158. številka. Ljubljana, v petek 11 julija, XVII. leto, 1884. lita »j a vsak dan iveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogersko dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 ffld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poSiijanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po S kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če 8e trikrat aH veđkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. Uredništvo in upravniStv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „GledaliSka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativno stvari. Minister pl. Kallay v Bosni. Vkupni finančni minister ter minister za Bosno pl. Kallay podal se je na pot v posedene naše južne pokrajine in pri tej priliki množijo se poročila o razmerah v „novi Avstriji" ob Savi in Narenti. Poročila so ugodna za avstrijsko vnanjo politiko, in da je tam tako, največ zaslug ima baš potujoči bosenski minister pl. Kallay Ves drug mož je on, nego-li je bil njegov neposredni sprednik pl. Szlavv. Le-ta čepel je na Du-naji, poznal svoje delokroge v Bosni le iz poročil in aktov in za zeleno mizo sede* vodil je upravo deželam, katere je koj iz začetka bilo pridobiti s pravo vladarsko modrostjo in blagonaklonjenostjo. Vsak opažu j o M politik moral se je čudom čuditi takej mlačuej in lenokrvnej politiki, ki je po svojem malovestnem birokratstvu bosensko prebivalstvo prisilila do tožbi, da se je poprej pod turškim konjskim repom laglje živelo, nego-li sedaj pod dvoglavatim orlom, predočujočim kulturno državo z moderno vlado. Če si torej Avstrija ni hotela o cilj udi ti posedenih dežela, če je svojo oblast razširiti hotela proti jugu, če ni na velike oblasti, ki so jej bile izročile mandat, botela napraviti slabega utiša, bil je pač pred dobrimi dvemi leti zadnji čas, da je poklicala sposobnišega moža Bosni na krmilo in to z osobo sedanjega ministra Kallay-a. S pravo vnetostjo in vestnostjo polotil se je Kallav svoje državniške, za Avstrijo in mej narodno politiko prevažne naloge. Že poprejšnje njegovo življenje dajalo mu je obilo prilik, spoznavati deželo in narod, ki sla mu sednj izročena bila; ali navzlic t- mu popo-tuje letos že tretjič po novih naših pokrajinah, v čislih imejoč pravilo, da je le tedaj mogoče vzpol-njevati narodu pravične želje in vladati ga namenu primerno, ako se pozna pravo narodovo misel in teženje. Letošnje njegovo potovanje zanimljivo je zavoljo tega, ker mu svet ne ve nobenega vnanjega povoda, nobenega posebnega dogodka kot uzroka. Tudi pl. Hofmann je potoval v Bosno, ko je vodil njeno upravo; ali to njegovo potovanje bilo je hrupno, oglušljivo in kazalo je, da hoče le povedati nekaj narodu, a od njega ničesar ne čuti. Minister pl. K6llay pa hodi v Bosno po svojih opravilih, po svojem poklici; na svoje oči hoče se prepričati, kako je z upravo pokrajin; on delu, kakor cesarjevi namestniki delajo po starih cesarskih deželah v navadnih okolnostib. Da je pa kaj tacega mogoče namestniku avstrijskega cesarja, to kaže, da so se razmere v Bosni precej učvrstile in obrnile avBtrijski državi na prijazno plat. Tega pa ni storila vojaška moč, tega ne bi dosegli zgolj avstrijski generali, ki bi se jih postavilo namesto turških paš. Nego to je dognala misel, da je treba Bosno prav tako vladati, kakor je vladati druge kronovine z ozirom na njih posebnosti. In to misel zastopal je zmagovito pl. Kalluy in jo še zastopa. Cela gromada pregreh in zlob se je koj iz začetka bila zaredila v avstrijski upravi za posedene pokrajine, zato pa se je prebivalstvo pripravljalo na nove boje proti avstrijskemu biro-kratstvu in svojo pravično mržnjo je udarilo Avstrijcu na čelo sploh, češ, da se ja bati in z vsemi sredstvi otresti tacih prijateljev, ki neso druzega, nego krvosesi v tlačeni deželi. Da se to ni skladati dalo z evropskim mandatom, izročenim naši državi, jasno je to in angleško časopisje se je resno potrudilo, spraviti ob dobro ime Avstrijo, češ, da ona, kakor priča njena svoja zgodovina, ni v stanu, zbliževati raznoličnih narodov, da celo ni možna, pomiriti dveh malih pokrajin, kaj si torej domišljuje o svojem poslanstvu v orijentu! Vso to zasobno publicistično agitacijo angleško pontavil je minister pl. Kalfay na laž. S krepko roko iztrebil je sumnjive elemente iz bosenskega uredništva, popravil upravo in sodstvo, uredil je javno varnost in sploh storil vse, kar je mogel, da se zboljSajo finančne in gospodarske razmere v izročenih pokrajinah. V kratkem začno graditi veliko železuico od Mostara do dalmatinskega pobrežja, ker se je stvar parlamen-tarično že odobrila. Celo zoperni listi, ki se še sedaj ne morejo sprijazniti z okupacijo bosensko, priznavajo, da je sedanje stanje v novih pokrajinah za nas jako po- voljno in da se je do sedRJ doseglo veliko napredka za avstrijsko misel. Skrbi jih le bodočnost. Ali mi mislimo, da si avstrijska politika sedaj prav pripravlja svojo bodočnost v Bosni in Hercegovini, zato namreč, ker si z deli kulture in z narodnogospodarskimi podporami pridobiva hvaležnih in zvestih državljanov ter zanesljivih prijateljev v posedenih deželah. Volilna reforma v Angliji. Jeden naj važnejših političnih dogodkov poslednjih dnij je gotovo ta, da je angleška zgornja zbornica zavrgla predlogo o volilnej reformi. Od tega je mnogo zavisno za bodočnost, morda celo za obstanek sedanjega angleškega liberalnega ministerstva. Saj pa tudi nasprotovanje konservativnih lordov nikakor ni naperjeno proti volilnej reformi