Džungia Roman iz afriških pragozdov. auifleiki spisal E. R. Burrouglis. — Prevedel Paulus. 32 Nismo bili preveč oveseljeni, ko smo zvedeli očetoivo zgodbo. Poznali smo ga in prepričani smo bili, da je vsa stvar spet ena njegovih učenjaških posebnosti. Pa na potu smo bili in nazaj nismo mogli več. — Dne 24. 1. 1908. Kapverdiški otok. Imena ne vem Y6Č. Ta dan smo po dolgem iskanju našli otok, ki bi na njem bil skrit zaklad. Krog poldne smo pristali. Otok je majhen, pust in prazen. Oče se je podal z dvema častnikoma in z nekaterimi momarji na suho. Zvečer so se vrnili. Oče je Claytona in mene poklical v kabino. Obraz mu je žarel. Povedal nam je, da so točno našli zaboj z zlatom in jutri da ga dvignejo. jDne 25. 1. 1908. Kapverdiški otok. " Navsezgodaj so odveslali na suho: oče, dva častnika, šest mornarjev. Dobro še vem, kako sem drhtela od razburjenosti. Zlato —! Kar je mornarjev ostalo na ladji, vsi so bili tisti dan ne.kam čmerni. Temno so gledali, mnogo 90 govorili z Barkerjem. Popoldne je bil zaboj z zlatom na ladji in oče ga je dal zanesti v svojo kabino. Dne 26. 1. 1908. Usoden, strašen dan! Nočem ponavljati dogodkov v svojem spominu. Bi jih tudi ne mogla —. Vse je šlo tako naglo —. Streli so pokali, kapitan in častniki so padli, tudi nekaj mornarjev. In nato ob —! Tudi nas bi bili ustrelili, da ni posegel vmes Barker, njihov vodja. Predlagal je očetu, da nas dene na suho kje blizu obljudenih krajev ter nas založi z vsem potrebnim za mesec dni. Do tedaj, je pravil, pride gotovo pomoč od koderkoli. Oče se je branil. Pa končno se je vdal', zaradi mene, je dejal. Koj smo odpluli. Uporniki so se bali bojnih ladij. Od dne 27. 1. do 1. 2. 1908. Vihar nas je vrgel bogve kam. Štiri dni smo izgubljeni plavali okoli in se borili z valovi. Prvega februarja zjutraj smo zagledali suho zemljo. Prislali smo v majhnem zalivu. Barker je dcjal, da smo na zapadnem afriškem obrežju, kje natanono, tega sam ni mogel dognati. Pa tudi ni iinel časa. Obrežje je gosto in bujno obiaščeno. Lc ozek travnat pas loči pragozd od morja. Na travnati planoti, prav iblizu obali, stoji koča, bogve kdo jo je postavil in čemu. Nobenega živega bitja ni videti. Mornarji so spustili čoln v morje in nekaj jih je odplulo na obrežje. Sprli so se in pritlikavi Snake je ustrelil Barkerja. Nato so prišli po nas. V naglici smo zmetali nekaj reči v čoln, drugo, so dejali, pa pripeljejo pozneje. Šli smo h koči. Naše bivališče bi naj bila, Bog vedi kako dolgo. In od tedaj pa do nocoj ko to pišem, smo doživljali dogodke, čudne, neverjetne —. Zdi se mi kot bi sanjala —. Koča ki v njej stanujemo, je last nekega Trzana, tako je povedal napis nad vrati. NeznaDi lastnik se je koj toidi oglasiL Eden upornikov je hotel zahrbtno ustreliti CIaytona, — pa kakor strela ga je zadela sulica. Prepričani smo, da jo jc Yrg,el neznanec Trzan. To je bil naš prvi dogodek. V koči smo našli tri preperele kostenjake in danes smo ugotovili, da so ta zadnji zemeljski ostanki Claylona, lorda Greystoke, in njegove soproge Elze. Nesrečna, kruta usoda ju je vrgla na tole pusto obrežje, prav kakor nas. In morobiti čaka tudi nas enaka usoda —. Pa še več smo doživeli. Oče in gospod Filander sta se izgubila y gozdu. Clayton ju je je šcl iskat. In vse tri je čudovito rešil neki lovec, mlad človek in velik junak, močen ko slon, gibčen ko veverica in pogumen kakor ler. Tudi mcne in Barbo je rešil gotove smrti, ko naju je iskala kvinja. Le škoda da ga nisem Yidela. Baje, vsaj Clayton tako pravi, ne zna angleški. Ko izvrši svoje junaško delo, pa izgine kakor duh v goščavi. Kar dva soseda torej imaino, pa nobenega še nisem videla. Ali ni to čudovito, skrivnoslno? Mogoče pa da sta lastnik koče, Trzan, in mladi junak — oba ena in ista oseba —. Omeniti še moram, da so uporniki danes nenadoma in brez slovesa odjadrali. Zaklad so seve vzeli seboj. Nam so obljubili, da nas bodo še izdatno založili z živili in vsem drugim potrebnim, — pa seve niti zmenili se niso za nas nesrečneže! Od česa naj živiino —? Gospod Filander sicer pravi, da se nam ni treba bati gladu, ker je gozd bogat dovolj na najrazličnejših sadežih, pa ne verjamem da bi mogla shajati brez mesa. Utrujena sem. Pozno je že in spat pojdem. Julri pa bom nadaljevala svoj dnevnik.