburgu je bilo zopet proglašeno obsedno stanje. Včeraj (dne 22. aprila) popoldne so tolpe napadle policijsko stražo in jo razpodile. Na meji med Hamburgom in Altono so tolpe oplenile državne zaloge, oblek in plen z avtomobili odpeljale,-V okolici. (Sv, Pavla in po Altom se klatijo večje tolpe, tupatam v številu do 10 tisoč mož. 'Za pristaniškim mostom so odkrili velike tajne zaloge. V Hamburgu je priča,kovati zopet resnih, krvavih 'dni — Tudi iz Bavarskega in drugih I nemških pokrajin prihajajo poročila o velikih nemi- * rib in-pobojih. ajočim pa naše iskreno sožalje. — Zaročil se je okoltelški stražmojster v Rsjhaobnrga g. Urleb z veleposestnikovo hčerko Anico Masta&k iz Lo-»arij V Črni ss vrši dne 4. majnika ustanovno zborovanje Orlov, ksi pošteni fantje so vabljeni Lahi poizkušajo z vsem naporom. Orlando je 'dne 25. aprila v spremstvu Barzi-lala in generala Diaza odpotoval iz Pariza. Prej je imel posvetovanje z Wilsonom, Lloyd Georgeom ia Clemenceaju-jem. Wilson baje ostane nepremakljiv!.. Za danes ali jutri je sklican, italijanski parlament«, Laški časniki strupeno hujskajo narod in njegove poslance. Dopisi« Jaremna. Nenavaden in visok obisk smo imeli v Jarenini: g. dekana Cižefca sta namreč posetila francoski pisatelj Le comte Uegouen, sotrudnik lista „Journal des Diebats“ in generalštabni major dr. Gustav Revordy v spremstvu generala Maistra, O -menjena gosta sta se dolgo časa mudila v župnišču in sta se žijvo zanimala za vse naše razmere. Hvalila sta lepoto Slovenskih goric, povdarjala mirni in prikupljivi značaj našega ljudstva in se zelo laskavo izrazila o celokupnem tukajšnjem slovenskem živim. Vzela sta s seboj najboljše spomine pred vsem o znani slovenski gostoljubnosti in iskreno izrazila željo tesnejšega medsebojnega stika. Sv. Jakob v Slov.1 gor. Naš župan Matija Pe-klar je hudo ponesrečil. Dne 18. aprila je padci po stopnicah in se telesno težko poškodoval. Želimo mn skorajšnjega, okrevanja. ‘ Trbovlje:. Umrl je dne 25. aprila nenadoma g. učitelj Gustav Vodušek v najlepši dobi svojega življenja, star šele 33 let. Bolehal, je že dalje časa na ledvicah. Bil je tiha, prijazna narava'in vesten v svojem poklicu* N, & jodu P*J a*. Jurij ob jbž. lel. Zaročil še je g. Franc Zager, mestni OSitelj v Celju z gdč Jožico Kind, hčerko veleog ednega posestnika, gostilničarja in irlana Frače Kind. B lo srečno! Sv. Jurij ob jul. lel. Dne 23. aprila smo po* kopali tokaj blage gospo Ano Ločičnik, roj. Golež, soprogo poštnega pristava. Rajni večni mir, ža* Shodi Im prireditve»] f 1 V sredo, dne 30. aprila v Mariboru v dvo- rani Katol. delavskega društva (Flosarjeva ul. št, 4) ob 2. ari popoldne občni zbor Siov. kršč socijal. sveze. Udeležite se občnega zbora v obilnem število! m m V četrtek, dne 1. majnika v Maribora v telovadnici ljudske in meščanske šole I! (Reiserje-a ali ca — vhod iz Elizabetine ulice) ob 4. url pop. predavanje dr. Hobnjeca o organizaciji mladine, zlasti »Orlov« in »Orlic«. Vsblmo k predavanja vse, ki se zanimajo £& naše organizacije. — Ob enem se vrši dels vski »hod. Kato šso delavsko društvo poživlja vse člane, moške in ženske Kopine jugoslovanske strokovne zveze, da pridejo zanesljivo in polnoštevilno na ta delavski shod. Tovorita dr. Hohnjec in dr. Capoder. Zaupniki in appnice agitirajte med delavstvom, trgovskimi in brtniškiii i nastavljene! in somišljeniki, da bo ude-«Iba častna. Po zborovanju