samej, ampak samo proti seda njej ungleškej vladi. Volilno reformo ju s toliko večino vsprejela spodnja zbornica, da ni nobene dvojbe več, da narod jo želi. Zato so tudi mnogi mislili, da si lordi v zgornjej zbornici ne bodo upali tako po robu po-Btaviti se željam angleškega naroda. Kajti vsled tega bi se utegnilo zahtevanje po reformi zgornje zbornice, katere organizacija je že zastarela, kakor marsikaka druga angleška institucija, še povekšati, ko že tako vedno več angleškega prebivalstva goji željo po tej reformi. Tudi vladni listi strašili so s tem lorde, pa ti se neso dali prestrašiti. Dobro vedoč pa, da bi se konservativci s tem, da zavržejo vladno predlogo, utegnili zameriti narodu, poslužili so se zvijače. Že zgoraj smo omenili, da tu ne gre za volilno reformo, ampak samo za vlado. Konservativci bi rad« prilezli na krmilo. To je pa samo tedaj mogoče, ako bodo volitve še na podlagi starega volilnega reda, ko bi pa nov volilen red bil upeljan, so jim pa tla izpod nog umaknena. Zato so pa interesi konservativne stranke zahtevali, da ae sedaj pokoplje volilna reforma. Da pa pri prihodnjih volitvah zmagajo, objavili so svetu po svojih organih in po govorih na raznih shodih, da so tudi oni za volilno reformo, samo sedanja predloga se jim ne LISTEK. Potovanje križem domovine. Opisuje Prostoslav Krotanov. XXXVIII. V Idrijskih hribih. PeljajoČemu se od Poljan gori po dolini, odmevale so mi v duši iskrene, odkritosrčne izpovedi starega Šubica o svojih umeteljniških težnjah in načrtih. Zlasti nekako milo mi je zvenelo na uho pripovedovanje častitljivega starca o svojih uzorno-najivnih sanjah, v katerih je videl blaženo obličje Marije, kako bi se imelo sliktti. Iz vBake njegove besede se je razodevalo globokočutno zamaknenje v vzvišene umeteljniške uzore, katerim je vrli mož bil posvetil vse svoje življenje. In zdaj — sprekajajočega se na obali jadranskega morja — dohitela me je tožna vest o smrti tega plemenitega človeka. Bodi mu zemljica lahka in časten spomin njegovemu imenu! Najlepši spomin ostavil nam je blagi pokojnik pač v svojih nadarjenih, umeteljniško izobraženih sinovih, kateri bodo izvestno nadaljevali njegovo sveto poslanstvo. Žal, da si morajo naši umetetjniki iskati zaslužka križem sveta ter, kakor bi rekel Jenko, posojevati čas, glavo in roke — tujcem! Res, da smo Slovenci mal, ubožen narod, kateri nema ne umeteljniških akademij, niti veleduš-nih mecenov; pa vender bi se tudi pri nas dalo nekoliko več, ali vsaj nekaj storiti v prospeb in razvoj umeteljnosti. Nakopičilo se nam je, zlasti v poslednjem času, toliko slavohlepja, da ne vemo kam Ž njim; poklekovanje pred samim sabo je zdaj v Slovencih tako rekoč na dnevnem redu; ali da bi se kak tak samoslavitelj dal ovekovečiti bodi si z hojami ali v marmorji, ter privoščil kak bore desetak našim spretnim umeteljnikom, tega si ne domisli nobedeo. Imamo „petičnih" mož, plemenitašev in „graščakov", kateri bi lahko strpeli tiste groše; pa kaj pomaga, ko jim je umeteljnost — španjska vas, deveta briga ali pa le predmet neslanim dovtipom! Koliko prekrasnih pokrajinskih slik se nam razgrinja po širnej domovini, ki bi se lepše podajale v okra šenje pojedinskih dvoran, nego-li n. pr. prizori iz mesarskega življenja, pa ga ni Človeka, da bi jib dal posneti! Jedina je še pri nas častita duhovščina, ki podpira umeteljnost; žal, .da često tudi ta — ka kor sem se bil prepričal nedavno na Vipavskem — oddaja znatna cerkvena dela iz štedljivostuih ozirov, ka-li, neukim šušmarjem, rekše: „Za kmeta je že dobro!8 Katerim pa se razjasni pojem lepote, ne ravnajo se po vodilu „Svoji k svojim!", temveč pitajo s slovenskim denarjem tuj, nam sovražen živelj, kakor se to godi doli na Štajerskem, kjer črez dvajset let cerkev za cerkvijo slikajo — Italijani, dočim je, našim slikarjem hoditi po kruh v — Atene, Pariz in gor« v Nemce! Drugi narodi se ponašajo s krasnimi umotvori, obhajajo sijajne svečanosti, prirejajo umeteljniške razstave, naš slovenski dom pa stoji gol, prazen neo-krašen z umeteljniškimi proizvodi! Pa saj ni čuda! Čehi na pr. romajo iz vseh delov sveta, da čelo sem preko oceana v zlato Prago, občudovat prekrasni spomenik požrtovalnosti češke: „Narodno diva-dlo" Hrvatje postavljajo si dične, Modricam posvečene domove, mi Slovenci pa — tužne nam majke! — borimo ae za sence ničemernega povaštva ter si v bratovskem svojem prepiru bogatimo književnost z „genijalno" izumljenim — psovkoslovjem! Da, da: Brno pač res „filologiški narod" — da se nas Bog usmili —! Prt mišljevaje ta naš narodni greh, pripeljal sem se v G oren j o vas. Ondu sem šel preko Sore na Trato. Tu je ob cerkvi, pred katero stoji košata lipa, lep razgled po širni, z gozdnatimi holmi okvirjeni dolini, po kateri se je bojda nekoč razprostiralo jezero. Po doliui so različue vasi, bele cerkve in posamične hiše te pozdravljajo s prijazuih gričev. Cerkev bv. Ivana na Trati, ki je bila do nedavnega časa Poljanska poddružnica, vzgrajena je sdi zadosti dovršena, zato bodo pa, če pridejo na krmilo, takoj v parlamentu lotili se tega dela in ga še bolj radikalno i/.vr>iii. Gladstonova predlogu volilne reforme ima to napako, da je sicer a ponižanjem cenzusa povek^ala Število voldcev za nad 2 unljoua, a n-* razdeljuje na novo volilnih okrajev. To je isti madefc, katerega 80 našii konservativci na njej. Gladstone bi sam bil rad predložil parlamentu novo ra/.delitev volilnih okrajev, a temu bi se bili zopersUvili liberalci sami v zbornici. Liberalcem v obče nova razdelitev