« XVII. JCako je Claytona in njegove ljudi našla francoska križarka. Par tednov je minilo. Nesrečna družba izgnancev se je počasi navadila na svoj novi položaj. Kolikor je bilo mogoče, so si udobno uredili kočo. Z velikim kosom jadra so si jo raztlelili v dva dela. V prednjem so stanovali moški, Porter, Filander in Clayton, lam je bila tudi kuhinja, ki jo je oskrbovala Barba. V zadnjem delu je gospodarila Ine z Barbo. Okno je bilo V zadnjem delu, v prednjo sobo je pfihajala svetloba skozi vrata, ki so jih puščali odprta, kadar so bili doma. Iz posušenega lislja in trave so si napravili ležišče. Odeje so imeli seboj. TuJi na džunglo so se polagoma navarlili. Izpočetka so si upali le n'a rob gozda, lunalu pa so se sptiščali že globlje v goščavo. Nabirali so jagode, orehe in drugo divje sadjc Divjačine seve niso slreljali, ker so imeli le samokrcs in tudi v njem le Iri nabojc. Te pa so hranili za skrajno silo. ^ Profesor Porter je prejkoslej hodil razmišljen okoli in ni bilo dneva, da si ne bi bil zašel. Ubogi gospod filandcr je shujšal do kosti in kože, toliko skrbi je iraei s svojim raztresenim prijateljem, da se mu ni izgubil. \ Njihovi strahi glcde prebrane z mesom se niso uresničili. Vsak dan so našli že navsezgodaj svežo div- jačino pred vrati koče, sočno antilopo, merjasca, razne ptiče, da, včasi celo lonec toplega močnika, ki ga je zanje Trzan ukradel v Mbongovi naselbini. Trzanovo največje veselje je namreč bilo, da je mogel skrbeti za svoje »goste«. Pa kdo ve, če bi se bil toliko trudil zanje, da ni bilo med njimi belega dekleta —. Zdelo se inu je, da je njegov poklic, branrti jo in skrbeti zanjo. Pa le ponoči si je upal h koči, ko so belokožci spali. Boječ je bil in plah, prava divja žival pragozda. In vendar ga je tako zelo vleklo k belim ljudem. Posebej še bi bil nad vse rad govoril z belim dekletom, ji povedal, da je on Trzan, da on skrbi zanjo in bo vedno skrbel ter da se ji ni treba ničesar bali —. Šel bo k njim, tako je sklenil, in govoril z njimi s pomočjo črk, ki se jih je naučil iz knjig in. ki so je tudi belokožci razumeli. In nekega dne se je res osrčil. Belokožcev ni bilo doma, tako je ugolovil iz svojega opazovališča na bližnjem košatem drevesu. Skenil je, da pojde h koči in počaka nanje. To se mu je, bogvedi zakaj, zdelo najpametneje. Clayton je tisto jutro že zgodaj odšel na grič severno od zaliva. Tam ]e pazil dan za dnem in čakal. I*ripravil si je visok kup suhega vejevja in listja, da ga užge in z dimom da znamenje, če bi prišla kaka ladja mimo. Profesor Porler je odkorakal po obrežju na jug, globoko zamišljen, in za njim jo je mahnil gospod Filander, neprestano ga opominjajoč, naj ne gre predaleč, da spet kje ne prideta kakemu levu na pot. Ine in Barba pa sta šli v gozd nabirat sadje. Že dolgo se ni nič hudega zgodilo, nobena divja žival se ni prikazala — Trzan je skrbno stražil y bližini koče! — in ni ju bilo posebno slrah. V tem je prišel Trzan odnekod iz džungle, prežal nekaj časa na drevesu in se nazadnje odločil, da pojde h koči čakat. Spustil se je na tla, premeril travnato ravnico s počasnimi koraki ter se postavil k vratom. Ali se ga bodo prestrašili —? Da bi se ga utegnilo prestrašiti be!» dekle, ta misel ga je tako vznemirila, da bi bil skorajf opustil svoj načrt o sestanku z belokožci. Čas je mineval, belih pa ni bilo odnikoder. Nepotrpežljivost se ga je lotevala. Preganjal si j« dclgčas z ugibanjem, kaj bi vse povedal belemu dekletu, — s pomočjo tistih znakov seve, ki se jih je naučil iz knjig, ker jezika belih ljudi ni razumel. Povedal ji bo predvsem, da je on Trzan in da je njegova tale hiša, ki v njej staaujejo, povedal ji bo, da je on velik lovec in silen junak, da se nikogar ne boji. Du sme še nadalje stanovati v njegovi hiši, ji bo povedal, in da bo on skrbel zanjo. Najboljšega sadja da ji b» nosil, najsočnejšo divjačino bo nalovil zanjo. — Ali mu bo pač potem dala roko, kakor je videl, da so si podajali roke belokožci —? Tako je premišljeval in ugibal in sanjal. Kar udari na njcgovo uho oddaljen, obupen kriiPa še 'den in spet eden. Trzanu je šinilo o živcih kot da ga je udarila;električna iskra. Mišice so se mu napelc, telo se mu ftnagnilo naprej, noga se je pripravila na skok. Glas je bil Inin. V skrajni napetosli je poslušal. Pa nobenega klica ni bilo več čuti. ' Toda njegovo bislro, vajeno uho je ujelo dnjge glasove, topol številnih, urno bežečih korakov. Ni več poslušal. Kakor strela s tetivc, tako je planil po trati in izginil v gozd. — Pa tudi drugi so čuli Inin obupni klic na pomok Dalje prihodnjič).