izvolitev odbora za bansko skupino, zalo naj zaupnice, ki so prevzele agitacijo in nabiranje članic, pridejo zanesljivo in prinesejo nabrane pristopnice in nabiralne pole. V nedeljo, dne 4 maja v Vuzenici in sicer pri Devici Mariji na Kamnu ob 11. uri dopoldne na prostem velik ljudski shod. Nastopi več govornikov iz Maribora in drugod. Vsi ua shod! — Na /ranskem po ranem opravila velik shod SKZ. Govori državni poslanec dr. Hohnjec. — V Racah ob 2., uri popoldoe v zadružnem prostora redni občni zbor Kmetijske zadroge z navadnim dnevnim redom, t- V-Slivnici pri Mariom ob 8. ari dopoldne v posojilniških prostorih redni občal zbor hranilnice in posojilnice z obi-sjnim dneznim redom, — Pri Šv, Pavlu pri Preboldu popoldne po večernicah v društvenem doma gledališka predstava izpbraževalnega društva. Spored: »Junaška deklica«, žaloigra s petjem; in ’Prepirljiva soseda« ali »Boljša kratka sprava ko dolga pravda«, borka. — Pri S'v. Križa pri Ljutomera po rani službi božji v Slomšekovi dvoraai shod SKZ. Govori Vlad. Pušenjak iz Maribora, dekan Ozmec, Dragotin Novak in J&kob Rajh iz Ljutomera. Pridite vsi polnoštevilno na ta •.Važen shod! — V Št. liju pri Velenje po-joldn® pri večernicah Vodnikova slavnost z govori, »etjem in srečelovom. — f Razvanja pri Hočah popoldae ©b 3, uri shod SKZ. Govori dr, Leskovar;. — V Braslovčah popoldne po večernicah shod SKZ. Govori Član Narodnega pred-tavništva prot. dr. Hohnjec. — P r i S v. K r i ž u e ri Mariboru popoldne po večernicah priredi-ev bralnega društva. Uprizorijo se dve igri: »Tri '(estre« in »Trije tički«. — V.Rajhenburgn lakoj po prvem sv, opravilu v dvorani nove ka-' Janije politični shod SKZ., na katerem govorita «oslanca narodnega p? edstavništva dr. Jankovič in hšek. a Ustnica uredništva. Pošiljatelju gradiva oKokoSine-ku:-Hvala za obširno gradivo. Prosimo, dajte nam na razpolago še ostali material o Scherbaumu. Po* zdrave!, — V. G., Šmartno: Le potrpte! Upamo, da se bodo, v jetniki kusalo vrnili. Naša vlada n drugi merodajni činitelji so storili vse potrebne .orake. — Antonija Špes v Malih Dori a h: Napravite prošnjo na poverjeništvo za soci-dno v Ljubljani. Prošnjo naj potrdita občinski in Supni urad. — V. K.: Če niste invalid in ste deri*, možni. nimate pravice do podpora. Dela dobite sedaj povssd dovolj. — I. L , B r e ž i c e: Vpra-ajte deželno vlado v Ljubljani (odsek za kmetij-sivo). ’ A;. . / 12jALA NAZNANILA. | L In največja jugoslovanska tovarna za barvanje, kemično iiičenje, pranje in svetlo-likanje perila barvai"" tisti *"*■' “* vsakovrstno perilo, po ka< pere toro pošlj. brezplaö. na dom svetlo-lika pestnloe, srajot Josip Reich, Ljubljana Tovarna: Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Selenbnrgova ulica 3 Poštna aartšlla se toöno izvršujejo 2 kost se zamenjata za prase. ^ischerg. 9, Maribof.718 POZORI = Spalne sobe is masivnega in trdega lesa, kakor; kuhinjske oprave lastnega in solidnega izdelka se po šeni prodajajo pri Mizarski zadrugi Grajski trg 3, Maribor. ß”o IME* Obleke ^ od preposte do veakovretne naj-flnejše, domače, dobrq in vestno delo, vsake velikosti, if&orne kakovosti isdelnje točno in solidno tor prodaja 719 ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska ulica it. 16, pri starem mostn. Pisalni stroj se knpi. Cenjene ponudbe pod .Stroj“ na Anoni-no ekspedicijo Al. Matelič, Ljub' ljana, Kongresni trg 8/1, 686 Učenec za mlin se sprejme takoj ' v parnem mlina v Kanili pri Pesnici. Razglas. Izdelujejo so po rnsrl, vsakovrstni čevlji is lepega nsnja in s dobrimi podplvti ter tndi popravlja. Delo dobro in brio. Naročila sprejme Ciril Lovec, čevljarski mojster, Maribor, Glavni trg 4. na d*oriSčn 827—88 Kovačnica se da v najem ■ 1. argnsta tie stanovanjem, na željo tndi njiva na Herbersteine- \ ve* posestvu v Vurbergn pri Ptuja. Pojasnila : Grofa Herbersteina gosdarsko in gospodsko ravaatelietvo v Ptuju. 