volilnih okrajev uikakor ne bi škodovala, pač pa posamičnim. Marsikdo je sedaj popolnem zagotovljen, da zmaga pii volitvah v .svojem volilnem okraji, ko bi Be pa volilni okraji drugače razdelili, bi pa njegova zmaga ne bila tako gotova. Razdelitev voliioih okrajev na Angleškem je pa tudi res jako pomanjkljiva. Kajti izvira še prav za prav iz onih časov, ko je še Anglija bila pred vsem kmetijska država, če tudi je) je reforma s 1838 leta dala še le sedanjo obliko. Tako imajo še sedaj one kmetske pokrajine, ki so nekdaj cvetele, veliko število poslancev, oua mesta pa, ki so se v novejšem času povzdignila, pa jako malo. Vsled velikega razvoja industrije in trgovine so je prebivalstvo v mnogih mestih neizmerno povekšalo. Iz krajev, ki so brojili po nekaj stot n ljudij, postala so velika obrt-nijska in trgovinska središča, ki broji|0 na deset ali celo na sto tisoče prebivulstva. In taki okraji so vsled zastai ele volilne reforme premalo zastopani v postavodajalnem zboru. Kuko protinaravna da je razdelitev volilnih okrajev na Angleškem, kaže to, da najmanjši volilni okraj v kmetskih občinah ne broji še popolnem 4000 prebivalcev, mesti Manchester, ki ima 400.000 in L verpool, ki ima celo 500.000 prebivalstva, pa voliti samo po tri poslauce. Še bolj se pa razvidi, kako malo primerna je angleškim interesom ta razdelitev, če se pomisli, da je obrtnija in trgovina prav za prav podlaga angleškemu blagostanju, ali bolje rečeno angleškemu bogatstvu. Kmetijstvo pa na Angleškem vedno bolj zgublja svoj pometi, in se že davno s trgovino in obrtnostjo niti primerjati ne da. Pa tudi bodočnost angleškega naroda je le od obrtnosti in trgovine zavisna, kmetijstvo bi pač nikakor ne moglo ki viti gostega angleškega prebivalstva. In veuder jo kmetijstvo mnogokrat bolje zastopano nego trgovina in industrija. Gladstone |»a nikakor ni mislil opustiti razdelitve volilnih okrajev, ki je res nujno potrebna. Hotel jo je eamo predložiti še le prihodnjemu parlamentu, v katerem se je vsled volilne reforme nadejal pridobiti še več Bvojih privržencev, tako da bi s to predlogo zmagal tudi proti volji onega dela liberalcev, kateri mislijo, da s to novo razdelitvijo preti nevarnost njih mandatom. A konservativci so že sedaj porabili to priložnost pioti m nistt rstvu. Gladstone bode gotovo jeseni še jeden pot predložil zbornici volilno reformo. Najbrž pa ne bode imel boljšega uspeha, potem mu pa ne bode ostalo druzega, nego apelovati na narod, to je razpustiti spodnjo zbornico ter razpisati nove volitve. To pa ravno žele konservativci. Vnanja poli- v priprostem sloyu, z lednim zvonikom; trije .skromni altarji s prižuico in orgijami so ves njen notrauji lišp . . . Od Trate navzgor proti zapadu zavije se cesta ob Son mej hribe, tekoča v razuih ovinkih mimo posamičnih kmetskih dvorcev vedno višje. Ondu ob mostu preko Sore se ra/deli v dve panogi: jedna vede na desno gori po soteski v Cerkno, oua ua levi strani pa se vijuga črez razne holmce v pro-strauo Ž rsko doliuo. razgrebajočo se mej visokimi, 8 košatimi gozdi obsen enimi hribi. Tukaj so razvrstene ob cesti mej bujnotravnimi senožeti in po zelenih, z njivami mi tratami pre-grnemh gričih prijazne kmetske hiše, nekatere mej njimi visoke, v nadstropje zidane in s škriljarai krite, s prostornimi gospodarskimi poslopji. Lično selo Žire s župno cerkvijo, šolo in pošto, ter z z nekaterimi štacunami in gostilnami, stoji v zapadnem kotu doline, ob prisojnem vznožji strmega hriba. V tem mejgorskem selu sem preživel kucih štirinajst dnij. Nagajivi dež, ki nas letos v tolikem pre-obilji oblija, poj davil je bil namreč vso, po svoji zemeljski legi močvirnato dolino. Bilo mi jc torej počakati v božjem strahu lepega vremena. Ta jednakomerni čas sem porabil v v prou evanje bitja in žit ju vrlih Žirovcev. S prijateljem Kavčičem, ki ima po dolini različne so- tika Gladstonova, ki je bolj mirna nego je bila njegovega prednik*, ne dopada velikemu delu angleškega prebivalstva Zlasti neuspehi v egiptovski politiki ne ugajajo angleškej sebičnosti. Velik del Angležev, mej njimi celo liberalnih, je želel prisvojiti si Egipet m ravno baš zaradi tega so tako na-udušeno pozdravljali angleško vojevanje pred dvema letoma v tej deželi. A baš Gladstone se upira tej fcelji večine angleškega prebivalstva. Ni Angleškem je še premalo se ukoreninilo prej>ričaiije, da ima Anglija premalo vojakov, da bi v vseh slučajih mogla uspešno braniti svoje kolonije, in da si z vsakim povekšanjem svojega ozemlja le pomnoži nevarnost za državo. To misel namreč goji Gladstone. Sedaj pa še egiptovska konfeienca nič dobrega ne obeta za Angleže. Zato je jako dvomljivo, katera stranka zmaga na Augleškem pri bodočih volitvah v parlament, in prav lahko je mogoče, da zmagajo konservativci. Mi Slovani, pa tudi druge zatirane narodnosti bi kaj tacega morali le obžalovati, posebno še z ozirom na vstočno vprašanje. Kajti Gladstone je tisti, ki je izumil najboljše in najpravičnejše Bredstvo rešiti to vprašanje, namreč, da se dežele propale Turčije prepuste tamošnjim narodnostim. Zato bi želeli, da bi on tako dolgo vodil Angleže, da bi nj-gove ideje prošiuile tudi narod, kar bi bilo koristno zatiranim uarodom, pa tudi Angležem samim. Volilni shod pri sv. Lovrenci v Slovenskih goricah. V prostornej, lepo s cesarsko in slovenskimi zastavami okiučanej hiši g. Koserja bilo je 6 t. m. obilno naroda zbranega; iz Ptuja bili so navzoči go-Bpodje: dr. Gregorič, dr. Ploj, Jurca, Romih. Predsednik g. Petek nagovori zbrano jedrno, predstavi g. pl. Premersteina, c. kr. glavarja, kot vladinega zastopDika. Z o.irom ua bližnje volitve pravi, da je nam treba kandidata učenega, zgovornega in pogumnega. Vse te lastnosti najdemo pri gosp. dr. L. Gregorcu, profesorji bogoslovja v Mariboru (rojenem pri sv. Urbanu nad Ptujem), njemu podelim besedo. Kandidat živahno pozdravljen, razlaga v 6/* ure trajajočem govoru in dokazuje, kako je kmetski stan pa s'ovenski narod na Štajerskem v nevarnosti uničen biti. Sedaj imamo upanja, da se tukaj pomp.ga, ker je mogoče, da zmagajo nemški konservativci in Slovenci pri volitvah in dobijo večino v deželnem zboru v Gradci ter deželo Štajersko rešijo 23letnega nasilstva nemških liberalcev. V poslanca izvoljen hoče kmetskemu stanu v korist v Gradci nas veto vati takšno „kmetsku enketo" (t j. odbor uli komisijo mož, zlasti županov, ki imajo uzroke propadanju kmetov preiskati in potrebne pomočke nasvetovati), kakeršno je g. dr. Vošnjak v Ljubljaui spi ožil in ki je že najpotrebnejše v rešenje kmetov nasvetovala Posebič pa hoče delati na to, da se kmetom v korist prenaredi občinska in domovinska postava, okrajni v as t opi odpravijo ali popravijo, občinam pravica da ugovarjati zoper prosto že-nitovanje nemnoičev, dalje da se prenaredi sedanje dedno pravo (Erbrecht), ustavi svobodno trganje rodmke, dospel sem v marsikatero hišo. Žirovci 80 veBeli. prostodušni ljudje; nekateri mej njimi jako imoviti, kar se pozna že od daleč ua njih postavnih, lično pobeljenih hišah, velikih hlevih in kozolcih. Kot posebno znamenitost mi je omeniti njihovih lepih sobnih stropov, umeteljuo izrezanih iz me-cesnovih debel, ki stanejo za vso hišo po več sto-takov. Druga posebnost je takoimeuovano klekljanje čipek; s katerim se peča tu v Idrijskih hribih zlasti po zimi in ob slabem vremenu ves ženski spol od nežne petletne deklice do sivolase starke. Ž'iovci pa so vam tudi dobroživci. Toliko po-vojene svinjetine kakor tu v Žirski dolini ne poje se menda na vsem Slovenskem in kar se dostaje pijače, ugaja jim najbolj pristno in to dobro Vipavsko vino: s kislim dolenjskim cvičkom bi si pri teh ljudeh nakopal dosmrtno sovraštvo. In poseben, ne-navadeu običaj jim rabi pri piti' in vzajemnem na-pivanji, katerega pa ne bodem opisoval, da se mi ne pohujša kak „leposloveu Turek" —. V Žireh sem se seznanil z „Vrtčeviin" pesnikom, č. g. Fra njem Krekom, porojenim v onostranski dolini, v prijaznih Selcih, kamor v predzadnjem nVrtci" pošilja preko hribov presrčne pozdrave . . . Ko je naposled pobelil pomladanski sneg gorske vrhove, razvedrilo se je nebo. gruntov kmetom pa, kredita vred.rm in potrebnim, pomore pri posojilnicah itd. do penezov proti manjšim obrestira itd. V narodnem oziru hoče boriti se za uresničenje Slovencem postavno že zajamčene jednako« pravnosti: v deželnem zboru, deželnt m odboru, deželnem šolskem svetu, sploh povsod na Slovenskem v šolah, uradih in javnem življenji. Boriti se pa hoče za svetinje narodove, za koristi svojih kmetskih volilcev s tisto odločnostjo in neustrašljivostjo, s katero on že deset let kljubu vsemu preganjanju ureduje list „Slovenski Gospodar** vselej po lepem gaslu: „Vse za vero, dom, cesarja!" Govornika so uavzočni jako pazljivo poslušali, zaporedom glasno in živahno odobravali. Naposled priporoči v ginjeuih besedah g. Petek kandidaturo g. dr. Gregorca za Ptujsko-Rogački okraj. Z burnim živio-klici bila je vsprejeta. Na to poprosi še g. kandidat besede in reče: „Dne 9. junija t. 1. bil je v Celji sli..d odličnejih domoljubov sklican po odboru „Siov. društva". Pozvani so bili vsi državni in deželni poslanci iu narodnjaki vseh okrajev spoduje-štajerskih. Za Ptujsko-Rogački okraj je gosp. Bož. Raif, ker se je on sam odločno branil, mene nasvetoval za kandidatu in to je bilo radostno vsprejeto. Vender daues se o tej reči prvič govori javno, dal^e je g. B. Raič naslednik Hermanov za Dunaj. Zato je spodobno in umestno, da se njemu kandidaturu najprvo od slavnega volilnega shoda ponudi tudi za Gradec. Le če g. R. ne bi hotel, prevzamem jaz kandidaturo. Tako postopanje nam je potrebno, da vsi in povsod po-primemo volilno borbo in sijajno zmagamo." Ta nasvet je bil v zadovoljnost vsem vsprejet in potem s trikratnim živio svitlemu cesarju vol Ini shod končan. Hvala vsem, ki so pripomagili. „Slov. Gosp.tf Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 11. julija. Včeraj se je otvoril moravski deželni zbor s kratkim nagovorom namestnika. Ko sta deželni glavar in ujega namestnik storila obljubo, nagovorila sta z nekaterimi besedami zbornico in poudarjala, da bosta povsem objektivna. Deželni glavar grof Vetter, ki je govoril večinoma nemški, in sa opravičil zaradi pomanjkljivega znanja česčiue, spomnil se je velikih zaslug svojega predniku, in izražal željo, da bi vsi zastopniki složno delali za blagor dežele. Volitve v kmetskih občinah in veleposetvu so se brez ugovora potrdile. Daues pa pride verifikacija volitev v mestih iu trgih ua vrsto m se bode najbrž Uročila posebnemu odseku v pretres. V veleposestvu na Spodnjem Av**riJ-sltem izvoljeni so liberalni nemški kandidati, razen jednega, ki pripada k srednjoj stranki. Bilo je treba voliti petnajst poslancev, in postavili so se od treh strani) kandidati. Konservativci postavili so svoje, liberalci svoje in srednja stranka pa nekaj konservativnih iu nekaj liberalnih. Absolutno več'no jih ji» dobilo sedemnajst, tedaj dva več, nego jih je bilo treba voliti. Tedaj je rnej tistmi štirimi, ki so imeli najmenj