820 Lepa stojala za kn igo dva nas-slonjača visoki stoli podobe se po ceni prpda. Trebnik, Koroška cesta 19/1, Maribor. 821 Za trgovsko agenturo in komisijo v Maribora se išče zanesljiva, spretna trgovska moč, zmožna tndi nemškega jesika. Trgovska izobrasba in zmožnost v trgovski postrežbi pogoj. Ponudbe pod: Maribor, Burggssae 8. 828 Hiša z zemljiščem pri Trstu se zamenja za slično hišo v Celja, Ptuja ali Mariboru. Ponudbe pod š fro K 60 010 na Auončno ekspedicijo AL; MATELIČ, Ljubljana, Kongresni trg 8. 825 pri 666 Kolje, eepljeno * in ošpičeno, se po eeni proda v Maribora, Pob režka cesta 17. 818 Hišt z vrtom in njivo 4 stanovanja, se prod« v Studencih pri Maribora, Limbuška e. 51. 822 ABSOLVENT sadjarsko - vinarske šole a 2 letno prakso išče primerne službe. Ponudbe pod .Absolvent“ Strnišče pr Ptujn. 810 Prav l^pl angleški stoli za kostume in letne moške obleke ter 2 kostnma so po j»rav nizki ceni na prodaj. Se priportča G. Verdnik, modni Balon, Stolna ulica 6, Maribor. 808 Proda se starina in pohištvo. Kje, pove uprava. 808 Strešna opeka, cementne cevi in drugo starbeno gradivo je na prodaj. Vpraša se: Gartengasse 12, Maribor. 742 Kameni vijaki (Steinsehranben) v eelokapni teli 172 kg, 16 m dolgi, 4 X cm debeli, se po eeni prodaje ▼ Dravski nliei 16/1, vr. 7, Maribor. 70S grata Uošniak, tf "vina z usnjem In surovimi kožam .-:PTUJ:-: ▼ hiši poleg okr. glavarstva (41) (prej trgovina Lenart) 895 podplati, notranje nsnje, zgornje usnje Srno in ru-javo, likanec, (ssije za konjsko opravo), eepljeno nsnje za gamaše, elegantni box-calf in ehe* vreciix čevlji, pol čevlji, — Sevlji iz telečjega nsnja, navadni Sevlji iz rnjave kravine, dreta — ZZZZZZ podplatni eveki — platno. ■ Pozor trgovci! / Razpošiljam na debelo po zelo nizki ceni sledeče blago: Cimet cel, poper cel, nsgeljnove žbice (Nelken) cele, žafran, paprika mleta, škroba, erdal in brilant kremo za čevlje črno in fmatno, vaselin (mast za čevlje) črna in rumena, ličilo (Wichs), žgano žico, Žičnih« (žeblje) vsake velikosti. Sekanec (cv>rn) črn in bel. J. Menart, trgovec us Domžale« Kranjsko. pri hotelu »Stadt Wien.« isšašeieretMieisteiieteresaisšeteiaiaiešsaejeie)^ Od sobote, dne 26.-29. aprila 1919. Ginffelinö in njegova družina Šaljiva ritka. / Senca preteklosti Drama v 4 dejanjih od Riharda Oswald. Ribolov morske ribe. P. naravt. W8B m Predstave se vrše vsaki dan ob pol 6. in 7. uri. — V nedeljo ob pol 8, 4. oST pol 6ih in 7. uri 4°|o posojilo na državne bone kraljestva Srbov, Hmratnv in Slovencev. Pezi« na podpis. / Na podlagi pooblastila ministrskega aveta s dne 17. decembra 1918, Štev. 21, je ministrstvo za finance razpisalo z odlokom s dne 15 marca 1919 200 milijonsko državno posojilo Izdajo se 4% blag, boni. Boni se glase na rok 6 mesecev tako, da se poloo in v gotovini izplačajo dne 3. novembra t. I. Izdajo se boni po 500, li 00, 10 GOO, GO 000 in 100000 kron. Kdor hoče podpisati državno posojilo, mora podpisano svoto po odbitku obresti takoj vplačati. Za bon v znesku -s V * 8 500 K se vplača 10(0 , 10 OHO „ 50 000 100 000 s « » » » v » s # 490 K 980 , 9.800 , 49.000 , 98 000 „ Podpisovanje se začne dne 23. aprila in Vporabljati se morejo tudi za kavcije. Z Obresti teh bonov so prosti davka na obresti in rente, se konča dne 8 maja t. 1. B nem je priznana papilarna varnost, boni se more petem ko zapadejo, plačati tudi davek. Z izvršitvijo celokupne akcije je pooblaščen sindikat denarnih zavodov kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev s sedežem v Z*grebu. Od ljubljanskih zavodov so v tem sindikata zastopane Deželna banka, Ilirska banka in Ljubljanska kreditna banka. jgtf. Subskripcijska mesta w il V Ljubfjäivis Ljubljanska kreditna banka, Deželna banka, Ilirska banka. Podružnice: Jadranske banke, Češke industrijske banke, Kreditnega zavoda za trgovino in obrt, Splošne prometne banke, Mestna hranilnica ljubljanska, Zadružna zveza. V Kranju s Ekspozitura Jadranske bauke. V Celju s Podružnica Ljubljanske kreditne banke, Podružnica Češke Union-banke, Zadružna zveza. V Ilanisripus Podružnica Ljubljanske kreditne banke. Danes nenadomestljiv® perilo s« štedi samo z uporabo mila fuornica mila in soda Ig.Fock Kranj SRNA Poskusni zavoji z 4 in vsebine. 708 Nove mostne m decimalne tehtnice ter brzoteht-nice s košaro ali kavljem, decimalne tehtnice - gre-deljnice, uteži iz železa na debelo m drobno so vedno v zalogi. B» večja naročila primeren popust Franc Žnidar, Maribor kovač za fino orodje Pobreška c.3 Tržaška c.ll Tndi točno Izvrluje vse gltvne poprove Imeno» 'i Tanili tehtale ter presltuševaitje istih. Lahek osebni voz, “felt. napravljen event, s streho se kopi Cenj. ponudbe na opravnižtvo »Straže« pod št 27. 789-27 Otvoritev gostilne ¥ Pekrah. Prejšnja gostilna dr. Reiser j a v Pek« h je po' dogotovljenem popravila spet odprta. Posestnika te gostilne se bodeta v vsakem ozira potrudila,, da postiežeta cenjenim gostom z dobro in vsako* vrstno pijačo, kakor s toplimi in mrzlimi jedili. BibM Frane in Elizabeta, 80 gostilničarja. Poslano. Spisovnik. Založba Kleinmayr in Bamberg v Ljubljani se usoja p. n. občinstvu naznaniti, da pripravlja izdajo velikega slovenskega vzornega sP'Savnika izpod peresa prof. Henrika Podkrajška, Spi -sovnik, okoli 350—400 strani, bo v kratkem izšel i0 bo obsegal izbrano zbirko pisem, listin in vlog za, zasebnike, trgovce in obrtnike. Izkratka, spisovnik bo neizogibno potreben-svetovalec v vseh vprašanjih in nravnih slučajih zadevajočih gosp. promšt. Na; ročila pred izdalo, ki so potrebna spričo majhne naklade zaradi težkoč pri nabavi papirja, sprejemajo vse knjigarne. , Najfinejša moka «. 00 kg 6 K svinjska mast kg 3610 se dobi. pri tvrdki M. Berdajs ss Maribor S&fljin trg. 81 Delniška glavnica K 15,000.000. Rezervni fond nad K 4,000.000. Centrala v Ljubljani. .•»aružnicei Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica, Celje. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun proti najugodnejšemu obrrstovanjo. Po sredaje nakap in prodajo vrednostni)! papirjev in izvršoje borzna naročila najtočneje. — Daje predajmo na vrednostne papirje in blago. Es* kontnje in vnovčnje menice. — Dovoljuje kre dite v vseh oblikah. — Poslovno mesto razredne loterije. 350 fzSajatelj In založnik: Konsoroij „Straža.- Odgovorni nneSnlk:, Vekoslav Stupam