glasov, moral odločiti žreb. Mej temi štirimi sta bda dva konservativca iu dva liberalca, pa slu- Porabivši jasen dan, pohodili smo s prijatelji Ledine, svetlo gorsko selo na solnčni planoti, rojstni kraj jiesnika Rodoljuba Ledinskega (Ža-klja,) kateri u mrši dne 26. aprila 1868, počiva doli pri sv. Duhu nad Krškim. Drugi dan zapregel je prijatelj Jakob svojega Rujavca in peljala sva se po dolini gori preko vzvišenih, z gozli obrašenib hribov in gori na Razpotji, kjer se na Blemenu neke hiše voda razteka v dva morja: z iztočne plati strehe doli proti črnemu morju, na zapadui strani pa v sinjo Adrijo obrnila sva se po strmih, v smelih ovinkih se križajočih „ključih" po hribu zopet navzdol v globoko pod nama se odpirajoče doliusko naročje. Nepopisan, di-ven razgled je tu gori po romantični planinski panorami: ua desno in levo visoke, v podnebje kipeče gore, obsenčene s temnim smrečjem, mej gorami slikovite perspektive jedna tja notri v Cerkniško dolino, druga na jug v mračni Trnovski gozd in tretje tu doli na levo proti — Idriji. Zdaj se cesta zasuče k sebi, po hribu v dolino in pred zavzetimi očmi Be razgrne idilska slika — Dolenje Idrije, dvigajoča se ondu na ozkem s bliščečim trakom bistre Idrijce ovitem poluotoku. V naglem teku zdrčel je voz črez most preko šumeče Idrijce, po široki, z akacijami obsenčeui ceBti, tja v gorsko, svetovuoznauo rudniško mesto Idrijo* Saj je tako nsnesel, da sta oba posle loja izžrebana. V deželnem zboru bode 56 liberalcev, 8 konservativcev, 2 poslanca iz srednje stranke in 2 protise-mita. Gtallškl namestuik pl. Zaleski poda se kmalu na Dunai, da se dogovori z vlado, kdaj se bole sklical deželni zbor. Misli se, da bode letošnjo zasedanje deželnega zbora trajalo celih sedem tednov. Daliiiailnski deželni zbor se je predvče-raj zaključil. Preduo se je koncil skušal j? zopet pridobiti hrvatskemu jeziku ono pravico v uradih, katera mu gre po število deželnega prebivalstva. Pred vsem, da bi vsi uradniki v Dalmaciji morali Be priučiti hrvatskega deželnega |ezika, in bi hrvaščina po ti; I a notran|i in v mm ji uradni jezik. 30- dne m. m. v.aeel je dotičui odsek svoje delovanje. Imel je pretresovati zakon, kateri naj bi se sklenil v ta namen. Odsek je povabil k posvetovanju tudi vladne zastopnike, pa vlada je neki odgovorila, da jezikovne zadeve urejati ni stvar postavodajalnih ampak iz-vršujočih oblastij. Odsek je potem to stvar pretre-floval in nasvetoval sledeče: 1. Da bi se določbe mi-nisterstva notranjega in pravosodja z 20. maja 1872 raztegn'le na vse un.de v Dalmaciji 2. Da se za oficijalni jezik pri vseh a Iministr itivnih in sod-nijskih uradih jirogiasi hrvaščina. Zlasti napisi na grbih, pečatih bi morili biti hrvatski ravno tako upisne knjige, notranje občevanje uradov in dopisovanje s strankami moralo bi se vršiti v hrvaščini. 3 Da bi vsi uradniki v civilnej službi v Dalmaciji morali temeljito zna'i hrvaščino, in to dokazati pred posebno komisijo. 3 Vlada mora preskrbeti hrvatske prevode: a) civilnega pravdnega reda, b) kazenski pravdni red s 29. apiila 1848, c) one dele „Code Napoleon'* ki so Še veljavni v Daima-ciji. Italijani so protestovali proti tem sklepom. Kako, da je potem deželni zbor o tem sklenil, ne smo zvetleli, ker so d* liha ti uske oblasti dotični telegram, ki se je odposlal časnikom čudno okrajšale, tako da ni nič druzega povedal, kakor da se je o tem v zboru obravnavalo. Viiunjc države. „Pol. Corr." piše, da je vest „Narod. Listov" da bi bil črnogorski knez zastopnikom vele-vlastij uročil noto, v katere) se pritožuje proti Avstnji, da utrjuje meje ob Črinjgori, izmišljena. Znamenito je pn, da ta dementi nema oficijozne signature „P. C.", da je le kot originalno poročilo zaznamovano, za kat.-ro je samo uredništvo odgovorno. Poroeuljiv je neki dopis v „Times" iz Cangradi, v katerem se trdi, da je povod prijaznosti mej Čruo-goro in Turčijo to, da obema državama grozi od iste strani nevarnost. Črnogora iu Turčija, ki sti ae sovražili cela stoletja, sklenili bosti brambeno zvezo. II u s Ki car se bode sredi avgusta podal obiskat ozemlje danskih kozakov, katerih hetman je carjevič naslednik. Od tam se bode p i podal čez Odeso ali Kijev v Varšavo, kjer ga bode pozdravil nemški vojaški pooblaščenec Werder, ki je sedaj na odpustu. — Važen dogodek je, da je car kar nu tihem odpravil komisijo za prošnie in njene posle izročil šefu car.-kega glavnega stana. Prejšnja komisija je po svojej volji reševala prošnje. Pritožbe proti ministrom, gubernatorjem in drugim visokim uradnikom je tem samim izročevala, čeč, da dado sami pojasnila. Da potem take prošnje neso imele uspeha, je gotova. Nova začasna pravila pa n ttančuo določajo, katere prošnje se imajo odbiti, druge prošnje se pa predlože državnemu sovetu, katerega rešitve se pa predlože carju Pritožbe proti ministrom iu drugim visokim uradnikom morajo se pa najprej pre I ložili carju, in on odločuje, se li izreče senatu ali državnemu sovetu. Komisija francoskega senata za revizijo ustave izvolila je senatorja Dauphina predsednikom. Ta izvolitev smatra se za znamenje, da komisija ne bode brez sprememb vsprejela revizije. Knez Serebrjani. (Ruski apiBal grof A. K. Tolstoj, poalovenil I. P.) XXXVII. Poglavje. Odpuščen je. (Dalje.) — Prizauesi mi, railostljivi car! — rekel je Mibejič ves prestrašen. — Kaj? Mari ti ni vseč? — Kako mi bode vseč, car! — zaječal je Mihejič, in malo stopil nazaj. — S časom ae bost«* že privadila, — rekel je Ivan: — dal jej bodem dobro doto! Mihejič je s strahom pogledal Onufrevno, katero je car še vedno držal za dušegrejko. — Milostljivi oče Ivan Vasiljevič! — vzkliknil je pri tej priči in pal na kolena: — rajši me ukazi usmrtiti, samo ne sili me vzeti te pošasti! Rijši dam glavo, kakor bi se pa ženil pri njej, vrag naj jo vzame! Ivan Vasiljevič je malo pomolčal, na jedtukrat Be je pa glasno zasmejal. — Nu, — rekel je in nazadnje izpustil Onufrevno, katera je hitro odšla, rogajoč in odkašljajoč Finančna komisija egiptovske konference ne more s svojimi deli nič napredovati. Največjo težkočo jej napravita pomanjšanje zemljiškega davka, ki znaša nad pet milijonov, kar je jako veliko, ako se pomisli, da ves budget ne znaša nad 8 milijonov funtov. Angleška vlada misli, da se mora vsekako pomanjšuti ta davek, ker ga Egipčani ne morejo zmagovati. Če se pa to zgodi, se bodo pa morale znižati obresti od egiptovskega dolga. Francozi pa temu ugovarjajo, in trdijo, da mali dohodek zemlje, in nemožnost Egipčanov, plačevati ta davek, sta le začasna. Zato pa francoski zastopniki nikakor nečejo dopustiti poman] -anj a. egiptovskega dolga. Dokler se pa o tem ne sporazumejo, pa ni dosti upanja, da bi konferenca imela kak uspeh. Domače stvari. — (Imenovanje.) G. Josip Hubad, do sedaj učitelj na zasobnej realki v VIII. okraji na Dunaji, imenovan je učiteljem na c. kr. podgimna-ziji v K ran ji. — (Umrl) je 8. t. m. Filip Pavšic, c. kr. šolski svetnik in bivši ravnatelj druge drž. gimnazije v Gradci. Pokojnik službeval je kot profesor matematike iu lizike tudi v Ljubljani in Gorici in je gotovo še marsikomu v Bpominu — (V spomin na 14. julija 1883,) ko je presvetli cesu* s svojim pohodom počastil Ljubljansko ljudsko kuhinjo, pogostilu bo ta v nedeljo 18. t. m. opoludue 320 oseb z jedili in vinom, in sicer 210 vsakdanjih gostov iu 110 revežev ubožue hiše. Svirala bo pri tej priliki tudi vojaška godba v spodnjih prostorih starega strelišča in odpade zaraa tega godba v BZvezdiu. — („Ljubljanski pokajkovalec) uam piše: Posestniki „Kerna" v Krakovem izpuste spomladi s travnika, kjer se po zimi drsa mladina in starina, vso vodo. da jim vzraste dobra mrva iu otava. Na travniku pod Tivoli, kjer je drsali^čo večinoma nemške inteligence, pa puste se po letu vodo stati, da se pari in z mijuzni polni vzduh ter je jako ugodno gojilišče žabam in jednakoj golazni. Ali bi ne bilo modreje in praktičneje, posue-mati Krakovce? — (Anarhista) mizarskega pomočnika Frana Erženu prijeli so danes zjutraj žandarji v Št. Vidu in ga priveli na Žubjek. V zvezi je s preiskavo, katera se vrši proti že zaprti sedmerici pri deželni sodniji Ljubljanski. — (Za Celovški okraj) bode se, kakor j čitamo v „Miru" kandidutom postavil gosp. Martin i Štih, župan v Svetnej vasi. — Zi B dijaški pa dopisnik iz Bekštauja priporoča g. Fr. barona Marti-netzu, c. kr. notarja v Rožeku, ki zna slovenski in je pravičen mož. — Za ŠinohorsUi okraj pa predlaga dojdsnik izpod Dobrača kot slovenskega kan* didata g. Šnabelna, posestnika v Zahome', kot nemškega kandidatu pa, g. Tom. VValduerja, umetnega mizarja in poseotiuka v Vratnej vasi. — (Utopljenca), so danes v Grubarjevem kanalu videli delavci, ki gradijo mesarsko cesto. Kakor so pravili bil je mož Ae čedno oblečen. Predno pa so odklenili klavni« nt čolu jim truplo zgine v kalni vodi in neso ga dobili kljubu pridnemu iskauju z drogom. — (Slovensko u radovanje.) Vse občine Gorenjegrajskega okraja, izimši jedno, in oba okrajna zastopa urad mejo slovenski. se. — Jako žal mi je! Hotel sem vajino srečo, a silil vaju ne bodem vzeti se! Služi kakor poprej svojemu bojarju, starec, a ti Nikita stopi semkaj! Odpustim ti tudi drugo tvojo krivdo. A teh klate-žev ne zapišem v opričino; to bi razžalilo moje fante. Naj gredo v Žizdro v vojni polk. Ker se radi bojujejo 8 Tatar ji, bodo imeli saj kaj dela. Ti pa — nadaljeval je s posebno milosti jivim glasom, brez primesi Bvoje navadne porogljivosti in položil je roko Serebrjanemu na ramo, — ostani pri meni. Pomiril te bodem z opričino. Ko nas bodeš bolje spoznal, se ne bodeš nas tako bal. Dobro je biti Tatarje, pa moji sovražniki neso samo Tatarji; ampak so še hujši. Te se nauči grizti in pometati z metlo. In car je potrepljal Serebrjanega pa rami. — Nikita, — nadaljeval je prijazno in pustil svojo roko na kneževej rami, — ti imaš pravično srce, jezik tvoj ne pozna zvijače; takih slug je meni treba. Upiši se v opričino; dam ti mesto usmrtenega Vjazemskega. Tebi zaupani, ti me ne bodeš prodal. Vsi opričniki so s sovraštvom pogledali na Serebrjanega; vidt li so že v njem novo, vzhajajoče Bvetilo, in kateri so bili dalj od Ivana, začeli so — (Volilni shod) za Brežiški oktaj bo Je v nedeljo 20. t. m. na Planini v g. Goriška gostilni. Isti dan pa bode tudi volilni shod za Ptujsk* in Bistriški okraj v Makoljah v Dravinskej dolini. — (Kat. pol. društvo v Konjicah) ima z ozirom na bližajoče se volitve v nedeljo 13 t. m. avoje zborovanje. — (Na učiteljišči v Mariboru) so, kakor poroča „Slov. Gosp.", dva izvrstna Slovenca kaznovali ker sta k slavnosti v Mozirji odposlala telegram. Dobila sta iz nravitosti »nicht tadelfrei". Tu pač velja starega Slovenca pesen: „Kaj doživel sem na sveti — moj Bog kaj se godi!" — < M a š n i š k a posvečevanja) bodo v Ljubljani 17., 18. in 10. t. m., v Mariboru pa 16., 18. in 20. t. m. — (G. Josip Leop. Steinberger) učitelj glasbe in Čitalnični pevovodja v Ptuji priredi jutri popoludne ob 5. uri v tamošnji čitalnični dvorani s svoj mi učenci skušnjo po 16. točk obsezajo-čem vsporedu. Vsega vkupe ima 38 učencev. Za goslanje jih je v treh oddelkih 23, v pevskem oddelku 10, v oddelku glasovir 4, za trombo 1. — Na programu je več slovenskih pesni: Domovina, Slovenska dežela, Goreojke, Slavousko kolo itd. Vidno je, da se v Ptuji jako marljivo goji glasba, kajti razen „Slovenskega pevskega društva", ki kaj vrlo napreduj**, ima Sieinbergerjeva Šola skoro toliko gojencev, kakor naše „Glasbene MatieeJ, kar je za Ptuj i/redno vel'ko. — (V Pazinu) so v gimnazijskem poslopji našli petardo, Okrajni glavar grof Manzano in gim. ravnatelj Hafner dobila sta več brezimnih pretilnih jiisem. Misli se, da se je hotelo uplivati na obsodbo E. Gherseticha, ki je par dnij kasneje zaradi jed-nacih demonstracij bil obsojen na 8 mesecev težke ječe. — (Posojilnica v Kopru) prične 20 dne t. m. od 0. do 12. ure dopoluduo svoj« delovanje. Vsako nedeljo v isti čas bodo uradne ure. Vsi člani se pozivljejo, da plačajo svoje deleže do 17. avgusta. — (DuhoveiiBke spremembe.) V Ljubljana kej škofiji. G Mat. Prija tel ie prezento-van za f ro Strugo. G. Leop. Lotrič gre v začasni pokoj, i,. M Barbo za kaplana v Skocijan, g. Jan Sak8er kot bem ficijat na (lotičico, gOHpod Anton Nemec od sv. Trojice v Trebnje. V La-vantinski škofiji: G. J. Marzidolšek nameščen je kot kaplan pri sv. Jakobu v Slov. goricah. — (V mestnej klavnici) se je zaklalo meseca junija : 236 volov, 4 biki in 16 krav, dalje 191 prašičev, 669 telet, 296 ovac in kozlov in 31 kozličev toraj skupaj 1443 komadov živine. — (Ruzpisana je služba) 5. učitelja na rudnifikej šoli v Idriji. Plača 450 gltl. in šest petletnic po 40 gld. Službena doklada 90 gld. na leto. Prošnje v treh tednih na ravnateljstvo rudnika v Idriji. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Celovec 10. julija. Cesarjevič in Štefanija dospela ob lf2 8 uri zjutraj in bila na kolodvoru pozdravljena po deželnem predsedniku, knezoškofu in dostojanstvenikih, potem je bilo v krasno olepšanej čakalnici predstavljanje dostojanstvenikov, častnikov in dam. Mej vož- šepetati mej seboj in kazati svojo nezadovoljnost, da car, brez ozira na ujih zasluge, stavi nad nje prišleca, ki je bil v njegovi nemilosti, obsojenega bojarja, starega kneževskega rodu. Pa srce Serebrjanega se je stiskalo pri carjevih besedah. — Car, — rekel je in premagoval se, kolikor se je mogel, — zahvaljujem se za tvojo milost; pusti rajši tudi mene v vojni polk. Tukaj nemam ničesar opraviti, elobodskih običajev nesem vajen, a tam bodem služil tvojej milosti, dokler mi ne zmanjka sil. — Tako tedaj! — rekel je Ivan in vzel roko z rame Serebrjanega: — to pomeni, da mi neamo po volji njega kneževskej milosti! Ostati pri tatovih je torej častneje, kakor pa biti pri mojih opričnikih! Nu, kaj se hoče, — nadaljeval je porogljivo, — jas nikogar ne silim v službo in nikogar ne držim. Ko ste se privadili drug druzega, pa služite vkupe! Srečen pot, razbojniški vojskovodja! In zaničVjivo je pogledal car Serebrjanega, obrnil mu hrbet iu odšel v dvorec. (Dalje prin.) njo v dvorec navdušeni klici pribivalstva. Visoka gosta sta bila teh ovacij vidno vesela. Toulon 11. julija. Od včeraj dopoludne umrla tukaj dva, v Marseille-u šest in dvajset, v Aix-u jeden za kolero. V mestu Nimes je iz Marseilla došli bolnik za kolero umrl. London ti. julija. (Spodnja zbornica.) Gladstone izraža upanje, da bode finančna komisija egiptovske konference začetkom prihodnjega tedna končala svoja dela, konferenca pa se sešla jeden ali dva dni pozneje. Komisija je delo tako skrbno priredila, da je pričakovati, da za delo konference ne bode treba veliko sej. Razne vesti. * (Petrolej — pomoček zoper kolero) Po tistih krajih v Galiciji, kjer izvirajo petrolejevi vrelci, se prebivalci ne spominajo, da bi kdaj kolera razsajala. Pri sosedih, kjer ni petro-lejevih vrelcev, je pa že morila in hudo kosila življenje ubozih ljudij. V onih pokrajinah tudi nemajo ne muh ne komarjev, ne bolh, ne stenic in ne druge golazni, ker iz zemlje puhteči petrolejevi sopari vse žužke pomore in jim življenje ovirajo. Te mnogoletne skušnje in prikazni porabil je dvorni svetnik J. Klt>czko in pisal iz Dunaja pesniku Eduvardu Pailleronu v Pariz in mu priporočal, naj poskusi z naravnim, neočiščenim (rafiniranim) petrolejem pri koleri. — Že mogoče, da se obnese smrdljivo olje proti kužni bolezni. Pa če tudi petrolej postane dober lek zoper kolero, ne bomo zavidali prebivalcev v Galiciji. Kjer male živalice zaradi po petroleji okuženega zraka ne morejo živeti, tam tudi za ljudi ne more biti posebno prijeten zrak. * (Poraba piva pred 25 leti in zdaj.) Užitninski oddelek v finančnem ministerstvu izdal je poročilo o našem pivovurstvu v poslednjih 25 letih. Temu poročilu povzamemo naslednje podrobnosti: Leta 1858 bilo je v Avstriji vsega vkupe 3780 pivovarn, mej temi 1228 v Českei. 492 na Morav-Bkem, 1G8 na Dolenjem Avstrijskem. Zvarilo se je vsega vkupe 7,5G0 000 veder piva, katero se je vse doma popilo, ker se takrat ni izvažalo v inozemstvo. Danes čez 25 let pa so se te razmere močno spremenile. Število pivovarn skrčilo se je na 3190, tedaj v četrt stoletja za 590, za to so pa nekatere I tolike, da bi si pred 25 leti kaj tacega nihče niti '< domišljeval ne bil. V vseh teh sedanjih pivovarnah | zvari se 12 milijonov hektolitrov piva, to je 20 milijonov veder, tor"j skoro trikrat toliko kakor leta 1858. Teh 1200 milijonov litrov popije se večinoma doma, kajti v iuostranstvo izvozi se okolu 400 000 veder našega piva. Ob sebi je umevno, da Češka tudi sedaj glede piva zavzema prvo mesto a 4,900 000 hektolitrov. — Da se je zmanjšaio število pivovarn, temu je uzrok veliki kapital. Ponehale so skoro vse manjše pivovarne, ker neso mogle ali pa ueso znale tekmovati z velikimi podjetji v večjih mestih. * (Vrl mož.) Iz^Čeruovic se piše: Poštni oficijel Markovski, ki se je že sedemkrat podal v smrtno nevarnost in rešil v vodi pojemajoče smrti, je zopet te dni pr: veliki povodnji iz reke Prut izvlekel neko žensko, a pri tem težt«vnem delu bi bil kmalu sam poginil. * (Potrosek tabaka.) v Cislitaviji se je 1883 I. vsega vkupe na smodkah in tabaku potrosilo 06,803.118 gld., za specijalitete pa 2,196.484 gld. Blizu tolik utegne biti potrošek tudi v Translitaviji. * (Spremstvo (suite) ruskega carja.) Grof Miloradovie itdal je letos knjigo o sviti carja Aleksandra III. K spremstvu carjevemu pripada 318 generalov. Izmej teh je 108 general-adjutantov, 86 general majorjev „en suite" in 124 pobočnih generalov (FlUgeladjutant). 14 jih pripade carskej obitelji; 3 so vojvode Leucbtenberški 2 princa Olden burška, 1 princ Hoheulohe Altenburg, 30 knezov, 40grofov, 22 baronov, 1 sultan Čingis(potomecslavnega Čingis-kana), kar daje v očeh Azijatov Rusiji poseben sijaj, 204 plemenitniki. Po narodnosti je mej temi: 226 Rusov, 61 Nemcev, 11 Fincev, 7 Poljakov, 6 Giuzincev, 3 Grki, 2 Iiumuna, 1 Armenec (Loris Melikov) in jeden Tatar (Čingis kan.) — Sedanji car močno gleda na to, da je kolikor možno mej generali Rusov, kakor se v obče uvaja pri dvoru pred vsem ruska nošnja ter podpirajo ruski pisatelji ,;n umiteljniki. — Pri svečanosti, ko se je prestolonaslednik proglasil polnoletnim, zaukazano bilo je vsem dumam, da smejo k dvoru priti le v ruskej narodnej opravi. * (Koledar za 1 0.0 0 0 let), od 1. 3000 pred Kristovem rojstvom, do 1. 7000 po kr. r. izdelal je učitelj Blitz na Moravskom. Cena 1 gold. 20 kr. * (Prašiči na potovanji.) Pred nekoliko dnevi bila sta seljaku Ivanu Horvatu pri Veliki gorici ukradeua dva prašiča. Možje menda svoje sosede dobro poznal, kajti mislil si je, prašiče gnali so sigurno v Zagreb na somenj. Ni se varal. Postavil se je na cesto in čakal. Čez nekoliko časa res prikoracata prašiča, za njima pa kmetska fanta Toma in Mijo Rožič. S pomočjo mitničarja in njegovega hlapca prijeli so oba. A prijeta lopova sta odločno tajila, da bi bila prašiča ukrala in v Za greb gnala in trdila sta v jedno mer: „da sta prašiča sama pred njima v Zagreb se napotila." * (Angleški hribolazec Graham) je v družbi z dvema Švicarjema VVassom in Kaufmanom v H malaji dospel do 22 700 čevljev nad morsko g adino. Do te višine še ni prišel noben hribolazec, in najvišjo višino dosegla sta Humboldt in Bonpland na Čimborasu. * (Dolgo trajajoča penzija.) Leta 1800 se je kapitan Hanson na angleškem vojnem parobrodu ponesrečil. Njegova tedaj 20 letna udova je prosila za penzijo in dovolili so jej 150 funtov šter-lingov (t. j. 1500 gld) na leto, toda le za toliko časa, dokler se v drugič ne omoži. Mlada, ne zelo zakonaželjna gospa se ni hotela v novic možiti in je rajši brezskrbno in prijetno živela o mirovljini, katero je redno dobivala iz kraljeve blagajne. Kakor se iz Londona piše, je 7. t. m. gospa Hanson v starosti 104 let umrla, ko je 84 let na državne stroške živela. — Pri nas v Avstriji gotovo ne ve" zgodovina za penzijonista, kateri bi prejel na penziji 125 000 gld. VABILO. Tretji letošnji IZLET „SOKOLA bode v nedeljo 13. dan julija t, 1. v XJ9 „ 4°/0 državne »rečke iz 1. 1854 250 gld. 125 , Državno srećke iz I. 1864. 100 gld. 168 . 4°/0 avstr. alata renta, davka prosta. . 102 , Ogrska zlata renta 6°/6...... 122 „ „ papirna renta 5n/„ ..... 88 , 5°/„ štajerske zemljišč, od.oz. oblig. . . 104 „ Dunava rog. srečke 5n/0 . . 100 gld. 115 „ Zemlj. obč. avstr. 4V»0/0 zlati zast. listi . 121 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železuice 107 .. Pri')r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 106 , Kreditne srečke......100 gld. 176 , Rudolfove srečke .... 10 „ 18 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 107 „ Traininway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 216 „ ar. 35 45 90 70 30 85 67 76 55 25 75 85 10 10 15 50 50 70 75 50 60 Prodajalec z mešanim blagom, vender zlasti b špecerijskim. 26 let star, prost vojaščine, zmožen nemškega in slovanskega jezika, želi dobiti kmalu kako mesto. Pisma se blagovoljno prosijo pod naslovom: ,,F. M. 20, Poste restaute tiraš". (436—2) Trgovina z mešanim blagom, ali samo prostor, kjer bi se dala taka trgovina napraviti, išče se ▼ najem v kakem večjem kraju ali trgu na Npodn i em štajerskem ali Kranjskem. Pisma pod šifro: I*.*' na upravništvo tega lista. (4.J7—2) !i Ženiti se želi mlad udovec, 32 let star, prav čedne vnanjosti, mnogo- \ stransko izobražen in lastnik posebno ugodnih po-seBtev in obrtnij v neki veliki župnijski vasi blizu Ljubljane. Nevesta, naj si žo bode prosta gospod i-čina ali pa udova brez otrok in ni nad 26 Btara, naj je primerno izobražena, prijetne vnanjosti in naj ima najmenj 6000 gld. premoženja v gotovini. Ponudbe, s priloženo fotografijo, naj se izvolć do 1. avgusta t. I. pošiljati pod znamko T." upravništvu „Slov. Naroda". Tajnost zagotovljena. (441—1) Tri sćnice (šupe) in jedna klet od d ado se -v najem pri baron Kodelli-jevem gradu na Spodnjih Poljanah. Več se izve pri Antonu Podkraišku, (440—3) Gradiše, Rimska cesta st. 5. 0. k. privilegij šivalnih za z c olj sanj o strojev. v Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje.