I &P351-6407 lliniif VfSINIKTOMl nikvisimikvS '^INIK st^ B VESTHIK VES '^tSTNIK vestnik- *tSTHIK VES n |li T * i 1 I 1 Odkrita roparja iz Doige vasi minieom d.o.o., v^govi 13, m. sobota, tek: 069 32 735, fax: 31 954 CREDETANSTALT Banka uspešnih M. Sobota, Lendavska 11, tel.; 21 780 u I » I k U RAČUNALNIKI. KI LETIJO! nlllilR MicrosofDealer O Wont 0 za amo 39.N0 srr ViSTMK Murska Sobota, 20. julija 1995, leto XLVII, št. VI, wm 150 SIT biti ... Pšenica cene nima, pokrmiti je ne moreš, ker živine nihče ne kupi, nazadnje ti jo še finančni minister obdavči kot avtomobile, ladje, nepremičnine... 'I ' t ^^^potivodijo Z-« H / loS. POSEZONSKA PRODAJA TEKSTILNIH IZDELKOV POLETJE 95 20* julija v POTROŠNIKOVIH prodajalnah s tekstilom .- avgusta « nižje od ’ |e>»sk ^9 moška [“otroška I^tanki s*‘ajce iii metrskega Pogovor z diplomatom iz Egipta VREME Ob koncu tedna bo sončno In vroče, v nedeljo so možne krajevne nevihte. 1 Murtotar, Maib*l|ii aMMi tadi v MvnM Sabati* več ne strani 3 Vestnikov koledar 20. julij, četrtek. Elija ZI. julij, petek, Daniel ZZ. julij, sebota, Magdalena 23. julij, nedelja, Brigiti 24. julij, panediljek, Krlital 25. julij, torek, Jakob 28. julij, treda. Ana Pregovor Ča Jakob žojo trpi, zima alt prida ni. Odmotavanje in zamotavanje klobčiča v Pomurki Sklad za razvoj še vedno s figo v žepu? Tisti, ki so najbolj poklicani, so doslej za reševanje razmer naredili najmanj - Aktivnosti pet minut po dvanajsti Se bodo stroji v Mesni industriji Pomurka začeli ustavljati in se bodo tudi dokončno ustavili? Tega vprašanja si v tem trenutku ne postavljajo le zaposleni v tem največjem mesnopredelovalnem obratu, pač pa tudi poznavalci razmer, ki jim v zadnjem času sploh ni več jasno, kaj se v podjetju dogaja. Ko za dogajanja ne vedo niti v najožjem vodstvu podjetja, potem je stvar še toliko bolj skrb zbujajoča in človek nehote dobi občutek, da se v dogajanja vedno bolj vpleta tudi politika. Kakšni so njeni cilji, nam ni povsem jasno, dejstvo pa je, da neurejene razmere v Pomurki nekomu ustreznjo, zato ni možnosti, da bi se stanje izboljšalo. Pomurcem pa ob vsem tem le ne more biti vseeno, kaj se bo s Pomurko zgodilo, zato se je v dogajanja začela vključevati tudi območna gospodarska zbornica. Ali je za takšno vmešavanje v neko podjetje pristojna ali ne, je seveda vprašanje, če se v dogajanja vendarle vključuje, pa je zdaj že odločno prepozna. Mesna industrija Pomurka predstavlja v bistvu nadgradnjo agro-živilskega kompleksa, za katerega pa že lahko trdimo, da ga tako rekoč ni več. Z razpadom sistema ABC Pomurka je namreč razpadel tudi agroživilski kompleks, največja ironija ob vsem pa je, daje bila prav Mesna industrija prva, kije iz Pomurkinega sistema izstopila. To je sicer že preteklost, vendar mimo nekaterih dogodkov v preteklosti ne moremo, če želimo ugotoviti, zakaj je do položaja, v kakršnem je danes Pomurka, sploh prišlo. Če vemo za vzroke, potem kaže ugotoviti še krivce. Čeprav se zdaj tako rekoč vsi po vrsti izgovarjajo in krivde nočejo prevzeti, največkrat jo celo skušajo zvaliti na nekoga drugega, je potrebno, če želimo biti vsaj malo pošteni, zapisati, da smo za vse predvsem krivi Pomurci sami. Ali je takšno poimenovanje za ljudi na obeh straneh Mure sploh še primemo, je seveda drugo vprašanje in verjetno je tudi v tem del razlogov za razmere v soboški Mesni industriji. »V soboški« smo zapisali namenoma, saj jo mnogi tako tudi pojmujejo, nesporazumi v domači pokrajini pa so lahko samo še dodatna voda na mlin tistim, ki jim uspešno poslovanje Pomurke ne bi bilo pogodu. sklad od Pomurske banke odkupil njene terjatve do Pomurke v vrednosti nekaj več kot milijardo tolarjev, nato pa še vse hipoteke (razen blagovnih rezerv), ki so presegale vrednost 30 milijonov mark. Po kakšni dejanski ceni je sklad odkupil hipoteke, je drugo vpra.šanje, dejstvo pa je, da zdaj v vseh pogovorih in ponudbah nastopa s to ceno. Že ko je sklad prevzemal večinsko lastništvo Pomurke, je * bite-jasno, da ne želi ostati njen lastnik, in to se je tudi potrdilo. Ker je sklad v lasti države, je jasno, da sta država in politika vplivali tudi na dogajanja okoli Pomurke, žai pa so se pri vseh kalkulacijah mnogi nekoliko ušteli. Ko je namreč sklad objavil prodajo Pomurke, so pričakovali, da bodo kupci čakali v dolgih vrstah, prispeli pa sta le dve ponudbi. Da so v skladu že takrat taktizirali, dovolj zgovorno priča podatek, daje angleški kupec (ta naj bi odkupil Pomurko skupaj z Vabljeni k vpisu delnic //. emisije! PM KRONA 4 druiba J K M M sJUodbv in družb d. o. o. I^ubffurta Traiika/76 informacije: 061/264 382 IKJ- 1,5 JFJI.1 co E U R o 1 N PO N n Tako rekoč pet minut po dvanajsti so se zdramili tudi pomurski gospodarstveniki. Ker tisti, ki so najbolj poklicani (v mislih imamo zadruge), niso reagirali, je pobudo prevzela območna gospodarska zbornica, ki zdaj vodi nekatere aktivnosti za reševanje razmer v Mesni industriji Pomurka. Po njihovem hi večinski lastniki v Pomurki morale postati zadruge, torej dobavitelji živine, na ustreznih ministrstvih v Ljubljani pa so že opravili nekatere pogovore. Imamo pa občutek, da jih bodo žejne pripeljali čez vodo, saj si bodo zadruge v takšnem stanju, kot so zdaj, težko pridobile poroštva bank, brez teh pa sklad kupčije gotovo ne bo sklepal. Je Pomurka sploh še pomurska? Sicer pa v zadnjem času za Pomurko ne bi mogli trditi, daje pomurska, še manj pa soboška. Pri tem mislimo na lastništvo, saj si jo je v večinskem deležu prilastila država, manjšinski lastniki pa so postale kmetijske zadruge. Pa tudi za državo in zadruge ne bi mogli trditi, da so postali pravi lastniki, saj je bilo v letu 1990, ko je sklad za razvoj prevzel Pomurko, tako rekoč celotno premoženje podjetja pod hipoteko in pravi lastniki so bili ta^at upniki. Sele z odkupom večine terjatev je sklad postal večinski lastnik, zdaj pa je tudi največji upnik, saj stoji za 80 odstotki terjatev, zato tudi ne preseneča, če ukrepa brez soglasja drugih lastnikov. V letu 1993 je namreč vodstvom podjetja) na odgovor sklada moral čakati kar 8 mesecev. Ko je postalo jasno, da prodaja Pomurke tujcem ni možna, je ostal edini resni kupec zasebni mesar Ludvik Prekoršek iz Vojnika In v zadnjih dneh so iz skrbno varovanih skrivnosti pricurljale govorice, daje posel med skladom in PrekorSkom že sklenjen. Kaj bi takšna kupčija pomenila za usodo Pomurke, ostaja zaenkrat seveda vprašanje, saj ne vemo, kdo stoji za tem nakupom. Če govorice držijo, potem je kupčijo poprla SKB-banka, ki naj bi PrekorŠku zagotovila potrebna sredstva, bolj kot sama sredstva pa je za nadaljevanje predelovalnega procesa v Mesni indrustriji pomebno njegovo obvladovanje, zato je zdaj največ ugibanj o tem, kdo staji za podjetnikom. (Nadalj. na 3. str.) 2 vestnik, 20. h' aktualno okoli nas I Svetnik v deželi Kleopatrinih potomk »First Secretary« je na posetnici prečrtano in roko pripisano »Coun-sellor«. Vladimir Kolmanič, svetnik na slovenski ambasadi v Kairu, Egipt. Napredoval iz prvega sekretarja, kakor je na enak način iz prečrtanih arabskih pismenk razvidno tudi na hrbtni strani. Morda slovensko zunaitie ministrstvo z varčevanjem pretirava, vsaj v tem primeru, ko se ne natisnejo takoj nove posetnice. Drugače pa Svetnik Kolmanič meni, da z odpovedjo sprejemov ob dnevu državnosti na slovenskih veleposlaništvih po svetu niso naredili pregrehe nad državotvornostjo. Slovenijo je potrebno promovirati vsak dan. tl <5 .A, Sobočan Vlado Kolmanič, nekdanji gimnazijski profesor nemščine in angleščine, je dru^ človek slovenskega veleposlaništva v Egiptu, števši od zgoraj navzdol; od spodaj navzgor pa tudi, ker nižjih rangov, spet zaradi varčevanja, preprosto ni. Najnižje so sicer atašeji, potem pridejo tretji, drugi in prvi sekretar, sledi svetnik, »bolj izjemoma kot po pravilu« (Kolmanič) se lahko najde na ambasadi svetnik nad svetniki, to je »minister svetnik«, najvišje je veleposlanik. V Egiptu je veleposlanik Peter Toš. Konzulov v Egiptu nimamo, konzularne storitve opravlja veleposlaništvo. Konzulati so filiale veleposlaništva. »Generalni konzul je v rangu ministra svetnika,« razlaga counsellor Kolmanič, »Slovenija ima konzulate na izpostavljenih mestih, kot sta na primer Trst, Munchen, tam, kjer je veliko slovenskih državljanov, ki pogosto potrebujejo konzularne usluge, kot je izdaja potnih listov, vsakršna oblika zaščite državljana v tuji državi.« Ihed odhodom v diplomatsko službo v Kairo je Kolmanič Egipt že poznal, ker je nekaj časa delal v Aleksandriji kot koordinator pri projektu tovarne Mura. Pa tudi drugače se je pripravljal na diplomatsko službo, tudi tako, da je Študiral sociologijo, podiplomsko pa mednarodne odnose. V letih 1992 in 1993 je delal na ministrstvu za zunanje zadeve, ko ga je za diplcb mata imenoval dr, Rupel, potrdil pa poznejši zunanji minister Peterle. V Kairu živi z ženo in dvema otrokoma. V povprečju je zdoma skoraj vsak drugi večer v letu, ker je na sprejemih, s katerih anekdotično odhaja lačen, ker sc »zaradi intenzivnih stikov ne utegne posvetili ruskemu .bifeju«. .. Sediva tukaj v redketjt vestnika, vi, gospod svetnik, pa nas popeljite na reportažni pohod stanovanja v Kairu do veleposlaništva. Vlado Kolmanič; Stanujem v mestnem predelu Maadi, ki je kakih 15 km od strogega središča Kaira. Tod v glavnem živijo tujci, močna ameriška kolonija. v okrožju je nekaj dobrih šol. Elitna četrt potemtakem? Ustanovljena je bila kot tujski predel. Iz te četrti se vozim ob Nilu ... Kakšen je, plava kaj po njem, kaki odpadki? Kalen je, vedno je tak, zaradi peska. Poplavlja pa ne več, odkar je zgrajen Asuanski jez. Lansko leto sem se pogovarjal z nekom iz Sobote, ki je bil ob Nilu pred zgraditvijo tega jezu, in me je vprašal, če je še vedno vse tako blatno in veliko komarjev. Tega danes ni več. Kakšni zvoki vas spremljajo, slišite med vožnjo galebe, kričanje voznikov, imate odprto okno? Navadno zaprto, ker se vozim v avtu s klimatsko napravo. Zvoki Kaira pa so zelo intenzivni. Vsestranski hrup in trušč. V potopisnih vodnikih piše, da r Kairu na cesti zmagujejo močnejši, napadalnejši in glasnejši? No, diplomatske tablice imajo določene prednosti. Policisti jim dajejo prednost. Drugače pa velja, da je hitrejši tisti, ki je vsilji-vejši. Vonj mesta? Mešanica orientalskih vonjav, izpušnih plinov, dišav. k M Na sprejemu ob slovenskem dnevu državnosti na slovenski ambasadi v Kairu - lansko leto! Od leve: italijanski veleposlanik v Egiptu, žena svetnika Kolmaniča Vesna, svetnik Vlado Kolmanič, žena italijanskega veleposlanika, slovenski veleposlanik Peter Toš. žnosti večkrat, ker v njem prirejamo sprejeme. Presekajmo zdaj trg, na drugi strani je Narodni muzej, največja razstava egiptovskih in egipčanskih artefaktov na svetu. Vsak dan večja, ker vedno odkrivajo nove stvari. Saj res, kako je že s tistim odkritjem groba Aleksandra Makedonskega? To je še sporno. Grška arheologinja naj bi ga pred kratkim odkrila v oazi Siwa, ki je znana tudi iz druge svetovne vojne, tam so bila pogajanja med lokalnimi prebivalci in Rommlom, ki ■ r VESTNIK Poslopje, v katerem je slovenska ambasada. Katero orientalsko dišavo imate najraje, recimo na ženskem zatilju? Eh, kaj vem, recimo vonj esence lotusovega cveta. Egipt je znan proizvajalec esenc za vse vrste dišav, za parfume z zvenečimi imeni, kot so Skrivnost puščave. Arabska noč. Zdaj sva že na večernem sprejemu. Da, preskočila sva ves dan. Voziva se na moje delovno mesto, zato bi še zavil malo proti središču. Midan Tahrir, Trg osvoboditve, V spomin osvoboditve izpod Britancev. Na eni strani je tukaj hotel Ramses Hilton, v katerem sem po uradni dol- Izdaja Podjetje za infonolranjt Murska Sobota Časopisni svet; dr. Jože Bedemjak, Stefan Ci-gut, Zlatko ErlLh. mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uratništva; Irma Benko (direktorica in glavna urednica). Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan JerSe, Feri Maučec, Stefan Smej, Stefan Sobočan (novinarji), NaraSa Juhnov (fotografinjaj, Nevenka Emii (lektorica), Ksenija Sdmen (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13. tel. 5l: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, St telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za H. trimesečje 1995 je 1.850,00 SIT, polletna naročnina je 3.340,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči r^un pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Ttalc: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje St 16/IB z dne 30. 1. 1992 se Šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne Številke 3, za katere se plačuje pet-od-stotni davek od proroeia proizvodov. jih jc skušal pridobiti na svojo stran. Arheologinja naj bi odkrila Aleksandrovo grobnico in zdaj skuša svetovno javnost prepričati, daje najdba pristna. Strokovni krogi so za zdaj zadržani. V Narodnem muzeju bi obiskovalce opozoril na Tutankamonovo zlato posmrtno masko, na lansko leto ponovno odprto komoro z mumijami egipčanskih faraonov, med drugimi tudi Ramzesa 11., kijih hranijo v posebnih razmerah, ob posebni vlažnosti in temperaturi. Muzej je zelo obsežen in je potrebnega veliko časa za njegov ogled. Ko sva znova na ulici, kakšne so potomke Kleopatre, so lepe? Pravijo, da naj bi bili neposredni potomci starih Egipčanov današnji Kopti. Kleopatrine potomke so potem Koptke. Kopt je tudi sedanji generalni sekretar Združenih narodov Butros Bu-tros Gali, To so kristjani, ki naj bi jih bilo vsega skupaj 10 odstotkov celotnega prebivalstva Egipta, ki gaje 60 milijonov. Kakšne so torej ženske? O, tudi lepe so med njimi, vendar se opaža naraščajoči vpliv islama, precej jih je zakritih z naglavno ruto. Starejše so polnejše postave. Od Narodnega muzeja nas pelje pot na obalo Nila, tukaj je obala turistična. Hoteli, ambasade. Tudi palača najmočnejše egi- ptovske stranke Nacionalne demokratske stranke, Mubarakove stranke, je tukaj. Mimo niza uglednih hotelov, mimo pakistanskega, grškega, indonezijskega veleposlaništva bi prišel do poslovne zgradbe, v kateri je slovenska ambasada. Koliko kilometrov je to od britanske? Slab kilometer, od britanske in ameriške. Kakšne avtomobile vozijo Kairčani? Od avtomobilov starejših datumov do novejših predvsem italijanske in francoske izdelave. A katalizatorji? Zdaj uvajajo zeleni bencin. Eksotična vozila? Srečate tudi oslovsko vprego, konjsko, tako za komercialni prevoz kot za turiste, kakih triciklov podobnih rikši pa ni. Predel mesta, v katerem je slovenska ambasada, se imenuje Garden City. Tudi ameriška je v tem predelu, ta je največja in sploh največja ameriška na svetu z dva tisoč zaposlenimi. Kar govori o pomenu, ki ga ZDA dajejo Kairu in temu delu sveta. V isti stavbi kot slovenska je začasno tudi kanadska ambasada, v stavbi gostuje za nadaljnja tri leta, ker Kanadčani obnavljajo svoj siceršnji kompleks. Mi bomo tukaj ostali, vsaj do nadal-njega, ker nimamo možnosti za nakup lastne stavbe. Ambasada s slovenskim pohištvom Tačas je za egiptovsko zunanjo politiko znan spor s Sudanom. Ste o poteku tega spora, v tem namišljenem jutru, že brali doma ali pa Časopise prebirate za začetek delovnega dne na ambasadi? Tam, ker moramo spremljati vse svetovno dogajanje. Z našega mnistrstva dobivamo z elektronsko pošto posebne novice, pregledna poročila o pisanju slovenskega tisk ter posebne depeše in informacije. Potem informacije in gradiva, ki jih vse druge slovenske ambasade pošiljajo na ministrstvo. Gre za vzajemno obveščanje z biltenom, ki ga tedensko pripravijo na ministrstvu. Dostavljajo nam tudi povzetke pisanja vsega egiptovskega pisanja, tako vladnega kot opozicijskega, dobivamo tudi posebne gospodarske informacije. Imamo stike z diplomati drugih držav, ki imajo posebne informativne službe. Spremljamo seveda tudi pomemben tuji tisk. Sploh pa, ambasada je opremljena s slovenskim pohištvom in je dovolj velika za naša opravila. Torej vi in veleposlanik? Imamo administrativno delavko, Slovenko, ki je poročena v Egiptu, še eno administrativno pomožno moč in tehnično osebje, šofeija. kurirja in čistilca. Področij dela z veleposlanikom nimava razdeljenih, delava pravzaprav vse, politično delo, analize, informiranje ministrstva, dijf lomstski stiki z drugimi arhbasa-dami in dvostranski odnosi z državo sprejema, to je z Egiptom. Opravljamo seveda tudi konzularne zadeve, zbiramo informacije za gospodarstvo, omogočamo stike, če gre za višjo raven, in tako naprej. Pripravljate kak visok obisk? Odprta imamo uradna vabila obeh zunanjih ministrov, ki so bila z ene in druge strani izročena v pisni obliki. Pogovarjamo se o odprtju egiptovske ambasade v Ljubljani, kar bi lahko bila priložnost za obisk njihovega zunanjega ministra pri nas. Dr. Rupel je bil na obisku leta 1992, ko je podpisal sporazum o navezavi diplomatskih odnosov. Ko je nastopil naš tokratni zunanji minister, je bilo z egiptovske strani izročeno vabilo za obisk, vendar se tukaj upošteva recipro-citeta. Zdaj so na potezi Egipčani. Moramo pa razumeti, daje Egipt involviran v toliko svetovnih diplomatskih procesov, da je njihov zunanji minister zelo obremenjen. junija je na primer odpovedal obisk v treh skandinavskih državah zaradi prioritete bližnjevzhodnega procesa. Imamo pa obljubo, da pride jeseni, vse pa je pripravljeno za obisk egiptovskega ministra za gospodarstvo in zunanjo trgovino v Ljubljani. Trgovinski sporazum, ki smo ga pripravili, je bil lani v Kairu že parafiran, v Ljubljani pa naj bi ga zdaj podpisala oba resorna ministra. Pripravljamo sporazume o odpravi dvojnega obdavčevanja in o splošnem gospodarskem sodelovanju. Na področju gospodarstva sploh zelo intenzivno delamo, organizirali smo sodelovanje slovenskih podjetij na kairskem mednarodnem sejmu, največjem v regiji. S kairskega veleposlaništva niste sama v diplomatskih stikih z I J hi’ k * ! 1 W J neje zelo dobro predstavili®’ venij’o; organizirali seiectv njeno udeležbo na sejma I*®’ val jc pevski zbor Ave, orgatat । rali smo sodelovanje slotea’!". ga državnega košarkaškega®*'^ štva, ki ga je neposredno|ttk| šala televizija, imeli smo od®" (i ------—:---------k lontkemdne” ( ven sprejem ob lanskem ven sprejem od laiu'."" nosti, znani egiptovski"* . ^ar iz hiše Al Ahramjcc^J petih nt*£ ,akIa Ker tega nima, kajst^^^^ Sadje, zelenjavo, ve, določene industrjjs ke, če bi ustrezali predpisom. papirja. Lahko bi jir" P irf jeklo, če bi ga imeli. mo se, da bi jim prouči sko vodo. dte^ Milijon ljudi kvadratnih kiloffl^ dežela men po piramido/' raščajočem /an terorizmu. Pred brali, da sta starše a J. brila rko, ki si je razkrila rno, HI Sl}v Egipt sicer velja arabsko državo. tudi, pod vplivom , J I Svetnik Kolmanič baranta z Susanne Mubarak, ženo sednika. Gospa je obiskala slovensko stojnico na j evrospkih ambasad. Prodajali so »piitrlce«, suho robo kravate, mesnine. državo sprejema, ampak tudi z drugimi državami v regiji. Tako je, veleposlanik vzpostavi tudi odnose z drugimi državami v regiji in jih potem pokrivamo nerezidenčno. Veleposlanik obišče državo, predstavi svojo, preda akreditivna pisma in potem z določeno pogostostjo to državo obiskuje. Ne samo on, tudi drugo diplomatsko osebje. Ker je Kairo regijski center, se da iz njega pokrivati tudi druge arabske države, recimo Kuvajt, s Savdsko Arabijo smo navezali diplomatske odnose letos junija. Državno vino Na letošnji dan državnosti ste bili že doma. Bi bili tudi, de Thaler ne bi izdal tistega edikta o odpovedi sprejemov ob državnem prazniku? Ne, potem bi bil tam, sicer pa mislim, da se to doma prenape-nja, mi smo že prvo teto in poz- mcntalizem. ga Kairo, kije mesto, v njem je nRl, - mcntalizem. verza na svetu Ai četrt Inbaba. ki o' dratna kilometra r,- prebivalcev. V ivj '“^ui razglasili islamsko so jo varnostne sila pa je to vzorno močje, ki ga je P*®? 1 obiskal britanski Močnejši je skratka ’ fundamentalističm * Terorizem. . , so skušali ubitt iSV Mubaraka, tla, vendar v E«iptu, ta jc zadtVa*" vno zelo varen, ■ - tudi to. da je v ristični obisk f 0 odstotkov, lanskU jj,jh j zirali 130 me« renc. IS» ‘"■'irtlt* 't fc 3- J I Sb (t p ii> aktualno doma iui| aii^-iBh led ij*: 11 [filj iip' |c»' (DS: sti ir. J*- Odmotavanje in zamotavanje klobčiča v Pomurki Sklad za razvoj še vedno s figo v žepu? PAMFLET s 1. strO Zadrugam je bUo **tvo podaijeno Ptete?* Pomurke tik tudi ... . ■‘a-Sla posioyjjjj.ypj.gyjjj Ulji Pomurke konec J^^paia o uvedbi nridln„ sveiin flBit uvedena 23. so zadružniki ta- Si*tat”sp^'da se-Seveda ”ooiurke ni ustrezen, so 'vprašanje. m ■ mUmfniio predramili ■ j. :r '"^aieli preoran Pavice Vi predkupne J? ko Odoovn' Ponntiil v pro- in K* i* i". i'* '''^nlm ?i.F""’' zadruge ni- W.Tii Mesne indu-emn j* o za-darilo, ki bi n 1(1 lE , - -——o, ki bi tako ali zadružniki in morda še kdo že doslej niso zaklinjali, kako sta obstoj in poslovanje Pomurke za to območje življenjskega pomena, vendar pa lahko trdimo, daje pri tem v glavnem ostalo, saj v praksi niso naredili ničesar, kar bi prispevalo k normalizaciji razmer. Da takšne trditve niso zgolj natolcevanja, najbolj zgovorno potrjuje praksa iz ne tako daljne preteklosti, ko so na to območje prihajali številni kupci, nemalokrat tudi le prekupčevalci, od drugod. Ti so od pomurskih živinorejcev pokupili najboljšo živino, Pomurkina klavnica in predelovalne zmogljivosti pa so ostajale brez domače surovine. Tisto, kar je prišlo v to klavnico, je bila le tretjerazredna živina, od katere pa tudi Pomurka ni mogla kaj prida iztržid. Zdaj, ko se ti kupci od drugod za pomursko živino ne zanimajo oziroma ponujajo zanjo izredno nizke cene, pa seje kar naenkrat pojavil problem in v hlevih ost^itjo biki, ki so že prerasli 700 kilogramov, in prašiči, ki že daleč presegajo idealno težo. Kaže pa, da tudi to še ni zadosten razlog, da bi bili pomurski zadružniki resnično pripravljeni pomagati pri reševanju Pomurkinih težav. Čeprav im^o po zakonu o prisilni poravnavi vse obveznosti oziroma terjatve, ki nastanejo po uvedbi poravnave, prednostno pravico pri plačilu, se je po uvedbi prisilne poravnave dobava živine tako rekoč ustavila ter dogovori med Pomurko in dobavitelji se ne uresničujejo. Slednji namreč postavljajo še dodatne pogoje, če v Pomurkini klavnici ne bodo zaklati in predelali vsaj 450 ton mesečno, pa jo bo po besedah di- rektorja Milana Bratkoviča potrebno zapreti, saj se sicer dela prevelika gospodarska Škoda. Program za postopno zapiranje direktor že pripravlja, največji del odgovornosti pa bodo morali prevzeti dobavitelji živine. Če bo Pomurka prenehala delati, bo ostalo Pomurje za vselej zgolj surovinska osnova za druga območja tudi pri živinoreji in s tem se bodo uresničili cilji tistih, ki si za to že dolgo prizadevno. Tega pa ne bi smeli dovoliti, saj imamo pitališča, imamo znanje, poznamo tehnologijo pitanja, klanja in predelave ter s tem zagotovljene dobre osnove za kakovostno surovino in kakovostne Ko je Milan Bratkovič 1. aprila 1993 prevzel vodenje Pomurke, je imela 40 milijonov mark dolga. Do zdaj jim je uspelo odplačati 16 milijonov mark dolgov, na novo pa seje zadolžila za 8 milijonov mark. Kljub vsem težavam zaradi zmanjšaitja tržišč in surovine v tem času niso temu ustrezno zmanjšali zaposlenosti in v Mesni industriji zdaj še vedno dela nekaj čez 840 delavcev. Pozor, koloradski hrošči veno -------- s svojimi teža- a a n? '^•djučevanje ® povečevalo, >^0 vendarle njihova uso- moeli '°z'^cr v Pomurki bi povečevalo. , ,; v pra-hihgti trditi, da se Položaj v Mesni industriji je takšen, da so se stroji tako rekoč ustavili, in če sc zadeve ne bodo razpletale, bodo morali tovarno postopoma zapirati. Razmere so se še posebej zaostrile po uvedbi prisilne poravnave, Ččprav le-ta ne velja za Pomu-rkine hčerinske firme, prek katerih je že doslej teklo plačevanje živine, in ki še naprej normalno poslujejo. Tudi tokrat so odpovedali dobavitelji živine, najbolj prav domače zadruge, kar k^, da predstavniki le-teh govorijo eno, v praksi pa delajo povsem drugo. izdelke. Če bo propadla Mesna industrija, bo za njo začela propadati tudi živinoreja. Ob propadu same tovarne pa se bolj kot vprašanje o usodi 800 delavcev postavlja vprašanje o usodi več tisoč pomurskih kmetov in njihovih družinskih Članov, katerim je prav dohodek od živinoreje zdaj največji vir za preživljanje, LUDVIK KOVAČ so rjavo-čme barve! Ne, strah, nevarnost blodi po Sloveniji, nevarnost fašizma! Prvi jasni pojavi njegovega dvigapja so razkrinkani. Vse sile je potrebno združiti proti njemu, na vsakem koraku gaje potrebno prepoznavati in zatirati. Ni naključje, da se je začel pojavljati prav v času, ko prilezejo na mlade krompirjeve liste tudi prvi koloradski hrošči. Komaj so nežni beli cvetovi demokracije razprli svoja lička, že ga objedajo čmo-rumeno-rjavkaste podzemne sile. Naj nas ne zavede čedalje medlejša Mancova misel, da se stvari, ki se dogajajo dvakrat, prvič zgode kot tragedija in drugič kot farsa. Konec je velikih ideologij, pravilno pravi Fukoyama. Nobene tolažbe ni več, tragedije zgodovine se ponavljajo - kot tragedije. Za koloradskim hroščem prihaja fašizem. To ni burka. Cikli razrednih sovražnikov se nam razkrivajo na veliki njivi naše malodušnosti, Koloradskega hrošča nismo zatrli in revolucija je propadla. Ne ponovimo enake napake pri prvih pojavih slovenskega povojnega fašizma! Od Janševega nastopa^ na dnevu državnosti vemo, kakšni so pjegovi nuiožični pojavi. Žvižgartje in ploskanje množice vodji! Kako pa se obnaša vodja fašist? Videli in slišali smo. Poziva nas, naj vstanemo pred televizijskim sprejemnikom! Vas to ne spominja na Onvellovega Velikega brata, vi, zaspanci! Tokrat, na tej ravni razvoja tehnike, vas je samo še pozval, naj vstanete pred televizijskim ekranom. Ko bo tehnika višje razvita, vas bo videl, če ne boste vstali. Potem vas bo kazno-I val, Kaj je že govoril Veliki brat Janša? O pravicah in mejah svoje države. Torej rajha! En rajh, en vodja. Veliki vodja. Veliki brat! Brat da vam hoče biti, zato vam pripoveduje o socialnih krivicah, o kraji družbenega premožepia. Da bi se počutili enaki z pjim, To je jezik kače! Samo spomnite se, kako so vam govorili tisti, proti katerim Janša zdaj nastopa! Ali vam niso govorili o socialnih krivicah, o neenakosti? Zakaj so vam to govorili, no, zakaj, zbudite se! Zato, da so lahko bili najbolj .j li (f*-1*. mestne občine ^ojekt desetletja “testne občine Murska Sobota je bila osreduja s-Sra finančno pomoč, pri Izgraditi! prizi-in tekstUne šole ter osnove lokactiskega nanrave v Murski Soboti. Kako bodo delali svetniki Občine Radenci? Gre za pravila igre ^lshr’'?®’plj SSTQ 1 * Murski Soboti. ^it om Sukič je pojasnil, da bo Ministrstvo za avtomehanično delavnico pod pogojem, da Hiart namestitev opreme, ki je vredna 300 ti-iRo^ kIo pomembno, da sc zgradi prizidek k utdektD znaša 19 milijonov tolarjev, s po-F** lahkn i J*' so znesek zmešali na 13, iz lastnih ^*ret ^Egotovi 4 milijone tolarjev. ‘‘Pliko, ^SovritLa j® potrebno s pomurskimi 3|hb^ ■ objekt financirale vse občine glede na to, bodo graditeljem odpisali priv vrednosti 2,5 milijona tolarjev in pri-Ilh.. -Elh Eiv . Za DnHtiin IVfftnhn In T iiHvlL GnblA c e tn *w.W Po Županovem mnenju naj bi bilo predpisano manj, svetniki pa mislijo drugače p!i!" 'Ihnbi? l&adtijci. ^ui^o Gyi>rek in Ludvik Sukič se s to >u Hm/Tinii /^«rX«>AV «XAii<*tn«Kl j^n ia Si-hln Kakšno veljavo bi moral imeti referendum in koliko volivcev bi se ga moralo udeležiti, da bi uspel: ali nad 50 odstotkov ali pa odločijo z večino glasov tisti, W se ga udeležijo? Po mnenju državnega svetnika Andreja Hraste^a, ki se je udeležil petkove seje Občinskega sveta Občine Radenci, bi morala biti referendumska odločitev obvezujoča, ne pa zgolj poizvedovalne narave, kot se je to zgodilo v primeru glasovanja o novih občinah. Radenski svetniki o tem niso rekli nobene, oziroma je njihov predsednik Jože Flegar dejal, da bodo »sodelovali pri tem«. Precej pa so se razgovorili o osnutku poslovnika občinskega sveta. enaki med enakimi. Prepoznavamo te, demagoga! Bodimo budni pred njegovimi agenti! Pomislite, zadnjič me je, pisca tega svarila, čeprav še tako poredko gledam televizijo, kljub temu dobil v roke njegov agent, David Coperfield, ta židovski fašistični agent! Fašist pod krinko Žida! Izdaja se za Čarovnika, v resnici pa je Janšev sodelavec. Sedim ti lepo mirno - mimo, da, ne vidite, da gre za malomeščansko ugodje! -pred televizoijem in gledam tega fašističnega židovskega agenta, ki nekaj čara. Nakar na vsem lepem reče, naj gledalci pred ekrani vstanemo. V trenutku pozabe in nepozornosti, iz neke na videz ignorantske razigranosti sem vstal. In me je potegnilo! Postal sem poslušen in sem naredil še celo več kot to. Ko je fašist Coperfield rekel, naj stopimo do ekranov, sem zeve-den naredil tudi to! Bil sem njegov. Čeprav bi me lahko opravičevala nedolžna nepozornost, sem kriv. I z { t f J, if ,f' 1 t ,1 >, 5. J CH^rr 'ORiah kjtS , J sva iv 1.' in da' drugim je Gyčrek poudaril, da je šola ključ- dijake* sttrB razširil tudi program, in vprašal, zakaj če imamo možnosti za šolanje doma. Mestni pomembna, vendar vsega ne mora finan-Pia kon/ ^“dina Murska Sobota. Kljub temu je Gerenčer ** so sprejeli, da prispevajo skupno 6,5 milijona to- S^F^^Pr-v, -■ * in vzbudil osnovni načrt za obnovo Čistilne na- kaiereij^ so predstavili Janez Ori, Mirko Sa-''’'Lb^®huk^.™4zuzzi, ki so ga pripravili v sodelovanju z do 13 '■ desetletja, kot SO ga na seji poimeno-nemških mark, zato je potrebno o tem vprašanj je bilo v zvezi z lokacijo in teh* . Pa k trideset dni v javni razpravi, na osnovi “'-'do HaT^dfli InVoniieU na^ft AhJR. naredili lokacijski načrt. 4- ORITEl/l 1' i s' I iii ilf S ii' 'tMamnEmi'' na Lendavski cesti 29 b L *iti t odpira vrata i namenom, razveseli s svojo bogato inskih in neživilskih proizvodov. več no strani 5 Zaenkrat je predvideno, da bo imel poslovnik 124 členov. Po mnenju župana Jožeta Toplaka je preobsežen, saj ni treba, da je čisto vse predpisano. Pomembnejše se mu zdi neposredno delo, izvajanje sprejetih odločitev, »Mi nismo državni parlament,« je še podkrepil svoje stališče. Večina svetnikov pa je menila drugače, in sicer da je potrebno imeti karseda podrobna pravila igre za delovanje občinskega sveta in njegovih Članov, tako kot je treba iijieti oziroma znati recept za pripravljanje golaža. Tako je Betka Škrlec (SNS) menila, da bi morali posredovati gradiva in zapisnike s sej sveta tudi predsedniku nadzornega odbora, Tone Žnidarič (ZLSD) pa se ni strinjat z opredelitvijo, da se svetniki »lahko« udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles, če tako sklene delovno telo, ampak da bi morata biti to njihova pravica. Največ pripomb pa je imel (kot običajno) Miha Petek (DS). Med drugim sc mu zdi, da svetniki zaradi odsotnosti na sejah ne bi smeli biti deležni kritike (»klicani na odgovbrno-st«) v občinskem svetu, ampak je vsakdo odgovoren le stranki. Predlagal je, da bi dali možnost za posredovanje pobud, vprašanj in predlogov tudi občanom ali krajevni skupnosti. Ne strinja se 2 omejevanjem razprave na 10 minut, in da bi lahko na sami seji predlagalo amandma najmanj 5 članov sveta kot posameznik pa edino predlagatelj. Prav tako ni soglašal z opredelji- tvlio, da se javnost izključi, kadar tako sklene občinski svet, saj to po njegovem ni načelo demokracije. Imel je še več drugih pripomb, vprašal pa je tudi, kdo bo dal opomin predsedniku sveta, če si ga bo zaslužil, tako kot naj bi imel on pravico opominjati člane sveta, Marija Marič (SKD) je menila, da svetniki niso odgovorni samo stranki, Rudi Ketiš (SKD) pa je dejal, daje v osnutku poslovnika sicer nekaj odvečnih besed, vendar morajo biti pravila igre znana, zato so potrebne tudi podrobnosti. Osnutek poslovnika so nazadnje sprejeli z vsemi pripombami, predsednik komisije Matej Ivanuša pa je ob tem dejal, da zaradi različnih pogledov vseh že ne bo mogoče upoštevati. ■ JOŽE GRAJ Prežimo na govorjenje nastopajočih! Naši bleščeči poznavalci fašizma bodo sicer kmalu izdali poseben priročnik, v katerem bodo našteti vsi izrazi, ki jih v svojih nastopih uporabljajo demagogi fašizma, vendar ne Čakajmo tako dolgo. V knjigi bodo besede kot so »domovina«, »meja«, »ne damo«. (Joj, kako smo nekoč, zaslepljeni, za Brozom vzklikali: »Tujega nočemo, svojega ne damo!«,) A tudi taki, kot so »cvet«, »ponos«, »samostojnost« in druga fašistična bodrila. Cvet, smo rekli cvet? Vidite, kako je potrebno biti buden! Tudi nam seje prikradla ta beseda. Rekli smo, omenjajoč priliko o koloradskem hrošču, da se črno-rjava(-rumena) nevarnost plazi proti »nežnim belim cvetovom« demokracije! Cvet pa je samo starejša beseda za avantgardo. »Cvet fantov in deklet« - cvet nemških fantov in deklet, cvet slovenskih fantov in deklet. Iz moških cvetov naroda nastajajo najboljši klavci v imenu večvrednosti rase, iz ženskih pa roditeljice čiste rase. Avantgarda skratka. Še pomnite avantgardo? Našteli smo samo nekaj zunanjih znakov za prepoznavanje fašizma. Ne pozabimo pa že zdaj, v času sandalov, copat in mokasinov, lanenih in bombažnih oblek, da se fašistoidnost razkriva tudi po odnosu do uspja. Fašista spoznate tudi po Čistih čevljih, po usnjenih jopah. Na prvi pogled se vam bo morda zdelo, da gledate skrbnega človeka ali rokerja. Toda v njegovi notranjosti kljuje fašizem! Janšev agent je, tako kakor čarovnik Coperfield, Po Janševem nastopu in s prihodom koloradskih hroščev je nastopil čas za najvišjo budnost. Bodimo pozorni na vsako malenkost! ŠTEFAN SMEJ I II 6 milijonov tolarjev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Radenci Občinski svet Občine Radenci je v proračunu za letos namenil tudi 2 milijona tolarjev za kreditiranje podjetništva. Pomurska banka pa je obljubila, da bo k temu znesku primaknila dvakrat toliko sredstev. Medtem so pripravili pravilnik, po kakšnih kriterijih naj bi razdelili 6 milijonov tolarjev skupne vsote. Sredstva si bodo lahko pridobili samostojni podjetniki (posamezniki), družbe v zasebni lasti, pravne osebe, ki se uvrščajo med malo gospodarstvo in so v zasebni lasti, ter zasebniki, ki opravljajo dejavnost s področja javnih zavodov. Nameni pa so naslednji: samozaposlo- vanje, širitev poslovanja ter ustanavljanje oziroma soustanavljanje družb, katerih ustanovitev bo imela pomembnejšo korist lokalnega pomena. In kdo naj bi imel prednost, če bo prosilcev več, kot je na voljo sredstev? Poleg tega, da mora imeti prosilec sedež obratovalnice oziroma družbe na območju ' Občine Radenci in da ima v njej tudi stalno I prebivališče, je Občinski svet sklenil, da bodo imeli prednost pred vsemi drugimi tisti, ki bodo z vlaganjem ustvarili nova delovna mesta, Sele potem pa tisti, ki opravljajo oziroma bodo Opravljali nove dejavnosti v občini, zagotavljali sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni proces ter opravljali dejavnosti, ki so izvozno usmerjene ali nadomeščajo uvoz. Obrestna mera. Se ni določena, znašala naj bi 5 odstotkov z dodatkom »velikega R«, 4 vestnik. 20. JuHJajjS gospodarstvo Stanovanjske obveznice v prazno Bogatini nepotrebne revnim predrage Tako gladkega poloma, kot ga je doživela prodaja stanovanj za obveznice r^aUiškega Stanovanjskega sklada, ni napovedoval in pričakoval nihče. Se posebej ne zato, ker so potrebe po stanovanMb velike, ker se Je sklad na izdajo obveznic temeljito pripravil in Je vso stvar zelo tesno vzela tadi Agencija za trg vrednostnih papirjev, Id pa je morda predolgo tehtala z odločitvijo O izdal dovoUenJa za Javno ponudbo, in ker so bila posoRla za nakup obveznic zelo ugodna ter v razpisnem času pogo| za nakup obveznic olajšani. Kdo Je potem kriv? Skladovi vodstveniki s prstom kažejo na gradbena podjetja, ali kot Je lajavi] direktor sklada Edvard Oven: »Treba Je vedeti, da ni bilo premalo povpraševanja po obveznicah sklada, premalo je bilo povpraševanja po stanovanjih, Id so Jih ponudili gradbinci.« Pomarijljjivosti, ki so prispevale k tema, da Je prodaja stanovanj za obveznice padla v vodo, naj bi bile predvsem na strani ponudbe stanovanj, so prepričani pri skladu, kjer med vrsticami gradbincem očitajo tudi predraga stanovanja. Tako enostranskemu prtenju krivde pa vendar ne kaže nasesti Prodaja stanovanj za obveznice stanovanjskega sklada je propadla zaradi nepoznavanja ali bolje neupoštevanja razlik v dinamiki trga s stanovanji po posameznih regijah ter ravnanja ljudi pri zadovoljevanju stanovanjskih potreb. Nikoli doslej se pestrost trga s stanovanji ni razgrnila tako jasno kot prav v slednjem primeru. Tržno najzanimivejša stanovanja v večjih mestnih središčih so gradbinci uspeli prodati na trgu brez obveznic ali posojil stanovanjskega sklada, in to po dokaj visoki ceni. V drugo skupino lahko uvrstimo tržrto zanimiva stanovanja, manjša od 80 kvadratnih metrov, prav tako v večjih mestih, za katere je bilo zanimanje za nakup na obveznice. Povpraševanja po stanovanjih pa skorajda ni bilo v Lendavi, Ajdovščini, Postojni, Sežani in Velenju. Zagotovo tudi tu potrebe po reševanju stanovanjskih potreb so, toda ponujena možnost za tiste, ki stanovanje potrebujejo, ni bila sprejemljiva. Tisti s skromnimi osebnimi prejemki na nakup stanovanja z obveznicami tako niso mogli računati, drugi pa so tehtali, ali se za isti denar ni bolje odločiti za individualno gradnjo stanovanjske hiše. Kdaj bodo v Ljubljani pa tudi pri Stanovanjskem skladu spoznali, da kot si v majhni Sloveniji nismo enaki kot Jajce jajcu, tudi odločitvi državljana glede načina rešitve stanovanjskega problema v središču Ljubljane ali na obrobnem Goričkem ne moreta biti enaki. Kdaj bodo pri svojem delovanju spoznali pestrost ali regionalno posebnost pri načinu reševanja stanovanjskih potreb? Se bodo iz neuspele prodaje stanovanj za obveznice naučili vsaj to, da bodo tako lahko stanovanja kupovali in prodajali predvsem v tržno zanimivih centrih? Kaj bo državni sklad ponudil obrobju? Propadla skupna akcija s Stanovanjskim skladom pa je bila šola tudi za gradbince, Id stanovanja gradijo v tržno manj zanimivih krajih. Bolj kot na državni stanovanjski sklad lahko računajo na to, kako se bodo glede stanovat^) odločale občine, koliko bodo odprle blagajne za nakup solidarnostnih stanovanj ali kakšna bo njihova stanovanjska politika. MAJDA HORVAT Priprave na 33. knietijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni Razstavni prostori oddani Priprave na letošnji mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki bo letos že 33. in bo v zadnjih dneh avgusta in prve dni septembra, so v sklepni fazi. Po besedah direktorja Pomurskega sejma Janeza Erjavca so vsi razstavni prostori razprodani. Letos jim je uspelo pridobiti še okoli 6 tisoč kvadratnih metrov novih pokritih razstavnih površin, precej pa so postorili tudi pri urejanju spremljajoče infrastrukture. Določen je že tudi program strokovnih prireditev, cilj letošnjih priprav na sejem pa je doseganje večje kakovosti in približevanje Evropi. Kjer se je dalo, so pravilnike letos Že prilagodili evropskim normativom in tem so prilagojena tudi že nekatera ocenjevanja. Tudi strokovne posvete bodo skušali približati evropskim potrebam, sejem v Gornji Radgoni pa bo letos obiskal tudi evropski komisar za kmetijstvo. Med sejmom bo eno od strokovnih predavnj po-svečenu približevanju slovenskega kmetijstva evropskemu, ob tej priložnosti pa bodo Avstrijci predstavili svoje izkušnje na tem področju. Vodstvo sejma si tudi prizadeva, da bi radgonsko prireditev včlanili v svetovno sejemsko združenje UFI, in kaže, da jim bo letos to tudi uspelo. L. KOVAČ Slovenska Naftna družba Petrol je pri Lenartu dala zgraditi sodoben bencinski servis, ki so ga medtem že odprli. Naložba je stala 240,000.000 tolarjev. Servis oriroma Trgovski center Petrolovih potrošnikov (tako so ga poimenovali) je zgrajen in opremljen po evropskih ekoloških normah, ki vc(j^o za varstvo narave. Sicer pa je tam mogoče dobiti ne le bencin, ampak je možno tudi nakupovati v trgovini, popraviti avto v mehanični delavnici, vozilo dati oprati, kupiti novega, ne manjka pa tudi okrepčevalnice. Črpalka je samopostrežnega tipa, v poletni sezoni je odprta neprekinjeno. Tik pred odprtjem so prvim petim, ki so prišli »tankat«, bencin natočili zastonj. - Fotografija; A, tipko r k pei^cML ■■ '9S. ' Protestna zapora prestavljena Izboljšanje razmer na dolgovaškem mejnem prehodu Potem, ko se začele razmere na mejnem prehodu Dolga vas - Re-dies izboljševati, so se vozniki tovornjakov odločili, da 14. julija ne bo protestne zapore in jo prestavno na 30. september. Že od 23. Junija Čakalna doba ni daljša od 3 ure, r glavnem pa poteka pretok tekoče in brez čakalne dobe. Zdenka Bobovec, sekretarka organizacije krajevnega sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Pomurje in pooblaščenka tovornjakarjev, je sklicala sestanek, na katerega so povabili predstavnike ZSSS, vlade. Ministrstva za finance. Ministrstva za notranje zadeve. Ministrstva za promet in zveze, predstavnika šoferjev ter druge, ki so povezani s problematiko tega mejnega prehoda. Državni sekretar pri Ministrstvu za notranje zadeve Borut Likar je povedal, da se je od konca zapore vlada tri krat ob- ravnavala to problematiko, sprejemala informacije in na osnovi tega sprejela več sklepov za ureditev razmer. Poleg tega sta Slovenija in Madžarska podpisali protokol o medsebojnem sodelovanju pri urejanju prometa in zmanjševanju zastojev na mejnih prehodih. Med drugim so sedaj dobili pooblastila, da lahko sami odločajo, če je potrebno pospešiti promet in kdaj se naj promet preusmeri na druge mejne prehode, Pince in Hodoš. Mejni prehod Pince dela v takem primeru 24 ur na dan in se spremeni v mednarodni mejni prehod. Na ta način zagotovijo normalno mejno pretočnost. Franc Košir, direktor republiške carinske urada, je obljubil, da bodo v roku 14 dni v Bruslju podpisali evropski me- morandum, s bodo financirali ur^l*'^ vaškega prehoda in liPj platoja s krediti iz Phare. Dodal je Še, kratkem na dolgovaStc«!' hodu zaposlili tudi d^l«’ dre. Direktor met in ceste Anton jal, da so izdelani že vsi prebodu. iJJ ti za izgradnjo proti ivi zidu na mejnem i dnjo bodo pričeli avgu®^ Čana pa bo v dveh Lendavski župan J«* je med drugim Urazil® L; UM. Jo hi bi bilo dobro, da bi ili* bi bilo dobro, aa hod Pince sprememb ’ tiod nnce Spreuit*'*" mednarodni mejni pa samo takrat. ni ko ses*n korni sij a. . .ruii Na kar mu je MatJ«^' na. vladni koordinawr^ govaški mejni prehod^^|ji ril, da delajo na tem. J januarjem hod prekategorizira v dni mejni prehod, ki | 24 ur na dan. v Radencih v prihodnje tudi prostor za nudiste Bazeni po zamisli Ambienta Končno bo tudi v Radencih dovolj vodnih in travnatih površin, igrišč za otroke ter prostora za ljubitelje kopanja in sončenja brez kopalk V središču Radenec imajo kopalci na voljo poletno kopališče z vodo, ki jo segreje sonce, v okviru zdraviliškega naselja pa pokrit bazen z ogrevano vodo ter miniaturni zunanji bazen (pravzaprav vzorčni bazen) s termalno vodo. Povpraševanje po topli vodi in čim naravnejSem okolju pa je iz leta v leto večje. Če se lahko Čateške toplice pohvalijo z največjim vodno-rekrea-cljskim parkom v Sloveniji, sc b^o lahko v Radencih v prihodnjem letu pohvalili s kopališčem sredi najbolj neokrnjenega naravnega okolja tik ob reki Muri, Prav trava, drevje, šumenje vode ter zanimivi rastlinski in živalski svet (v katerega spadajo tudi komarji in drugi nadležni poletni mrčes, ki se zadržuje le v najbolj zdravem okolju), ki bodo obdajali bazene s termalno vodo, bodo ob likovali glavno turistično ponudbo Zdravilišča Radenci. Temu primerno bo prilagojena tudi prehrana, hotelska in zdraviliška kuhinja, ki bo temeljila na značilni domači hrani pokrajine ob Muri, Radenska je 26. aprila podpisala prve pogodbe z izvajalci za gradnjo novih bazenov za hote- podjetje Ambient (ga. Majda Kregar, g, Miha Kerina), projekte priprave bazenske vode in tehnike pa podjetje BWT Tepro iz Gradca. Odločitev, da bodo sami izbirali izvajalce in podizvajalce, se je izkazala kot pravilna, saj je pocenila skupne stroške, več dela pa so lahko dobili tudi domači podjetniki. Tako bo gradbena dela izvajalo podjetje Kon-stmttor Maribor, elektroinštala-cije Elektro Maribor in poslovna enota Ljutomer, domači izvajalci so tudi Reflex G, Radgona, 24 ur na dan. jR Jože Hozjan, ferjev je povedal da mere izboljšale, kem pa Se vedno ne k po zahtevah. Trenu® nje zadovoljivo, še tako, kot bi moralo bu*.-bodo preložili na ber. Nadaljujejo pa ‘ z da naj do takrat ster za promet in J . Umek, da čakalna dr* večja od treh n jakov ne prej zapustijo mejiu P se razširi mejni * kar bi normalizira*^ . (^i naprej bodo vztrajal^ zahtevah, kajti od no niso dobili pravefr’ ra. AeksandraN. EtfTb'’"; I oddaji del za in bazensko tehniko verjetneje opravila av?^ _ ma). 1” ,1 konč^l^, II t rLini M .p 1 I ■ ?g 4 1 l Hill iH K dl I ■t: iJ H-l 1 S M U' L3^sj M j<"' po- ?T-- +: iW /z*;.:- Gradbena dela Je prevzel Konstruktor Maribor. Do konca leta naj bi v Radencih zgradili dva velika in tri otroške bazene, bbp lom Radin in Miral, katerih vrednost bo čez 9,2 milijona mark. Načrte novega bazenskega kompleksa je izdelalo ljubljansko Novak, Stotnik, Blisk in Gidos Lendava, nadzor nad naložbo pa izvaja Rudis TrimvIJe. Kmalu bodo podpisali še pogodbo o Novi odbor območne gospodarske zbornice Po sprejetih usmeritvah Odboru bo predsedoval Herbert Šefer iz Radenske Na prvi seji norega upravnega odbora Območne gospodarske zbornice za Pomurje so oblikovali nove organe zbornice, za predsednika pa $0 soglasno izvolili Herberta Šeferja, glavnega direktorja Radenske. Čeprav statut zbornice predvideva, da predsednik predlaga še imenovanje dveh podpredsednikov, so na seji predlagali, da se to število poveča na štiri, sni hi tako v vodstvu odbora zagotovili regijsko zastopanost. Tako so po tem predlogu podpredsedniško funkcijo dobili Ernest Ebenšpanger iz soboške Mure, Alojz Režonja iz Potrošnika, Jože Hozjan Iz lendavske Nafte in Jože Špindler iz Ljutomerčana. Kcr je program dela zbornice sprejel že prejšnji odbor, so na seji novoizvoljenega odbora menili, da ga ne kaže spreminjati, na septembrski seji pa naj bi sprejeli usmeritve za nadaljnje delo. Novi odbor zbornice seje na svoji prvi seji seznanil tudi s položajem v soboški Mesni industriji Pomurka in sklenil, da se tudi območna zbornica vključi v reSevarJe nastalih težav. V območni zbornici pripravljajo tudi katalog pomurskega gospodarstva, ki bi moral biti izdelan že lani, vendar do uresničitve te zamisli ni prišlo. Katalog bodo tako izdali letos, njegovo izvedbo so zaupali posebnemu programskemu svetu, izdajo kataloga pa bo delno sofinancirala tudi Gospodarska zbornica Slovenije. L. KOVAČ denč* tem 1"^ ■ i ttovv< flO tur, no** vredrd nanja bazena, podvodno masažo, . vodometi in sedeži. Poleg li in posodobili nitarije, v drugi do lotili obnove ke pokritega baze” ditve savn, Vsi ljubitelji u*”’ denskega zdravih® Vsi parkov ter reke i večjih vodnih p-no vodo. Se va pa je odločitev da bodo namenil’ otrokom (v predvsem družid®^j Z- v Zdravilišču v prihodnje poskn^ blem pomanjkanj" zmogljivosti z sebnih turističnih ■ ■ sko podjetje pa t’*' ^ilP rane s pokritim’ rišči. Tako bodo 1 iHKO OOt#v ’ J v prihodnje kar * i/Tfi šest zunanjih f BERNARP^ J I? i jjgstnik, 20. julija 5 gospodarstvo r« T iiiiii (»'J (iKI el*; iJ*;. (ifl Pl tUF ’■ ! li. ■f’ oV inf Kako je G.Radgona prišla do EU in denarja? s »komunalo« se vse začne in sredstev bodo imeli dovolj do leta 2000 - Kanaliza-2^^' ^^stilne naprave, deželna razstava, mejni prehod in še kaj iM* l-l ti-; ((t. ^•tektuft njihov projekt z naslovom Sanacija komunalne infra-Ubhb občine Gornja Radgona s posebnim poudarkom venlje zeleno luč in je edini iz severovzhodne Slo- izbor osmih projektov v okviru čezmejnega * Aretrljo, katerega izvedbo bo večidel financirala Evrop-tednih" * pomembno In naporno delo čaka prav v priho- da Radgona mo- skimS/ ^'^^^noeo^podar-bote Murske So- ■ - “■ ■■ L-LlthEl-iir.* kJI. u , - ----1 inšti- MInipir- dl .T Id Jl" Th Minislr- ^’rekc?in^^ prostor ter Ljubljane Pnprav:t; vso Bo to se jim je uspe- pa naj bi zgradili kanalizacijo in čistilne naprave še za območja Podgrada, Lomanoš, Segovec in Apač. Ti projekti bodo torej zagotovo uresničeni. gre levji delež zasluge za uspeh njemu) Mihu Vodeniku uspelo, da je Gornja Radgona dobila sofinacerje za reševanje nujne komunalne problematike tako v ministrstvu kot v Evropski uniji? »Kako? Potrebno je prebirati časopise, si pridobiti čim več informacij. Vsak petek in soboto st kupujem avstrijske in nemške ča- J leS p*; n* p*; (K*, (t: II 11!''; / li’ K* Si .f ? jpf prebiti v aijfiJ .J® Was,A ‘P dobiti Cros- zagotoviti Pfca sodei- zuna- jekb .T,'”’? t'’® izvedbo pro-ne bo sredstva. 2q USDeli '’'=stniiva Pkoljcin mag. odgovorni "»"iS E"'-kije mejna ?«silee tirnt-L. J ■ --»''-'.'»"li dr Jani - reševanjem ’ — — u i rC“ Pfoblem onesnaže- I ' A * Telefonska problematika v Prekmurju Nerazvite komunikacije onemogočajo razvoj Da je telefonija ena najbolj perečih težav v Pomurju, se je slišalo tudi na pogovoru med generalnim direktorjem Telekoma Slovenije mag. Adolfom Zupanom in župani pomurskh občin. Po podatkih za leto 1994 je murskosoboška poslovna enota od vseh devetih slovenskih enot na zadnjem mestu po številu naročnikov na sto prebivalcev, V omrežni skupin 069 je namreč povprečno 18,6 priključka na sto prebivalcev, medtem ko je slovensko povprečje 26,4, v Kopru, ki ima največ priključkov, pa kar 37,7 na sto prebiralcev. Tudi cena priključka je bila prav v Pomurju v slovenskem prostoru najvišja, saj so morali nekateri za priključek plačati tudi osem tisoč nemških mark. Zato ni čudno, da so odločna vprašanja mag. Zupanu kar deževala. V uvodnem govoru je mag. Zupan obširneje poročal o spremembah v zadnjih štirih letih in težavah, s katerimi se podjetje Telekom srečuje. Delež dobička v strukturi prihodka je padel z 17 na S odstotkov, letos pa na 3 do 4 odstotke. Do leta 90 so se viri zagotavljali na različne načine in so zagotavljali tri četrtine nepovratnih sredstev. Od takrat pa je prihajalo do podvojitev sredstev za investiranje, delež nepovratnih sredstev pa je usihal. Začeli so n^emati posojila, ki so sc leta 1994 podvjila, cena impulza je stalno manjšala, v primerjavi z nemško marko pa se je znižala na tretjino. Mag, Zupan je povedal, da si bodo prizadevali, da bo cena v prihodnjih letih narasla vsaj za trikrat. Tako bi bila Sele 50-od-stotna v primerjavi z evropsko ceno. Pri tem pa bi morala sodelo- Vi »■ r >t' Slovenijo in odobre-' P'’*'i®kta, za katero 400 tisoč reševanje Rad- •komunalne infra- w ... . * s ,■1. s' v'* Pi hi' '1* i *'“o kanalu celotno !-’^rpalne ni®”®’ kolektorje, me- ‘t R f-V-53 ; °tiČkiVrh ^fcSnjevci, 5 cona n« ‘ ® POdpro-Primcr sanacija pa bodo cona odpadnih voda farme Podgrad, sanacija kanalizacije v Gornji Radgoni z gradnjo čistilne naprave in problematika deponiranja trdnih odpadkov, ki so zaradi bližine državne meje mednarodni problem. Celotni projekt je vreden 400 tisoč ecujev (toliko znaša delež Pharca), slovenski delež od 20 do 30 odstotkov pa bodo zbrali Ministrstvo za okolje in prostor, Ekološki sklad Republike Slovenije in občina Gornja Radgona. Druga faza urejanja komunalne infrastrukture, ki je nadaljevanje prve, zavzema izdelavo ureditvenih načrtov za Radgono Trate, Radgono sejem in ureditev povezave med območjem sejmišča in mesta; v tretji fazi Poleg teh je občina Gornja Radgona prijavila še druge zanimive projekte, med katerimi naj omenimo skupno deželno razstavo leta 1997 v obeh Rad-gonah, ponovno oživljanje 11-mlinskega kanala v Apaški dolini in ureditev območja mednarodne mejnega prehoda v Gornji Radgoni (kjer bodo sodelovali tudi Kompas, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za notranje zadeve). Za vsak program oziroma podprojekt bo odgovorna določena oseba v Gornji Radgoni, pri realizaciji pa si bodo pomagali s pogodbenimi zunanjimi sodelavci in strokovnjaki. _ Kako je torej županu Gornje Radgone (vsak bo priznal, da J ■r lil f ■h t r d if' j k' I c i. J?. if if, 1 fl' r, Tehnostroju kljub stečajnemu postopku J* jim obetajo Mši časi? Ljutomer Je od maja v stečajnem ’ njem pa teče Se naprej. Stečajni upravitelj delavcev in preprečiti po- ki je letos in prostorov, densko, TT 4000 obme v eni uti kar 2.500 m3 komposta. S prodajo takih strojev, kljub ceni 2,5 milijona Šilingov za n^dražjega TT 4000, ni težav. Vso proizvo- dnjo izvažajo predvsem v Avstrijo in Nemčijo pa tudi v Svi-Španijo, na Nizozemsko, co, Norveško in Japonsko. Zanj se zanimajo Hrvati, pri nas pa Komunalno podjetje Ljubljana in Tovarna sladkorja Ormož. Po letošnjem načrtu naj bi jih izdelali ih prodali Se Sest. Ob tem pa bodo, kljub stečajnemu postopku, v Avstrijo in Nemčijo izvozili še 350 prikolic. sopise, zato sem poznal delovanje Pharea že od prej. Predvsem so mi veliko pomagali dobri odnosi s kolegi in prijatelji iz Avstrije. Ko se Je uresničila Evropska unija, smo se začeli Že tesneje povezovati. Tam imajo namreč odnose in pretok informacij med zvezno, deželno in okrcano vlado urejene, pri nas pa tega še vedno ni. Predvsem pa je k uspehu veliko pripomogla lega občine, ki Je tik ob meji z Avstrijo in ob reki Muri,e je povedal g.Vodenik. Da bi k uspehu pripomoglo sodelovanje v vpravi« stranki, je odločno zanikal, češ da lahko stranka pomaga samo do določene mere, na primer z informacijami, končno pa je vse odvisno od prizadevnosti ljudi v občini. Radgonski župan je torej zbiral informacije, informatorje in potencialne sodelavce že vse od lanskega poletja; udeleževal se je vseh sestankov, sc povezoval z Avstrijci, Žalostno jc le, da je uspela te radgonska občina in ne celotna severovzhodna Slovenija, saj je na zemljevidu označeno kot območje čezmejnega sodelovanja celotno Pomurje. Kako bi le, ko pa se drugi niso udeleževali niti sestankov, ki so jih sklicali predstavniki Pharca 1 BERNARDA B, PEČEK Kdaj l>osta v omrežni skupini 069 telefoniranje in telefon nekaj običaj* FotografijaiANR nega v življenju? . ■ ■■. &<1 '•»1. Pl-el' ?* komposti- i^elujejo vse StroiAopremo iaspTe&urtnjflm »pom« v pomožne 'J® primeren predv- itna 4m »polži« v no HhinD itt Stroj za obračanje komposta, ki ga izvažaj« v več držav. (Fotografija: G. O.) sem za velike proizvajalce biolo- Trudijo se, da bi s komunalnim programom In programom traktorskih priključkov Se naprej sle- ških odpadkov. Pri zorenju komposta, ki traja 10 do 12 tednov, ga je potrebno v začetku obračati dvakrat, kasneje pa enkrat te- dili tokovom v Evropi. GORAN OHMAN vati tudi država, kije 78-odstotni lastnik Telekoma, Telekom Slovenije ima letos na voljo 11 milijard tolarjev, od tega jih bo šlo 876 milijonov za naložbe v Pomurju, Direktor poslovne enote Murska Sobota Jožef Kavaš je-pojasnil, da bo šlo 60 odstotkov sredstev, ki jih dobi naša regija, za posodobitev centrale v Murski Soboti. S tem bo pridobila 1400 novih številk, izboljšala pa se bo tudi kakovost pogovorov. Preostali denar pa se bo porabil za posodobitev nekaterih central in omrežja ter za nujna vzdrževalna dela. Lahko pa se je že v začetku med vrsticami razbralo, da denarja za nove naložbe ni, zato so župani pomurskih občin gosta iz Ljubljane zasuli z mnogimi težavami in vprašanji. V nekaterih občinah je manj kot deset telefonskih priključkov na sto prebivalcev, v občini Gornji Petrovci 8,9, v občini Hodoš -Šalovci 6,1 in v občini Turnišče le 5,5 telefona na sto prebivalcev, Aleksander Abraham, župan občine Hodoš - Šalovci, je še posebej omenil vasi Markovci in Čepinci, kjer imajo skupno samo štiri telefone, Poudaril je, da ljudje tudi v najnujneših primerih potrebujejo uro in več, da pokličejo zdravnika, veterinarja in podobno. Že leta 1988 so plačali tisoč nemških mark za projekt, telefonov pa še danes nimajo. Vaščani ne sprašujejo več niti za ceno, želijo si le, da bi telefone končno dobili. Soboški župan Andrej Gerenčer je poudaril, da je v obmejnem območju, kjer bi moralo biti največ telefonov, telefonsko omrežje najslabšc razvito. Odločno se je zavzel za to, da se ne bremeni podeželja in rie polni ljubljanske malhe ter da mora poslovni proces Telekoma težiti k enakomernemu razvoju vse Slovenije. Stanko Ivanušič, podžupan ljutomerske občine, je predlagal, naj se Telekom zgleduje po Hrvaški, ki ima kljub vojni dobro razvito telefonsko omrežje. Zupan Moravskih toplic Franc Cipot jc opozoril na izredno slabo kakovost in prekinjanje zveze, Šlihthuberjc zahteval od mag. Zupana, da še enkrat pove, ali je možno, da še letos pride do zgraditve telefonije, oziroma kdaj bo do tega prišlo, Zupan pa je odločno in jasno odgovoril, da do tega letos ne bo prišlo, ker ni v projektu. Vprašanj je bilo preveč, da bi lahko mag. Zupan nanje odgovoril, zato je predlagal ponovni sestanek z drugačno udeležbo, tudi s predstvaniki države. Poleg tega pa je županom predlagal, naj se župani povežejo in skušajo tudi drugače vplivati, da se njihovi interesi uresničijo. Geza Farkaš, načelnik območne enote Murska Sobota, je na koncu predlagal delovno skupino, ki jo bodo sestavljali Franc Šlihthuber, Andrej Gerenčer in Geza Farkaš. Le-ti bodo skušali lobirati na tem področju in posredovati v zvezi s telefonsko problematiko ter poseči v planiranje državnega proračuna. Poleg tega so si zadali tri osnovne naloge: da naredijo dokument pobud, da konec avgusta skličejo sestanek z državnimi predstavniki in da župani s poslovno enoto pripravijo popolne projekte. Aleksandra Nana Ritupcr Povprečna slovenska plača Po podatkih zavoda za statistiko je bila maja bruto plača v podjetjih in drugih organizacijah 111.313, povprečna neto plača pa 70,949 na zaposlenega. Povprečna bruto plača v gospodarstvu je Znašala 104.161 tolarjev, v negospodarstvu 133,205 tolarjev, povprečna neto plača pa 67,024 oziroma 82.961 tolarjev na zaposlenega. vestnik, 20 JulijaJ^ 6 gospodarstvo Te dni bo objavljen prvi razpis »kredita za čistejši zrak« Posojilo za preureditev kurišč Ekološki sklad Slovenije in Nova KBM bosta dajala posojila, s katerimi bodo pravne in fizične osebe preurejale neprimerna kurišča V ponedeljek, 17.jullja, Je Ekološko razvojni sklad Slovenije na tiskovni konferenci v Mariboru objavil nadvse pomembno novico: skupaj z Novo KBM bodo objavili javni razpis za dodeljevanje posojil za zmanjšanje onesnaževanja zraka oziroma za preureditev neprimernih kurišč, ki zelo onesnažujejo zrak (trda goriva, mazut) v okolju prijaznejša kurišča in načine ogrevanja - zemeljski plin, daljinsko ogrevanje, tekoči naftni plin. Razpis bo objavljen v teh dneh (21. julija) v medijih, sprejem vlog in koriščenje sredstev pa bo 1. septembra. Posojila, kakršnih doslej v Sloveniji nismo poznali, lahko dobijo tako posamezniki kot tudi pravne osebe. Občani lahko dobijo posojilo v vrednosti največ 800 tisoč tolarjev s triletnim odplačevanjem, družine z manjšimi družinskimi prejemki pa bodo imele možnost odplačati posojilo v šestih letih. Pravne osebe lahko pridobijo sredstva v vrednosti do 8 milijonov tolarjev za največ deset let, pri čemer mesečno odplačilo ne sme biti nižje od 50 tisoč tolarjev.V prvi fazi lahko zaprosijo za posojilo le občani in pravne osebe iz občin Maribor, Duplek, Starše in Rače-Fram. Za posojila lahko zaprosijo na oddelku za kreditiranje Nove KBM v Mariboru, obračunavala pa se bodo v tolarski protivrednosti nemške marke z obrestno mero, ki je določena kot šestmesečni LIBOR (londonska medbančna obrestna mera), povečan za dve odstotni točki; obrestna mera se bo dvakrat letno prilagajala spremembam LIBOR-a, Sicer pa jc Zmanjšanje onesnaženja zraka vseslovenski projekt Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, d.d., Ljubljana, katerega namen je izboljšati kakovost zraka v naseljih z onesnaženim zrakom tako, da se omogoči ugodno kreditiranje naložb za prehod s trdih kuriv in mazuta na daljinsko ogrevanje, ogrevanje z zemeljskim plinom ali utekočinjenim naftnim plinom. V celotni projekt naj bi bilo usmeijenih približno 34 milijonov dolarjev, od tega bo 20 milijonov dolarjev posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj in slabih 7 miliJoDov dolarjev sredstev Ekološko razvojnega sklada, 7 milijonov pa bodo mOTali prispevati investitorji. Ker bodo posojila investitorjem dodeljena na krajši rok kot pridobljeno posojilo IBRD-ja, bo mogoče sredstva »obračati« in tako pridobiti še dodatna sredstva za financiranje. Tako naj bi v prihodnjih petnajstih letih dejansko razpisali za 80 do 100 milijonov dolarjev posojil, s čimer bi omogočili prehod na okolju prijazna kuriva več kot deset tisoč gospodinjstvom in več kot sto tisoč kurilnicam. BERNARDA B. PECEK SGP Poingrad Visokogradnje . Rešitev s posojilom in novim vodstvom I i I »Tako lahko sporočimo, da ho stalne v SGP Pomgrad Visoko-gradnje v najkrajšem času popolnoma urejeno in normalizirano,« je v svojem poročilu zapisal direktor murskosoboškega gradbenega po-d)e^ Ubor Čand. Njegova trditev temelji na sprejetem sanacijskem programu za družbo Visokogradnje, ki ga Je 29. junija sprejel upravni odbor krovnega podjetja. Sanacijski program predvideva več ukrepov, trije najpomembnejši pa so: - Najetje sanacijskega posojila pri LB Pomurski banki v vrednosti 120 milijonov tolarjev za 'dobo petih let. Z najetim posojilom bodo kmalu poravnane stare nesporne obveznosti. - Organizacijska in kadrovska ureditev družbe. Imenovani je novi direktor družbe dipl, ekonomist Janko Halb, ki bo z delom začel prvega avgusta, postavljen pa je tudi novi vodja komerciale inž. gradbeništva Darko Tivold. - Reševanje presežnih delavcev. Za slednje program Selc pripravljajo. Med naštetimi ukrepi sanacije seje treba ustaviti pri prvem, najetju posojila pri LB Pomurski banki. Informacije iz nekaterih krogov, da bo banka sodelovala pri sanaciji družbe Viskogradnje z večanjem lastniškega deleža - to bi bila za podjetje v tem trenutku morda naugodnejša možnost - so se izkazale kot netočne. Banka je bila torej pripravljena dati posojilo z visoko obrestno mero, pogajanja o pogojih pa so bila dolgotrajna. Zakaj jim je tega sploh bilo treba? V drugem polletju lanskega leta so se izgube iz meseca v mesec povečevale in se konec leta ustavile pri številki 178 milijonov tolarjev. Ugotavljali so številne nepravilnosti in slabo delo ter vodenje družbe, kar se je najbolj pokazalo pri pridobitvi in izvedbi dveh pogodb v Portorožu. Samo pri njiju je družba ustvarila nad 100 milijonov tolarjev izgube. Organ upravljanje in vodstvo krovnega podjetja sta konec lanskega oktobra reagirala, odstopila sta direktor družbe Milan Sadi in vodja komerciale Bojan Ficko. To seje zgodilo na seji upravnega odbora družbe Visokogradnje v začetku novembra. Takrat je bil za vršilca dolžnosti drektoija imenovan direktor krovne družbe Tibor Čarni. Krovno podjetje, ki je dalo jamstvo za uspešno sanacijo družbe Visokogradnje ter za plačilo dolga, jc naročilo pripravo sanacijskega programa pa tudi pregled poslovanja družbe, ki sta ga opravili dve zunanji inštituciji. Podrobno so pregledali tudi portoroška projekta, kjer so ugotovili največje oškodovanje podjetja. Na primer ob pogodbah na ključ so sprejeli več sprememb pri izvedbi del ter Opravili veliko dodatnih del. ne da bi o lem sklenili anekse h pogodbam, kot je sicer predvideno. Za ta dva projekta Visokogradnje še danes nimajo končanih obračunov del. Za delo prejšnjega vodstva družbe Visokogradnje so sc zanimali in zbirali podatke tudi kriminaJisti Uprave za notranje zadeve. MH Kdo in kako bo prodajal škropiva za potrebe kmetijstva? Farmacevti zemlje in kmetijske apoteke Od junija so prodajalne s škropivi v Sloveniji po statusu podobne lekarnam: predvsem morajo znati svetovati in šele nato prodajati 30.decembra 1994 je bil v Uradnem listu republike Slovenije objavljen Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin, ki je osnova tudi za prihodnje delovanje prodajaln oziroma trgovin s fitofarmacevtskimi sredstvi. I Ta določa, da sc lahko s trgovanjem s fitofarmacevtskimi sredstvi ukvarjajo gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki, če imajo sedež v Sloveniji, izpolnjujejo predpisane higiensko-tehnične pogoje glede prostorov in imajo potrebno opremo za trgovanje s temi sredstvi, ravnanje z ostanki fitofarmacevtskih sredstev in njihovo embalažo, če zaposlujejo delavca s primerno visokošolsko izobrazbo, ki skrbi za svetovanje, nabavo in vračanje ostankov, in delavca s srednješolsko izobrazbo z izpitom iz fitomedicine za prodajo, in če so vpisani ali so tik pred vpisom v sodni register (torej dobijo licenco). 19. maja letos Je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen podzakonski akt Pravilnik o pogojih, kijih morajo izpolnjevati gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki za proizvodnjo oziroma trgovanje s fitofarmacevtskimi sredstvi. Vsekakor naj bi bilo ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi v prihodnje bolj nadzorovano, previdnejše in predvsem dozirano na osnovi strokovnih nasvetov. Kakor ugotavljajo kmetijski in-špektorji. so se kmetje v minulih dveh ali treh desetletjih preveč razvadili, marsikateri je prepričan, da se s Škropivi da vse rešiti, tako uničiti plevel kot povečati pridelek; zanemarjali so nasvete strokovnjakov in se oklicali za vsevedne v kmetovanju s pomočjo škropiv in gnojil. Že stari ljudje so vedeli, da ima zemlja, prst, svoje življenje, katerega jc potrebno spoznati in upoštevati; tako je na primer pri zatiranju nekaterih plevelov učinkovito kolobaijenje, pri drugih okopavanje ob pravem času. Vsekakor so škropiva koristna le, če jih uporabljamo pravilno in v primernih odmerkih in razredčena v razmerjih. Nemajhnega pomena je, da so prav ostanki neporabljenih škropiv in strupenih fitomarccvtskih sredstev med največjimi onesnaževalci pomurskega okolja, ki je pretežno kmetijskega značaja, pa najsi gre za poljedelstvo, sadjarstvo ali vinogradništvo. reta Dane, obravnavanih prodajaln je 11, od teh štiri zasebne; kmetijski inšpektor na območju prejšnje gornje radgonske občine Andrej Čeme mora nadzorovati poslovanje 13 prodajaln, 8 je zadružnih, štiri zasebne, eno pa ima VG Kapela; Ludvik Lazar, ki deluje na območju upravne enote M. Sobota, pa mora pregledovati kar 24 prodajaln, od tega jih ima Panonka še 16 (po 15. juniju letos jc zaprla 15 trgovin N cijah in trgovinah že poskrbeli za primerne strokovnjake s prerazporeditvijo delavcev ali sporazumnimi zaposlitvami (npr. inženir agronomije je zaposlenih v dveh ali treh zasebnih trgovinah, Seveda pa ostane vprašanje, kaj z zaposlenimi v »mrtvi sezoni«? Kmetijski inšpektorji zatrjujejo, da je to idealen čas za izobraževanje: za samoizobra-ževanjc, usposabljanje vseh zaposlenih, predvsem pa za izobraževanje potrošnikov - kmetov. Knjiga strupov je obvezna Do 3. septembra se morajo vse kmetijske apoteke prijaviti kmetijskemu ministrstvu za vpis v sodni register. Po prijavi bo prišel na ogled neodvisen republiški kmetijski inšpektor, ki bo ocenil, če prodajalna in izobrazba zaposlenih zadostujeta za izdajo pooblastila za poslovanje s tako občutljivimi sredstvi. Tudi nadzor nad prodanim bo v pri- napoti® |i ydneh,kose.. , najbolj škropi, bodo lijski i^pektotfiap(*''ii^ nadzor na terenu - tudi m ipivab. Če bodokuga^^"" bK, da je zlil ostanke piva v potok, ga bodo ko takoj kaznovali 9 soč tolarji kazni, osebo pa lahko doleti B’ zen do 700 tisoč tolsijW poročila iz vseh sJoveflSl^"^ močij, bodo lahko natančN* tovili, koliko, v kakšnih nah in kje slovenski । rahljajo sredstva za z#*’"* । škodljivcev in plevela. Problematično vračanje embalaž če so kmetijske slej uspele poskrbeti zt nost prodajnih prostorov P brazbo zaposlenih, pa jli® j dno ni uspelo v celoti določila iz zakona in V Pomurju 44 kmetijskih apotek Na območju severovzhodne Slovenije še vedno obstaja kar 44 prodajaln, v katerih prodajajo fitofarmacevtska sredstva, tretjina teh jc zasebnih. Pred 1993. letom, ko SO opravili prvi strožji pregled prodajaln, jc v Sloveniji poslovalo kar 360 trgovin, danes jih izpolnjuje pogoje 220, vendar naj bi jih bilo še vedno preveč. Tudi vladni organi enačijo farmacevtske lekarne in trgovine s fitofarmacevtskimi izdelki - če je prvih v Sloveniji skupno le 183 in zadostujejo za potrebe prebivalcev, naj bi toliko ali še manj zadostovalo tudi drugih trgovin, ki prodajajo Škropiva. Torej jih je potrebnih kvečjemu 190. Tudi kmetijski inšpektorji se s tem strinjajo, saj bo tako bolje poskrbljeno za svetovanje pa tudi, kar je težje dosegljivo, je dalj od rok, tudi manj uporabljivo, torej bo manj »grehov«. Na območju ljutomerske občine, ki ga nadzoruje kmetijska inšpektorica Katja Stanjko Pevec, posluje 12 trgovin s škropivi in drugimi sredstvi za zatiranje Škodljivcev in plevela, in sicer jih je kar sedem zasebnih, štiri so zadružne, ena pa je last Semenarne; na lendavskem območju je kmetijska inšpektorica Marga- zunaj središča). Semenarna 2. Potrošnik eno in zasebniki pet. Predvsem svetovalci, šele nato prodajalci Vsaka prodajalna mora imeti odgovorno osebo z visokošolsko izobrazbo kmetijsko-rastlinske smeri, ki skrbi za nabavo, sprejemanje. skladiščenje, hrambo in izdajanje sredstev ter sprejemanje in pravilno skladiščenje vrnjenih ostankov in embalež, vodenje evidence in oddajo poročila (ki je po novem pravilniku obvezno), hkrati pa mora nadzorovati tudi trgovce in skrbeti za svetovanje. Ta odgovorna oseba je lahko zaposlena v največ treh kmetijskih apotekah, v vsaki pa mora biti vsaj šest ur na teden. Umik, kdaj lahko v kateri trgovini kupci najdete svetovalca, mora od junija viseti na vidnem mestu v trgovini - kmetijski apoteki. Prodajalec, torej tisti, ki vam sredstvo proda, mora biti praviloma kmetijski tehnik s posebnim izpitom iz fitomedicine. Izobrazbe zaposlenih doselj Še niso natančneje preverjali, vendar so v skoraj vseh organiza- hodnje strožji. Čeprav je bilo že doslej obvezno vpisovanje prodanih strupov v knjigo, pa se to ni počelo dosledno. V prihodnje bo knjiga strupov obvezna; vsak bo ob nakupu strupov iz druge skupine moral pokazati osebno izkaznico in sc podpisati v knjigo, strupe iz prve skupine (ki morajo biti v trgovini zaklenjeni v posebni omari) pa lahko kupijo le osebe, ki imajo potrdilo Ministrstva za zdravstvo. Za celotno kmetijsko politiko in nadaljnji razvoj pa bo pomembna evidenca prodaje in porabe: trgovine bodo morale skrbeti za natančno evidenco nabavljenih in prodanih sredstev, šele potem, ko bodo dobili zbirna d®* da morajo sprejema ,/ sredstev in embalaž*’’ p so bila fitofarmacev® rfT stva. Urejeno pa ni — upajo preveč S’®®” „«1, nc upajo preveč -n da je to njihova f bojijo, da jim bodo * uu JUJI prikolicami Verjetno bi se morali J vezati s podjetjem cher Komunala, rati in odvažati tudi odpadke, saj na ukrepe ministrstva z® jv morejo računati niti dogled. Tudi proizvaj^f^Z dstev ne bodo brez nančne prisile začeli Jr' i embalaže. hi N Bilo bi pa nujno, 'Z' »110 Dl pa nuj*---- , Pomurju - ki jc P''«‘7,Si tijsko - Cini prej ločili in določili posebne odpadke, t-fl ko preprečili, da kn>^^ vali ostankov ! da tam ne bi prali sežigali ali zakopaval'jLizJ I v kateri so bili strupi- W peno za živali in udi za zemljo i® BERNA.RUAj^jJer peno tudi FOTO; JURE^‘ s ^^gglnik, 20. julija 1935 7 ji Ocenili mesne izdelke domačih mesarjev Letos brez šampiona večje število novih izdelkov -J I V okviru priprav na letošnji 33. tntdisaHKlni kmetijsko-ži-dUki »ejem v Gornji Radgoni potekajo v teh dneh nekatera strokovna ocenjevanja. Med 12. in 14, julijem je posebna strokovna tomlslia ocenjevala lotiknt izdelke, od 17, do 20. Mija tete ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov. 1 JiJnn in 4 avgustom na se bo-fio zbrali enologi itvocenili slovenskih vin, zadnje i-enjevanje pa bo od 7. do 9. s^gasta, in sket kitfclijake lianiracik in inovacij. . Po '»eidi ir, Žlendra z lju-lanske -- 33. lijem ocenjevanja. Med med 31. ju- me- onkurenci, so letos ■■ilsti I nekoliko spremenili pravilnik in tako omejili število izdelkov, ki jih posamezni proizvajalec lahko pošlje v ocenitev, na 25. PrejSivja leta so imeli namreč veliki mesnopredelovalni obrati prednost, saj so imeli z večjim številom vzorcev več možnosti za večje skupno število točk, tokrat pa so to prednost odpravili. Tako je letos 21 slovenskih mesarjev dalo v ocenitev 246 izdelkov, od tega kar 51 novih. Med standardnimi izdelki je komisija podelila 8 zlatih, 29 srebrnih in 64 bronastih medalj, med novimi izdelki sta zlati medalji dobila dva, podeljenih pa je bilo še 29 medalj za inovacije. tl STriglavompoPrancni LWVIKKOVAČ (4) ^bisk na francoski kmetiji 1^. »f itfl. s? pf I 1*1 ijH. it*' (f i M mesto, ki smo ga Triglavovi popotniki oMska- ^ShoBe k Popotovanjem po francoski Provansi. Mesto ob Rti, ki »odii-■ preteklosti strateško pomembno, saj se to križajo tobodftVj pošelta * Španijo, zato Je bilo cilj številnih osvnialskih ilat^^ teaevEt pa Je doživelo pod okriljem rimske cirilizaclje. R Ji naredi]Preživljalo za Časa rimskega cesarja Konstantina, ki ?*lis|lnat m- Ri“- P® propadu rimskega cesarstva Je mesto gospodarje, leta 1487 pa je bilo priključeno kraljevini še I šteTllnlfc kulturnozgodovinskih znamenitosti se Arles -tol, o^ruiienhn amfiteafrom iz rimskih časov, imenovanim >*»3S mnTiteatra sega v sedemdeseta leta pred Kristusom, ■ oek^ P^cjall gladiatorske in droge igre, še danes pa je opora-le '5. ’'*'®***®- Vsako leto prirejajo tradicionalne bikoborbe, prireditev ob najrazličnejših ljudskih praz-• oamreč tako, daje prizorišče borb z živahni 2 in pol in ® posebnim mehanizmom pa ga Je mogoče dvi- So munene. -^iVi Triglavovimi po- so v kapelici predvsem verski 1 a ki so “6‘avovimi po->«^*l'naidctpo prevladovali nifluiizavarovanci, mimo obiska ene obredi za potrebe kmetije. Čeprav zapiski o kmetiji Rey ne segajo do njenih začetkov, je po ohranjenih mogoče sklepati, r 4.'^ '<4 rt; J?? r ( l! ■■ ji—tTI i 'S ,r ta 1 fe'«l v pomembnih prometnih poti, ki vodijo tod mimo iz dJL^ Zn ***o Jr te zelo zgodaj doživel svoj razcvet, V mestu Je du?® ki U zgrajen amfiteater, ki se je ohranil do ig'. 2svojemu namenu. Včasih so v njem prirejali gla-rtji C, BH D J B ■- 'sako teto bikoborbe. O' Mll.‘ 1 feihmelanih fl Ir ima 6' - ““Svilni,; "”?«čtuus- pa •■"matji, danes daje bila to ena od naprednejših kmelli, saj je imela že za časa Ludvika XIV. urejeno namakanje. Nasploh je tukaj potrebno kmetijske površine namakati, saj leži kmetija ob reki Rhone, ki ustvarja posebno mikroklimo in predstavlja nekakšno naravno oviro pred dežjem. Po pripovedovanju domačinov na tej strani reke zelo poredko dežuje, za namakanje pa uporabljajo rečno (1 IV tAtffCo ^^1-^ MeSNfl V 3H> irenjpI PA Ali čbifEtt- t s s h kmetijska panorama kakovosti Zmagovalec letošnjega ocenjevanja je postal Kras iz Sežane, ki je dobil 3 zlate, 11 srebrnih in 9 bronastih medalj, drugo mesto je pripadlo lanskemu zmagovalcu Mesni industriji Radgona, ki je prejela eno zlato, tri srebrne in sedem bronastih medalj za standardne izdelke ter eno zlato medaljo in tri priznanja za nove izdelke, na tretje mesto pa se je uvrstila zasebna mesarija Antona Arvaja, ki ji je komisija dodelila eno zlato, tri srebrne in tri bronaste medalje za standardne izdelke ter osem priznanj za nove izdelke. Vsi trije prvouvr-ŠČeni mesarji so poslali v ocenitev po 25 izdelkov. Nosilec kakovosti za leto 1995 je tako postal Kras Sežana, ki mu je ta naslov na sejmu v Radgoni pripadel prvič, medtem ko šampiona kakovosti za letos niso podelili. Med ugotovitvami komisije ob letoš-rtjem ocenjevanju velja poudariti, da sc je precej povečalo število novih izdelkov, z njimi pa še posebej izstopajo Mesarija Antona Arvaja, MIR iz Radgone in Perutnina Ptuj. Žal pa 80 ob izdelkih iz prašičjega, govejega in piščančjega mesa še vedno precej zapostavljene preostale vrste mesa, pravilnik pa bo treba v prihodnje dopolniti tako, da bo več pozornosti namenjene svežemu mesu. Premalo je tudi tako imenovanih alternativnih mesnin, saj so v svetu prehranske navade usmerjene prav v to smer, večina izdelkov pa je tudi pomanjkljivo deklarirana, saj manjkajo predvsem nekatere dodatne informacije, ki bi lahko bile v pomoč kupcu, ko se odloča za nakup. vodo. Sicer pa živita na kmetiji Rey dve družini, ki obdelujeta 400 hektarjev kmetijskih zemljišč, pri tem pa jima pomaga še LUDVIK KOVaC njih začenja nekoliko prej kot pri nas, saj bele sorte grozdja obirajo že avgusta, črne pa septembra in v začetku oktobra. Kljub razmeroma zgodnji trgatvi dosegajo visoke sladkorne stopnje, zato mošta ne dosladkajo, ker pridelujejo v glavnem suha I« t ri. Pisani viri o kmetiji Rey segajo v čas Ludvika XIV., ko je bila to že ena od naprednejših kmetij z urejenim namakalnim sistemom. Površine namakajo tudi zdaj, poleg poljedelstva pa se na kmetiji ukvarjaj« še z vinogradništvom in kletarstvom, ki da letno okoli 3.500 hi vina. 10 delavcev, ki so tukaj redno zaposleni. Kmetijske površine niso razparcelirane, saj jih seka le avtocesta, obe družini pa sta si delo razdelili tako, da se ena ukvarja s poljedelstvom, druga pa z vinogradništvom in kletarstvom. Na njivah pridelujejo v glavnem pšenico in riž, podrobneje pa so nam predstavili vinogradništvo in nas popeljali v vinsko klet, kjer smo lahko poskusili tudi njihova vina. Z vinsko trto imajo zasajenih 50 hektarjev zemljišč, na hektarju raste okoli 4.500 trsov, njihova vzgoja pa ne zahteva posebnih dodatnih zelenih del v vinogradu. Trsne mladike so pro-stov|fcče, oskrba je v glavnem mehanizirana, saj trse spomladi obrežejo s posebnimi stroji in jih ročno le Se »dodelajo«, strojno pa je tudi spravilo. Za ta namen je kmetija opremljena z ustreznim strojem za obiranje grozdja, strojna pa je v glavnem tudi obdelava vinogradov. Zanimivo je, da tukaj vinogradov ne zatra-vljajo, pač pa jih obdelujejo, dokler se ne izrodijo. Trgatev se pri vina, ki imajo tudi do 13 odstotkov alkohola. Na kmetiji Rey pridelajo letno okoli 3.500 hi vina, ki ga došolajo v domači kleti, ki zaradi visoke podtalnice ne more biti pod zemljo, je pa v tistem delu, kjer hranijo ustekleničena vina, ustrezno klimatizirana. V glavnem pridelujejo bela, rdeča in rose buteljčna vina, ki jih prodajajo hotelom in restavracijam, nekaj pa jih tudi izvozijo. Čeprav bi pričakovali, da francoska država za svoje kmete dobro skrbi, smo vseeno lahko slišali nekatere očitke na račun neustreznega odnosa, zlasti do Izvoznikov. Ker kmetija nekaj vina izvozi neposredno, za to pa ne dobi ustreznih spodbud, izvoz žarijo ni posebej zanimiv. Le za izvoz v ZDA in na Japonsko država primakne manjši delež, zato kmetija večino vina proda na domačem tržišču. Tu iztrži za liter od 7 do 32 frankov, odvisno od sorte in kakovosti, po izračunih pa znašlo stroški pridelave enega litra okoli 8 frankov. (Se nadaljuje) &( Kuftu MOJE pitcefici re 2e FKitLiitiiejo fco tCiLofi-lUMOM. Večerna seja v zadružni enoti Murska Sobota Nezadovo^ni S sanacijo še vedno težnja po izločitvi iz zadružnega sistema - Trdijo, daje bila združitev vsiljena Čeprav program sanacije zadružnega sistema Panonke, ki so ga predlagali upniki, za večino splošnih kmetijskih zadrug sprva ni bil sprejemljiv in ga zato tudi niso podprli, so končno vendarle našli skupni jezik in se odločili za enovito sanacijo, ne pa za sanacijo po posameznih pravnih osebah. Eni so že takrat trdili, da je enovita sanacija in $ tem združitev v enotno kmetijsko zadrugo, v kateri bi dotedanje splošne zadruge in zadružna podjetja izgubila samostojnost, neke vrste prisila in takšnega mnenja $0 še danes, To se je potrdilo tudi na zadnji seji upravnega odbora zadružne enote Murska Sobota, ki je bila v začetku tedna, nanjo pa 80 povabili Še v. d. direktorja Kmetijske zadruge Panonka Jožeta Škulja in predsednika te zadruge. Na vabilu je bilo sicer zapisano, da gre za sklic seje upravnega odbora zadružne enote, vendar nam še ni povsem jasno, kakšen organ je sploh sestankoval. Po zadružnih pravilih zadružna enota menda nima upravnega odbora, pač pa le odbor, na ponedeljkovi seji pa so sedeli člani upravnega odbora Kmetijske zadruge Panonka iz zadružne enote Murska Sobota in člani odbora zadružne enote. Bolj od tega, kdo je sedel na sestanku, pa Je seveda pomemben njegov namen, saj je bilo že iz informacije, ki je bila priložena vabilu, mogoče razbrati, da gre za nezadovoljstvo nad dosedanjim potekom sanacije, pa tudi na samem sestanku Je bilo veliko pikrih pripomb na račun dela upravnega odbora Kmetijske zadruge in v, d. direktorja Jožeta Škulja. Za sklepe, sprejete na upravnem odboru, so celo zatrjevali, da so nezakoniti, saj prvi dve seji odbora nista bili sklepčni. Po mnenju predstavnikov murskosoboške zadružne enote Jože Škulj zastopa predvsem interese upnikov, saj so ga po njihovem le-ti tudi predlagali za to funkcijo, poleg tega pa da mu je že tudi potekel mandat, saj je bil za vršilca dolžnosti imenovan le za tri mesece. Med očitki, ki smo jih lahko slišali na sestanku, naj omenimo še, da po petih mesecih Kmetijska zadruga Panonka še vedno nima novega vodstva, ni še narejena spojitvena bilanca, tudi poslovnega načrta za novo zadrugo še ni, v. d. direktor odloča o pomembnih zadevah po lastni presoji, nekateri upniki pa zadrugo še naprej izkoriščajo. Pri tem so omenjali zlasti kmečko banko, ki servisira zadrugo s posojili, katerih obrestna mera dosega tudi R -i 19 odstotkov. Po njihovem mnenju se je med sanacijo poslabšal tudi materialni položaj murskosoboške zadružne enote, saj so pred spojitvijo v enovito zadrugo obveznosti do dobaviteljev znašale 20 milijonov tolarjev, zdaj pa so dosegle že skoraj 60 milijonov tolarjev. Po Škuljevih besedah takšne trditve ne držijo, saj se med sanacijo ni poslabšal položaj nobene zadružne enote, je pa položaj vseh še vedno slab, dezinvestiranje teče po programu, v tem času se Je nova zadruga že registrirala, dosegli so deblokado žir-oračuna in po njegovih besedah še nekaj časa ni strahu, da bi bili ponovno blokirani. Po večini razprav se je dalo kaj hitro razbrati, kakšen je bil cilj sestanka, to pa so potrdili tudi s sklepi, ki so jih sprejeli na koncu. Z njimi murskosoboška zadružna enota prepoveduje prodajo svojih deležev v predelovalni industriji, dovolijo pa dezinvesti-ranje poslovne zgradbe v Kocljevi ulici v Murski Soboti, Ta sklep začne veljati takoj. Zadružna enota zahteva tudi takojšnji sklic upravnega odbora in skupščine Kmetijske zadruge Panonka, kjer naj bi analizirali potek dosedanje sanacije, hkrati pa odločali tudi o odcepitvi murskosoboške zadružne enote. Hkrati naj se vloži tudi tožba za razveljavitev spojitvene pogodbe, zadružni enoti pa se mora vrniti 40 milijonov tolaijev, ki naj bi jih v tem času porabili zunaj te enote. Kot že rečeno, prvi sklep velja takoj, za preostale pa so sprejeli moratorij do 5. avgusta, do tega Časa pa naj bi direktor Panonke še opravil nekatere naloge. Od uresničitve le-teh pa bo tudi odvisno, kako se bo soboška zadružna enota dokončno odločila, LUDVIK KOVAČ I Problemsko o govedoreji Rejska zveza svetlo lisaste pasme za Pomurje pripravlja jutri v rdeči dvorani Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti konferenco-o problematiki v govedoreji. Osrednjo pozornost bodo namenili stanju in razvoju govedoreje v Pomurju ter njenemu mestu v slovenski kmetijski razvojni strategiji, spregovorili d» Lodo še o problematiki, ki sc pojavlja pri uvozu govedi, ter o zakonu o govedoreji, kije pred sprejemom v parlamentu. Poleg poslancev in svetnikov v državnem parlamentu so na problemsko konferenco povabili tudi ministra dr, Jožeta Osterca in državnega sekretarja za kmetijstvo Ivana Obala iz ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. L. K. k NABERGOJ, veterinarski o\ inženiring, MORAVSKE TOPLICE, d. o. o., trgovina ZA moje ŽIVALI ul. Štefana Kovača 1, Beltinci, tel.: 42 04Wbm, kar vaše živali potrebujejo za dobro počutje, rast in proizvodnjo, svetuje strokovnjak dr. vet. med. S vestnik, 20. julijajSj; sociala, šolstvo, zdravstvo Tudi Ljudska univerza M. Sobota uspešno sodeluje v ICC-ju Mednarodni jezikovni izpiti Slovenija (Zveza ljudskih univerz) Je leta 1990 postala tudi člaaira Mednarodne certifikatne konerence (ICC), to je zveze organizacij, ki $e ukvarjajo s poučevaujem tn^ jezikov. Sedež konference Je v Frankfurtu, Kdor opravi izpit po kriteriji)) ICO ja, si pridobi mednarodni certifikat, to pomeni, da si je nekdo pridobil evropski standard znanja tujega jezika. Pred kratkim je centralni računalnik v Frankurtu »izračunal«, da sta mednarodni izpit uspešno opravili tudi Dunja Jan-dl iz Čemelavec (končala je 8. raz. OŠ) in Petra Bertalanič iz M. Sobote (z novim šol. letom bo obiskovala 8. raz. OŠ). Obe sta v tem šolskem letu končali 8. stopnjo tečaja nemškega jezika pri Ljudski univerzi M. Sobota, ki ga je vodila Olga Hodošček. Petra se uči nemški jezik tudi v osnovni šoli, Dunja pa si je znaii^ iz nemščine pridobila predvsem na tečaju. Certifikat »Deutsch als Fremdsprache«, ki sta si ga inidobili Dunja in Petra, je priznanje tudi za Ljudsko univerzo M. Sobota, J . G. Zaradi novih občin so se nekatere osnovne šole znašle v nenavadnem položaju Vozli v šolski mreži Neusklajenost med šolskimi okoliši in občinskimi mejami je še posebno izrazita na območju prejšnje Občine Murska Sobota Naglica, s katero je slovenski parlament sprejemal novo zakonodajo o tokaliii samoupravi in obenem količil tudi nove občinske meje, je pripeljala do tega, da so v osnovnošolski mreži marsikje nastali debeli vozli, ki jih bo težko razvozlati. Gre namreč za neusklajenost med šolskinii okoliši in novonastalimi občinami, kije še posebej izrazita na območju prejšnje Občine Murska Sobota, kjer deluje 17 osemletk in 13 podružničnih šol. Vsega skupaj imajo okrog 6.400 učencev, skoraj polovica med njimi pa je vozačev. To pomeni, da imajo do šole dlje kot 4 kilometre, stroške prevoza pa Je treba plačati iz občinskega proračuna. Prav to pa bi utegnilo šolsko mrežo zatresti, tako da bi se dolgoletne in utečene niti pretrgale. Kot je ugotovil strokovni delavec za osnovno šolstvo pri Mestni občini Murska Sobota Jože Stvarnik, so od 17 primerov v Sloveniji, ko je centralna osnovna šola v eni. njena podružnica pa v drugi občini, kar štirje taki primeri v prejšnji soboški občini. Kako sc ravnati pri financiranju? »Da bi financiranje potekalo nemoteno in da ne bi bilo v škodo učencem ali delavcem v Šolah, smo upoštevali zahtevo Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo in šport, ki zagovarja ohranitev obstoječih šolskih okolišev. Tako naj bo tudi podružnična Sola še naprej sestavni del šolskega okoliša dosedanje matične Sole, čeprav ima le-ta svoj sedež v drugi občini, ki pa je v tem primeru dolžna zagotavljati tudi finančna sredstva za Katere naložbe so predvidene za izboljšanje razmer v vzgoji in izobraževanju? Gradnja telovadnice pri OS Bogojina je tako rekoč končana, te dni pa bodo predvidoma končali še z nekaterimi drugimi delt in opremljanjem novih prostorov. Tudi v Dokležovju že stoji nov vrtec, ki ga bo potrebno dokončati. V njem bo tudi kuhinja za potrebe podružnične Sole, Pri Gradu in v Murski Soboti (OŠ 1) bodo Se letos začeli graditi novi telovadnici; pri prvi soboški osemletki bodo obenem uredili tudi atletski stadion. Pripravljajo tudi dokumentacijo za dograditev OŠ Salovci, OS Sveti Jurij in nadzidavo OŠ III M. Sobota, V programu pa so še dograditve prostorov OŠ Cankova in Tišina ter telovadnic pri OŠ Bakovci in OŠ II Murska Sobota. podružnico, razen za nove naložbe in investicijsko vzdrževanje,« To bi približno lahko razumeli tako, da ima neko podjetje svojo enoto V drugi občini in samoumevno je, da je ta enota tudi po finančni plati povezana z maličilo firmo. Prvi zgled neusklajenosti (razdvojenosti) je Podruž- Dlčna voj< OŠ I>oUež«vje, ki spa- da k matični šoli v Rakovcih (Mestna občina Murska Sobota). Nova lokalna samouprava ta kraj uvršča v Občino Beltinci. Zakaj ne bi potemtakem tja. v svoji občini, hodili v šolo tudi dokležovski učenci, ko končajo 4 razrede v domačem kraju? Nekateri si v tej smeri tudi prizadevajo, in to Še zlasti zato, ker bi bili potem dokležovski šolarji upravičeni do brezplačnega prevoza v Beltince, ker bi bili oddaljeni do šole nad S kilometrov, v Bakovce pa imajo Ic okrog 3 kilometre. Toda s spremembo šolskih okoUševbi imela bakovska osemletka samo 8, zgradili pa sojo za 12 oddelkov. 4 učilnice bi bile torej naenkrat odveč, v Beltincih pa bi najbrž morali dograditi učne prostore, ker so že zdaj dokaj na tesnem. »Tak način bi bil skrajno neracionalen in nesmotrn. Zato razmišljamo, da bi ncglede na zakonsko določilo za dokležovske učence uredili brezplačen prevoz na centralno osemletko v Bakovce.« je dejal Jože Stvarnik. Se nekoliko bolj zapletena je mreža v primeru podružničnih šol v Domanj-ševcih in na Hodošu. V obeh primerih gre za po en kombiniran oddelek dvojezične šole. Po novem sta ti podružnici v Občini Hodoš - Šalovci, njuna matična šola pa je Dvojezična OS Prosenjakovci, ki je v Občini Moravske Toplice. Če naj bi prevzclaJJ/iunčno skrb zanju Občina Hodoš - Salovci, sc bo tamkaj prav gotovo pojavil interes, da bi te učence prešo-lali v svojo občino, to je na OŠ Salovci, Seveda bi morali v tem primeru poskrbeti tudi za dvojezični pouk, obstoj dokaj velike centralne dvojezične osnovne šole v Prosenjakovcih pa bi bil ogrožen. Zelo zanimivo pa je prepletena mreža okrog Podružnične OS Bodonci v Občini Puconci. Pouk je organiziran od I. do 4. razreda, njena matična pa je OŠ Grad v Občini Kuzma. Šolski okoliš bodenske podružnice se po končanju 4. razreda razdeli na 3 dele, in sicer nadaljujejo nekateri učenci šolattje na OŠ Grad, drugi na OS Puconci (Občina ^conci) in tretji na OŠ Cankova (Občina Cankova - Tišina). Poračunavanje prevoznih stroškov med občinami - domicilni pristop -bi pomenilo štetie učencev po naseljih ter povzročilo veliko zmedo in neracionalnost. Če bi si občine med seboj zaračunavale prevoze, bi bil kaj hitro izražen interes za prešolanje učencev v šolo, ki ima sedež v občini, ki je odgovorna za financiranje. To bi potegnilo za sabo spreminjanje šolskih okolišev. S tem bi nastali drugi, še večji problemi. Morda pa bi bila v kak- snem primeru vseeno dosežena tudi racionalizacija. JOŽE GRAJ Narodnostna vzgoja in izobraževalce v Porabju Daleč od dvojezične šole Slovenščina je postala manjvrednejši jezik za javno sporazumevanje številni dogodki v Šolah in vrtcih okoli nas so medtem skoraj popolnoma »usahnili«, tako da se naposled lahko posvetimo tudi nekaterim drugim temam, ki so povezane z vzgojo in izobraževalcem. V tem zapisu nameravamo nekoliko podrobneje osvetliti stanje narodnostnega šolstva in vzgoje v Porabju na Madžarskem. Najbrž ga malokdo pozna tako dobro kot Valerija Perger, pedagoška svetovalka za zamejsko šolstvo pri Zavodu SS za Šolstvo in Šport - OE Murska Sobota, saj živi v Porabju, pomaga in svetuje tamkajšnjim šolam in vrtcem, kulturnim društvom in nasploh narodnostnim organizacijam. Običajno brez dlake na jeziku pove, kaj vidi in misli, in to Ji verjetno kdo včasih zameri, vendar takšna pač Je. Kako torej vidi Porabje s svojimi »Šolskimi« očmi? »Porabje je stičišče treh kultur, -predvsem pa jezikov; madžarskega, nemškega in slovenskega. Slednji sc v javnem življenju uporablja najmanj. Gospodarska, kulturna in jezikovna izoliranost od matičnega naroda ter močna, sicer prikrita asimilacijska politika sta pri porabskih Slovencih opravili svoje. Najbolj zaznavna znamenja ločenosti od matičnega naroda so se kazala in se lažejo v oslabljeni in omajani zavesti o narodni pripadnosti in v skromni informiranosti o političnem, gospodarskem in kulturnem do-gajanju v državi matičnega naroda, Republiki Sloveniji, Ločenost od matičnega naroda je zlasti negativno vplivala na jezikovno kulturo pripadnikov slovenske manjšine; le-ti so se pospešeno učili jezik večine, torej madžarščino, da bi postali čim boli enaki večini, se pravi enakovredni večini, Slovenščina pa je postala manjvreden, neprimeren kod za javno sporazumevanje in dobivala je vlogo izključno notranjega manjšinskega jezika. Madžari - pripadniki večinskega nekaj let na monoštrski gimnaziji. »Pouk slovenskega jezika obiskuje na vseh treh osnovnih šolah v Porabju (Gornji Senik, Števano-vci in Monošter) približno 170 učencev - na števanovski in ska-lovski podružnični šoli vsi učenci, na gornjeseniški okrog 70, na monoštrski pa blizu 10 odstotkov. Slednji dve šoli obiskujejo tudi otroci nemške narodnosti; odločitev staršev, h kateremu jeziku bodo vpisali svoje otroke, je prostovoljna. Tako večina staršev slovenske narodnosti že več let vpisuje otroke k nemškemu je- nanih vsebin pri posamMO®'^ dmetih. »Učni načrt za slovenstaji^ y narodnostni osnovni šoli^^i ■ ’ izdelan**' do 10. razreda je že ladu z novim madžarski® nalnim učnim prograioM pravili so ga učitelji dclovanju s podagoSkimi^^, valci iz Slovenije. Osn^ bititf«* tega pouka mora biti janje, razvijanje in stih možnosti, ki otroku Sr ff 1 gočajo vs^ osnovno ustno inf* Vilo* sno sporazumevanje skem jeziku pa tudi ra,;vu2“’ 4 1 naroda - slovenščine niti pasivno ne obvladajo, zato v porabskem VALERIJA PERGER; »Raba termina dvojezično šolstvo za porabske osnovne šole Je neustrezna in - Ker so v 80. letih vendarle začeli uvajati na OS Gornji Senik dvojezični pouk pri nekaterih predmetih, bi pričakovali, da bo stanje danes povsem drugačno. »Vendar je vse ostalo le pri poskusih, ki so bili po moje nedorečeni in strokovno nedodelani ter neizvedljivi zaradi slabega znanja slovenskega jezika učiteljev nejezikovnih predmetov, pomanjkanja ustreznih dvojezičnih učbenikov, nestimulativnega nagrajevanja idr. Danes nekateri učitelji sicer povedo določene izraze - predvsem na gornjeseniSki, manj na števanovski, še najmanj pa na monoštrski šoli -tudi v slovenščini pri spoznavanju narave in družbe, glasbenem pouku, športni vzgoji in na razredni stopnji, a tega v nobenem primeru ne moremo imenovati dvojezični pouk ali celo dvojezično šolstvo.« okolju lahko govorimo le o dosledni enostranski dvojezičnosti, v zadnjih nekaj letih pa še o tem le pogojno, kajti pripadniki slovenske manjšine aktivno prevzemajo večinski jezik in opuščajo svojega,« Skromno predznanje materinščine otrok v vrtcih v Porabju je 5 tako imenovanih narodnostnih otroških vrtcev - na Gornjem Seniku, v Sakalo-vcih. Slovenski vesi, Monoštru in Števanovcih. Obiskuje jih okrog 50 otrok slovenske narodnosti. Predvideno je, da mora biti slovenski jezik govorjen vsak dan pri različnih zaposlitvah otrok. Toda večina jih sploh ne razume, še manj pa govori slovensko (pora-bsko narečje), tako da je to načelo v praksi zelo težko izvajati. Povsod pa se naučijo nekaj slovenskih pesmic, besed in stavkov na pamet, tako da se lahko predstavijo obiskovalcem iz Slovenije ali ob drugih priložnostih. »Koliko in kako se otroci v narodnostnih vrtcih naučijo slovenskega jezika, je odvisno predvsem od vzgojiteljic. Jezikovna usposo- bljenost le-teh pa je prav tako zelo skromna, kajti med svojim šolanjem niso bile deležne pouka materinščine. Tako poskušamo nadomestiti pri iCih tako jezikovni kot tudi strokovni primanjkljaj z izobraževanjem v Sloveniji, predvsem v dvojezičnih predšolskih ustanovah.« Ostalo je le pri poskusih čeprav je bila leta 1946 sprejeta državna odredba, ki je prinesla narodnostnim skupnostim možnost organiziraitja pouka v njihovem maternem jeziku, tega porabski Slovenci niso sprejeli z navdušenjem. Ali pa tega niso upali pokazati, saj je bila odredba pospremljena z močno protislovensko propagando, tako da jih je bilo strah in so svoje otroke vsi brez izjeme prijavili v madžarsko šolo. Slovenščino pa so uvedli Ic kot enega od učnih predmetov, tako kot recimo ruščino ali nemščino. In tako je ostalo vse do danes, saj so porabske osnovne šole po madžarski šolski zakonodaji opredeljene kot »narodnostne šole, v katerih poučujejo jezik narodnosti kot učni predmet«. Tako je bolj ali manj tudi v vrtcih in ziku, in to največ iz ekonomskih razlogov. V učnih programih in učbenikih teh šol doslej ni bilo nobene posebne narodnostne naravnanosti učno-vzgojnih vsebin. Izključno od učiteljev slovenskega jezika je bilo odvisno, koliko so učenci zvedeli o slovenski narodni skupnosti in matičnem narodu. Jezik narodnosti sc v Porabju učijo le pripadniki narodnosti (pa še med temi ne vsi), zato so primerjave z dvojezičnim šolskim modelom v Republiki Sloveniji ali celo raba termina »dvojezično šolstvo« za porabske šole neustrezne in zavajajoče. Slovenski jezik je sicer uporabljan pri raznih zunajšolskih dejavnostih, dobri pa so tudi stiki porabskih šol s šolami v Sloveniji. K slovenskemu jeziku kot učnemu predmetu na ravni tujega jezika pa se lahko prijavijo tudi dijaki monoštrske gimnazije; od leta 1993 imajo možnost opravljati tudi maturo iz slovenskega jezika kot predmeta s statusom tujega jezika. Zelo dobre pa so možnosti za Študij v Sloveniji, le da jih porabski Slovenci premalo izkoriščajo. Trenutno študirata pri nas le 2 porabska študenta.« In kako bi lahko stanje izboljšali? Ker obstoječi model narodnostnega izobraževanja v Porabju v nobenem primeru ne more dovolj prispevati k ohranjanju narodnostne, predvsem pa jezikovne identitete naših rojakov ter k odpravljanju posledic dosedanjega jezikovnega primanjkljaja, ga kaže korenito spremeniti. Sprejeti je torej potrebno nov učni načrt za slovenski jezik, dati še večji poudarek izobraževanju učiteljev in vzgojiteljic ter pripraviti okvirne predloge in priporočila za vključevanje narodnostno narav- bogatenje tistih znanj, in mišljenj, ki razumevanje matične^^r^ Učni načrt je priptai''*)® stopnji Sole, in usp^ razredni stopnji ».Si„_____JI bijo predvsem za osno * ,a in pisno sporazume’ ternem jeziku, na je nujno, da razen ■vaPj*\j literarno-zgodovinslte^, | učencem posredujejo različnih kulturno-zguo”^ področij in jim na zan»*J ■ približajo Slovenijo.* Tudi nov madžarski i ni učni program govori vljenem konceptu učni^ aj inlah H ith (-ihi«lruiejOP®r^ šolah, kijih obiskujejo narodnosti. >1 Zakonodai*^ ajo biti tem, da morajo biti sameznih narodnosti vzgojno-izobraževaln^[ deležni pouka lastne?® je bilo doslej edino, JC UUV UV9ICJ porabskih šolah), ,1! ske zgodovine in čilnosti ter pouka mljepisa, likovne in varjalnosti matičnega vse te vsebine nai bi d j vse te vsebine ntu ližno 40 odstotkov ‘1^ 34 d J “tv INJSlVinv ’ - : p ■1 Ampak vse to bo Šele v prihodnosti. na narodnostne vsem jezikovne, v dokaj skrb vzbujajoč,' W večletnim prizade*®^^^.^] storili korak naprej. -obstal na mestu. obstal na mestu. mogli reči za vsa I’-sti ne za informU'®'^ nem jeziku (dober « Porabje, TV-oddaj®^vy prizadevanja, nostni razvoj Zveze sedežem v MonoSt^ thirdu). Narodnosti** K va s sedežem na pa deluje le kratek fl* rezultati lahko vidn* Jj I iigstnik, 20. julija 1995 9 SS I 2 I kultiu^a obzorja I 1 [(»t Evropski simpozij o zborovski glasbi J' 2i zvečer se je v Gallusovi dvorani Can-večdnevni simpozij o zborovski gla- It«'^ ®ediiarnd “> Uubljansko mestno vlado ga je priredilo ' HliatnvJU** za zborovsko glasbo. UdeležUo se ga je ne- I zborovodij iz tridesetih dežel Evrope in še od dni- I te glasbe inajenim izve- možnosti za medsebojno srečevanje in iz- t>nevi jii'/ siJi rn*' *’”'*** vsestran-SiehemPb itipodobno. it(lobrA’^'J‘^j®JdeleŽeval, Odnosni gospodarskih in P*®"’®' sporočila, nabitimi f®tiikah temelji na Iton viie oblike doKnti, . '^he. Clll tflh in nn- UStva 'bobnih “amen, ---------Cilj toh in po-P*7ivuitev ima namreč razvijati ^^^'lunuro, utrjevati skup- 'm no identiteto ob priznavanju razlik ter pospeševati to prizadevanje. Claude Tagger, predsednik Mednarodnega združenja za zborovsko glasbo, je med drugim poudaril: »Zbrali smo se v eni najmanjših evropskih republik, v Sloveniji, se pravi v deželi, ki ima dolgo in samosvojo zgodovino in tradicijo. Ta dežela nam je pred nekaj leti dokazala, kako nesmisleno je nasilno združevanje različnih narodov in kultur, Naša skupna točka, zborovska glasba, nam dopoveduje, da ima vsak narod na svetu svoj jezik. Mi glasbeniki se učimo jezikov drugih, da bi jih lažje razumeli, da smo tako sposobni izvajati njihovo glasbo, v katero so pesniki in glasbeniki skozi stoletja vgrajevali najboljše, kar je njihov narod ustvaril iz svojega življenja in tradicije.« Razveseljivo metodičen je bil spored nastopov skozi vse dneve. Peli smo pesmi z besedili v različnih evropskih jezikih. Slovenijo je zastopala pesem Rasti, rasti, rožmarin, Sledile so vaje v dirigiranju, ki jih je vodil svetovni izvedenec za dirigiranje Šved Erič Ericson, Vedno bolj smo sc zavedali, da ni dobrih in slabih zborov, temveč so samo dobri in slabi zborovodje. Zatem smo se razkropili po skupinah na različne kraje Ljubljane: na tečaj in delavnice, Koncerti so bili v Filharmoniji, stolnici, pri frančiškanih, v krizevniški, evangeličanski in pravoslavni cerkvi. Najboljši evropski izvedenci so nam nazorno predstavili, kako peti Gallusa, Bacha, Brahmsa, Verdija, Bartoka, Sandstroma, Ebna in druge. 1 I I r kJ* d" J P? Jii? .J 111 i** iC; i S* p K. •i' »r A t' t 1 »1 J^^istična Slovenija in ^^asoijeva topografija dl Gosar in dr. Matjaž Jeršič, glavna »ti sL?* "no .•■“ w- strokovna sodelavca sta bila poleg ONL X 1|L '<*»MblUp LU *li. IrL?. fc*!? kam bi Pa J oddaljene pa ——Ir, nato IhTd tcle- hoteli. ■ Ihi-. Tirifn*_ -■■IB,:. prime- So S5 ----- tovr- in ^^Oetno tudi napotke Ste'? '".nsnovne izletov tridese-poglavje kakovo- •»toi kralev P«^Pevala7r Anton kopice drugih Peter Skoberne (za naravno dediščino) in Gojko Zupan (za kulturno dediščino), dokončno pa je besedila oiblikoval Marjan Krušič, ki je tudi urednik in vodja celotnega projekta. Majhna pomanjkljivost sicer odličnega vodnika je, da ob kulturnih spomenikih ni naveden njihov odpiralni čas, tu in tam pa manjka še kakšna druga malenkost; turistu ali izletniku namreč gotovo ne bo prav prijetno, ko bo stal pred zaklenjenimi vrati kakšne cerkve ali muzeja ali ko bo ugotovil, daje na primer v čudovitem dvorcu Dornava, »eni naj lepših posvetnih stavb poznega baroka v Sloveniji in lepšem ravninskem dvorcu na Štajerskem«, psihiatrični ustanova. Tudi drugo od tokrat predstavljenih izdaj Mladinske knjige bi nekoč lahko uporabljali kot turistični vodnik, danes pa je v te namene le Se delno uporabna. Gre namreč za faksimile Valvasorjevega topografskega albuma Topo-graphia Ducatus Carnioliae Mo-demac (Topografija sodobne Vojvodine Kranjske), ki je poleg Slave Vojvodine Kranjske in Topografije Koroške eno od treh velikih del, s katerimi je želel svojo malo znano domovino predstaviti svetu. Faksimile albuma iz leta 1979 nam skozi 321 bakrorezov, izdelanih po Valvasorjevih predlogah v njegovi grafični delavnici na gradu Bogen-Sperk, odpira pogled v svet gradov, samostanov, gospodarskih objektov in naselij, ki so v 17, stoletju stala širom po tedaiui Kranjski in Istri, ki je takrat sodila k njej. D. Stefanec 11, ME»HUrOBNI BIEMAU MALE HASUKE UDnlrfctu.j* yuvuwi9iku z j>viw»uuvtv pt vuaur Na fotografi Ijerka Belak in Boris Ostan v tej Fotografija: T. Stojko •U ’ oporoki prepovedal uprizarjati svoje Igre v roj- k 2S !..|u f®^g®”®^**’ru4kersburški prireditvi Meja na reki bo gostot Avstrije, v gornjeradgonskem kulturnem ** Pred gledališče ljubljansko z Bemhardoro predsta- 1^ ihhinitionm bidmial oi mau kulmuk 30.6.-18.9.1995 GALE MURSKA M R i J A SOBOTA kulturni koledar Otroški zbor iz Izraela je vodila Naomi Faran ... Premalo je samo peti, otrok mora peti »na odru«, ker je oder tisti kraj, kjer se vedno nekaj dogaja. Tudi mnogi odrasli zbori so to dali vedeti. Finski moški zbor, otroški Severaček iz Češke, otroški Cantus iz Latvije, dekliški zbor gimnazije Zrinyi Ilona iz Madžarske, deški zbor gimnazije SveSnikov iz Rusije ... Bila je tako Čista intonacija, kot da bi prihajala iz najnatančnejšega računalnika. Skandinavci so to znali pokazati prepričljivo in pregledno. Oni so mojstri petja, prav tako tudi Bolgari, Italijani Francozi, Španci, Britanci, Avstrijci in tudi Slovenci, Presenetili SO Nemci z zbori Kolner Kontorei, Via nova Chor iz MUnchna, Ober Chor iz DUssel-dorfa in Singer Pur. Vsi sodijo v sam svetovni vrh. Takoj za njimi so Skandinavci. Preveč lepega je v meni zaživelo, da bi mogel to kdaj pozabiti, Silno veliko lepih, prelepih do_živetij se je naselilo v meni. Še v sanjah si kaj podobnega ne bi predstavljal. Tako natančno sozvočje, tako točno podajanje, vsak dan nova presenečenja. To se je iz dneva v dan stopnjevalo. Sklepni koncert je vodil Kr-zyst«v Penderecki. Okoli petsto nastopajočih je izvajalo njegov Pasijon po Luki. To je sodoben slog. Vriskanje, petje, žvižganje, žvenketa nje, sikanje, ropotanje, govorjenje, vzdihovanje ,,, je pričaralo Kristusovo trpljenje. Vendar vse v natančnem ritmu in pravilni dinamiki. Česa takega nisem doživel še nikoli. Vsi smo doživeli te dneve globoko, edinstveno, sporočilno. Tisti, ki so to priložnost prezrli, naj raje ne vedo, kaj so zamudili. VENČESLAV ZADRAVEC, operni pevec, Ljubljana Novice iz kulture DRUGOJEZICNI, PIŠITE! Zveza kulturnih organizacij razpisuje XVIL srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v R Sloveniji. Strogo vzeto pa bi se lahko na natečaj prijavili tudi pišoči slovenske nacionalnosti, saj je pogoj za udeležbo, da avtorji »razen v samozaložbi še niso izdali knjige« in da ne pišejo v slovenščini. Vsak(a ) tak{a), ki nima izdanega dramskega ali proznega dela, obsegajočega nad deset strani, oziroma pesniškega z več kot desetimi pesmimi, se lahko udeleži natečaja. Dela morajo biti napisana s pisalnim strojem ali računalnikom, poslana morajo biti y treh izvodih, biti morajo podpisana ali označena z geslom, V posebni zaprti kuverti morajo avtorji poslati še podatke o sebi: ime in priimek, naslov, datum in kraj rojstva, izobrazbo, poklic, narodnost, podjetje, v katerem so zaposleni, ali šolo, ki jo obiskujejo. Vsa poslana dela bo žirija prebrala in izbrala najboljša, ki jih bodo predstavili na literarnem večeru in objavili v posebni publikaciji. Izdelke je potrebno poslati do 15, septembra na naslov: ZKO Slovenije (za 17, srečanje literatov drugih narodov), Štefanova 5, 61000 Ljubljana, LETO UPANJA preden sc zopet kdo obregne. Na tej strani še ni izšla recenzija knjige Cilke Dimeč - Žerdin Leto upanja in ljubezni - v časopisu samem, branem in nepogrešljivem, pa je bilo že v prejšnji številki poročilo s predstavitve ker čakamo, da jo napiše nekdanji ravnatelj soboške gimnazije Mladen Tancer, ki je klical in predlagal, da jo napiše, V upanju, da bo to kmalu storil, čakamo, ROMI SO IGRALI CIGANSKO GLASBO 15. julija je bila na soboškem grajskem dvorišču Ciganska noč. Igrali so ansambel Adam Bieskeja, glasbena skupina iz Rogaške Slatine, Jože Kramberger s skupino Kontrabant in drugi. GLASILO 1/1995 (Ssm) RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji si lahko do 18, septembra ogledate razstavo 12. mednarodni bienale male plastike. MURSKA SOBOTA V avli Studijskega oddelka Pokrajinske in študijske knjižnice je na ogled razstava Slovenski pripovednik Janez Trdina (ob 165-letnici pisateljevega rojstva in 90-letnici smrti). GORNJA RADGONA V muzeju razstavlja slikar samouk Branko Borko. RADENCI: V galeriji muzeja si lahko ogledate razstavo slikarja Jožeta Tisnikarja iz Slovenj Gradca. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih galerije Triglav je razstava Svetlobni zapis o soboškem fotografu Jožetu Kološi - Kološu, MURSKA SOBOTA: V likovnem razstavišču Ljubljanske banke si lahko do 18. septembra ogledate razstavo Sandija Červeka, Ignaca Medena in Franca Mesariča. MURSKA SOBOTA: V predprostoru grmske dvorane razstavljajo svoja dela N. Beer, F. Bencak, D, Birsa, I. Brunec, M. Danč - Roth, J. Denko, Š, Galič, Z. Gnezda, M, Gumilar, E, Gonter, S. Hauko, Z, Huzjan, S, Kiraly - Moss, V. Potočnik, L Premeša in M. Rajnar. PRIREDrrVE MURSKA SOBOTA V sredo, 26, julija, bo ob 20, uri na grajskem dvorišču nastop folklorne skupine Lany iz Poljske, Ob slabem vremenu bo nastop v dvorani, V okviru poletja na grajskem dvorišču bo julija in avgusta od srede do nedelje poletni kino na grajskem dvorišču. Ob slabem vremenu bodo vrteli film v grajski dvorani. GORNJA RADGONA V okviru prireditev Grenze im FluB - Meja na reki bo v nedeljo, 23, julija, gledališka uprizoritev Ljubezni in morja valovi avtorja Franza Grillparzeja. Predstavo, ki jo bosta uprizorila avstrijska igralka Antje Hochholdin-ger in slovenski igralec Jernej Kuntner, se bo začela ob 20.15 na splavu na Muri. Vstop je prost! V ponedeljek. 24., in torek, 25. julija, bo ob 20, uri v kulturen) domu gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s predstavo Pred upokojitvijo avtorja Thomasa Bernarda, V sredo, 26. julija, bo na gradu v Gornji Radgoni ob 21. uri večer, posvečen spominu na pesnika in histerika Antona Tomaža Linharta Približevanje, Scensko branje bo v slovenskem in nemškem jeziku. BAD RADKERSBURG: V torek, 25, julija, bosta ob 20. uri v hotelu Kurhotel im Park Cornelia Kbndgen in Ingeborg Bachmann v nemščini brali liriko in prozo o izkušnjah ob meji in mejnih izkušnjah. V torek, 25, julija, ob 20,30 bo v osnovni Soli deški in moški zbor pel duhovne in posvetne zborovske pesmi ter narodne in dunajske pesmi.Od 24. do 26. julija bodo od 10, do 12. in od 16, do 18, ure v hotelu Kaiser von Osterreich v slovenščini in nemščini pogovori o kulturi. Zgodovinsko društvo v Gornji Radgoni je ponovno dokazalo, daje zelo delavno. Izdalo je novo številko GLASILA, Sedem avtorjev objavlja devet prispevkov iz zgodovinske preteklosti prejšnje gornjeradgonske občine, Ludvik KRAMBERGER je predstavil Mirka Geratiča, domačina od Negove, in sicer na podlagi ryegovih najdenih dnevnikov in spominov domačinov. Opisal je njegovo življenjsko usodo po 1945. letu. Mag. Ivan RIHTARIČ je na podlagi originalnih listin opisal razvoj radgonskih mestnih pravic do konca 15. stoletja in poudaril povezanost mesta z agrarno okolico na obeh straneh Mure. Franc PUNCER je objavil prvo knjigo kronike župnije sv, Petra v Gornji Radgoni s kopico podatkov, v glavnem iz 19. stoletja. Vera MARENTIČ se spominja prve svetovne vojne in dogodkov ob prevratu 1918, v Gornji Radgoni. Mag. Ivan RIHTARIČ je na podlagi dnevnika poveljnika borcev za severno mejo (Benedikt Zeilhofer) prikazal boje za Radgono 1918/1919. Dr. Bariča MARENTIČ - POŽARNIK je zbrala in uredila zapiske pokojne Olge Slcbingerjcve o vojni 1941-1945 v Gornji Radgoni in njeni okolici. Omenita je Številne domačine, podrobnosti dogodkov in spomine na osvoboditev. Jože ROGAN je pripravil nadaljevanje zapisa o delovanju hranilnic in posojilnic pri Sv. Juriju ob Ščavnici, v Radencih, Apačah, Žepovcih in Stogovcih z obilico finančnih in osebnih podatkov teh finančnih zavodih do druge vojne. Anton VODAN je v zanimivem etnografskem zapisu prikazal svetila nekoč in danes (bakle, čeleSnikh oljenkc, petrolejke, laterne,,,) z mnogimi risbami, Jože ROGAN končuje prispevke v Glasilu z že tradicionalno rubriko OCVIRKI iz starih časopisov (Slovenski gospodar iz 1879). GLASILO je izšlo v nakladi 300 izvodov, obsega 80 strani besedila, ki ga dopolnjujejo 16 fotografu, 39 skic in zemljevid. Izdajo je finančno podprlo 10 pokroviteljev. Glasilo je mogoče kupiti v knjižnici v G. Radgoni in trafiki. L R, POLETHE PRIREDITVE GORNJA RADGONA 95 SdMla, 29.7., ob 19.00 bvorlii« gornjomdgondMga gradu: LimCOVM* PREDHAVA ZA OTROKE KAMPAIUUI,K0ZU, izvaja lutkovno glodaltilo ZOOM h Ljubljano, vttopnlRO 200SIT. Solmla, 29.7,, obll.SO Dvorili« gora|oradgonskoga gradu: PREDSTAVA PUSTOLOVSKEGA FILMA ROK ROV, gl. vlugu: JotsRa Long«, Uum N«»n, John Hurt, dvorili« goni{«radgon>k«ga gradu, vstopnina: 400 sit. Modoli«,30.7.,ob21.00 Ihrortšio gomjoradgonikogo gradu CIASBEHI KONCERT SKUPIHE lETIČI POTEPUHI (spramnovolna skupina Adija Soiolarjo) Ljubljana, pradtkupiaa MIE POR HliLO M. Sobota, SKLEPNA PRIREDITEV POIHNIH IH GLEDAUShIH DHEVOV, vstopnino: 400 SIT. 10 vestnik, 20. julija jjg? turizem Kmečke specialitete Moja domača banka t. A> Pomurska banka d.d. I i »Nasititi se« - samo to porabniku pri jedi ne zadošča več. Pri hrani hoče tudi uživati, za to pa je pripravljen tudi več plačati. Ob pogledu na pomursko kme-rijstvo ugotavljaino, da se na večini kmetli dohodek iz leta v leto zmanjšuje. Zato se mi zdi vedno bolj pomembno razmišljati in govoriti o dopolnilnih oz. novih dejavnostih na kmetijah. Vendar pa takoj pridem do spoznaitja, da proizvodrtjo še hitro uvedn|io, ve-Bk problem pa nastane s prodajo. Zato je zelo pomembno, da razmišljamo tudi o trženju proizvodov. Trženje je pomebno na ravni orga- I X vBin nizacij, zadrug in seveda na kmetiji. Na zadrugah in v večjih organizacijah se s trženjem ukvarjajo strokovnjaki. Na kmetiji pa si ne moremo privoščiti plačila strokovrrjaka za prodajo, zato smo prepuščeni sami selu. Menim, da s tako predstavitvijo možnosti prodaje lahko spodbudim marsikaterega kmeta, da bo poskusil prodati svoj proizvod končnemu porabniku sam in si s tem povečal dohodek na kmetiji. V tem članku želim predstaviti pomen specialitet pri prodaji proizvodov s kmetije. Ko se pogovarjamo o specialitetah, moramo najprej ugotovitL kaj sploh specialitete so in kako lahko kmet zasluži pri izpolnjevanju potrošnikovih želja. Čc si trg prehrambenih izdelkov pogledamo podrobneje, ga lahko razdelimo v dva dela. Na eni itrtm opažamo množično proizvodnjo živil (med katere spada tudi velik Jel uvoženih izdelkov). Za te se vir blaga vedno bo1j zamegljuje. Taka neosebnost proizvodov se bo še povečevala s približevanjem Slovenije Evropski uniji in drugim trgovinskim organizacijam. Na drugi strani pa je porabnik. Njega je strah pred rastočo velikostjo ter neosebnostjo trgovine in predelave. Zato je vsekakor razumljiva želja potrošnika po naravni in pregledani pridelavi živil. Kupci vedno bolj povprašujejo po specialitetah iz sosedstva, iz pregledne bližine ali iz regije. To- rej še vedno obstajajo taki, katerih želje sploh še niso zadovoljene ali pa vsaj nc v celoti. Predvsem pri regionalnih specialitetah obstaja na trgu še prostor, ki ga bodo velika podjetja živilske industrije le težko zapolnila. Za povprečnega porabnika je premalo prehranjevanje v smislu »da si napolni želodec*. Nasi-tenje mu zadošča samo, če ima za prehrano premalo časa. Zanj ima hrana tudi posebno funkcijo. Poleg okusa in zdravja je pomembno predvsem to, da se dvignemo iz navadnega, povprečnega, da pobegnemo iz sivega vsakdana. Za ta občutek je sladokusec pripravljen tudi plačati. Kot vemo, je ta odnos do hrane »pravi« na- čin življenja. Ni Francija zastonj znana kot dežela sladokuscev. Toda ne smemo si misliti, da potrošniki vsakodnevno uživajo specialitete. Specialiteta mora biti nekaj posebnega, nekaj, česar ne kupimo vsak dan. Zaradi visokih cen bi rekli, da potrošniki zelo redko uživajo specialitete. Vendar raziskave trga kažejo, da to ni res. Npr. v Nemčiji prek 60 % Nemcev uživa (ekološka, kontrolirana proizvodnja), imeti mora določen regionalni alt socialni izvor. Specialiteta mora biti ponujena tudi na poseben način. Proizvod mora biti pripravljen tako, da izstopa iz običajne ponudbe v lepo oblikovani embalaži ali v emalaži iz na-ravnaih, domačih materialov. Ta posebnost pa je seveda povezana z višjo ceno. Ce ponudimo specialiteto po nizki (vsem dostopni) ceni, bo blago poplavilo trg in bo kmalu izgubilo značilnost specialitete. Specialiteta mora biti ponujena na njej primernih prostorih (delikatesne trgovine, na tedenski tržnici ati neposredno pri kmetu doma). Če jih prodaja- 1 Murska Sobota I* Adriatic ■ f zavarovalna družba d je bomo spomnili tudi dom* « kupili. To velja tudi za lUK ste, ki letujejo pri nas. Na to vprašanje ni pravega recepta. Potrebne«’’"* dvsem bogate ideje, kreativnost K temu dodm«’’* budno oko za trg oz. co. Pristne specialitete 1 1 lOUiV - samo, če si na trgu ustvariin^ bro ime. Ce bomo imeli BSP*®' bomo svoj tržni delež severu rali varovati pred konkurenco , PMTiend: evojo delo |r ramo stalno preverjati ki “^1 vati. Na lovorikah ne n Čiliji M o UD .S •;= M CA 3 S o o. rt 33» O -idi O o g teti 0 E i: čivati. Pri razvoju ifKCi- . moramo upoštevat! vre njene značilnosti. da pri ustvarjanju upoštevamo vse dele ^pn. poseben način tcgionalni izvor, poseben prodaje, primemo ceno m 1^ ten način predstavitve ■ Ugotovili smo, da so P®* nagnjeni k specialitetam, specialitete. Za naše razmere ugotovaljamo, daje teh manj, vendar še vedno zadosti. Ob posebnih priložnostih (družinska praznovanja, prazniki, obiski prijateljev...) bi vsak organizator rad ponudil nekaj posebnega ali nenavadnega. Lahko so to tudi samo sveže maline, kozje mleko, posebni siri, posebna vina, pomembno je, da ni vsakodnevno. Specialiteta mora biti posebno oblikovana (drobna jabolka), izdelana po posebnih postopkih mo v diskontnih trgovinah, spe-ciaUteta izgubi svoj pomen. Diskontne trgovine privabljajo svoje kupce predvsem s posebno nizkimi cenami, zato lahko pokrivajo le osnovne potrebe po živilih. Vsekakor ne smemo zanemariti uživanja specialitet na dopustu. Znano je, da imamo ravno takrat zelo radodarno denarnico in ne pazimo na vsak tolar. Čc nam je specialiteta še posebno ugajala, potem jo bomo kupili v večji količini in jo nesli domov ali pa se no pa strokovnjaki še da sc bo ta potencial še Na drugi strani pa iniafU-^ no bogato narodno koln^^ druge možnosti za tet. Spomnimo se samo ki sc znajde na mstav^ i Ia rmmiircVih kmetija ^.-ul te pomurskih kmetij. tega lahko z gotovostjo da imamo možnost cialitet. Zato pa je no, da te možnosti izkori«®” 2» KSSza pol dipl-Fotogr«’^' Koristna ozelenitev čeprav gostilne Horvat - Lovenjak ni potrebno posebej predstavljati, pa Je v takšni luči kot tokrat še niste spoznali. Doslej ste bili pozorni le na hrano: ribe. Mi pa se bomo usmerili bolj k drugim zadevam: kako skrbijo za zmanjševanje porabe energije, varovanje okolja, skrb za naravno, pristna. Prva, najočitnejša posebnost zgradbe v Polani so štorklje na strehi - danes jim jih zavidajo marsikje, saj štorklje domujejo le tam, kjer jim ustreza, so pa prvovrstni okras gostilne. Druga posebnost zgradbe je ozelenitev fasade, kar pri nas marsikdo zavrača iz povsem neargumentiranih razlogov. V tujini je ozelenitev strehe ali fasade eden od kriterijev, ki prinese dodatne točke. Pogovarjali smo sc s Frido Horvat, ki je mimogrede omenila, da je prav, da se začnejo ocenjevati tudi gostilne, kajti ene se zadovoljijo z najnujnejšim, druge pa vedno izboljšujejo ponudbo in objekte. Med slednjimi so tudi Horvat - Love-njakovi. V gostilni je 120 sedežev, zunaj pa 150 in dodatno 50; redno zaposlenih je 12, pogodbeno pa 5 delavcev. KHitrske posode za smetano v gostilni, ki je znana v Sloveniji in Avstriji po ribjih specialitetah, ne ponujajo zajtrkov, tako da nimajo odvečnih odpadkov zaradi posamičnih pakiranj. Še vedno imajo smetano za kavo, sladkor, gorčico in kečap v posamičnih embalažah, kar pa ne bo težko spremeniti v bolj ekološko ponudbo (posode z možnostjo ponovnega polnjenja). V sanitarijah je tekoče milo v posodi, ki se lahko ponovno napolni. Prav vsa živila oziroma surovino za pripravo jedi kupujejo v povratni embalaži - meso, ribe, pekovske izdelke, sadje in solato ter smetano za kuhinjo (iz Pomurskih ndekarn jo vozijo v lO-li trških posodah). Vino, ki ga točijo Lovenjakov!, je v glavnem v sodih, saj imajo svoje vinograde, le buteljčna vina so v nepovratnih steklenicah. Vse druge pijače so v povratnih steklenicah ali avtomatih za točenje. V plastenkah ali pločevinkah ne prodajajo ničesar. Hrane iz živil z ekoloških območij še nimajo na jedilniku - če bi bilo mogoče dobiti takšna živila, bi jo imeli! V jedilnici uporabljajo v glavnem prtičke iz blaga in papirja, pri uporabi drugega papirja pa še niso pozorni na njegovo oznako. Jedilni pribor in kozarci so vsi za večkratno uporabo, drugačnih sploh nc uporabljajo. V sanitarijah so gostje lahko posušijo roke s papirnatimi brisačami in sušilniki. Večino čistilnih sredstev kupujejo pakiranih v velikih količinah in povratni embalaži. Ker je gostilna znana po ribjih jedeh, porabijo tudi velike količine jedilnega olja; dvakrat mesečno zberejo po 20 litrov starega jedilnega olja, ki ga odpelje »neki« zasebnik (niso vedeli naslova). Ločeno zbirajo in odvažajo naslednje odpadke: papir in karton. snov za kompost, ostanke hrane (odnesejo sosedje za krni- ralno čiščenje, ko očistijo tudi vse hladilnike. Zaradi vseh teh ukrepov plačujejo od 30 do 40 odstotkov mattjso ceno za porabo elektrike (nekaj nad 60 tisočaki), torej se splačajo tako energijsko varčne žarnice kot redno čiščenje hladilnikov in zamrzovalnikov. Za takšne ukrepe so se odločili po nasvetih strokovnjaka, sveto- (I belil na bazi klora niti dezinfekcijskih sredstev (kupujejo Johnsonovo kolekcijo v Chemi). Pri deodorantih in WC-kamnih niso pozorni na sestavo, pri čiščenju sanitarij pa se odpovedujejo agresivnim čistilom. Ker v Polani še ni kanalizacije, so si morali sami zgraditi triprc-katno greznico z vgrajenim lovi Inikom maščob. Izolacija zasteklitve Pred štirimi leti so obnovili I v M Na dvorišču gostilne so brajde, ki miti z ogrodjem za je veliko igrišče za otroke. v MJ Uli^C, lU J— ; avtomatsko prckfiv*™” Ozelenitev fasade ni le modna muha, ampak nadvse koristna zadeva, saj je odpravila vlago in zmairjšuje porabo energije. tjenje prašičev), sleklo in druge odpadke. Povsod energijsko varčne žarnice Medtem ko smo drugod (tudi v hotelih) poslušali, da so energijsko varčne žarnice predrage, da bi jih kupili za prav vse prostore, so sc Horvat - Lovenjakov! odločili prav za ta korak; vse žarnice so zamenjali z energijsko varčnimi. Skupna imajo kar 24 zamrzovalnikov, ki so nenehno v uporabi. Vsak teden imitjo gene- valca za varčevanje z energijo. Ker so jim informacije o pitni vodi ves čas dostopne, so preverb tivno namestili filter za mehčanje vode, kajti vedno je bilo potrebno dodajati sredstva za mehčanje vode. Splakovalniki na WC-jih še niso opremljeni z zaporo za varčevanje z vodo (ko so opremljaU sanitarije, jih na tržišču se ni bilo); vse perilo, prte in brisače perejo v Čistilnicah. Pri čiščenju dosledno uporabljajo čistilna sredstva, ki ne vsebine jo fosfatov niti celotno strešno kritino in s tem tudi izolacijo strehe. Fasada je dodatno izolirana z vzpenjalkami (rastlino, ki je poleti zelena, jeseni pa dobi lepo rumeno-rdečo barvo). Zanimiv je podatek, daje bila pred ozelenitvijo fasade hiša vedno vlažna, zdaj pa ne več. V teh dneh naj bi obnovili celotno zasteklitev in s tem dodatno izboljšali varčevanje z energijo. Pomivalni stroj, pomivalnik kozarcev in hladilnik imajo nalepko, da so okolju prijazni. Pri notranji opremi so že pred leti pazili, da niso uporabljali plastike, ampak le naravne materiale, v glavnem les. Pomembna informacija za vse gostilničarje: ni pomembna le jedilnica, apak tudi zunanji prostori. Lovenjakov! vedo, da otroci večkrat odločajo. kam bo šla družina n® Tako kot drugi, tud)?^/ gostilničarji večin.d rib) kupujejo v domač’ gostilna nima poveza**^, f---.-—...» sredslvoni' večina gostov pripeljat* bili. Kmalu nain«ra»aj^,pf avstrijskih in drugih vozila (kombi ali t***^. prevoz gostov, Maf***^ obiskal še kakšen krai^ - prevoznim »Z ali se popeljal po )’,/ T_______:..i.»..A zrASt*^ t/J Love nj a kova gost'- j{l postaja za vse kol načena v vodnikih ui Njena naj večja drugimi pa so (poleg sti ter upoštevanja n«***, fr y stov in strokovnjakovi strehi. BERNARP^ » /i l d julija 1995 11 L il’:i (C plf ■ ih »a itf 1* (Ut Ufi J?' il" K« )# ih ip” lat« i# ji. itl 7^' (JO« (d. reportaža Odkupjšenice^ Sodeč po kolonah, ki se zbirajo pred odkupnimi mesti za Penico, bi lahko trdili, da je letošnja žetev na vrhuncu. i® hllu najbolj živahno pred iš hijj kMim minulega tedna, ko Ž^Ti' nalašč za spravilo pri- je u{o Lg krajši čas prekinil dež, ker rnthMi.,, p " ' UVrhib '■---------" “‘O’' piMiiuu letno PuatHiio napovedujejo .A ng ig nriAsIrAvaM a« h,. Oftunn« pravo po- —'■ pa je pričakovati, da bo pravi naval na ■-mesta spetvteh dneh. apci Y reu dneh. ^aiavatccv je letošnja letina dokaj £3EfilTi-iaa - k« i i « v w tli hai^ nekoliko boljša od lanske, se oh' t^tžavna skladišča ostala prazna, iploh zaint' Postavlja vprašanje. Če je država Ptiuierne r tclik odkup, zato so temu «''etoniih thJkupji* cene. Pšenico je namreč na H” w neVM”^ tnogoče dobiti po precej nižjih cenah, ''Olj snlaji^*^ .y preteklosti dopovedovali, da se posebni ^''“^tti kot pridelovati doma, Kmetljci, Pri tem . pa se ob tem upravičeno - politika ustrezna, in če odgo- Preživeti “* pozabljajo, da morajo Živeti ti,.u J ua mviajv -mvcli *^l:oli še ti pridelovalci, ''“tri letosnii V je jasno, da bodo pridelo- *'"*'nato'v ponuditi državi, ne še V Martkhodu lanjo doblli. Če smo ■'PVedovaii J“8risiovanskih časih, z zakoni pre-BJnk 'l^uTIV 1^fiA'nirvA pAVS-nAna ivnlpi-hAA 'O Deiin hodu mnjp dobili, če smo r M «1^ < ? ii j LS M.’ ■3 it ^-Jne -JtiTlja pšenice živini, tajnega zakona r‘J ne Pntr-K». iiviiii, laKsiiega £aK.uiia ki bi ii t ? sčasoma sploh ne bo tudi ns? lahko pokrmili. In navseza-t"ua ni nepokvarljivo blago, zato seje 'k Sle 'h K I r® iw i'*. 'h 1 w egg i 11 d Jj fi iW B a i O čem 50 besedovali možje, ki so čakali na oddajo pridelka, lahko le ugibamo, gotovo pa Je padla tudi kakšna pikra Čez slovensko kmetijsko politiko. I B s. Kozarček hladnega bi se zdaj še posebej prilegel. »,.,.y '«1’ swaCTP' i. JI ■fl 'i l ± r J ,«■..4. 'itanve t‘ ’■?’ V' ■? ,L' NI' [•1 /i? ■;. ■ 1) 1 J ulicah so postale vsakoletna julijska vsakdanjost, Grele za običajno oddajo Se **^'**<*) ne pa za nezadovoljstvo, ki ga sicer izražnjo zaradi nizkih odkupnih cen, Franco-railiktuejo, saj so zaradi nezadovoljstva nad vladno politiko na tak način ceste celo v središču Pariza, <«!•- i+k K,«i ;^-w- i® ■ ?>c „d< ■ ■ ■■ A?: .•* ’*'. ,nfc: I .J Tržni presežki pšenice bodo tudi letos doseli rekordne količine, saj pridelovalcem ne preostane drugega kot prodaja. V Pomurju kmalu ne bo več živine, kateri bi Jo lahko pokrmili. šanjc pa je, kaj se bo zgodilo v praksi. Standardna kakovost pomeni, da mora pšenica vsebovati 11,5 odstotka beljakovin, 13 odstotkov vlage, 2 odstotka primesi in hektolitrsko težo 76 kilogramov, že prve analize pa kažejo na odstopanja od teh vrednosti. Po podatkih, ki smo jih v prvih dneh odkupa dobiti v soboškem Mlinopeku, se odvzeti vzorci pšenice po kakovosti močno razlikujejo, saj nekateri vsebujejo manj kot 9 odstotkov beljakovin (najnižja do voljena meja je 10 odstotkov), so pa tudi takšni, ki presegajo vsebnost 14 odstotkov. V povprečju {glede -- ■ ____ »iJ**««?"*** " jim 1^^ Ičtos M ® Pridelovalci " ‘XI lanske^ “«»«»« ^'^ijena pfi standardni kakovo- - tolarja za kilogram, vpra- na število odvzetih vzorcev, ne pa tudi količin) doslej vsebnost beljakovin nekoliko presega 11 odstotkov, v prvih petih dneh odkupa je pšenica vsebovala povprečno 13,8 odstotka vlage, hektolitrska teža pa je znašala 79 kilogramov. V povprečju je takšna kakovost boljša od lanske, se je pa po zadnjem deževju nekoliko dvignila vlaga v prevzetih količinah pšenice. Navkljub boljši kakovosti od lanske pa vseeno kaže, da bo letošnja odkupna cena nekoliko nižja in prav to najbolj razburja pridelovalce. LUDVIK KOVAČ, fotografije: JURE ZAUNEKER 'ii ■ ?- I -i 4- ■V' t ' ■ *■■■• ■ ■ * I«- F T ;; '^1 KM S 'F ’ >b . j Najprej nam Je $ ceno pšenice zakuhala vlada, da bo mera polna, pa je zakuhal Še traktor. Krajevna skupnost Grad je praznovala Temeljni kamen za telovadnico Praznovanje v spomin na domačinko dr. Anico Rotdajč, rojeno 1912. leta, ki je v strahotnih mukah umrla decembra 1944. leta v taborišču v Lepoglavi. LetoŠnja slovesnost je bila v soboto, 15. Julti*. Začela se Je s slovesno sejo in nadaljevala s preostalim programom. Nastopil je pevski zbor domačega kultumo-umetniškega društva, ki so se mu pridružili Še šolarji. Poleg domačinov so se prireditve udeležili Še gostje; predstavnik zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnčk, župan Gornjega Senika Martin Ropoš, predstavnik soboške enote zavoda za šolstvo Tone Praček, župan Občine Kuzma Ludvik Kočar in drugi. Jože Stele, ki je predsednik sveta KS Grad, je v pozdravnem nagovoru orisal opravljeno delo med dvema praznikoma. Gre predvsem za posodobitev cest v Dolnjih Slavečih, Vidoncih in pri Gradu; kmalu bodo začeli z deli v Motovilcih, enkrat pozneje pa je predvideno še asfaltiranje občinskih cest, ki peljejo skozi Kruplivnik, Radovce, Vi-donce in Grad. So pa že obnovili nekaj kulturnih spomenikov; kužno znamenje Beli križ, grajsko kapelico, kmalu pa bodo polepšali še grobnico na obronku * Kani že«. Tudi grajsko poslopje postopoma obnavljajo. Dobro kaže še s telefonijo, kajti potem ko so postavili digitalno centralo, so pridobili 600 priključkov. Zgradili so tudi omrežje kabelske televizije, in sicer pri Gradu in v Motovilcih, in sicer z denarjem naročnikov. Želja, da bi imeli pri Gradu telovadnico, se počasi uresničuje. Župan občine Kuzma, h kateri za zdni še spada tudi Grad, Ludvik Kočar je položil temeljni kamen telovadnice. Denar zanjo so seveda že zagotovili, kmalu pa bodo objavili razpis del in Čez čas je bo naju-godnješi ponudnik začel graditi. V bistvu gre za prizidek k Soli, v katerem bodo poleg telovadnice še go-spodiiyska učilnica in prostori vrtca. Gradili bodo po etapah, prednost pa bo imela gradnja telovadnice, ki bo predvidoma stala 50.000.000 tolarjev. Ravnatelj šole Matija Žižek se je zaslužnim zahvalil za pomoč v prizadevanjih, da Si ■c -Jk: Ik nntf ! -_j^- dvsem pa Krovna skupnost Grad. Telovadnica, ki bo merila 1S krat 30 metrov, bo pravzaprav večnamenski prostor. Ob letošnjem prazniku KS Grad so podelili priznanja, ki so jih za svoje delovanje dobili: Kristi- '•. Sj ,:«b^ ■■ *d skupni Zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine in Ministrstvo za kulturo), se je informacija oziroma pobuda zadržala na Uradu za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor. Poleg tega smo novinarji malo prehitro lansirali informacijo med bralce, zato so se pojavili že tudi prvi protesti. Vsekakor je vse še vedno pri dogovorita, ni še nobenita načrtov niti sprejetih odločitev. Zanimalo nas Je, kako in zakaj naj bi Goričko postalo krajinski park, zato smo odgovore poiskali pri Janku Urbanku, ki je po novem pogodbeno zaposlen v Ministrstvu za okolje in prostor. Ce zaenkrat pustiva dilemo, bo ali ne bo krajinski park Goričko, povejte prosim, kaj je po vašem mnenju v tej pokrajini takega, daje vredno pozornosti naravovarstven ikov? Po naši zakonodaji naj bi bilo to, kar Avstrijci predlagajo, kategorija krajinskega parka. Šlo naj bi za mednarodni krajinski park, kjer gre za tri podobna območja s podobnimi vsebinami. Goričko na naši strani prav gotovo ima vsebine in kvalitete, ki so značilne za krajinski park. Kar se pa tiče naravnih danosti in naravne dediščine Goričkega, sta tu dve zadevi, to sta rastišče narcist ob Cankovi in rastišče dišečega volčina v Šalovcih, Eno in drugo sta območji, ki vsebujeta naravno dediščino slovenskega pomena, torej ne le lokalnega, V Salo-vcih Je edino rastišče dišečega volčina v Sloveniji, Med Cankovo in Korovci je poleg Veržeja edino rastišče ozkolistne narcise, ki pa je tako prizadeto, da se o rastišču ne da govoriti: tudi Cankova je bila prizadeta zaradi meliracij, čeprav smo se takrat precej dogovarjali, To rastišče bi bilo potrebno na pri- če je še kaj, kar bi lahko zaščitili v okviru krajinskega parka, pa bi lahko ugotovili šele s temeljitejšo revalorizacijo. Prav gotovo pa je še kaj. Npr, potočni raki so v goričkih potokih še vedno, jaz sam sem jih fotografiral v Neradnovcih, Včasih so bili vseslovenska posebnost, danes so samo v nekaterih potokih, Tudi na Goričkem so že regulirani mnogi potoki: Velika Krka, Adrijanski potok. Dolenski potok, Peskovski potok, Mala Krka, Lukaj, Ledava, Samo zgornji toki naštetih vodotokov so lahko življenjski prostor potočnega raka. Se tek ogroženih živali ne da ponovno naseliti? Kako bi to povezali s krajinskim parkom? Samo naselitev ni dovolj, prej jim je potrebno ustvariti primerne življenjske razmere, torej ren at utirati vodotoke. To pa bi bil potem tudi cilj iskanja sožitja med ljudmi in njihovo dejavnostjo ter upravljanjem s parkom in varstvenimi interesi na ta način, da bi zagotovili eno in drugo. Ljudje pa si želijo boljših življenjskih razmer! Pred kratkim smo obiskali en tak žan storiti vsak, vendar mu država omogoča subvencije, cenejši nakup materiala, projekte in drugo. Vizija celotne Evrope glede krajinskih parkov je, uveljaviti mehko obliko turizma, za to pa so prav gotovo možnosti. Na primer na Gradiščanskem imajo cesto jabolčnega mošta in so stimulirani za pridelavo starih sort jabolk, dobili bodo tudi Ateste in trgu lahko ponudijo svoje izdelke. Na Štajerskem pa imajo v brošurici seznam vseh kmetij, Kier prodajajo domače izdelke, zraven so telefonske številke in kateri dan prodajajo doma in v katerih mestnih trgovinah. Mislim, da bi kaj takega lahko bila primerna spodbuda za domačine! Kdo naj bi vse to organiziral, vodil? Svetovalna služba, občine, domačini sami? Vsekakor je za vsa območja, ki naj bi bila zavarovana kot parki, predvidena neka uprava. Bo to direkcija za zavarovane površine, ki bo urejala zadeve prek nekih izpostav, ali kaj drugega, ne vem. Sami domačini bodo to težko izpeljali. Tudi mi nismo tista služba, ki naj bi to delala ... Meja bo potekala po južnem delu Goričkega in znotraj tega bodo potem (po revalorizaciji) neka območja bolj, druga pa manj zaščitena. Tako da ni bojazni, da ne bi smelo biti več nobenih obrtnikov ali kmetijstva. Prej ste našteli številne nepravilne regulacije, poleg tega bi bilo potrebno spremeniti še marsikaj drugega, tudi način mišljenja? Kaj je po vašem vredno več, zemlja, kjer se inten- I * ’ I id' i? t T ■ve Janko Urbanek je prepotoval Goričko in in počez. Kaj je vredno več: obdelovalna zemlja v intenzivnem kmetijstvu ali travnik? To je vedno relativni odnos. Pri nas smo Se vedno v fazi, ko je potrebno proizvodnjo na kmetijskih površinah še pospeševati, in je z vidika kmetijstva več vredna kmetijska površina. Ponekod v Evropi pa že znižujejo kmetijsko proizvodnjo, vsako leto Na Goričkem so zaščitene rastline ozkolistna narcisa, dišeči volčin (edino rastišče v Sloveniji) in močvirska logarica. meren način urediti, prav tako pa urediti odnos do tega območja, skrbstvo in upravljanje. Po mednarodnih izkušnjah bi skrbstvo najlažje prevzele lokalne šole, odnos do tega se pa potem prek otrok prenaša tudi na starše. Na področju ornitologije bi morali izpostaviti območje ob potoku Lukaj in ob zgornjem toku Ledave, ker je to življenjski prostor zlatovranke, to pa je ena najredkejših vrst ptic, ki izumira po vsej Evropi, Tukaj je Še nekaj gnezdišč. Vse drugo. park v Avstriji, kjer so ga zavarovali v sožitju s prebivalci in so pravzaprav prebivalci tisti, ki pomagajo izvajati režim v parku. Uprava parka je poiskala sožitje z ljudmi, njihove osnovne dejavnosti, ki je tam gozdarstvo, niso pretirano omejevali, Kar se tiče dostopa v park, ponekod je dovoljen samo peš, skrbijo pretežno domačini. Vsi so bili tudi pripravljeni sprejeti obnovo komunalnih naprav in gradnjo čistilnih naprav, s tem da je v pravni osnovi zapisano, daje to dol- zivno prideluje, ali naravni travnik? Življenjska doba reguliranega potoka je sorazmerno kratka, urejanje parka pa je dolgoročno. Ko bo potrebno opraviti ponovna dela, jih bodo opravili že z novimi pogledi v smislu re-naturacije. J^sno pa je, da dokler bo zahteva, da so površine tik ob vodotokih vame pred poplavami in so namenjene intezi-vni kmetijski proizvodnji, o neki globji renaturaciji ne bo moglo biti govora. Tisti, ki so zdaj pred nami in imajo prak- za nekaj odstotkov, v tistih deželah se renaturacija opravlja prav na tistih površinah, ki so bile včasih kmetijske. Mi moramo prej narediti še en skok! Ali se železnica za tovorni in potniški promet prek Hodoša na Madžarsko ne izključuje z načrtovanjem krajinskega parka Goričko? Lahko vi vplivate na bolj ekološko različico načrtov? To trenutno presega moje in vaše vedenje o tem. Lahko razmišljamo in eden možnih nači- pek, zapleteno pa je . lajevanje interesov v P®j’ Vendar zaradi tega ne tati puške v koruzo. ŽalR daje bilo Prekmurje vedi® tudi P? kako odrinjeno in čutilo odrinjeno in da so _ vrednote tega prostora -cem premalo znane. Tu ričanci si želijo predka, asfaltiranih cest. če ie to te”* [jj< vprašanje pa je, de je j TAm iiiidem ul predek. Tem ljudem na primeren način pt^jif neko drugo vizijo Ijenja. Jaz mislim, da na .at stu tisti, ki so za te P® J vsi ■*' era odgovorni, potem pa vse izobraževalne ustan . tujini se v takšne akh’ vključujejo šole z ustre^“'J .tref'7 ■a Prekmurje podelgetn leznica v preteklosti že bila, obstajajo tudi nasipi, ki so praktično ohranjeni razen ob Peško-vskem potoku v enem delu, kjer je na trasi narejena cesta. Na izbor trase ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na predloka-cijski postopek in izdelavo dokumentacije, na izbore pri posameznih odsekih, lahko bomo tudi opravili postopek usklajevanja. kier bo ugotovljeno, da bi trasa prizadela kakšno naravovarstveno vrednoto. Kolikor sedaj vemo o tem prostoru, če se bo ta nova železnica kolikor tolikor držala trase stare železnice, ni pričakovati večjih vplivov. Če pa bo to neka čisto nova trasa, pa bodo mogoče kakšni problemi. Prej ste vprašali, kaj so še naravne vrednote tega predvidenega goričkega parka? Naravni vodotoki so prav gotovo naravna vrednota tega območja. Ti so tudi v preteklosti že bili pod močnim vplivom človekovega bivanja in njegove dejavnosti, saj najdemo v preteklosti tukaj ogromno mlinov vseh vrst na Mali in Veliki Krki, Peskov-skem potoku, na potoku Lukaj in Ledavi. Danes teh mlinov pretežno ni več, nekateri pa vendarle še vedno predstavljajo bogato kulturno dediščino. Regulacije, ki so bile narejene, so pač zmanjšale vrednost teh potokov, ohranjeni so le zgornji tokovi. Ostali sta dve umetni vodni površini, to sta Ledavsko in Bukovniško jezero, ki sta z leti prevzeli funkcijo nadomestnega habitata proste vodne površine, prej bolj občasne kot posledica poplav, Ledavsko jezero je zdaj po vsej Sloveniji znano po bogati ornitofavni. Je pa tukaj tudi kup navzkrižnih interesov: poznamo dokumente iz nekdanje Občine Murska Sobota o intenzivni turistično-rekreacijski izrabi Ledavskega jezera, vodo bi radi uporabljali tudi za namakanje, kar pa Je izobraževalnimi odkupom simbolnih P ■ zemlje, ki jih zaščitijo. , Na Goričkem blcm, da sc moramo PJ®’^ _______________ za ohranitev nekaterih-Na primer tačas se bon , ohranitev orjaškega kos Makoterjevem bregu pr j/ di v Selu, To je orja^>j^i stari kostanj, drevo h lepo raste, čeprav to ® j zali nekaj vej. Sc daf jj,; jemo problem nado®^ 1111’1 naravi s Sadjarstvo® fij in direktorjem hlc~.; ;c z "’ni®* drevesi, ogromno je hP । rih kostanjev, ki naj b* zaradi podobe pokraj®^ bilju Je eden najstarej’_^^^ i " visok 20 metrov. । blemi so tudi z razni®^ vPS Šev, Visok, zo *“''“”-voia'^' mo pozabiti na fološko zanimivo fbin^.f J ske Ledave med R**® -A gom in Kuglo, Mi namen to območje . - Ar, to®*' jl vendar je prišlo do Cftstnim nndietienl ® Cestnim podjetjem ® mom in smo morah gledati, kako so odpr ’ lom, To Je velik . to območje je geolosk i zanimivo, tudi sotesliS' Bi lahko bilo tudi štvo eden od Ijanja? Če bi imeli predelavo in prodaj ričkem! Seveda v manjših k načrtno. Ne pa da cele vreče gob prek ® jjrVj strijo za zelo majh«" Nabiralništvo je no kot problematično podeljujejo posebne b bi tako ukrenili tudi J i kem, da bi domači® cence za štvo, bi se >1 domav... tiiP^ določeno ^<1 to lahko omogoCii^. ^51 in hkrati omogoCi® nom IZ tega hodek. Kot dober l’! pridobil* Joberz^^j^l ■udi ko omenim tudi štitut iz Žalca, hiJ*.Lira'; začel s projektom vilnih rastlin. pečevali semena old^® s rastlin, da ne bi 28®^ j. .iL ništvom preveč i^top (kar bi v Prckmuiji* ® • p« da bi 1”^ ki*jšl zel Galcx), Pa avtohtono dja. Vinogradi rja. vinograoi j'*'-sikje razvrednoten® 1^1 neustreznimi rCUIJUlVV ,|, r 1, imi me mirni parceh^ac^J ___:______nPP^airj v vin Uliti paivc^i*** logradniških mdaško« ( »vikendaško« ■— nelojalna konkuff^^i^j^ kot osnovnem« BERNARD*^ I 35 yestnik, 20. juijja 1 ari-5 13 I il tl rte o f. ut E reportaža spodnja Ščavnica i Dan žetve v lepem sončnem vremenu (tl (it M I, il fH- jii. stci lih 0! m* t; iW’ Ilt^ p^l tildi I fd«' Gdit kmeta je bil praznik žetve takrat, ko je imel zrnje v kaščah, , ^podnji Ščavnici pa so pripravili Praznik žetve zato, da bi PWzali, kako so včasih ročno želi, kosili in mlatili pšenico, , so pekli kruh. I- J i” 110« ■ Sf, Itt >P? jiii^ -J. isii jiK Ifl* .(K« tF iH’ .(il'' I«'' Ml’ elit il* SplT z (I*' |M n' (11^ Z ir dii > !» 4 ž ž $ S« f ji I S^avnirf c J' potekala ob vaško-gasilskem domu v Spodnji h Kmefijska zadruga Radgona, Aktiv kmečkih •li* Rade^' Radgona in Kmefijsko-svetovalna služba Gor-“Mlt h ni' Gewnevn^rireditev se je začela z zbiranjem tek-kstnic Ivanv r™*'®** ki so se V povorki odpravili na bližnjo njivo Vanje pripra ” ^®rte Kolarič, kjer so jih že čakale za tekmo- ob vaško-gasilskem domu v Spodnji so '''“k potekalo v 'tadl pravilnost so KtOpnrJ *d so imele Je določil ® parnimi šte- ^Ull|c I P^biralltJinii dveh tekmovanje se tefcmo- *oqiifLnem tekmo- lEmee pomerili kosci Tudi v Vremen??^ - ‘'9nla,etjn ’'"*jl*lii in spod-_ ''tmuvBtcs, Da so srpi '‘em 1 1 n?.?ANci - - 'igran ■ " Župnija src in glasilo ‘ ritVe, v K| ^rtev ob gradnji ST;*' »o/® ‘^ritvem™ P^skkava ste-akadem-n^sfci ceri/L' " ^^uko, *." pevskih ri Sosedn IZ do- p * Pred 4S - Druga fan Hauk. Msm- -li :o, - V kra- in otro- 10 vz- taiižjh? vJ’* sama Glas o ffet''talke Jih je v Baš?'*' otroške Jadran- »hia? ''Maticev v -l® ''rtcu družine l^rcfl 90 ''Ha',’ - dobro rezali, je skrbel stalni brusilec Andrej Klemenčič, ki tekmovalkam že vrsto let brusi srpe, kot so to včasih opravljali ob pravih žetvah na kmetijah. Kot so pozneje ugotavljali navijači, seveda le v šali, je srp najbolje nabrusil zmagovalki. Sam pa je povedal, da je vsem brusil enako, le srpi so bili različni, različne pa so bile tudi tekmovalke. Tekmovanje je potekalo hitro, a je bilo naporno. Na njivi, pravzaprav pod staro jablano, ki še raste ob njej, je »gospodinja« Marta Kolarič, na njeni njivi so tekmovali, za vse tekmovalce pripravila bogato malico - s svinjskim mesom iz »tdnke« bogato obložen kruh iz kmečke peči. To dobroto so poplaknili z vinom, ki gaje prav tako brezplačno prispevala go-spodiitjaMarta. Bogato naložen »oeker« je kmalu pokazal dno, to pa je bit dokaz, da so bili »delavci« lačni. Tudi »putra« in ročka sta hitro »zmetali« ali kakor bi rekli, so ju izpraznili žanjice in kosci. S tekmovanjem pa se ni ustavilo dogajanje na Prazniku žetve. V vaškem domu so si obiskovalci prireditve lahko ogledali raz- J F, ... '■‘Z*. ll -M -^1 I iV i I l ll ^1 v gozdu v Žiabrovi grabi v Stavešincih je vrelec mineralne vode, Irate-rega posebnost je, da iz nj«£“ prihajajo h**** inoči» koncentnr^ pllid, zaradi katerih ptice, ki se tam odžejajo, Lov«o ta domačin Anton Škrlec nas je opozoril kar na 5 mrfvih siničk. IJubitelfi narave bodo vrelec, iz katerega pa nihče več ne zajema vode, nekako zavar^ vali, saj si ne morejo dovoliti, da bi voda še naprej morila ptičji zarod. - Fotografka; L. Kr. b wy izvesti tako velike prireditve. Prireditelje, tekmovalce in obiskovalce pa je pozdravil tudi gomjerad-gonski podžupan Janko Slavič, ki je prav tako izrazil zadovoljstvo, da se je ta priredi- sto zasedla Marija Tanacck iz Spodnje Ščavnice, druga je bila Marija Polič iz Lenarta, tretja pa Genovefa Halec s Kapele, V ekipni konkurenci so zmagale ža-njice iz Spodnje Ščavnice, Marija Tanacek, Silva Žnidarič in Frančiška Kaučič; druge so bile žanjice iz Benedikta, Sonja Ketiš, Terezija Horvat in Alojzija Kolarič: tretje pa žanjice od Svetega Jurija, Jožica Žajdela, Marjana Juiincc in Angela Jaušovec. ■ .. ■s. i. »t ' "V f ‘ stavo domačih kmečkih jedi, ki so jih pripravile kmečke gospodinje. Jedi pa so lahko tudi poskusili, saj so jih prodajali na posebnem prodajnem mestu Aktiva kmečkih žena in deklet Gornja Radgona. Tisti, ki dajo kaj na kulturni program, so lahko sledili nastopom kulturnih skupin in posameznikom, za zabavo pa je skrbel »naš« humorist Geza, kije še tako mrke obraze spravil v smeh. V kulturnem del« so nastopali ženski pevski zbor AKŽ Gornja Radgona, Jasmina Kramberger s harmoniko, Franc Somer s citrami, folklorna skupina iz Gornje Radgone in rogisti iz Murske Sobote. Kakor povsod, tako tudi tu ni šlo brez nagovorov, ki pa so bili kratki, in kar je pomembno, brez političnih vložkov, zadevali so le namen prireditve. Tekmovalce in udeležence je najprej nagovoril direktor Kmetijske zadruge Gornja Radgona Janez Kramberger, ki je povedal, da je vesel, ko ima ob sebi toliko sodelavcev, ki so voljni pripraviti to vsakoletno prireditev, ki terja veliko naporov. Povedal je tudi, da je to resničen praznik tistih, ki živijo na podeželju, in tistih, ki živijo v mestu, saj oboji jedo kruh, ki ga pečemo iz pšenice. Povedal pa je, da bi brez pokroviteljev in darovalcev ne mogli ! ■i ji tev ohranila tako dolgo. Po kulturnem delu sporeda so pri va-ško-gasilskem domu pripravili tudi prikaz mlačve s cepci, vejam e Plenice z >bin-tom« in sejanjem z »redu- som«. Za veseli del prireditve je skrbel humorist Geza, ki je vodil tudi tekmovanje v hoji z vrečami, Njegovo humoristično vodenje je izzvalo veliko smeha in je dodobra popestrilo to folklorno obarvano prireditev. Prireditelji so za vse udeležence tekmovanj in tudi funkcionarje pripravili priznanja in simbolične nagrade. Prve tri uvrščene ekipe in posameznice pa so ob tem prejele še dodatne denarne nagrade. Priznanja in nagrade sta ob napovedovalcu, ki je vseskozi vodil prireditev, Peru Cvetkoviču, podelila predsednica AKŽ Gornja Radgona Marica Sirnik in direktor zadruge Janez Kramberger, Med 15 žarnicami je prvo me- V tekmovanju koscev je zmagala ekipa iz Apač s koscem Martinom Frasom, pobiralko Marijo Štajner in vezalko Tilko Klemenčič, druga je bila ekipa Spodnje Ščavnice s koscem Janezom Fujsom, pobiralko Marijo Tanacck ter vezalko snopov Liziko Fujs, tretja je bila ekipa Svetega Jurija s koscem Edijem Leskovarjem, pobiralko Marijo Pladaf in vezalko snopov Marjjo Postružnik. Naj Se povemo, da se je tekmovanja udeležilo 30 tekmovalcev in tekmovalk, ki so prišli iz občin Lenart, Sveti Jurij, Radenci in Gontiu Radgona. Besedilo in fotografije; L. Kr, T r '■ I I Tak je pogled na obnovUeno župnišče v Turnišču. Itela je bil« več kot dovolj, ^hj k bU« treba zamenjafi strope, nar^ diti nove tlake, hidroizolacijo in prerazporediti prostore ter urediti podstrešje za prenočišča duhovnikov, ki prih^ajo v goste. Uredili so seveda tudi pročelje stavbe. S tem ko so se mojstri poslovili, skrbi še ni konec, saj vsi niso delali zastonj kot elektrikarja Štefan Prša in Jože Horvat, ki sta napeljala novo električno inštalacijo, ampak je bilo treba mojstre plačati bi tudi materiala nihče ni da1 zastonj. Ker je ostal dolg, gradbeni odbor še naprej računa na pomoč dobrotnikov. - Fotogra-Fua: J. Ž. v ■^! 1; « i -J sestavi Vzgoj-Ra- Ift rv varovanci ''hk( "«4 :o IOi1 2®lo hva- da so -1. (K J* IJrezskrbn o Gasilsko društvo Murski Črnci je pripravilo v gramozni jami v Krogu tekmovanje z gumijastimi čolni. Ekipe so se pomerile na 250-metrski progi; v veslauju in prevozu peska v vrečah. Sodelovalo je 19 ekip. Najboljši v šestercu so bili tekmovalci z Melinec, v osmercu pa so se najbolje odrezali KroŽani. Tekmovale so tudi športne ekipe. Najboljši so bili iz Kajak kanu rafiing kluba Petanjci. - Fotografija: F. Kuhar 14 vestnik, 20. jujjj^ odsevi mladosti Ali veste? I Sonce (Pokrovitelj nagradnega kviza je Krrjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota.) Nekateri ste dokaj podrobno in strokovno pojasnili, kaj se I zgodi ob sončnem mrku. Preprost odgovor je. da pride Zem- (ja v Lunino senco, tako da je sončna ploskev deloma ali popolnoma pokrita. Današnja nagrajenka pa je Majda Benko iz Serdice 121. Čestitamo! KUPON št, 45 - ALI VESTE? Ali veste, kako pravimo stalno enakemu času, v katerem se Zemlja zavrti okrog svoje osi? Odgovore pričakujemo najkasneje do 26. julija. Moja najljubša žival Rada se sprehajam po gozdu. Le koga ne bi prevzeli njegova Idiota in pesem ptic, ki živahno poskakujejo z veje na vejo? Toda kako dolgo bo ostala narava še taka? V zraku jc vedno več zdravju školjivih snovi. Mnoge rastline in živali umirajo. Ali se zavedamo, da je z njimi povezano tudi naše življenje? Ali dovolj čuvamo naše gozdove in življenje v njih? Hudo mi je, ko zagledam kakega fanta, ki odlomi vejo ali utrga cvet, nato pa ga odvrže. Vesela sem, kadar zagledam v gozdu smo, ki je moja najljubša žival. Zaradi njene varovalne barve jo težko oparimo. Sme pridejo iz goščave navadno proti večeru ali v zgodnjih jutranjih urah. Na čedalje pro-memejših cestah postanejo večkrat žrtve prometa. Pogosto zasledimo v časopisih, da se je zgodila prometna nesreča zaradi neprevidnosti voznika, ki ni upošteval opozorilnega prometnega znaka. Sme so tudi žrtve raznih plenilcev. Za njihovo zaščito pa skrbijo predvsem lovci in gozdarji. Pozimi jim nastavljajo hrano. Sme večkrat vidim v pohorskem gozdu, ko sem na obisku pri stari mami. Tam je tudi več gozdov in srn. Vidim jih tudi na njivah in travnikih, kjer si iščejo hrano. O njih mi je veliko pripovedoval lovec. Med drugim mi je povedal, da si sme s hrano najprej napolnijo vamp, nato Nosila sem kačo Obiskali smo živalski vrt v Ljubljani. Biologinja nam je prinesla kačo. Rekla je, da je to zelo plašna žival. Lahko smo jo pobožali in nosili v rokah. Nekatere je tudi poljubila. Med tistimi sem bila tudi jaz. Spoznali smo še veliko drugih živali. MOJCA MARTINEC, 4. a, OŠ Bakovci pa jo prežvekujejo, in to običajno podnevi. Sme so sposobne takega prehranjevanja že po veh me-seceih po rojstvu. Rade se združujejo v trope. Prav uživam, ko jih opazujem, kako se pasejo. A kaj, ko traja to le kratek čas. Ker imajo zelo dober sluh in vid, človeka hitro opazijo in zbežijo. Želim si, da bi imela smo doma. Vem pa, daje to nemogoče, saj se ona ne bi mogla navaditi na novo okolje. Pomagam pa ji lahko tako, da ji pozimi v lovčevem spremstvu prinašam hrano. Prav bi bilo, če bi tudi drugi prispevali svoj delež za varstvo narave. KATJA REŽONJA, 5. c OŠ Turnišče Ko sonce se zbudi, ves svet oživi, ptički veselo pojo, kmetje na polje pojdejo. ko pu sonce zaide, tuna na nebo pride, kmalu smo zaspani vsi, v posteljo se nam mudi. MONIKA FE^NČAK. j. raz.. OŠ Odranci Skrivnostni grad Ker od gradu Ncrin-genhof nismo našli niti ruševin, ki bi pričale o njem, mi za vrnitev v 15, stoletje preostaneta samo domišljija in ravnateljevo pripovedovanje, Grad je bil podoben dvorcu z velikim dvoriščem, na katerem je bil ogromen vodnjak (reka), Dvorec jc stal na obeh bregovih starega rokava reke Mure, Oba dela sta bila povezana z velikim lesenim mostom, Pod reko pa je vodil skrivnosten rov. Po reki so odvažali žita, ki sojih pridelali tlačani. UvažaU pa so razno blago. Tako so živeli iz dneva v dan, dokler ni nekega dne voda močno narasb in prestopila oba bregova Mure ter popbvib tudi skrivnostni grad. To se je potem zgodilo Še nekajkrat, zato je grad počasi razpadeL ^ko je bilo v resnici, pa vedo tisti, ki so bkrat živeli in vse to spremlja-U. Cirkuški klovn Cirkuški klovn je kot slon, slon pa je nor kot balon. Rad hodi v slaščičarno, ne pa v knjigarno. „ Večkrat je preoblečen na pleše pa rad valčka. Nikoli ne pride v krizo, rad ima pogrnjeno ntiza Vmes mu eurtjajo kt^tje, v katerih se kopajo čofiK Ko ogertj gori, se on smeji. Tak je cirkuški klovn, ki je lahko tudi slon. Dedkova /A'«! , Ko je bil dedek«* I i i l VALERIJA GRAJ- NER, 7, b, OŠ Apače J' Novice od tu... Vlado Poredoš - BaretkaŠ s svojo skupino Orlek! kljub veliki vročini trdo dela na novem projektu, kajti jeseni nameravajo izdati novo ploščo, pripravljajo pa se tudi na nastop v tujini. ... in tam Fo najnovejših podatkih, ki se trenutno širijo po svetu, Usa Marie in Michael Jackson pričakujeta otroka. Po vseh slabih govoricah, ki so bile objavljene o tem paru in jih radi pišejo o javnih ljudeh, je sedaj pricurljala ena dobra. S** Skupina Agropop ima novo članico, ki jo uporabljajo predvsem za javne nastope. Omislili so si namreč pravo kozo, ki je poleg vsega Se oblečena. Kolikor nam je znano, koza ne dela nobenih večjih težav. Vsi vedo, kdo je Elton John, nekoliko manj pa jih verjetno ve, da ima brata. Ime mu je Geoff Diright in živi kot hipi v Walesu v baraki, ki si jo je naredil sam. Pravi, da z Ekonom nista imela nobenih stikov že 11 let in da on tudi brez brata srečno živi. Janet Jackson Janet sc jc dolgo odločala, ali naj gre na svetovno turnejo ali ne. Prevladala jc odločitev, da gre. Ugotovila je, daje na svetovni glasbeni sceni praznina, ki bi jo lahko zapolnila prav ona. Tudi njeni zvesti oboževalci so se kar nekaj Časa spraševali, ali bodo lahko Janet videli v živo ali ne. In ni veliko manjkalo, da je ne bi. Kajti Janet je zajela velika psihološka kriza, največja v njeni karieri doslej. Premagala je težave in znova zablestela na odru, V današnjem obdobju, ki ga preplavljata rave in tehno, ponujajo nastopi Janet Jackson veliko dobre glasbe in plesa, prepletenega s pozitivno energijo. Tako jo tudi sprejemajo njeni oboževalci, ki velikokrat preveč evforično reagirajo. Zgodi se tudi, da jih nekaj deset vdre v garderobo. Ne mara gneče, zelo Vgeogmfeko-ekološkem taboru Počitnice so se komaj začele, naju z Davidom pa je čakala nova naloga. Odločila sva se za sodelovanje v geografsko-ekolo-Skem taboru, ki je bil na OŠ U v M. Soboti. Prvi dan smo se spoznavali. Razdelili smo se v štiri skupine -za lišaje, gospodinjske odpadke, vremenoslovje in kamnine. Jaz sem bil v skupini, ki je proučevala gospodinjske odpadke. Naša mentorja sta bila Helena Frumen in Branko Škafar. Drugi dam smo se podali na ekskurzijo na Goričko. Ustavljali smo se po vaseh, kjer smo si ogledov^ kamnolome, lišaje in deponijo, vremenoslovci pa so proučevali vreme. Tretji dan se je naša skupina odpeljala na odlagališče odpadkov v Puconce, kjer smo opravili različne meritve, Nato smo se odpeljali v kompostamo v Mursko Soboto, kjer smo si ogledali Se biološko čistilno napravo. Popoldne pa smo si ogledali še vrsto divjih odlagališč odpadkov v oko- lici Kroga. Četrti dan smo poslušali predavanje o zdravi prehrani. Popoldne smo izdelovali plakate, zvečer smo imeli generalko, potem pa disko. V petek, zadnji dan, so prišli med nas tudi starši. V telovadnici smo imeli prireditev, na kateri smo dobili priznanja. Takšnih taborov si še želim, saj smo se naučili mnogo koristnega, Še posebej sem hvaležen mentorjema, ki sta za nas skrbela tako, da smo se počutili kot doma. BOŠTJAN SIMON, 7. b, OŠ Sveti Jurij Rubriko pripravlja: ALEKSANDRA NANA RITUPER Glasbena uganka hen, seje rad »srat ig" Ponedeljek, torek ■ zemljo so narisali p« žno polje, v katere^ označiti dneve in označiti dneve lu " ; Čez črte so morali p® I nogi skakati in j menčck. Počivali i ko, ko so [•očivaii»“-7 I prišli dol Ije. Če sejekamen^-tavil na črti, je prepustiti naslednj tekmovalcu. Misli^'^ bita to zelo janiiniv^ BLA2 Pišite, rišite, sodelujte I Vidim, da je skupina Take That pri nas res js | i boben, ko smo žrebati dopisnice, nabito poln. I „1___J_____________* lJ ? bit boben, ko smo žrebali dopisnice, nabito poln. |! C fante te skupine dobro poznate, to so Mark Willia[n$, Jason Orange, Gary Barlow in dowaro i' prumke, Nekateri ste napisali samo imena, drugi tudi । vali smo vse. Iz bobna pa smo potegnili dopishico^^e Grah, KanČevei 13, 69206 Križevci. Čestitamo! Dbi nagradi, ki jo poklanja trgovina M-Shop, bomo posla n F ...v šti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene ugsi- Ae' Kdoatik^j je v zadi^BiiOegorem hitu napadel Zet" । dina a) žena, b) ose ali c) ljubezen? j Odgovor: j Kupon St, 15 u( Odgovore s kupončkom pošljite na dopisnici do 2 jj, na naš naslov: Podjetje za informiranje, Ulica 69000 Murska Sobota, s pripisom: Pop Rock Novic rada pa daje avtograme. Na vse to pa sc tudi temeljito fizično in psihično pripravlja. Kajti negativne strani popularnosti je spoznala že ob svojem bratu Michaelu, kije pogosto tožil, da nima več nič individualnosti, da se ne more normalno sprehajati, da ne more iti v trgovino in podobno. Ona jc tudi najbolj navezana na svojega brata, in je tista, ki mu je pri njegovih težavah prva priskočila na pomoč. Janet pa muči še nekaj, velika trema in strah, da ne bo šlo kaj narobe. Zato nastope s svojo ekipo do potankosti naštudira. Na turnejah nikoli nima veliko časa, kajti med nastopi vedno veliko vadi, odpravlja posamezne napake in utrjuje kondicijo. Če je potrebno, delajo tudi osem ur na dan pred nastopom. Ničesar no- če prepustiti naključju. Poleg tega pa je zelo čustvena oseba in bi ji bilo zelo težko, če bi pod odrom videla nezadovoljno publiko. Ko se nastop konča, se vedno zahvaljuje bo^, da je bilo vse uspešno. Ko ni na turneji, živi z Renejem Elizondom v čudoviti vili v Malibuju. Tam ima velik vrt, po katerem se podijo njeni trije psi. 2 Renejem je skupaj že devet let, pa se še vedno nista poročila in o tem še ne premišljujeta, Kaj jima bo poroka, če se tudi sicer zelo dobro razumeta. Poleg tega pa ji Rene pomaga pri izbiri pesmi, pri koreografiji in jo podpira pri vseh projektih. Seveda si želi imeti tudi veliko otrok, toda potem, ko bo popolnoma uspela s svojo kariero, pravi osemindvajsetletna Janet Jackson, Mursko-morska lestvica 1. Latinu - Ne tražim ljubav 2. Davor Radolfi - Tvoje ime kao ime ruže 3. Giboni - Dvjje duše 4. Prijavo kazaliste - Kise jesenje 5. Alen Vitasovič - Gušti su gušti Predlog: Boris Novkovič - Otkad nišam tvoj Glasujem za:. Koncerti V petek, 21.julija, bo pri Ficku v Ljutomeru Open Mind Festival, na katerem bodo nastopili: Wasserdicht, Scuffy Dogs, Proletariat, Not Why Ves, Am-send Mindcd, Dark Busters. Fuck Off Bolan, Nula ter Bjes zdravog razuma. Vstopnina je 500 tolarjev. AUDIO-VIPC® 69000 Murska TELEFON, 069^2-'*®’ I 20. julija 1935 15 l * 1 I u * I tlJ ( I I r 1 I! r I !■ nasveti Dogajanje na ljubljanski borzi M poročaiye o dogajaitjih Mubhanski borzi oz. bgu vre-dahi. J zajemalo ob-nnn Storkom II. 7. in Melikom 17. 7,1995. na •Inostnih V ponedeljek, 10, julija, je pri- kotirati na Ljubljanski borzi 1 , ^JUDijansKi borzi obveznica We fli ^“‘^"P^ne kmetijske Shn?^J^"""°^naka SZBl). i , nominalna vrednost ‘■"-1 (5000 2»'»-.ds™’; P^®^klo 15, marca let kom po 1000 iadnji o ^re- za- marca letos, pa bo zapadel 15.9. ohvl' '’*"^tlo banka "lega dne Ji ■ ■■ ^eSjL^J^^^nlcoNIKR zarodi (3098) *“ iJH 1C • UJJ I*! JU ''Pje obveznici Go- ’’ila zato “™Bičena z obveznosti iz z vsem je bilo ustavljeno -stotnega padca te-glede na tečaj z dne ;AOje le-ta bil 4450 =na iz kotacije. kotacija J a . ■cedile debUce enotni tečaj J 11350 ----na 304 tisoč ""'Pa innn‘T' naslednjega s« lOariev 45 ti- * 1^ 10 f i I p" pnrasel tisoč tolarjev). pLserr^ j® "i®" ®n°tni ni ■ na H25O, talatjev P®-'®^'lo2a 304 tisoč V redni*P^^^ascl enotni J*?« Probankc. in t*'« Probankc. in 13323. ko je prometa, JZjO-! djbB na r'” P« padel na ?? Vc;';‘^^io’arjev pro-Porasel J* enotni ''^^Pedeiipil dolarjev prometa, V K * 'N .^“hedejipv F'«nivia, na 13023 ob ^Potni u, tolarjev. 15!Sn'’‘’taselv Salusa je koirk?"®*tsl8915 na rlst Ia -570 tisoč to V Porasel, Potu ■ \ četrtek pa pa-00 21,4 mio to- ®notni tečaj 1 A ’ tokrat tiM 'olari'^ tokrat pa tla ion/, J. , tokrat na za kj^'kpa^/,?^^meta,vpo- tečaj S’'''Prometa tena na ob 38,9 ■ mio to- Gospodarska gibanja v prvem polletju letos na isti ravni zadržal tudi v ponedeljek ob 35,4 mio tolarjev prometa, V torek je s 103,9 na 104,0 porasel enotni tečaj obveznice RSL 2, ko je bilo za 3,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 104,1 ob 16,7 miotolajrev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 104,3, ko je bilo za 3,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 104,4 ob 43 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 104,8 (11 mio tolarjev prometa). Enotni tečaj obveznice RSL8 je porasel v sredo s 85,5 na 86,0, ko Je bilo za 6,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 86,3 ob 17,8 mio tolaijev prometa, v petek pa na 87,3 (2,4 mio tolarjev prometa). V ponedeljek so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 21 mio tolarjev, enotni tečaj pa seje izoblikoval na 87,0. Z obveznico RSL 11 so bili prijavljeni v sredo aplikacijski posli v vrednosti 21,9 mio tolarjev po tečaju 92,0 (2,8 odstotne točke glede na tečaj 30. 6.), naslednjega dne pajebiloza 1,3 mio tolarjev prometa po enakem tečaju. Aplikacijski posli so bili prijavljeni v sredo tudi z obveznico RSOl z izkoriščeno davčno olajšavo, in sicer po tečaju 98,0 (-0,8-odstotne točke) v vrednosti 106 tisoč tolarjev, naslednjega dne Je njen enotni tečaj poskočil na 99,0 ter se na tej ravni zadržal tudi v petek, skupno pa je bilo za 484 tisoč tolarjev prometa. V ponedeljek je rtjen enotni tečaj porasel na 99,1, prometa pa Je bilo za 66 tisoč tolaijev. S 102,5 na 103,1 je porasel v Četrtek enotni tečaj obveznice RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo, ko je bilo za 86 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 1203,3 ob prometu 259 tisoč tolarjev. Za 0,5-odstotnc točke na 98,0 je v torek poskočil enotni tečaj SKBl ler se na tej ravni zadržal tudi v sredo (skupno je bilo za 2,3 mio tolarjev prometa - večina v sredo), v četrtek pa je padel na 97,6 ob 1,1 mmio tolarjev prometa. V ponedeljek je njen enotni tečaj porasel na 97,8, prometa pa je bilo za 4,2 mio tolarjev. Z obveznico Sklada za razvoj (SKRl) so bili v sredo prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 463 tisoč tolarjev po tečaju 63,0, naslednjega dne pa je njen enotni tečaj poskočil na 69,2 ob prometu 679 tisoč tolarjev. V petekje njen enotni tečaj padel na 67,0, ko je bilo za 110 tisoč tolarjev prometa. 77733, ko je bilo za 700 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 72346 ob 29,8 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 68180, ko je bilo za 54,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 69555 ob 22,7 mio tolarjev prometa. V ponedeljek pa ponovno padel, tokrat na 67171 {7,7 mio tolarjev prometa). 12. julija je padel s 13171 na 13033 enotni tečaj delnice Fin-medie, ko je bilo za 586 tisoč tolarjev prometa, v petek porasel na 13100 ob prometu 66 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 292 tisoč tolarjev po tečaju 13890, V sredo je rahlo padel enotni tečaj delnice MK Založbe, in sicer z 9079 na 9047, ko je bilo za 489 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 9089 ob 2,1 mio tolarjev prometa, v petek pa na 9114 {638 tisoč tolarjev prometa). V ponedeljek je njen enotni tečaj porasel na 9170, prometa pa je bilo za 3,1 mio tolarjev. Neznatno je v sredo porasel enotni tečaj delnic Term Čatež s 724,0 na 724,9, ko je bilo za 747 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 718,0 ob z 1,1 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 728,0, ko je bilo za 386 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 729,0 ob prometu 73 tisoč tolarjev. Borzna kotacija B - prednostne delnice Enotni tečaj delnice KBTP-ja je padel v sredo s 25460 na 24367, ko je bilo za 1,7 mio tolaijev prometa, naslednjega dne porasel na 24612 ob 3,3 mio tolarjev prometa, v petek pa na 24800 (496 tisoč tolaijev prometa). Tudi v ponedeljek je njen enotni tečaj porasel, tokrat na 24925, prometa pa je bilo za 399 tisoč tolarjv. Enotni tečaj prednostne delnice Primotina je zdrsnil v sredo s 25938 na 24024, ko je bilo za 2,1 mio tolaijev prometa, naslednjega dne porasel na 21766 ob 7,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 272 tisoč tolarjev po tečaju 27230. Najnovejši podatki kažejo na nadaljevanje ugodnih gospodarskih gibanj v Sloveniji tudi v prvi polovici leta 1995. Nadaljuje se cenovna stabilizacija, ki jo spremlja najava visoke gospodarske rasti in razvoja ugodne strukturne spremembe v proizvodnji, delitvi in porabi. Ti rezultati se dosegajo v še precej nestabilnih makroekonomskih razmerah, značilnosti katerih so nedokončano lastninjenje, krepitev tečaja tolarja in nestabilnost na tujih denarnih trgih. Navedeni vplivi se kažejo v znižanju zunanje konkurenčnosti izvoznega gospodarstva in zmanjševanju dobičkonosnosti predvsem tradicionalnih industrijskih panog. Poslovni rezultati gospodarstva so po podatkih Zavoda za makroekonomske analize že peto leto zapored negativni, vendar se izboljšujejo. Ugodna makroekonomska razmerja v letih 1994 in 1995 kažejo, da se trenutno uresničile Scenarij plns iz strategije gospodarskega razvoja Slovence, vanja prebivalstva v bankah za okoli 10 %, Taka raven bo omogočila pokritje predvidenega salda tekočih transakcij s tujino ter financiranje naložb v osnovna in obratna sredstva. Bruto naložbe bodo predvidoma porasle za 13,6 %, Industrija v prrih šestih mesecih letošnjega leta je trend industrijske pro- Ekonomski odnosi s tujino v prvih štirih mesecih leta 1995 se je v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta izvoz povečal za 17,5 %, uvoz pa za 24,3 %, K skupni rasti menjave sta največ prispevala rast menjave reprodukcijskega materiala in opreme. Izvoz prvega je porastel za 42 % , uvoz pa za 38,9%. Izvoz opreme je porastel za 34 %, uvoz za 47,1%. Zaradi hitrejše rasti uvoza reprodukcijskega materiala in opreme bo ob koncu tega leta uvoz blaga presegel izvoz. Na drugi strani se je izvoz storitev v primerjalnem obdobju povečal za 25,4 %, uvoz storitev pa za 5,2 %. Obseg tujih neposrednih naložb iz začetka leta ne narašča več tako močno, zagotovo pa bodo naložbe ob koncu leta višje kot lani. Dolgoročna zadolženost podjetij v tujini se povečuje in dosega 38,1 milijona dolarjev, vendar je za 19,6 % nižja kot lani v prvih štirih mesecih. Skupne devizne rezerve so dosegle 3.212,6 mio dolarjev. Izvozna konkurenčnost Aprila se je izvozna konkurenčnost znižala. Padajočemu nominalnemu efektivnemu tečaju tolarja so se pridružili še vpliv rasti plač in drugih prejemkov ter padec produktivnosti. Maja je bila prvič po petnajstih mesecih apreciacija tolarja prekinjena. Efektivni tečaj se Je povečal zaradi preseženega povpraševanja po devizah na deviznem in menjalniškem trgu ter okrepitve lire in dolarja. Realne stopnje rasti menjave s tujino (v % ) 20 T I 15 10 5 0 -5 ^0 <16,8 .1 ilaga in storitev g:voz blaga in storitev 1993 Ar ZMAR, Junij 1995 čimprej, ker bo tako preprečen osip delavcev v nekaterih dejavnostih. 1994 ocena 1995 prognoza Trg dela Po statističnih podatkih se je tudi aprila zniževalo skupno število zaposlenih. Povečanje je opaziti v gradbeništvu za 1 %, v gostinstvu, obrti in stanovanj s ko-k o mu-nalnih dejavnostih za 0,5 %. Se naprej se povečuje tudi zaposlovanje v drobnem zasebnem sektorju. V obdobju sedanjega preustroja gospodarstva postaja čedalje pomembnejše prilagajanje poklicev oz. znanja kadrov novim zahtevam dejavnosti, kjer bo prekvalifikacija pomemben vzvod za delovno razmerje in delovanje trga delovne sile. izvodnje glede na enako obdobje preteklega leta upadel. To je povzročila stagnacija proizvodnje reprodukcijskega materiala zaradi manjšega števila delovnih dni v aprilu in dopustov v začetku maja. Kljub temu seje industrijska proizvodnja maja glede na maj 1994 dvignila za 1,3 %. Zaloge reprodukcijskega materiala so se znižale zaradi večjega povpraševanja, tako da je glede na povpraševanje pričakovati porast njegove ponudbe. Letošnja produktivnost je višja od lanske petmesečne za 9 %. Zaloge dokončanih izdelkov so v celoti gledano le za 0,5 % višje od lanskih petmesečnih. Kmetijstvo Ugodnen trend rasti kmetijske rastlinske proizvodnje se nadaljuje zlasti v zasebnem sektorju, ki je v preteklem letu pridelal 80,4 % vse kmetijske proizvodnje. Drugi del kmetijske proizvodnje, ki se nanaša na živinorejo, pa se še ni prav otresel upadanja pridelave. Cene pri proizvajalcih kmetijskih proizvodov v letošnjem letu naraščajo, kar ne velja tudi za odkupno ceno letošnje pšenice. Cena le-te bo po maja sprejetem tržnem redu 25,29 SIT za kilogram. Javne finance Javnofinančni prihodki so se v prvih petih mesecih letošnjega leta v odnosu na enako obdobje preteklega leta povečali nominalno za 22,3 %. Mesečna realna vrednost teh prihodkov pa je pod ravnijo iz decembra preteklega leta. Na podlagi dosedanjih gibanj, ocen in napovedi do konca leta se predvideva, da bodo v letu 1995 javnofinančni prihodki realno porasli za 2,6 %, odhodki pa za 3,8 %. Borzna kotacija B - obveznice s 93,2 na 93,1 je v sredo padel enotni tečaj obveznice Občine Zagorje, ko je bilo za 538 tisoč tolarjev prometa, v petek porasel na 94,0 ob 1,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 94,8 (2,2 mio tolarjev prometa). V*sredo je enotni tečaj obveznice PTT N. Gorica ostal na ponedeljkovi ravni 98,8, ko je bilo za 1,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 298 tisoč tolarjev po tečaju 98,4, v petek pa v vrednosti 445 tisoč tolarjev po tečaju 98,1. V ponedeljek je njen enotni tečaj poskočil na 99,2, prometa pa je bilo za 60 tisoč tolaijev. Cenovna gibanja Na domačeni trgu se še izboljšuje relativni cenovni položaj menjalnega dela gospodarstva. Letos je pri cenovni politiki poudarek na obvladovanju inflacije, ki naj ne bi presegla 10 %. V tržnem sektorju, kjer se cene prosto določajo. pa apreciacija tečaja tolarja zelo zmanjšuje dobičkonosnost izvoza. Porast cen v javno nadzorovanih sektorjih kot tudi njihov vpliv na inflacijo sta minimalna. Porasel na 26821, 'o Za 13, mio tolarj. lev pa na tolarjev pro- Celje aplika-laril'^rednosti - ^*t v ^ aplikacijski po tečaj Pruanti?'" m !^asein^J^njcnr- ■ "1’0 tob,; bilo iPatiev Celje •stedo po tečaju tJ je pora- sicer na 98,1, IhHSi tolarjev PO- ob- - -“Je bilo za 2 1 ®b 21,8. r][4) se (7,7 mio to- „ - njen Pa ibo , enotni tečaj prometa ter za se Borzna kotacija B - redne delnice Enotni tečaj redne delnice BTBR-ja Je padel v torek z 11500 na 11340, ko je bilo za 57 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 11123 ob prometu 2S9 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj porasel na 11242, ko je bilo za 202 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa zdrsnil na 11093 ob prometu 311 tisoč tolarjev. V torek je padel enotni tečaj delnice Dadasa z 80705 na ■ « K»l mo prvih borc«v H. arttlca 6BZSO «OCO8 €2-23« TalafaMi: OfiCM C2-BS2 Slovi časi a €4 UuMlana MOOO ttoei III-ISS TaKtshs O« I3I-347 I«ta ].S UOOO Maribor Bose 2>.aeo T*i>ta» oaz a»-*co Trgovanje na trgu OTC OTC - redne delnice Z enim lotom delnice HB Je bil sklenjen aplikacijski posel v torek po tečaju 3779. 11. julija je porasel enotni tečaj delnice Intare s 1950 na 2150, ko je bilo za 43 tisoč tolarjev prometa, v četrtek pa padel na 1750 ob prometu 126 tisoč tolarjev. TONČKA BOŽINOVIČ Plače Aprilske bruto plače v gospodarstvu so realno porasle v odnosu na povprečje predhodnega leta za 3,3 %. S takim gibanjem plač in uzakonjeno dohodkovno politiko bomo lahko dosegli predvideno 3 % realno rast bruto plač na zaposlenega v letošnjem letu glede na leto 1994. Tako bi se skupaj s predvideno 1 % rastjo zaposlenosti in 3 % rastjo plač letos obseg sredstev za plače povečal za 4 %. Bruto plače na zaposlenega bodo v tem letu predvidoma porasle manj od rasti produktivnosti dela. Kljub hitrejšem naraščanju obsega in višine plač v negospodarstvu kot gospodarstvu ostaja nerešeno vprašanje plač v negospodarstvu v spodnji polovici tarifnih razredov. To bo potrebno rešiti Denar in likvidnost Tolarska posojila iz meseca v mesec hitreje realno naraščajo in so maja porasla za 4,5 %, v petih mesecih pa za 13,9 %. Najhitrejšo rast v maju (6,8 %) so imela dolgoročna posojila prebivalstvu, saj so porasla za 5,4 %, medtem ko so kratkoročna posojila porasla za 3,3 %. Likvidnost gospodarstva je še naprej zaostrena. Zaostrujejo se likvidnostni problemi tudi pri podjetjih v zasebni lasti, kjer Število blokacij iz meseca v mesec narašča. Ukrepi monetarne politike so povečali povpraševanje po devizah, porasle so devizne hranilne vloge. Menjalnice so prodale več deviz kot kupile, skupni promet na deviznem trgu seje zelo povečal. Tečaj marke je nehal padati. Tako so maja porasla devizna sredstva prebivalstva za 4 %, tolarske hranilne vloge pa za 1 %. Bruto nacionalno varčevanje se bo ob uresničitvi napovedi rasti drugih kategorij realno povečalo za 9 % in doseglo raven 25.5 % bruto domačega proizvoda. Povečanje bo temeljilo predvsem na rasti varče- Turizem čeprav je bil letošnji razpored aprilskih praznikov ugodnejši kot v lanskem letu, se število domačih gostov ni povečalo, temveč je nasprotno za tretjino manjše kot aprila 1994. Kot vzrok za to so od^hodi za praznike v tujino, večina .podaljšanih praznikov pa je bila Že v maju. Prenočitev domačih gostov pa je bilo v maju za 32,2 % več kot aprila in 6 % več koc v enakem mesecu lani. Zanimanje tujih turistov za de-stinacije v Sloveniji se povečuje ne glede na razmeroma visoke cene gostinsSrih storitev, ki skoraj dvakrat presegajo stopnjo inflacije. Aprila so tuji gostje ustvarili za 14,4 % več prenočitev kot aprila lani, v prvih šestih mesecih pa za 10 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Predvidevamo, da bo prispevala ugodna sprememba strukture tujih gostov v tej turistični sezoni k povečanju prihodkov. BOGDAN VUNJAK 1 i 16 vestnik, 20. julija zvezde vam kažejo '•* ne zgodi se vsak dan r--i OVEN Ona: Dosegla boš tisto, za kar si prizadevaš že dalj časa, a boš kaj hitro spoznala, da si se ponovno zmotila. Bilo bi veliko bolje, če bi del te energije namenila svojemu poslovnemu življenju, ki je tre- I nutno pravi obup. I On: Še vedno si nisi na jasnem, kaj si v resnici želiš: ali staro O ustaljeno ljubezensko zgodbo ali vročo avanturo. Jasno ti je le I eno: na dveh stolih se ne da sedeti. Pohiti, saj bo kmalu prepozno! ' BIK Ona: Ljubezenska avantura te bo dobesedno vrgla iz ustaljenega življenja, po drugi strani pa ti bo prinesla neverjetno srečo. Mogoče je ravno to tisto pravo, zato se ti na vsak način splača potruditi. ; On: Nekdo te bo z milimi pogledi kaj hitro omehčat in te po- 1 peljal na popolnoma druga pota, kot si jih načrtoval. To bo sicer vneslo popoln nered v tvoje ustaljene posle, po drugi strani pa ti bo prineslo neslutene avanture. DVOJČKA Ona: Dober glas seže v deveto vas. To se bo pokazalo tudi pri tebi, saj tj bo dobra poslovna poteza odprla prenekatera vrata v prihodnost. Zagrabi priložnost, dokler je še tu, kajti kasneje bodo vsa I Natančnost Cene čebula Je ob prvi kavi bral časopis in nekaj mrmral. »Kaj Je spet narobe,« ga je vprašal Žožo, »sicer pa lahko daš drugi del časopisa menil« »Tu berem neko statistiko. Slovenci smo kot pri vsem tudi glede branja izredno visoko uvrščeni. Po uradni statistiki kar šestdeset odstotkov sploh ne prebira knjig, preostali pa preberejo, po statistiki seveda, 0,5 knjige na leto,« je povedal Cene. »To me spominja na tisti vic,« je rekel Janko. »Bosanca so nekoč vprašali, Če pozna AndriČa. »Seveda,« Je zatrdil. »Si bral Na Drini čuprija?« »Kaj bral, hodil, hodil sem po njej.« _ »Na to temo obstoji še en vic,« se Je vmešal Žožo. Vprašajo Človeka, Če je bral Ano Korenino. »Kaj bral, celo spal sem z njo,« odgovori. »Moja teta je zadnjič zagledala v smetnjaku cel kup novih knjig, malo je poškilila, če je kdo ne opazuje,« Je povedala Mimica. »Bila so Tolstojeva dela in skoraj celotni Dostojevski.« »Meni se je pred tremi dnevi zgodilo isto,« je rekel Cene. »Nesem smeti, na robu smetnjaka zagledam cel kup novih knjig. Bili so Konfucij, Cronin, Milčinski, Krleža, Tavčar, Thomson in prelepa otroška slikanica. Poleg tega sta bila še dva zvezka slavistične revije. Po tem sklepam, da je knjige odvrgla neka akademsko izobražena oseba.« Tedaj je vstopil Frančišek, povedalje, da se je pravkar vrnil s terena, in vprašat, in če nam Je morda ostalo kaj kave. Mica ga je vprašala, če rtd terenu ni kave, a mu je vseeno nalila ostanek, bilo gaje skoraj za prizadevanja zaman. On: Imaš srečo, da z lahkoto pozabljaš vse, kar je v tvojem življenju neprijetnega in preživetega. Več pozornosti pa boš posvetil radovenim očem, ki že dalj časa sledijo tvojim včasih celo smešnim avanturam. RAK Ona: Končno se boš uspela sprijazniti z dejstvom, da tvoja čustva niso tako izjemna, kot si želiš. Je že res, da boš imela spočetka manjše težave, vendar se boš kaj kmalu znašla in uspela. On: Le zakaj čakaš, da se bodo drugi prilagodili tebi? Ali ni že čas, da se tudi ti enkrat ukloniš večinski volji? In naj ti nikar ne bo nerodno priznati napako, saj se ti lahko zatajevanje le-te kaj slabo obnese. lev -- Ona: Nikar sc ne spuščaj v tvegane napovedi, am-- ;'C _ f pak si raje pusti malo več »igralnega« prostora. ■ - Prijateljica ti bo najprej zavidala, pozneje pa se bo vendarle uspela sprijazniti z novonastalim polo- žajem. On: Naj ti nikar ne bo nerodno priznati napake, saj je to veliko bolje kot trmasto vztrajati do še slabšega konca. Nekdo, ki si ga nekoč že ljubil, se bo ponovno vmešal v tvoje ljubezenske dogodivščine. DEVICA t Ona; Kaj kmalu se bo pokazalo, ali je bila tvoja I odločitev pravilna ali le še ena od tvojih običajnih ' muh. Prijatelj ti bo sicer poskušal biti le naklonjen, ti pa ga boš razumela popolnoma napačno. Ob; s pretiravanjem lahko preslepiš marsikoga, vendar ne tistega. ki te pozna ie od ranega otroštva. Raje odkrii svoje srce in težave, saj boš tako kaj kmalu opazil, da si v svojih stiskah vse prej kot osamljen. TEHTNICA Obi: Ce boš poskušala na vsak način ugoditi prijateljičini želji, se bo vse skupaj končalo karseda slabo. Vedno znova se spušč^ v stvari, ki se te sploh ne tičejo in kjer lahko ustvariš le še večjo zmedo. On: Poslovni načrti sc ti bodo sicer začeli uresničevati, vendar ne tako hitro, kot si morda pričakoval. Dosegel boš predvsem tisto, kar bo v tem trenutku najvažnejše in bo prineslo največji dobiček. Na drugo pa malo počakaj. ŠKORPIJON Ona; Prišel bo trenutek, ko sc boš morala dokončno odločiti med dvema sicer enako dobrima alternativama. Nikar se ne obotavljaj, ampak se Čimprej odloči! Nekdo ti bo sicer delil nasvete, vendar raje ravnaj po svoji glavi. On: Zaradi stvari, ki si jih naredil, te nekdo občuduje, ker pa si priznal tudi svoje napake, je to le še dopolnilo tvoj dobri vtis. Sprejmi povabilo, saj se ti obeta nekaj, česar doslej še nisi doživel. Le tako naprej! ■ STRELEC , Ona: Presenečena boš nad nenadnim interesom tvojega nekdanjega oboževalca, vendar mu nc smeš zaupati. Drži se raje tega, kar imaš, saj niti ni tako slabo, kot se ti dozdeva. In nc pozabi poklicati prijateljice, saj veš, zakaj! On: Bližajo se ti trenutki, ko boš do vratu v delu. Toda na neki način ti bo to tudi všeč, saj boš lahko dokončno dokazal svojo resnično vrednost in sposobnosti. Slaba stran pa je, da boš prikrajšan pri ljubezenski plati življenja. .A KOZOROG Ona: Človeška nevoščljivost nima meja, in to boš kaj kmalu skusila na svoji koži. Bilo bi koristno, da y bi za nasvet prosila nekoga pametnejšega, saj sc boš v nasporotnem primeru kaj hitro zapletla v popolno zmedo. On: Svojo poslovno pot moraš načrto'vati karseda preudarno pa tudi z dobršno mero razuma. Na tak način uspeh ne more izostati, V ljubezni se trudi utrditi predvsem tisto, kar imaš, saj sc ti tla resno majejo. VODNAR Ona: Sreča jc na tvoji strani in ponovno boš optimistično razpoložena. To sc bo pozitivno manifestiralo tudi v tvojem poklicnem življenju, kjer lahko pričakuješ kar precejšnje presenečenje. On: Izkoristil boš ponujen namig, a sc boš pozneje pošteno kesal, Saj ne, da bi ne bilo prijetno, a jc že tako, da brez težav v zadnjem času enostavno ne gre. Obisk pri zdravniku ti bo precej pomagal, zato nikar ne omahuj, RIBI ' Ona: Presenečenje, na katero se pripravljaš že dalj časa, se ti bo popolnoma posrečilo in rezultati ne bodo mogli izostati. Prijatelj te bo povabil na prijeten pomenek, ki se bo končal malce drugače kot ponavadi. On: Prijetni popoldnevi ti bodo prinesli dolgo želeni duševni mir pa tudi prav prijetno prijateljico, ki lahko postane tudi kaj več. Znanec z morja ti bo prinesel pozabljene stvari, Iti te bodo spravile v precejšnjo zadrego. I I I I polovico skodelice. Cene je glede na prejšnji pogovor vprašal Frančiška: »Poznaš Cankarja?« »Seveda, to je oni nebodigatreba, ki Je delal pri nas v ekonomatu, sedaj pa je podjetnik, ima kopirnico in prodaja cigarete Malboro.e »Ne. pisatelja mislim.« »Seveda, tudi njega poznam,« se Je Frančišek dela! načitanega. »Si bral Skodelico kave?« »Kaj bral, spil sem Jo, pa ne ene same, nešteto Jih Je bilo,« se je poka- zal še duhovitega. »No, si pa dobil, kar si iskali« Je reke! Žožo. »Malo preveč usedline Je bilo,« je rekel Frančišek, ki je menil, da je bilo vprašanje naslovljeno nanj. »Gremo čez cesto v bife na še eno kavo?« »Točno, kakor N rekel Cankar, če ie neAndrič ali Tolstoj,« je menil Janko. Potem so se vsi skupaj odpravili v bife na kavo. Le Mica je ostala v pisarni, za vsak primer, če bi kdo koga iskal. BOKIVOJREPE v severnem Bangladeša so poročili osemnajst mesečno deklico in sedemletnega dečka. Po starem ljudskem verovanju bo to prineslo srečo ženinovi družini. Nevesto Ajito Katun je mati nosila v naročju, ženin Anisur Rahman pa se je zgleno vedel v množici petdesetih povabljencev. Rah-manovega očeta Muha-mada Alija iz Goalpare so prepričali, da bo le tako naredil konec številnim smrtim v družini; izgubil je namreč štiri otroke, še predno so napolnili sedmo leto. gea. /ust/*? I ____-____J A r: 3 I g a, i rw»Wiry I EtctBCBkrat pai I l-Djnva I atloo. v »dr 1 hi bodo verjetno laprli HcBcIkD fcenirko, pa 1 pijta, el Ja ' " poročajo uBt naOl Ji.j k d bodo »pril, v*r JB napravo kakflo idn^DD. tux pi ikiBta po novinaj -iMl-rui nn-nrl I □jdu-iIFfe-pi Pmirtco^ pa aa l□^X f ".VU l-nvf plJtCj el ana ■ ivojinl Trltnl ilelavcaioi irP ali ao pa lopovi «I [lt-Q].glr S bare pa "^**^*. i }> lina t . <■ ■« ten vrl in delav®®* krivica BOdl ]* J ur». MKi [wva Štr.^kati kak e • Tiiti J* QB11B3I1X zoi^Eajtl. Fnurhl te-Lkegn S a ;;iKi v pzid Jse&^ivof flzveef pl^jrnof. le po dstsstl dnsvsj Lsk ^Isilovto * izčrpani' . ba»< •! 1’ Eao pEavv^. cdBEiiga od JanlDva Snao ^a s I ruankft VMezvagof narezP- »ei itrajkajoči pa pravi, ka ja ot san v vdarO' , vaaer«* strajaajoer pa pravr, Ka ja ot aau -brano. Tou je tak odprilike, kak gda je Naoi ka je o£ s Sterin sta ae svadila dobo devet tejll od toga, ka se je poSkalo na je spadno na njegof nož. liščanji^ ___ devotkr^t zaporedoma.- Td gladovno atavka pa P se ujemi je velka krivica zgodila, pa ze o< terja od JanSe sto jezero mark. Bela pa pravi, či bi vsi šli gladovno Štrajkat Steci napijsali na urad za varstvo človekovi se n j in krivica godi, bi pred vsejmi lublsa*^,^ pisarnami Se velka guSva gratala, Či bi P* tisti prišli gladovno štrajkat v Lublano, pi krivica godi, pa so sploj nikomi nej pijsalli _________i --JU__________„ „it nravi v® . v ke oravir 7 t 3* Lublani cejli promet doj stavili. Mi pravi 30 za takSi način iisiljevanja pravic ka 30 sa taxex način izsiijevanoa P" eii i najmočnejši vzgled glij pravniki, Of fišk* Maribor! je tudi z gladovnof stavkof notaroS Pa či si je fiSknliS nej mogo za sebe P ztihtati po noMialnoj pouti, liki si j” J* •ttll zrthtati po noMialnoJ pouti. ______ _ . zrihto aamo z gladovno stavko te znamo, kak pravna Je naSa država. Brat D**’ Indija s svojiin ^tvom naglo doliito** Ji Z' '•sSt » ■ > t u, dni svet, kar pa še ni, da je na ulicah la’-šnjih mest kaj čev, brezdoinc®’> glih, tako ali namovanih in rob družbe. Tako K• c Bangalorejn, ki zara^ trorazvijajočc se in®® sicer velja za ■ikonsko dolino A 4 Anajapa čudežev nologijc ne bo Slep je namreč že * stva in edino, kar J fl s*- . igrati flavto. ne piha skozi nshh * .L*a i ; dovolj radovednosflt ■ služi za p- vživetja j* Zakaj so umrli Maji Dva tisoč let so Maji vladali v južni Mehiki. Leta 750 jih je tu živelo vsaj 3 milijone. Toda v nekaj sto letih je njihova civilizacija zamrla, zgodovinarji pa še vedno ne vedo, zakaj. Znanstveniki iz floridske univerze pa so pred kratkim odkrili nove dokaze, ki bi lahko pojasnili propad države Majev. Glavni krivec naj bi bila huda suša, ki je trajala dvesto let. In kako jim je uspelo ugotoviti, kakšne so bile podnebne razmere pred skoraj tisoč leti? Znanstveniki so raziskovali blato na dnu jezera Chi- biun chancanab, enega od največjih na ® polotoku Vukatan. Z analizo 4,9 nt** usedline so našli »podnebni ključ« jd in ugotovitve objavili v Časopisu j so veliko ostankov majhnih polžev lO M pomočjo razvozlali skrivnost. Tisti, pred 1200 leti, so imeli v lupinah tracijo izotopa kisika O-18 ter topa 0-16, Voda, ki vsebuje mreč hitreje izhiapeva. Na podlagi " " ' tovili, daje bila suša I V31UUJV »..-J- Na podlagi/^ !Ši1 najhujša okoH Vestnik o zanimivo^ f 1—' t; ■*«** aat^- Mn’ i / / 7/7 t s v .■ y t=> a fi S $ X H' i. n /ce i 7 TI ffl£i 'n ffk. 1/2. k ■•J !■ k u Hi-st ? n?' 51 iigs[nik, 20. julija 1995 L J r » ) ] * 9 J 3 11 I ) A J. I H * 1 I >1 >* 1-, f c H f rl t I i d lili Sl r 1 '4 r d« d I I i i za vsakogar nekaj Ce vas Je doletela ta smola, da vas piči Čebela, položite „ Izhoda rezino čebule. Srbenje po piku preženete z nekaj kapljicami kisa. polic ne čistite pogosto z vodo, ker se hitro jih zdrgnite z leščilnim voskom, ^^ese se tudi čiščenje s silikonskim sredstvom za nego pohi- Privoščimo si paradižnik Ko bi ljudje vedeli, kako zdrav je paradižnik, bi ga bili polni vrtovi pa tudi s tržnice nikoli ne bi šli brez njega. Poleti naj bo paradižnik na mizi vsak dan. Če smo sklenili shujšati, ga vključimo v dieto; premore malo kalorij, pa veliko dragocenih vitaminov in rudnin. Pridelovalci paradižnika komaj čakajo, da bodo plodovi dozoreli. Kuhajte z nami 1 samo zdrava in okusna hrana, am- DaVf JI----"“‘'“•“V* luau aauiu Mirava m UKUMia nraiia» am-vani> • lepotilno sredstvo. Dodajte jih vodi za umi. - in koža bo postala žametno mehka. te čudovito aromo, če zmlevku doda- tiiii TA P>'e :il - 'I' nuni SKLADB ^MVALU nstsnmv .~^l- LOV } t ' Marky Mark 1 WITH YOU - Fun Factory -■ A J A LOVE SONG - Bon Jovi S-7.ni.;?t.L[NES-n.. LOVED A W0MAN - Brvan Adams ” titTn OF PALE - Antile Letmos - Duran Durati '!»>... NATNibi; , Madonna ^Glfrs DRV ' Boks H Men WH]TESATIN - Sattdr« ‘^srvi, 1. J SLovEf^g,^ ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH Mama vt _ }VE - Spin LEi1?fy tAZDRava n^TAMi r "^<^110 b j ■ "--ruTlZl Tt - ■ zdrava ostani - D’Kova£i tr. L" " Nova Black Jack - Zoran Predin -MUm l&jit Na MORJE - Agr^pop GLASBE CEKRON pa z marelof j' - Fantje treh dolin d BI iž-"lANO - Alpski kvintet , ;'ETer vc lJ*hASAL - Ans. Franca PotoCaiJa ®DFi:1) ■ “? OA sem Se MLADA - Obiorje I POJDiV/Kni Dore SP ■ A“’-TonijaVerderberja SlE^eflci-* Bratje iz Oplotnice 'ikUljrjT IjHt RGHŠOV - Ans. Janeza GuiiUa IVJUVU - ABS. jincu uu hhlBL. SLOVO - lEor In Zlati neki -- “»»M 13, 691 H?!««! št 29 '41.® do četrtki, 27« hdlli 1995, di disIoti Mnrald vil, 13^ 69000 Murska Sobota, ta glasbene lestrke. ^skladbo: "*‘**hania_____ nadftv: Ciklame Prijetne in zanimive počitnice z Vestnikom! C've('ača Cvetača bo ostala lepo bela, če posode med kuhanjem ne pokrijete. Cvetovi ne bodo razpadli, če cvetačno glavo ovijete v gazo in vodi, v kateri jo kuhate, prilijte malo kisa. Cvetačnih listov nikar ne zavrzite - iz njih lahko pripravite okusno juho, lahko pa jih, drobno sesekljane, ponudite tudi kot prilogo. Pripravite jo enako kot špinačo; namesto vode uporabite mleko. Pri mladih rastlinah odstranite spodnje tri popke, v katerih so semena: tako se bodo cvetovi hitreje razvili. Ce so vam všeč ciklame v vazi, prebodite stebla od spodaj navzgor s tanko pletilko tako visoko, do koder sega voda v posodi, EJolgo bodo ostale sveže in čvrste. Stebel ne krajšajte s škarjami, ampak jih odlomite toliko, kot se vam zdi potrebno. Če začno cvetovi kljub temu predčasno usihati, jih položite za nekaj ur v primerno posodo z mrzlo vodo, nato pa skrajšajte stebla za centimeter ali dva. Zlasti poleti $0 ose v veliko nadlego, saj se rade zbirajo okrog vsega. kar diši po sladkem. Pri pripravljanju marmelade ali želejev pa so Sc posebej nevarne in sitne. Iz kuhinje jih preženete, Če v ponvi močno razgrejete maščobo in na njej zarumenite Čebulne obročke. Osam ta vonj ne prija. Če vas osa piči, pa pičeno mesto natrite s koščkom čebule. Sestavine: Testo: 50 dag moke, 20 dag masla ali margarine, 3 dag kvasa, žlica sladkorja in 2 žlici toplega mleka, 1/2 kavne žličke soli, približno I del belega vina, 2 rumenjaka. Nadev: razno sadje - slive, breskve, hruške, dobro zrela in uležana jabolka, češnje in podobno. Lahko uporabimo tudi sadje tz kompota. Preliv: 4 jajca, 2 beljaka (od testa), 14 dag sladkorja, 2 žlici mletih orehov ali mandeljnov (olupljenih), 1 žlica drobtin, 2 žlici moke. V vročih poletnih dnevih mnogim bolj prija osvežujoče sadno pecivo v obliki sladic, S sladkorjem in mlekom zamešamo kvas. Vzhajanega zamen simo z drugimi sestavinami. Maslo ali margarina naj bo zmehčana pri sobni temperaturi. Iz testa oblikujemo hlebček, ki ga v vročem poletnem času (zaradi maščobe) postavimo na hladno, kjer naj počiva eno uro. Razvaljamo ga v velikosti velikega pekača. Obrezke testa zvaljamo v dolg svaljek in z njim obložimo testo ob pekaču. Počakamo četrt ure, da testo v pekaču nekoliko naraste (vzhaja). Postavimo ga v pečico, da se do polovice speče. Tedaj ga na hitro enakomerno obložimo s sadjem. Najbolje je, če sadje narežemo na manjše krhlje, ki jih zlagamo drugega poleg drugega. Naloženo sadje sladkamo po lastnem preudarku, Nato pogačo prelijemo s pripravljenim jajčnim prelivom. Preliv pripravimo tako, da beljake stepemo v zelo trd sneg, ki mu postopoma med stepanjem dodamo 14 dag sladkorja, da dobimo zelo gosto svetlečo se peno. Rahlo ji primešamo ni-m en jak e ter vse druge sestavine in prekrijemo sadje. Pečemo pri 230 stopinjah Celzija. Po potrebi zgoraj pokrijemo s folijo. Med peko se mora sadje zmehčati. Cilka Sukič GUtbok dekolte in ptsitdarjeno oprsje o tem, da sta črna tn bela večni barvi, ni treba posebej izgubljati besed. Letos so izredno modne zapeljive črne oblekice z globokimi dekolteji in najrazličnejših dolžin. Pomembno je, daje videti čim več vratu in oprsja, ki Je ponavadi skrito v obleko na kombinežni ali stez-niški način ali na način košarice. Predel obleke okoli prsi je velikokrat kombiniran z drugo barvo, daje izrazitejši, rokavov najraje ni. Ker pokrivajo ramena zgolj naramnice, delujejo obleke krt^o in nežno, prav takšni pa so tudi materiali. Pranje steklenic Za pomivanje steklenic ni priporočljivo uporabljati detergentov, ker jih boste težko sprali. Pranje bo bolj učinkovito, če boste v steklenico, v katero ste nalili malo vode, nasul) zdrobljene jajčne lupine. Tako boste lahko očistili vsa mesta v steklenici, kijih sicer ne morete doseči. Učinkovito si boste lahko pomagali tudi z naribanim surovim krompirjem, pomešanim s kisom, peskom ali gorčičnim semenom.Steklenico očistite tako, da jo po tem, ko ste jo sprali, do roba napolnite z mrzlo vodo, nato jo na hitro obrnite narobe, da se začne prazniti. RADIO MV- MURSKI VAL UKV 94,6 MHz Idop«Wne Udi SV 64« kHzl V teh vročih dneh SC nam kiuh lahko hitro posuši. PlesnjenJe boste preprečili, če položite poleg kruha v omarico ali vrečko še nekaj surovih krompirjev. Kruh bo ostal dah ^asa svež, Ce ga hranite skupaj z nekaj jabolki ali kockami sladkoija. Žemlje in francoske štruce niso dolgo hrustljave: premažite jih s slano vodo in položite za deset minut v ogreto pečico (ISO) stopinj. Spet bo užitek ugrizniti vanje. Prepečene kruhove kocke dodajte juhi šele, ko ste jo že nalili v krožnike, sicer bodo preveč razmehčane. Kruh lahko ostane svež štiri do šest tednov tudi, Ce ga ne zamrznete: zavijte ga v pomokane vrečke in jih shranite v hladni kleti. Petek - 5.40 Prebujajte se i nami - 7.00 Draga jutranja kronilra - 7.30 In-rormacije v slovenščini, nemšCiui in madžatjCini ~ lAS MarilMusIco zvočno pismo - 8.00 Potočila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi -9.15 Zamuijenci (kabaret) - 10.00 Poročila - 10.30 Kinoventilator - II.15 Od petka do petka - 12,00 Poročila BBCja - 12,30 Dežurni novinar v 1, osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13,30 Poročila - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16,25 Obvestila - 16,30 Poročila- 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 MV-dur- 1900 Večerni dnevnik-19.30Siplimi- 22.00 Lahko noč Sobota - 5.40 Prebujajte se znam! - 7,00 Draga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11,00 Sobotni gost - 12.00 Potočila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila na MV - 14.30 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi- 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna-18.00 Naj lepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Večerni dnevnik -19.30 Dober večer. Beno - 22.00 Lahko noč Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.05 Horoskop -8.15 Panonski odmevi - 8.50 Zamuijenci (kabaret) - 9.15 Misel in čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10,30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s pomurskih športnih igrišč) - 19.00 Lahko noč Ponedebek - 5,40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,45 Porabsko/Koln-sko zvočno pismo - 8,00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8,30 Mali oglasi- 10,00 Poročila - 10.15 Tema dneva - 11.15 Vonj po bencinu-12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. oseb) ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17,00 Šport - 17,30 S krščakon, cekroti pa z marelof - 18.15 Bilo je nekoč - 19.00 Večerni dnevnik - 19.30 Moja mala nočna glasba (jazz in klasična glasba) - 22.00 Lahko noč Torek - 5.40 Prebujajte se t nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo-8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11.) 5 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13,00 Popoldne na-Murskem valu - 13.30 Poročila-15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Večerni dnevnik - 19.30 DA in NE - 22.00 Lahko noč Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mal) oglasi - 10,00 Poročila- 10.I5NSTSNMV- 12.00 Poročila BBCja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Poprddne na Murskem valu - 13.30 Potočila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestita-16.30 Poročila - 17.00V stiski -17,30 Srebrne niti -18,00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Večerni dnevnik - 19.30 Mursko-morski val - 22.00 Lahko noč Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila-8.10 Dopoldne na MV-9,15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Poletna reportaža - 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi-16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Mali radio/Adolescentni ringišpil - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Večerni dnevnik -19.30 Geza se zeza - 22.00 Lahko noč SESTAVI MADTO NAPAST Plooour siovsesM PISATBJ (LUKARI) GOSIAČ RAZPHS tELNICA JEGULJ POOOeNA MORSKA RBA nDusn PESNIK IN FlOZOF, NoeaovEC ŠTUDENT IRANISIKE grSkibog GOZDOV. PASBUeV INCFB) IMEN OtnSK AU FOSNETEK PO SLAPOV* ZNAKA aMERCKA REKA NAPRAVA NAKORAU. SOH n KsaitiH OTOK PRED ZAHODNO FTvfICOSCO OSALO afhSki VEIETDK KATVECUI NASIETII TniAŠKA RAFnERUA KAITE IMU OKROGU BRAZGOn-MSAEDI I T I ■DEUZ SKAKALCEV ZVER efHDU MAČK REKA MJUGU SCOTSKE (lUtBM.-DUEV SODELAVEC I SLOVUTSig UT. ZGO OOVINAn tW=ONZ) Wt5rA lOfE uren kemiCna PFMNA ZaO REDKA KTMNA SUVENSM POP SKUPIM h TANTAL MUSLMAN. SH PftAZNIK _.KAtjj GORA SAUG MORITZEM m KAČAST AROLOKIA TUPOJEV OOGOKTR NA KONTTM) REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - vodoravno: pluvial radirka, enakost, Odra, II, Br, Rann, los, oje, Ava, Rac, Četrt, erotika. N, Ital, Juanita, Elbasan, 18 vestnik, 20. julijajl^ podlistki Oson pogledov ^POTOVANJE ■J ir opis sveta na pragu tretjega tisočletja [ JemajaKatona Prago Pintarič | J Daljša ko jc bila lista zgodovinskih dogodkov in starejša ko jc postajala stroka, nujnejši je bil prav tovrsten razmislek znotraj zgodovine same, tako da sc je razvila metastroka, imenovana filozofija zgodovine, Ime zanjo jc prispeval Voltaire v 18. stol., vendar so zametki zapjo precej starejši. Današnja »definicija* pa pravi, da »filozofija zgodovine razpravlja o tem, kaj je pravzaprav Človeška zgodovina, kaj je smisel zgodovinskih dogajanj, če tak smisel sploh obstaja, in če ne, kaj je tedaj bistvo zgodovine. Zato se sprašuje o tem, kam zgodovinski razvoj pelje, kaj je njegov cilj in katere sile ga gibljejo. Zlasti jo zanima vprašanje, ali se v zgodovinskem dogajanju uveljavlja napredek ali ne.* (J. Kos: Temelji filozofije) Pa se razglejmo po zgodovini! (Vendar v roke ne bomo vzeli zgodovinskega priročnika, pač pa raje prejšnjega filozofskega.) Grki še niso poznali zgodovinskega pojmovanja v današnjem pomenu besede. Ta namreč zahteva, da vidimo v posameznih zgodovinskih pojavih samo stopnjo in del večjega procesa, ki pa predstavlja organski razvojni potek z začetkom, odločilnimi vrhovi in koncem. Grki v zgodovinskem življenju niso videli razvojnega dogajanja, v zgodovini pa tudi še niso poskušali odkrivati smisla in cilja in tudi ne napredovanja. Prve zametke za takšno zgodovino najdemo šele v srednjem veku, vendar pod okriljem krščanske vere, tako da sta njen smisel in cilj zunaj same zgodovine, Avguštin nas v spisu O božji državi uči, da je sila, ki usmeija zgodovino, božja previdnost. Zgodovina naj bi se začela z božjim stvarjenjem sveta, končala pa s poslednjo sodbo. Renesansa prinese namesto dogmatskega še stvar-nejše pojmovanje posameznih zgodovinskih obdobij, vendar so prve filozofske razlage zgodovine v modernem pomenu besede začele nastajati šele po letu 1700. Rousseaujev nauk o človeškem razvoju se od nauka o neprestanem napredovanju loči predvsem po tem, da ga postavlja na glavo: človek je najprej živel v naravnem stanju, z nastankom in razvojem civilizacije pa se je njegova narava pokvarila, zgodovinaje postopno propadanje Človeka. 18. stol, jc zgodovini vrnilo vero v svetlo prihodnost, ki se od takrat prikazuje v različnih podobah: najvišja stopnja izpopolnitve človeštva kot vrste v kulturi po Kantu, Herdcr jo vidi v humaniteti oz. pravi človečnosti, za Hegla je zgodovina napredovanje k svobodi absolutne ideje, ki se realizira v človeškem življenju, Comtu je stopenjsko napredovanje od teološke prek metafizične k pozitivni stopnji, ki je vizija nove oblike kastne družbe, čisto nasprotna tej pa je vizija komunizma - »popolne« družbene ureditve, ki je cilj zgodovine po Marxu. Prva ugotovitev tega pregleda je, da je razume- vanje osnovnega gibala zgodovine - prav tega namreč skuša opisati filozofija zgodovine - vedno pogojevano s širšimi duhovnimi oz. filozofskimi pogledi na življenje in svet. Manj očitna, a usodnejša je ugotovitev, da se razen antične vsa zgodovina kar samoumevno giblje naprej in naprej. Na prvi pogled je to seveda v skladu z naravnim tokom letnic, toda ali je to tudi v skladu z naravnim tokom časa? Po poglavju o filozofiji in poglavju o znanosti je že kar jasno, da se tudi filozofa zgodovine mora vprašati o tem, kako teče zgodovinski Čas. Našo zgodno civilizacijo je usodno zaznamovala krščanska vera. Njeno razumevanje časa kot enakomerno tekočega toka, usmerjenega proti prihodu nebeškega kraljestva, je postalo splošna duhovna last. Zaradi takšnega pojmovanja toka zgodovine sta postala pojma razvoj in napredek tako rekoč sinonimna: razvoj v tem smislu pomeni nenehno rast, neustavljivo približevanje cilju, vera v napredek pa je skotiti tako neomajna kot vera v odrešenika. Samo naziv oz. pomen odrešenja se je v določenih obdobjih razlikoval: začetnega svetopisemskega je po nekaj transformacijah na koncu zameitjal tuzemski komunizem. Obdobja, kot so srednji vek ali podobna netvor-na obdobja, smo naučeni doživljati kot zastoj in padec na razvojni poti in šele natančnejši premislek (Slovencem se je zanj ponudila priložnost tudi ob nedavni razstavi Stiških rokopisov) nas pouči, da najmočnejši nosilni stebri nove dobe temeljijo prav v tistem času. Tako se zdi, da tudi zgodovinski čas ni puščica, uperjena k (takšnemu ali drugačnemu) cilju, ki teče svojo z ravnilom zarisano pot. Zgodovinski čas blago valovi in veliko bolj kot toku oz. teku je podoben umirjenemu dihanju, katerega upadanje je samo čiščenje vitalnega prostora za nov mogočen vdih. Je zgodovina morala zaokrožiti več tisoč let, da je opazila lastno notranje gibanje? Nasprotno; antika, vzhodne in nekatere druge znane civilizacije, ki so večjo pozornost posvečale opazovanju narave, so analogno cikličnim gibanjem, ki sojih zaznale v naravnih telesih, pojmovale tako življenje, filozofijo in zgodovino kakor tudi čas sam. Vraščen v korenine naše civilizacije - v antično misel ~ je bil ciklizem bolj ali manj spremljevalec evropskega duhovnozgodovinskega razvoja: kot zel - ovijalka se je sukal okoli kvišku rastočega stebla (časa) in poleg nanizanih stoletij prav tako vztrajno, vendar manj opazno vrtel koleščke vesoljne ure. Pa se razglejmo po zgodovini še enkrat: Najstarejši grški filozofi so naravo razlagali z mislijo o vračanju vsega: svet se po milijonih let vrne v prvotno stanje in svetovni potek teče spet po isti ciklični poti. (Nadaljevanje prihodnjič) I Ko se je obema spremljevaice-ma razvezal jezik, sem zvedela, da je Bill na poti iz New Yorka izgubil listnico z vsemi kreditnimi karticami in denarjem, a sploh ni bil kaj dosti prizadet. Povedal je, daje opravil samo nekaj telefonskih klicev, da je odpovedal veljavnost plastičnega denarja, in izgubil 10 dni, da zopet zasluži 800 dolarjev. Moj obraz seje razpotegnil ob taki brezbrižnosti, saj sem jaz potrebovala en mesec, da sem s svojim poklicem vsaj približno zaslužila toliko denarja. Ko sem to pojasnila svojima sogovornikoma, je bil Bill tisti, kateremu se je razpotegnil obraz od začudenja, saj njegov stric kot spccilaist za očesne bolezni zasluži najmanj lO-kratvečinse vozi v dragih avtomobilih - velja za »high societv«. Le s težavo sem ga prepričala, da je položaj zdravnikov v naši državi drugačen in da nisem študentka medicine, ampak poklic že opravljam. Pustil se je prepričati, ko sem mu razložila, da zagotovo ne bi potovala na takšen način po Ameriki. Če bi sc kopala v denarju, kot sc po njegovih besedah ameriški zdravniki. Nalednjt dan, še preden smo zapustili Merced, smo na železniški postaji pobrali skupino turistov iz San Francisca. Vlak je imel skoraj enourno zamudo, kar se zgodi tudi v vsemogočni Ameriki. Na želežniški postaji pa me je doletelo Sc eno presenečenje, ponovno snidenje s Chaty, ki se je vračala iz nacionalnega parka v spremstvu novega sopotnika Petra iz Nemčije. Bila je brez staromodnega šotora, ki naju je oviral pri potepu po Mehiki. Podarila ga je kampu v osrčju Vosemiteja, Z obiskom te naravne znamenitosti ni imela sreče. Deževno vreme je premočilo bivalni prostor in vso njeno prtljago ter jo ponovno pognalo na pot v nekoliko bolj oddaljeno Kanado. Kar nisem mogla vejeti, daje po gorah Siene Nevade pustošilo tako neurje, čeprav večerna zarja dan pred tem ni bila nič kni prijazna, jutro pa je napovedovalo lep dan. Zanimiv popotnik je bil Peter, ki je potoval po Ameriki z letalom, pri tem pa mi- sUm na normalne letalske linije, ki jih je uporabljal, ne na zasebno letalo ali helikopter. Povedal je, da tak način potovanja ni dosti draški od vožnje z vlakom in da prihraniš še čas, ta pa je tudi za nemške razmere zlato. Tega podatka kasneje nisem preverjala. S Chaty sva iz-mepjali naslove in med tem je že prispel vlak s turisti, ki smo jih čakali. Šofer in hkrati turistični vodnik je nadaljeval z zgodbami o deželi, skozi katero smo se prebijali. Zvedela sem, da iz teh krajev izvira znano ime hlač iz džinsa Levi Strauss, V obdobju zlate mrzlice so iskalci zlata potrebovali take vrste oblačilo in žago lovil ga jim je človek s tem imenom, V zgodovini so bila tudi zanimiva potovanja v tc kraje. Glede na lastno udeležbo so bila kategorizirana v tri razrede. Bilo je približno tako: 1. razred - potovanje z vprego, 2. razred - potovanje z vprego in peš, 3, razred - potovanje z vprego in peš. občasno pa pomoč pri porivanju prevoznega sredstva navkreber. Potovali smo s super I. razredom, to se pravi, šli smo z avtobusa samo, ko smo postali žejni in na končni postaji, Vosemite jc postal nacionalni park že davnega leta 1890. Beseda izhaja verjetno iz slovarja plemena Miwok yohc-mitch in pomeni ubijalci. Kljub imenu pa jc zelo zanimiva točka obiska ne glede na letni čas. Na prostor oziroma težišče je včasih potrebno čakati tudi pol leta. Dolina, ki je najbolj obiskan predel parka, jc dolga 11 km in na najširšem območju široka 1,6 km. Vzpetine so od 600 m pa do 4.000 m nadmorske višine, kar je Se vedno mat>j od našega Triglavskega parka. V čudovitem okolju narave vidiš številne slapove, med njimi tudi petega najvišjega na svetu z višino približno 800 m in najvišjega v severni Ameriki. Vendar moraš za ta dogodek izbrati tudi pravi letni čas, nikakor ne suhega septembra, ker ti bo samo raznobarvna sled, vrezana v skalovje, naznanila, da je ob obilici vode tu nekaj, kar hrumi navzdol v prepad in se mu pravi slap, letni čas pa si lahko no dreves, ki že stoletja času, požarom in Človeštvu. ■ drevesa »sequoia«, imajot^.'. iuoia«, uinv'"-najbolj masivfyi Življenjska nekje m«* 1'5 3.000 leti in marsikatrtH^ in veljajo za li na zemlji. živih stvari je stoječa ima že Sp—„ j-prek 2.700 let. Posebna je mogočno drevo z riposa Grove, ki med okrog 8 m in potrebuj^ 1® ’ Ji to, da sc sprehodiš skoB tem sc nisem zmotila v * d • a predor skozi (It^ ker gre za,.___ daleč od tod sta hotel '3 rt zgrajen v viktorijanskem^^ muzej, v katerem lahke zajetno znanje o zgodovH® x liaS«'* natnega parka. Obstaja --quoja« z imenom Dead omogoča prehod skozi sa^ odsKoa>“";^ izdolbeti ______JiStP?- Predor je bil i- „ 1878. leta z namenom, žajo lepote parka tu in omogoči prehod J gi in kasneje avtomobil®'' Grizzlv Giant jc rdeče tem območju in velja z® naravnem p«..__ barvo daje drevesom ruje tudi notranjost Tu je tudi domovanje __ » t..j’ ____iffi:- * sta. šo L Ljudje pravijo, da '^pf j obleko v jesenskem elivajo različne Jjjd J*../: -..rave. »rj prelivajo. čudoviti pejsaž nara«; -----ustvariti noben sU* more ustvariti nooen pič. Posebna živalska pič. Posebna živalsza območju jc bil kojot, Billom srečala kar na in nedaleč od bivališč®' imela oči na peclju, hlačah, ne povem, saJ najino prvo srečanj® Prsti so mi kar oka»^pl| fotografijo je bilo ! je pobegnil, ne jaz. »« «1-1.. J- e_s __ V L’ 1 priliko, da bi ga dobila * fotografske kamere, ve® bilo več na spregled, l^i zavijanje jc bilo daliavi. Manj sramežl)!* sme, ki sokotprofesio^^^ li kar večkrat pozirale in si sc jim lahko zelol (Nadaljevanje p«' i Oce (I) Gojmir Čajnico Ognjena so rodili hribi in kamnoseki. Tako star, bel kot ovca, vedno z oglodano pipo v ustih se je po ves dan motal okoli svoje kolibe. Majhna koliba, ni kaj, a Ognjen jc vedno našel kako delo. Pravzaprav se je v to prekleto samoto tudi privlekel zaradi dela. Imel je hribovsko kri in zdrave roke, močne, žilave, kmečke, in ni čudno, da seje spoprijel s težkim življenjem v naravi. Davno, še v prvih dneh njegovega prihoda sem, je bilo tu pusto, divje, samo skalovje in goljava. No, da, takrat je bil še mlad, poln volje in elana; zavihalje rokave in začel delati. Trden je bil kamen vlašiške zemlje, vražje trd, trdo in ostro skalovje, vražje trdo, brez pitne vode, brez glasov in vzklikov ljudi, toda Ognjen je začel delati in ni nehal. Resje, da niti takrat ljudje niso prihajali sem. Sovražili so samoto in so se bali divjih spomladanskih potokov, ki so se zlivali navzdol po planini. Kasneje, ko je nastala koliba - majhna, siromašna, iz kolov in ilovice - so se enkrat oglasili ljudje iz Travnika, menda nekakšni trgovci v usrtjenih suknjah in prazničnih škornjih. Dolgo so cepetali na enem mestu, dolgo so spraševali zdaj o tem, zdaj o onem, a potem so nezaupljivo odkimali z glavo in rekli: - Tu ni življenja. Ognjen! A ne! Niti ovčjih kož niti vlašiškega sira. Ampak, veš kaj, vrni sc! Kaj boš tu, človek? Kajne? Povej! On je molčal in gledal, kako so šli navzdol po strmi skali, slišal je kamenje, ki se je kotalilo izpod njihovih nog, in pridušen smeh -nenaraven, potuhnjen, zloben. Da se vrne? Toda kam? Jezno jc zamahnil z roko in ostal. Pred kolibo je izkrčil košček zemlje, zaraščene z grmovjem, samo toliko, da ne umre od lakote, ogradil ga je z grmovjem, naredil je stezico, našel je vrelec in zadovoljno garal z svojimi dolgimi koščenimi rokami. Vse drugo je prišlo samo po sebi. Oženil seje, dobil otroka, toda znoj mu ni nehal teči s čela, na trdih dlaneh so nastajali novi krvavi žulji, Ognjenovo življenje jc bilo težko, mučno, pasje. O, še kako pasje! Plodove njegovega dela so spodaj v mestu za cenen denar kupovali mali trgovci. Edina tolažba v tej bedi, ki je neusmiljeno prijemala za grlo in zastavljala dih v prsih, jc bil dolg modrikast dim, ki se je ob lepih dneh ravno vzdigoval nad kolibo. Takrat je Ognjen zopet oživel. Stopil jc na stezo in dolgo zrl v tenko meglo, v sivi in trhli zid kočice in Se dalje v temačne planinske vrhove, ki so se spuščali v prepad. Njegova ušesa so napeto prisluškovala veselemu ženinemu in otrokovemu smehu, ki sta se vrtela pred kolibo. Kako mu jc samo godil ta ljudski smeh in govor - čist in neponarejen! To veselo hihitanje jc bilo polno planinskih odmevov... To je bilo zanj nekaj najlepšega, a vse sc je prehitro končalo. Pravzaprav niti on sam ne ve, kako sc je to zgodilo. Zvečer so sedeli ob mežikasti petrolejki in srkali ovčje mleko. Naenkrat je žena zakričala, se krčevito prijela za srce ... zakaj še naprej zavlačevati. Sedaj je zgoraj, nedaleč od kolibe, grob. Velika kamnita plošča, ki jo jc prenesel Ognjen na svojih močnih plečih iz kotline. O, nikakor ne! On se takrat ni jokal, ni mrmral, ni preklinjal usode, samo prvikrat je začutil osamljenost, divjino narave in brezkončno, težko, neznosno praznino, v kateri je bilo slišati samo tiho šepetanje jesenskega vetra in obupni otroški jok mate Janje. Tedaj je nenadoma prišla zima. Na planino je padel sneg, nekje v bližini so tavala krdela lačnih volkov in slišal sc je topot medvedov, ki so si iskali votline za zimski sen. Na pomlad pa. ko je sonce ponovno zasijalo, so izpod napokanega ledu pritekli narasli potoki. Takih pomladi jc bilo polno. In razpokanega ledu ter razlite vode. Čudno, in vedno so izpod tega pokukale maijctice. Ognjen pa je odhajal pred svojo kolibo, iz leta v leto starejši, gledal cvetje in občudoval pisana pobočja vlašiške zemlje. Skupaj z marjeticami je zrasla tudi Janja, Počasi, skoraj neopazno. Skakljala je, skakljala vražje in razposajeno, vrtela se je okoli kočice, vlekla pisanega psa za gobec in glej, naenkrat je postala vitka, lepa, prekrasna kot planinski cvet. Na ilijevo je dopolnila šestnajsto leto, toda prej, že davno prej je odhajala zjutraj z ovcami v hribe. Tu je preskakovala strme votline, se podila za mladimi kuščarji in večkrat žalostno pogledovala na osamljeno stezo. O, ne, ona se ni bala samote, niti takrat, ko je Ognjen odhajal v mesto, To je bilo redko, enkrat v mesecu. Takrat jc Ognjen natovoril oguljeno kljuse s čebriči sira in se spustil v Travnik. S težkim in počasnim korakom seje spuščal po strmini, a zgoraj, na najviSji skali, je ostajala Janja, Vedela je, da se bo oče vrnil utrujen, z zavojčki tobaka, šibic, soli, s steklenico petroIa in Se s kakšnimi drobnarijami. Mogoče pozno večer. Mogoče ob svitu, toda pomembno jc, da se bo vrnil. Prodal bo v mestu hlebce sira, dobil bo nekaj denarja, neznani svet pa si bo oblizoval ustnice in šepetal: - No, da, ta vlašiški sir je res okusen. In brez žalitve, takoj je opazil, da gaje delala planinska pastirica. Ljudje so na Ognje novo zemljo prišli nenadoma. Čez noč je zapadel globok sneg in zjutraj, ko je starec prišel pred kolibo, je presenečeno trznil. Tu, pod samim grebenom, so se videle sveže človeške stopinje, V velikem loku so sc izogibale kočice in sc izgubljale nekje više v hribih. Ne, ni dvoma, tod so torej hodili ljudje. Nocoj. Po toliko letih, V Ognjenovih žilah se je kri hitreje pretakala. Oblekel si je de- beli ovčji kožuh in šel ven. Počasi, poznavalsko jc meril d® pinj, opazoval, se vrtel na enem mestu in šel naprej... - Janja!... Ooooj, Janja! A Janja jc šla oprezno za pjim. Metala jc kepice sneg® ’ se smejala. Dekliško, tiho, v sebi. To tudi ni čudno! Rvib®® na planini, videla stopinje tujega človeka. In prvikrat Je^** vo bližino. Sama ni vedela zakaj, toda od nekod nezadržno zaželela, da se skozi tišino zimskega dneva Neznan in blizek, prodoren, ki bo veselo odjeknil beli in naenkrat je oživelo vse tisto, kar seje tukaj vekomaj W lo v kamen. Sicer, kdo ve, morda so sem prišli ljudje, d® nah ustvarijo novo življenje. Ah, da, kdo ve. Sedaj so tu. * ’ dni belini, velike stopinje in nič ni izključenega! . Ves dopoldan sta se vzpenjala po strmem pobočju, po', ' padala, se dvigala polna snega in mraza in šla zopet Ognjen na vrhu brezna nenadoma zastal. Slabotno je rokami in ostro pogledal na snežno grmado. Sledov ni m ji; v"* li so. Izbrisal jih je metež ali so se ljudje preprosto ugc®^'^ ijo. No, da, ugreznili so se v zemljo. Mogoče je tudi to. *, ixu, ua, u^vzjiiu 3v »c; * iviugvvc jc luuj »v* Bolj žalostna kot običajno sta se s prvim mrakom vrh’' v ilovnati peči jc zapraskctala smrekovina. In se prižgal® r • Škilava, majhna, edina v planini. ^j, Zunaj je kasneje zaškripal sneg, pes je zalajal, takoj j do močno potrkal po vratih kolibe. - Hej, gospodar, odprii! Ognjen je vzel svetilko in previdno odprl vrata, - Kdo je? i Namesto odgovora se je nekdo glasno zasmejal, teljski, kot da se že dolgo niso videli. Potem je hitro doo®" s K vvjjaiU) n.ut, ov x,v uvt^u iiiov tiuvii. a utvui jv iiiviv — - - Mi smo! Borci za svobodo! Naj te ni strah! , Bilo jih je pet, S puškami na hrbtu, utrujeni in prezebli- taki, kakor si jih je zamišljala Janja, Vstopili so v tople trenutek seje ozek prostor napolnil z veselimi in hrupt***?^!*^ Ognjen je od nekod izvlekel velik kos suhe ovčetin® koruznega kruha. Njegove majhne starčevske oči so sa. Ah, da, tudi Janjine. Ta večerje bil zanju praznik, Ctd' je stopila čez prag siromašne kolibe, kar se ne dogaja Zunaj jc bil metež, V daljavi so zavijali volkovi, A tu nekako prijazno in očetovsko. Ogreta peč. In nasmej®”* . razžarjene oči. Ognjen in Janja sta brez besed poslušala i ni, ki seje začela. Od takrat je preteklo nekaj dni. Drobne snežinke so snežno gaz in vse je bilo spet belo, mokro in nepremični’' s težavo odšel dol v mesto. Zgoraj v planini je ostala 1®^*^ Gorska Sneguljčica! (nadaljevani® icfl^' i Prostovoljno Gasilsko društvo Hotiza kronika 19 j' Blagoslovili društveni >1 S«!S.. prapor lesi’’ ibt*. Mladi so se obota- iini vljali, najstarejši gasilec (veteran) zaplesal P” ir ii’^1 J tuf* I [< '»Jll. r if*! itit til*' rt* I*: .ll J A .<1 'Hotize »to slavje so za nedelj-, '0-letnici društva k£‘“»»'»'ovali *rste šotor in tako ^'idninii rauii; nia — pred neu-'^retnenskimi merAk’. • razme-‘dežjem oziro- Vročino. Pod ^osno,7. tudi va. streho je bilo ______________ JV LFUVI zato množica ni vztraja-:d programom, ampak poznje, ko t* ’ sc je začela zaba- Predsednik društva Martin ^ebar je povedal, da sega varstvo Pred požari '• * ...-j« » '^U, ko so kupili prvo brizgal-Jio- Leta 1923 so kupili drugo -včuo brizgalno, ki so jo ohrani-'ivse do današnjih dni, čeprav društva Marti kraju v leto ■'•'ajo že S^lno in nekaj let čeprav Pa so tttotorno briz- orodno vozilo, društvo ustanovili 1925 ■ leta. Ho- f* r ■ ~ z 1.? i Ih I G v' Ob 70-letnici gasilskega društva so hotiški gasilci dobili nov pra- por, ki ga je blagoslovil župnik tiški gasilci imajo seveda tudi sodoben dom in delovno članstvo, Žal ne živi več nobeden od ustanovnih članov, pač pa je tačas najstarejši gasilec Jože Horvat, ki so ga na slovesnosti razglasili za veterana, a s tem ni rečeno, daje »odslužen«, saj je bil med prvimi, ki so sc zavrteli na vročem asfaltu. Udeleženci gasilske slovcsno- Martin Horvat. •m sti na Hotizi so prisluhnili nago- jljj voru Jožeta Kocona, župana občine Lendava, in Jožetu Kočo-nu starejšemu, predsedniku ob- Ugodilo seje... ' šalovcih------------------------- prtmu- "***' zahteva previdno delo s kombajni na njivi, ? s' pa tudi vožnja zrnja z njiv bi bila kar se * bo zgodilo še več nesreč. Najhujša seje pripeti- v ■ ' pseni - - - d v Šalovcih. Ernest M. jc peljal s traktorjem med vožnjo se je vozilo prevrnilo. Med pre- ''rača«;.™nico lil , . je i ” vuznjo sc jc voziiu prevrnilo, ivicu pic-■ ^ndo traktorja padla voznikova žena, ki jo je kabi- tiiiirla Ptepeljali so jo v bolnišnico, kjer pa je žal še Kui br denarja hsj- službe UNZ Murska Sobota je podal I diuz,i?c iviui&Jia ouuui-ia puudi P P*^djetjat^ tožilstvu kazensko ovadbo zoper bivšega direk-C fif d. o. o., z Melinec L. K. in komercialista te Pridobila Oh kf, iiroračiinH sumijo, da sta med 27, februarjem in 28. za 13.210.485 tolarjev protipravne pre- ' Saj luj h kupovala razno trgovsko blago, ne da bi riroračunu podjetja. Še več: ta je bil od aprila blo-»■li licft predložila akceptne naloge, a to prodajal- ‘ht, Cen ■ P'»tna r preoioziia aKcepine naioge, a lo proaajai-arja pri plačilu terjatev, ko pa na žiroračunu ni bilo I« Kotorja in avta ^'Se vVk '' nedeljo z osclm________________ ” ni .'Sovcih vključeval v prnniei na lokalno ceato. Pri v - P'^‘eal, Pe lahko to stori brez nevarnosti za druge „ dubi s] . ®tranpJ ^"dega, je zapeljal na cesto, a je ravno tedaj z hntjp K., ki smeri Polic pripcjpl voznik kolesa z motorjem naJhu E^' preprečiti nesrečo, zatojezaidr«| In k sploh J ®oiu, a zgodilo sc je drugače: (rtil Je * sprednji ■p ^"aša 3oa vozišču ip se hudo poškodoval. Gmotna tolarjev. ^rj^ G "^«0---------------------------------------------- je v ioboto prehitro pripeljal na mosi v ntokra O)''oku, poleg icgn pa Je ML* magistnslna cesta lica I Osebni »m i® vozilo zaneslo in je čelno trčilo v luup.ro- V J' f ‘ K. ji Oplotnice, nato pa še v ograjo. Voz-‘'^li *e hudo poškodovala. v.,.-rad«n bmw------------------------------------------- ftj. ‘ • fci_ 6« IZ višjega cenovnega razreda, m varen, zmikavtov ne zmanjka. Kar »nastavljen« nedeljo z oselmlni avtom z dvorišča svoje sta- •*vi. < ti. f PtiMfl S Ctoij5 ^'trs s Zi .n K ir *. If* p' N “ic Mprib* ''"Jtmega. 1 aKO vozno je pnvapiio iv-iciiic-lo seje »zagledal« v BMW murskosobo-jc zimiL I tič in se odpeljal na dopust na Gorenjsko, yoii| drugi voznik jc po radiu slišal, da je ''-'tUfii '1 ■Uirb k 't to registrsko številko, in ker je prav tak Odi obvesti! t; ___________________________ 'Ijaviij aucviifkUi JJi x.cj JV p»av laft da policijo. Ti so poredneža kmalu izsledili j. II L«ujj^£,a JVLuaiu 'B čeka, ker je avto pač potreboval I,. * Pcm,.J .. •somum centru UNZ Murska Sobota so ]2 rcBki ’'®’^®'kali, da gre za osebni avto BMV 316i, svetlo 7 nj6d Številka MS NI 187, ki je bil ukraden v torek, C ayf_ ' 't' 'fo, stal pa jc v Ulici Matije Gubca. Sisi*” * ^tonski zid-------------------------------------------------------------------------------- “''I zid - ■-«i«rta le je v zgodnjih jutranjih a^em levem ■ fcgloinlni Mtu Adrenci-Cerkvenjak. po- napeljal s ceste in se zaletel v be ■ škoda na avtu in huda telesna poškodba. činske gasilske zveze, ki je podelil več gasilskih odličij. Gasilsko društvo Hotiza jc dobilo gasilsko plamenico 11. stopnje. Potem je bil kulturni program, ki so ga pripravili gostitelji, za popestritev pa so poskrbeli pevci iz Male Nedelje. In končno: blagoslovitev gasilskega prapora. Po krajšem obredu, ki sta ga imela domači župnik Vili Kovač in novi soboški župnik Martin Horvat (sicer Hotižan), je slednji prapor blagoslovil. Za konec pa so cerkveni pevci ubrano zapeli. Hotiški gasilci se pridno udeležujejo gasilskih slovesnosti v drugih krajih, zato so jim v nedeljo gasilci iz drugih društev obisk množično vrnili. Gasilski gostje so prišli tudi iz treh krajev v Medžimurju (Hrvaška), Sploh pa je bilo veliko obiskovalcev tudi drugega (zabavnega) dela prireditve, ki ga je »gor držal« štajerski ansambel Bratje Kurbus, S, S. Poskus roparske tatvine v Dolgi vasi Osumljenca iz Nedelice in Radmožanec Lažni alibi ju je izdal Gasilci kot nestrankarsko društvo so še vedno najbolj množična organizirana sila na vasi. Na sliki: mimohod na nedeljski slovesnosti na Hotizi. - Fotografija: S. S. Prehitra vožnja------------------------------------- Predzadnji torek seje zgodila prometna nesreča na regionalni cesti zunaj Norišnec pri Ljutomeru in takrat se je zaradi neprimerne hitrosti hudo poškodoval voznik motornega kolesa Marcel N. iz Velenja, Le-ta je namreč trčil v tovorni avto, ki gaje vozil Darian Š. iz Murske Sobote. Gmotna škoda znaša 750.000 tolarjev. Izsiljeval je prednost------------------------------ Marko S. seje peljal s kolesom po lokalni cesti iz Zgornjega Ka-menščaka v Cezanjevce, V tem kraju je, ne da bi se prepričal, če jc dovolj varno, zavil v levo čez vozišče in tako izsilil prednost pred voznikom osebnega avta Dušanom K., kije v tistem hipu pripeljal iz smeri Ljutomera. Vozili sta trčili, pri čemer se je kolesar hudo poškodoval. Nastala je tudi manjša materialna škoda. Ni mu uspelo——-------------------------------------- Iz Nasovc proti domači Zgornji Ščavnici se je peljal s kolesom z motorjem 3 3-1 etni M. P. Nekoliko pred Zgornjo Ščavnico je, potem ko je pripeljal na dovozno makadamsko cesto, poskušal zapeljati nazaj na prejšnjo cesto, a mu to ni uspelo, saj je padel in se hudo poškodoval. Čelno v kolesarko----------------------------------- Predzadnjo sredo ob 22.5O_uri je voznik osebnega avta Aleksander B. vozil po lokalni cesti v Čentibi. V blagem desnem preglednem ovinku je zapeljal na levo in čelno trčil v voznico kolesa z motorjem Terezijo Z., ki se je pripeljala naproti pravilno po svoji desni strani vozišča. Utrpela je hude poškodbe in so jo odpeljali v bolnico. Avto odbilo v peško--------------------------------- Prejšnja sreda je bila nesrečna za peško Tanjo G., saj seje v prometni nesreči hudo poškodovala. S policije so nam sporočili, kako se jeAo zgodilo: ob 21.40 uri je Janez Š. pri gostišču K rotundi v naselju Selo nameraval zapeljati s prednostne na levo - na stransko cesto. V tistem trenutku jc z nasprotne smeri pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Zlatko G. Vozili sta trčili in avto, ki gaje vozil Zlatko G., je odbilo v desno bankino ter trčilo v Tanjo G., ki je tekaj šla tam mimo. Sicer pa so policisti v sredo, 12. julija, obravnavali kar 12 prometnih nesreč! Prehitro zavijal------------------------------------ Na magistralni cesti pri Rakičanu se je 13. julija ob 17.30 zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval voznik kolesa z motorjem Stanislav C. Potem ko je po prehitevanju tovornega avta takoj zavil na desno, je namreč zapeljal na bankino in padel. Poklicali so policijo------------------------------- Vas zanima, ali so bili fantje in možje v preteklem tednu poredni in kršili javni red in mir? Da! Policisti so v ponedeljek intervenirali dvakrat, v torek trikrat, v sredo sedemkrat (!), v četrtek trikrat, v nedeljo pa petkrat. Najpogosteje so jih (pojUicali v zasebna stanovanja. Dva kršitelja so odpeljali in pridržali določen čas. Ukradel pivo in sladoled---------------------------- v prejšnji številki smo poročali o veliko vlomih in tatvinah. V dneh od 10. do 17. julija, ki jih zajema naše poročilo z UNZ, pa so vlomilci v glavnem počivali, saj je bilo vlomljeno le v skladišče pijač v Moravskih toplicah pri Mali Nedelji. V noči na 13. julij je od tam izginilo namreč 10 zabojev piva in 28 paketov različni sladoledov, tako da ie škode za 200.000 tolarjev. Š. S. Poročali smo že o poskusu roparske tatvine v Dolgi vasi, kjer je 15. junija med 22.00 in 22.50 neznani storilec skozi kuhinjsko okno vlomil v stanovanjsko hišo Marije Gone ter začel »preiskovati« notranjost, da bi si protipravno pridobil denar. Oškodovanka ga je pri dejanju zalotila, zato jo je storilec močno udaril v predel nosu, daje padla na tla, kjer jo je brutalno pretepal po glavi in v predel trupla. Gončeva je uspela pobegniti iz hiše v bližnjo okrepčevalnico, od koder so roparsko tatvino prijavili policiji, njo pa odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zadržali na zdravljenju. Pre-drzneža jo nista kar takoj popihala, ampak je tisti, ki je bil noter, še nekaj časa premetaval po prostorih, a denarja ni in ni našel, nato je prostor končno zapustil in sta se oba z mopedom odpeljala proti Nedelici. Kdo naj bi to storil? To vprašanje so si zastavili policisti in kriminalisti, ki so še isto noč začeli iskati storilce. Takih, ki bi utegnili to storiti, je bilo »evidentiranih« kar nekaj, med njimi tudi dva, za katera se je izkazalo, da sta »prava«. Tega pa niso ugotovili naenkrat, ampak postopoma, med drugim tudi s preveganjem, kje sta bila ob dogodku v Dolgi vasi. Z. A. iz Ne-dslice in K, Z. iz Radmožanec sta povedala, kje sta bila, vendar so kriminalisti kmalu dognali, da nista povedala resnice. Njun alibi je bil torej lažen in kmalu zatem se jima je jezik razvezal v kruto resnico. Priznala sta, da sta se sešla v enem od lokalov v Nedelici in se dogovorila, da si z vlomom izboljšata svoje materialno stanje. K. Z. je v ta namen predlagal, da bi denar ukradla iz hiše Marije Gone, češ da ima doma večjo vsoto deviz. Svoj delež je kmalu potem dodal še Z. A., ki je poskrbel za vlomilsko orodje in primeren vstop v hišo, torej vlom skozi okno. Uprava za notranje zadeve je zoper osuniljena sostorilca poskusa roparske tatvine podala kazensko ovadbo okrožnemu tožilstvu v Murski Soboti. N. N. xKri rešuje življenja- V enem dnevu 412 krvodajalcev v poletnih in dopustniških dneh ponavadi ni toliko krvodajalcev kot v drugih letnih časih, a v Gornji Radgoni je stanje veliko ugodnejše, kar je pokazala krvodajalska akcija 14. julija. Kar 412 ljudi iz gorjeradgonske. radenske in sve-tojurijske občine je darovalo svojo kri. tokrat za potrebe zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani. Skupna količina odvzete krvi, ki bo prav gotovo marsikomu rešila življenje, je okrog 150 litrov. Spodbudno je, da so tokrat kri dali tudi nekateri novi krvodajalci, med njimi tudi mladi in nezapo- sleni. T. T., F. KI. V Ljutomeru je večkrat skaljen nočni mir V Čarliju in drugje predolgo »bedijo« Prebivalci Cankarjeve in Vrazove ulice ter Starega trga v Ljutomeru se v zadnjem času vedno bolj pritožujejo zaradi kaljenja nočnega miru, ki ga povzročajo predvsem gostje bifeja Carli. Uradno bi moral biti odprt do 10.00, pogosto pa se dogaja, da gostje sedijo na terasi precej dlje, včasih tudi Čez polnoč. Bližnje stanovalce najprej motijo z glasnim govorjenjem, potem pa še z ropotom po ulicah. Med tistimi, ki predolgo ponočujejo, pa ne le v bifeju Carli, ampak tudi v drugih lokalih (disko hotela Jeruzalem itd.), se najdejo tudi taki, ki razbijajo, kar jim spotoma pride v roke. S tem problemom so se seznanili tudi občinski svetniki, župan L. Bratuša pa se je enkrat prepričal celo na lastne oči, kako so nekateri nepridipravi razgrajali po Ljutomeru. Bo vse to kaj pomagalo? Se bodo zganile tudi ustrezne službe (inšpektorji, policija) in ukrepa- le v skladu s svojimi pristojnostmi? Poroke J. G. V upravni enoti Murska Sobota so se poročili: Jožef Tivadar, strojni tehnik, iz Kamovec in Suzana Vida, delavka, iz Motvarjevec; Robert Prša, stavbni klepar, iz Žižkov in Martina Pozdcrec, cvetličarka, z Melinec; Zvonko Perša, dipl, inž. tekstilnokonfekcijske tehnologije, iz Ižakovec in Suzana Baligač, tekstilna konfekcionarL, iz Ižakovec; Simon Smodiš, skladiščni delavec, iz Ižakovec in Matejka Pozde-rec, varuhinja, z Melinec; Jožek Pintarič, poljedelec, iz Murskih Črnec in Simona Kolar, delavka pri izdelavi čevljev, iz Beltince; Dejan Bagari, policist, iz Murske Sobote in Mateja Horvat, kmetijska tehnica, iz Rakičana; Marko Lazar, absolvent gradbeništva, iz Murske Sobote in Anica Šoštarič, absolventka pravne fakultete, iz Kroga; Drago Pintarič, samostojni podjetnik, iz Murske Sobote in Eva Grčar, študentka kemije, iz Murske Sobote; Janez Edšld, elektrotehnik elektronik, iz Gederovec in Brigita Podlesek, geodetska tehnica, iz Šalamenec; Miro Lukovnjak, strojni ključavničar, s Kapelskega Vrha in Blanka Lipai, delavka, iz Rakičana. ČESTITAMO! 20 vestnik, 20. julija Šport Petnajst let NK Opel Horser Lakoš Pogovor z dr, Mladenom Prettnerjem Slovenski zdravniki svetovni prvaki prvenstva ni mogel udd«®^ Strokovni svetovalec Ihago** vcc. Na tihem pa smo vse ■ pričakovali tudi presenea'L. vanju igrala v dveh nah. Rezultati-Cre^^pil Bistrica2:2, Odranci_____________S t ■OiinC" di^RcnkovciiBiHj;^ Kobilje: Lipa obilje: vci: Renkovci 0:2, ,? Kobilje 4:2. V ‘-“--ecP* uvrstili moštvi Odra« Rcnkovcc, Zmagah Kajakaštvo - V Hrastniku Je bila četrta tekma kadetov za pokal Slovenije v kajaku in kanuju. Sodelovalo Je 94 tekmovalcev in tekmovalk, med njimi tudi tekmovalci Brodarskega društva Mura iz Kroga, ki so dosegli solidne uvrstitve. V kategoriji K-1 je bil Beno Sakač tretji, Dejan Miholič osmi in Miha Kreft deseti. V kategoriji C-1 jc Andrej Cipot zasedel drugo, Miran Bokan pa tretje mesto. Na reki Dolinki je bilo izbirno tekmovanje za sestavo državne članske reprezenatnee, ki bo avgusta sodelovala na svetovnem prvenstvu v Angliji. Tekmovanja sta sc udeležila tudi Borut Horvat in trener Štefan Varga, Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi, ki je bila prva preizkušnja Mure pred domačimi godalci in novo tekmovalno sezono, so Sobočani prepričljivo premagali hrvaškega prvoligaša Varteks iz Varaždina s 3:1. V središču zanimanja gledalcev so bili trije novi igralci: Chlebalin, Bloudek in Kmetec. Golc za Muro so dosegli: Belec. Kmetec in Breznik iz enajstmetrovke. Pred okrog 1000 gledalci je sodil Kerčmar s Hodoša. Preskakovanje ovir - Konjeniški klub Sloveni Gradec je bit organizator medklubskega tekmovanja v preskakovanju ovir. Sodelovala je tudi članica KK Murska Sobota grad Rakičan Mojca Horvat (Ploran Beltrans) in v parku-iju 1,00 m zasedla tretje mesto. Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi je hrvaški prvoligaš Varteks iz Varaždina premagal domače Beltince s 3:1. Gostje so gostitelje presenetili na začetku tekme, saj so v četrti minuti že vodili z 2:0, Gole za Beltince je dosegel Škaper. Gostje so igrali zelo ostro, tako da sta zaradi poškodbe Jeraj In Šabjan morala zapustiti igrišče. Mali nogomet - V Stročji vasi je bil tradicionalni nočni turnir v malem nogometu. Med 12 ekipami Je zmagala Mala Nedelja pred Meteor-plastom iz Ljutomera In Pristavo. (NŠ) Nogomet - Nogometaši Mure Iz Murske Sobote so gostovali v Nemčiji in odigrali prijateljsko tekmo z moštvom Bayem FC-DJK Weiscn-burg in zmagali z 11:0. Gole so dosegli: Belec. Rous, Dominko po 2. Štampfer, Cipot, Brezič, Bloudek in Kmetec po enega. V drugi tekmi pa jc Mura premagala Bayern 1860 s 5:0. Strelci golov so bili; Belec in Kmetec po 2 ter Breznik. Šah - V Grižah pri Žalcu Je bil hitropotezni ekipni šahovski turnir. Med 19 ekipami je sodelovala tudi ekipa Lendavskih Goric (Gerenčer, Vida, Ivance, Lonec) in zasedla peto mesto. (J. Gerenčer) I Predstavnika Območne nogometne zveze Murska Sobota podeljujeta pokal nogometašem Rakičana za osvojitev prvega mesta v Prvi me- dobčinski nogometni ligi Murska Sobota. zasedli prvo mesto in postali okrajni prvaki. Za nagrado so dobili nogometne čevlje in drese, ki so bili njihova prva športna oprema. Spomladi leta 1951 je NZS ustanovila v Murski Soboti nogometno poverjeništvo, kije organiziralo ligaško tekmovanje. Poleg Rakičana so sodelovala še pomurska moštva; Mura II, Nafta n, Ljutomer, Elan iz Gornje Radgone in drugi. V tekmovalni sezoni 1956/57 so nogometaši Rakičana v pomurski ligi zasedb drugo mesto za Soboto II, ki pa je tekmovala zunaj konkurence. Nogometaši Rakičana so tako poštah pomurski prvaki in si pridobili pravico sodelovanja v kvalifikacijah za vstop v drugo slovensko nogometno ligo vzhod, kjer so so- gerszega. Feri Maučec rancis 6:l. Fotograliia: Feri Horvat. tako uvrstiti v drugo slovensko ligo vzhod. Z ustanovitvijo nogometne podzveze v Murski Soboti leta 1960 in združitvijo NK Grafičar (ustanovljen leta 1960) z NK Rakičan so nogometaši Rakičana pod imenom Grafičar tekmovali v mariborski podzvezi, kjer je sodelovala tudi lendavska Nafta. Z ustanovitvijo mariborsko-soboške nogometne lige leta 1962 je Grafičar dve leti tekmoval v tej ligi, nato pa do leta 1968 v vzhodni conski nogometni ligi. Od takrat so nogometaši iz Rakičana zopet tekmovali z imenom Rakičan v pomurski nogometni ligi. Vidnejši uspeh so dosegli leta 1971, ko so bili prvi v zahodni skupini pomurske nogometne lige in se uvrstili v vzhodno consko no- Z Državno prvenstvo v trapu ■v SD Štefana Kovača državni prvak . pr*'”' V Ormožu Jc bilo ekipno in posamično državflo stvo v trapu. Sodelovalo Je 41 strelcev, ki so izpolm 64 zadetkov od 75, in 5 ekip, ki so prav tako morale ! ArUUVUkV v k/U / tli i-* VlLl|Zf U SV |/1 B T LUT tl predpisano normo, uspeh so dosegli člani ih boške strelske družine Stefana Kovača, saj so VSOcIaiM AfVA nn/Al^A . im _ _lh naslova državnega prvaka - ekipno in posamično, konkurenci je SD Štefana Kovača Murska Sobota l Kuunuicijui jc O1-/ Qi(;ia[]a ikuvavii iviuiaiK« Vidonja 115, Karel Pojbič 109 in Ludvik Marič i' ' aaIa a aaoJai-v; Ma.A>i Irt :QvOP'^.irit ,id* gala s 331 zadetki pred Ormožem, 329, in Svo Senožeč, 324 zadetkov. Med posamezniki pa J® državnega prvaka s 137 zadetki osvojil član S D Stefa y vača Murska Sobota Franc Vidonja s 137 zadetki vom Strmoletom (Dolomiti, Vrhnika). 137, in Grubeljnikom (iverka, Velenje). 135 zadetkov. jj. Maček in Karel Pojbič sta se s 109 zadetki uvrstn®^ do 14. mesta, Ludvik Marič je s 107 zadetki 1^ mesto, Franc Maček (vsi Murska Sobota) pa je goloba. Ob osvojitvi drugega mesta v prvi državm so soboški strelci z osvojitvijo naslova državnega P ekipni in posamični konkurenci samo potrdili, da prav v državni vrh. I I 11 i 20. julija 19^5 21 [A 1» 1 Šport p p p ; tt td d ^cija Naučimo se plavati Letos veliko zanimanja za plavalni tečaj I 3» e D J’ IK A ul čisi Naučimo se plavati na soboškem kopališču ie nekiu lečajL ki so letos izredno dobro obiskani, k * ■ ,2. obvestilo organizatorjev, ki so ga poslali Ptm^ -"Otoke šole. Sicer pa tečajniki prUigJajo tudi iz drugih začetni in nadaljevalni plavalni teč^i se prijave pa zbirajo na kopališču med 7.30 in plavalnega tečaja znaša 3.500 SIT. Na- ki so letos izredno dobro obiskani, k ’^D.Ce, ii Sf A R iiJ; P' .k i) it p p ni 1*’ ^Ptaviti plavalno nepisoieirovl. Tečaj vodi L1 so tme šlvdtnd FnkuillelE za šport v prtovhudo organizirati ieves ajgust ati dokler bo na soh smo udeležence tretjegn J etui nje g a plavalnega ’*^k’>valo m v kopališču, ki je bil doslej najštevilčnejši, saj ga Je 9 kandidatov, kar je gotovo rekord. v«-’ sem se naučil že na plavalnem j tečaju v Fiesi. Ker pa sc želim izpopolniti v plavanju ter se nau- iK If fllti ts.l iP; i'-C! d I if. že bili na plaval- I * znanje smo vaditelji plavanja pripravljeni kdaj koli med tečajem preveriti ob navzočnosti staršev, ki včasih drugače razmišljajo. Ugotoviti moram, da otroci, ki pridejo na plavalni tečaj, napredujejo, čeprav Jc med njimi tudi mnogo takih, ki si z glavo ne upajo v vodo. Učenje plavanja Je namreč proces, ki traja več let. Zato je za vsakega zelo koristno, če obiskuje tudi nadaljevalni tečaj,« voljnejši. Že sedaj sem se namreč navadil biti pod vodo in tudi malo že znam plavati žabico. Upam, da se bom na tečaju naučil osnovnih veščin plavanja, ki jih nameravam v prihodnje še izpopolnjevati.« Tina Slebir iz Murske Sobote, stara 9 let. »Doslej sem bila na »i? ’» Predstavljamo vam Franc Vidonja -državni prvak v trapu Na letušnjem državnem prvenstvu v .streljanju na glinaste golobe, ki Je bilo v Ormožu, so dosegli velik uspeh lovci strelske družine Štefana Kovača iz Murske Sobote. Najuspešnejši med njimi Je bil 31-letni Franc Vidonja iz Rakičana, saj je postal s 137 zadetki državni prvak. To je vsekakor zavidanja vreden uspeh, s katerim se lahko pohvalijo te redki tekmovalci. Franc Vidonja se je v mladih letih nekaj časa ukvarjal s streljanjem z zračno puško pri strelski družini v Gančanih. Pred šestimi leti pa Je postal član strelske družine Štefana Kovača iz Murske Sobote, kjer se Jc uveljavil kot odličen tekmovalec v streljanju na glinaste golobe. Pomembnejše rezultate je dosegel lani, saj je na državnem prvenstvu članov zasedel tretje mesto z 69 zadetki od 75 možnih. Prvo mesto pa je zasedel na državnem prvenstvu obrtnikov. Na dvoboju reprezentanc Slovenije in Hrvaške, ki je bilo lani v Rakičanu, je bil drugi s 114 zadetki. Letos pa je sodeloval tudi z ekipo SD Štefana Kovača iz Murske Sobote na mednarodnem tekmovanju v Brnu, kjer so zasedli tretji mesto. Na letošnje državno člansko prvenstvo v trapu se je dobro pripravil, prav tako tudi cela ekipa SD Štefana Kovača. Pričakoval je, da sc bo uvrstil med prvih deset tekmovalcev. Toda pripravil jc veliko presenečenje tako sam sebi kot drugim, ki ga niso uvrščali med kandidate za prvo mesto. Zato je tega uspeha tem bolj vesel. Naslov državnega prvaka, ki si ga gotovo želi vsak tekmovalec, je zanj tudi velika spodbuda za delo vnaprej. S tem naslovom Je Franc Vidonja tudi izpolnil mednarodno normo, tako da bo odslej lahko sodeloval tudi na tekmovanju za mednarodni pokal, kar mu prav tako veliko pomeni. Sicer pa si želi, da bi v prihodnje dosegal dobre rezultate ne samo na domačih, temveč tudi na mednarod- čiti tudi novih veščin, sem se odloči! za nadaljevalni plavalni tečaj. Tako že znam plavati žabico, kravl, hrbtno in delno tudi delfinčka. Vsekakor pa si želim to znanje še izpopolniti, zato se trudim, da bi se na tečaju naučil kar največ. Z dosedanjem potekom tečaja sem zelo zadovoljen. Mislim pa, da bom imel tudi v prihodnje še možnosti obiskovati plavalni tečaj ter se še bolj izpopolniti. Zavedam sc. da sem varnejši, če znam plavati,« Urška Vrataric iz Puconec, stara 9 let; »Tokrat sem že tretjič na plavalnem tečaju v Murski Soboti. Zanj sem se odločila, ker se želim še bolj izpopolniti v plavalnih veščinah, Z dosedanjim potekom tečaja sem zadovoljna. Prej sem se že naučila plavati žabico, sedaj pa znam že malo plavati tudi kravl. Upam pa, da sem bom naučila plavati tudi druge stile, če ne na tem, pa na drugem plavalnem tečaju. Zelo sem zadovoljna, da me ni več Luka Štrus iz Ljubljane, star 9 ■ let: »V Murski Soboti sem na I počitnicah pri babici, očka in H mamica pa sta me navdušila, da sem se prijavil na začetni plavalni tečaj. Sedaj sem zadovoljen, da sem se odločil za plavalni L tečaj, kajti zelo hitro sem sc na- H vadil na vodo, hkrati pa sem sc p seznanil z novimi prijatelji. Na U tečaju se zelo dobro počutim in H upam, da bom po njem še zado- I fr smo ugotovili, 'Odstotkov otrok plavanja le pav-‘Aii ’ tehniko, To jetika ---- ^*'onasta medalja za "®fdenovo °hm-h‘''^segi: 7 "Mariih v Angliji ffdcji T - "Špeh Barbara "edajčlani-Odlična letih se je v kJubu pri At-Sobota iz Mur- in J® postavila več edho(tof^'"’'h rekordov, to šiudij v Lju- g. ?^‘felstv, l' J —g. J nih tekmovanjih. ^Motociklizem-------------- Prvi gorski rallv Feri Maučec '1.-; bljano letos prestopila k ŽAK-u Ljubljana in pod strokovnim vodstvom odličnega trenerja Srdjana Djordjeviča že izboljšala svoj rekord za 7 cm. Tokrat je namreč v zelo močni konkurenci preskočila 183 cm, zasedla tretje mesto za Rusinjo Lapi-novo (189 cm) in Madžarko Gyorfyjevo (186 cm) ter dobila bronasto medaljo. Berdenova je za las zgrešila višino 186 cm in ima pred seboj lepo prihodnost. dveh plavalnih tečajih, na katerih sem si pridobila osnovno znanje iz nekaterih plavalnih veščin, ki pa jih želim še izpopolniti. Zato sem se tudi letos odločila za nadaljevalni plavalni tečaj, za kar meje navdušil učitelj. S potekom tečaja sem zelo zadovoljna in se dobro počutim, hkrati pa tudi napredujem v plavalnih veščinah. Naučila sem sc že nekaterih plavalnih veščin, nekaterih pa se bom še. Upam, da bom tudi v prihodnje še lahko obiskovala plavalni tečaj ter sc naučila dobro plavati, saj mi bo to gotovo koristilo,« Matej Sad) iz Krajne, star 11 let. »Nekaterih osnov plavanja i L* r ij L « strah vode, saj se tako počutim varneje. Mislim, da bi se sleherni mlad človek moral naučiti plavati, za kar ima tudi možnosti.« (FM, JZ) veteranov Strelska družina Strelec iz Andrejce na Goričkem organizira v nedeljo, 23, julija 1995,ob 10. uri I. gorski rally veteranov okrog Torkovega brega z mednarodno ude-Iežbo. Tekmovali bodo motociklisti v razredih 125, 250 in 500 cem ter priko-hčarji do letnika 1965. Že doslej je dobil organizator okrog 50 prijav iz vse Slovenije, med prijavljenimi so znana imena slovenskega motociklizma in nekdanji državni prvaki. V središču pozornosti gledalcev bosta vsekakor nekdanja odlična tekmovalca soboškega AMD Stefana Kovača Aleš Mrzel in Edin Berden, ki se ponašata s številnimi lovorikami z domačih in tujih motociklističnih dirk. Pričakujejo tudi udeležbo tekmovalcev iz Avstrije in Itahje. k Markoja državni ^Atletika--------- Števanečeva im Konjske dirke v Ljutomeru Tri zmage in rekord Marka Slaviča ‘^^‘Jprvak V Hlai 'O v S'"« s standard- uspeh so »iMle,. Nai- elani zasedel P Ž| V ^‘^cipiini 60 leže. saj Je s 587 krogi zasedel tretje mesto, Vili Ravnikar (SD ŠK Turnišče) pajc bil s 578 krogi peti. S tem si Je Markoja že zagotovil mesto v državni članski reprezentanci, ki bo konec septembra sodelovala na EP v Švici. Na državnem prvenstvu se Je izkazala tudi LJutomerčanka Manuela Rudolf, saj Je v disciplini 3 x 20 zasedla tretje mesto s 537 krogi. Tretja pajc bila tudi v disciplini 60 leže. Berdenova državni Na hipodromu v Ljutomeru so bile kasaške dirke, ki si jih je v lepem vremenu ogledalo blizu 2.000 gledalcev. Doseženi so bili odlični kilometrski časi. Zopet seje izkazal Marko Slavič mlajši, saj je trikrat zmagal, hkrati pa z Dory Lobe Hom dosegel najboljši čas 1:17,4, kar je tudi rekord za tri-in večletne kasače. Poleg tega je Marko Slavič zmagal tudi med d velelniki z Darinko MS s kilometrskim časom 1:22,7 in vzadnji dirki z uvoženimi ka- ^^ursko prvenstvo Petanjcih .. •• prvakinji v Celju Je bilo državno članska prvenstvo v atletiki. Med 300 atleti in atletinjami z izjemo nekaterih najboljših so sodelovali tudi pomurski tekmovalci in se lepo odrezali. Najuspešnejši sta bili Marija Števanec, ki je zmagala v teku na 800 m z rezultatom 2:09,46 in postala državna prvakinja, ter Barbara Berden, ki tekmuje za ŽAK Ljubljana, ki Jc zmagala v skoku v višino z rezultatom 174 cm in postala državna prvakinja. V teku na 1500 m jc bila Marija Števanec tretja s časom 4:43,81, Mojca Meglič pa šesta s časom 5:03,46. V metu krogle je zasedla mladinka Mateja Dražnik z rezultatom 12,81 drugo mesto. V teku na 100 m Je Damjan Špur z rezultatom 10,88 zasedel četrto mesto. Četrto mesto je zasedla tudi mladinka Sonja Roman v teku na 800 m s časom 57:81, Geza Grabar je bil v teku na 5.000 m s časom 15.52,96 šesti. Iz AK Pomurje iz Murske Sobote so nastopih še Cveto Cvetko (100 m 11,90 in 200 m 22,37, kar sta osebna rekorda), mladinec Tomaž Horvat (100 m 11,90, osebni rekord) in Mojca Meglič (1500 m 5:08,91 in 800 m 2:24,39, kar je osebni rekord). (GG) '''alcev Petanjci Je bil organizator poraurske-kanuistov v slalomu in spustu. Sodelovalo Jc in 15 v slalomu iz Kroga, Bistrice in Pctanjec. v tonuistov v slal 15vslalomui . iItategorijah so bili: slalom - K-I: ml. dečki; i' (Krog), st, dečki: I. Mihelič (Krog), ^S^^^latric-o 1 (Krog), šport od tu in tam sači sCharliem Somolyjern s kilometrskim časom 1:17,1. Poleg Marka Slaviča Je od domačih tekmovalcev zmagal še Jureš z Lezom s kilometrskim časom 21:21,2. Druga mesta so zasedli: Ani Lobell (D. Slavič) med dvclet-niki, First Lady (Slana) v četrti dirki, Proudy (Osterc) v peti dirki in Leona 11 (Makovec) v šesti dirki. Tretji so bili: Filly (Slana) med dvdetniki, Freda lil (Mars) v drugi dirki in Anabcl (Šonaja) v tretji dirki. Četrta mesta pa so zasedli: Delia (D. Jureš) med dveletniki, Mabell Megham (Slana) v šesti dirki in Jcrsey Law (Maletič) v sedmi dirki, (NŠ, JZ). Sfk' Ntibi iysi K - ,—mladinci: L Sakač (Krog), 2. '^rflt^Ll, C-1 mladinci;!, Cipot, 2, Bokan, 3. '’n 1 r^i i '■ ‘ miaainci;i, cipoi, i, BOKan, j. □ ‘“iHriu f«k V* ■ f"'- ’• (Kjoe). 2. Cimer- ^®'*'bnc tP \ I -Mihelič, 2. Horvat (oba V4 ”i'adinci: 1. Sakač in Škraban (Krog), 3. 7X, ‘ Bol^an (Krog). 2. Balažič - Horvat (Bi-s (^oe), turisti: Škraban -Martinec; spret- tUriefA ‘ luiiML oKjdoiin -ividnirict, i| ■ I nimi kajaki: Cimerman - Šiftar (Petanjci). Kegli»0e - V Mariboru je bilo tekmovanje slepih in slabovidnih v vrinem kegljanju. Sodelovali sta tudi dve ekipi Murske Sobote. Druga ekipa Je z 240 podrtimi keglji zasedla tretje mesto . Prva ekipa pa je bila z 218 keglji peta. Med posamezniki je bil v skupini A Tonček Kos s 64 keglji drugi. V skupini B je Dušan Korošak s 63 keglji zasede! četrto, Geza Bencik z 62 keglji peto. Srečko Golob s 55 keglji šesto in Anton Gomboc s 43 keglji osmo mesto. Pri ženskah je bila v skupini B Marija Jurančič z 62 keglji druga, Jožica kos z 59 četrta in Silva Mlinarič s 54 keglji peta. (T. Kos) Nogomet - V počastitev 15-letn)-ce NK Opel Horst La koš je bil nogometni turnir. Sodelovalo je 6 mo- štev. Rezultati: Lakoš : Graničar 5:0, Lenti : Graničar 2:0, Lenti: Lakoš 5:0, Čentiba : Olimpija 1:1, Panonija : Čentiba 1:0, Panonija : Olimpija 3:1 in Panonija: Lenti 1:0. Zmagala je Panonija pred Lentijem, Lakošem, Čentibo, Olimpijo in Graničarjem, (F. Horvat) Šah - V Verdenu v Franciji je bilo evropsko prvenstvo v šahu za deklice do 12 let. Sodelovala je tudi članica ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote Neda Tompa iz Odra nec in med 46 tekmoavikami zasedla 14. mesto s 5 osvojenimi točkami. vestnik, gOjulgjS 22 iz naših krajev Na Glavnem trgu v Ljutomeru še naprej kup pločevine Različna mnenja Ali naj bo Postružnikova ulica zaprta ali odprta za promet? O spremembi prometnega režima v mestu so Ljutomerčani že dolgo razmišljati. Prenova Mestne hiše je spremembo zavlekla, tako da so šele pred kratkim začeli uresničevati načrte. Najpomembnejša sprememba je uvedba enosmernega prometa skozi središče v smeri proti zahodu. Dostop do središča iz murskosoboške smeri je sedaj možen po Kajuhovi, na koncu katere so razširili križišče. Z uvedbo enosmernega prometa so pridobili 17 novih parkirnih prostorov. Načrt, da bi bil Glavni trg zaprt za promet, je prestavljen v prihodnost, pločevine na njem pa bo še več. Nasploh so parkirišča v Ljutomeru poseben problem. Na obrobju centra je nekaj divjih, neasfaltiranih, za tisto nasproti banke pa je Upravna organizacija za prostorsko planiranje potem, ko je bila že podpisana pogodba za izvajanje, ugotovila, da je primernejše za pozidavo. Precejšnje spremembe bo deležen tudi Stari trg. Na delu od LB do Obrtne zlKimice bo parkiranje prepovedano, ker bo nanj usmerjen promet s Postružnikove ulice, ki je zaenkrat formalno še zaprta za promet, čeprav le-ta po njej poteka že nekaj mesecev. Na odločitev, da se Postružnikova odpre za promet, so se pritožili stanovalci, ki menijo, da njihova ulica ni primerna za dvosmerni osebni in tovorni promet. Mnenja o urejanju prometnega režima v Ljutomeru so deljena: ANTON HVALEC, tajnik KS: »Postružnikova ulica se bo morala odpreti. Skupaj s prometno policijo bomo proučili možnost, da bi postala enosmerna. Za najmlajše pa bi dvorišče opremili z igrali. V vseh ulicah, ki so (bodo) enosmerne, se bodo zarisali parkirni prostori z desne strani, v križiščih bomo uvedli tretje pasove in semaforizirali križišči pri LB in sodišču. Parkirne prostore bomo zarisali tudi na tržnici in pridobili 35 mest,* _ MARICA ANTOLIČ, poslovodkinja TP Klas v Prešernovi ulici: »Že več let smo si želeli, da bi Prešernova ulica postala enosmerna s parkirnimi prostori, To je super! Prej je stranka prišla samo po cigarete ali na kavo, pri avtu pa jo je že čakala kazen za prepovedano parkiranje. Pozna se nam tudi pri prometu.« BISERKA ŠKRINJAR, vzgojiteljica, doma v Postružnikov! ulici: »Najbolje bi bilo, da ta ulica ostane samo za stanovalce. Tu živimo večinoma mlade družine, veliko je otrok, ki dosti prostega časa preživijo zunaj na cesti. Mi stanovalci se tega zavedamo in vozimo počasi, drugi pa ne. Obstaja nevarnost, da pride do tragičnega dogodka. Spodaj imamo parkirišča, ki nam jih sedaj, ko je možen prehod na Stari trg, zaparkirajo drugi.« GORAN OHMAN f Kdaj namakalni sistem Ivanci? 1 Po izdelani idejni zasnovi z ustreznim projektom in opravljeni prvi reviziji pri pristojnem ministrstvu, ki zagotavlja sofinanciranje naložbe, ne bi smelo biti zadržkov za gradnjo namakalnega sistema Ivanci. Posebno Še zato, ker je Pomurski namakalni konzorcij, ki ima sedež v Murski Soboti, opravil tudi predhodni ogled na terenu, predložena pa sta tudi projekt in investicijski program. Medtem Je bila ustanovljena tudi Namakalna skupnost Ivanci. Pravkar pa poteka postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Hkrati si prizadevajo, da bi čimprej pripravili ureditveni načrt za to območje, ki je že naročen pri ustreznem podjetju. Po pridobitvi lokacijskega dovoljenja bo na vrsti gradbeno dovoljenje ter za tem Še Javni razpis o izbiri izvajalca in naposled so^asje ministrstva za finance. Denar za vso omenjeno dokumentacijo zagotavlja načeloma Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Seveda pa bodo morali določena sredstva zagotoviti tudi v novi Občini Moravske Toplice, kamor spadajo Ivanci. Po izračunih bi znašala skupna vrednost namakalnega sistema v Ivancih približno 30 milijonov tolaijev, doslej znana cena za vso dokumentacijo in investitorja pa okrog 1,2 milijona tolarjev. Ker Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo priznava za vsa tovrstna pripravljalna dela 4,1 odstotek od skupne investicijske vrednosti, bi to pomenilo, da bi v Občini Moravske Toplice morali za to naložbo zagotoviti okrog milijon tolaijev, kar bi jim večinoma vrnili na osnovi sklenjenega kreditnega razmerja. Da bi omenjeno naložbo, ki je vsekakor velikega pomena za to območje, bistveno pospešili, so sc na seji Občinskega sveta Mo- t 1 ravske Toplice odločili, da podprejo predvideno gradnjo na' makalncga sistema v Ivancih. M. JERSE ■ KRAMAROVCI - Obmejna cesta Kramarovci-Gerlinci je v dokaj slabem stanju, zato bi kazalo čimprej poskrbeti za njeno popravilo. Podobno vc|ia za del republiške ceste v Sotini, kjer je nanos zemlje na cestišče ob zadnjem večjem deževju povzročil precej škode. MJ Ob SO-letnici druge svetovne vojne Zahvalna slovesnost v Turnišču Tudi blagoslovitev obnovljenega župnišča in kozarček na župnijskem dvorišču »Ob petdeseti obletnici konca druge svetovne vojne bomo po možnosti vsi, ki smo bili med vojno v smrtni nevarnosti (v mestih zaradi pogostega bombardiranja, vojaki na bojišču), poromali k Mariji Vnebovzeti, in sicer v nedeljo, 9. julija 1995, ob 16. uri. Tam bo somaševanje duhovnikov iz lendavske in soboške dekanije. Sv. maša bo darovana za vse, ki so bili nasilno mobilizirani v madžarsko vojsko in so umrli na fronti ali so bili kakršne koli žrtve vojne. Hkrati bo tudi zahvalna maša za tiste, ki so se vrnili. K tej maši so vabljeni tudi svojci padli vojakov ali drugače pobitih med vojno.« Tako je škof Jože Smej zapisal v povabilu na nedeljsko slovesnost v božjepotno cerkev v Turnišče, Prišla je množica ljudi iz domače in drugih župnij. Maševalo je več duhovnikov, nagovor pa je imel škof Smej, sicer tudi sam priča tragičnim dogodkom druge svetovne vojne. Izrečenih je bilo veliko prošenj. Med njimi tudi za tumiške-ga župnika, da bi po hudi ne- sreči (z motorno žago) čimprej ozdravel. Slovesno bogoslužje je nadvse bogato popestrilo petje cerkvenih pevcev; iz grl množice vernikov pa je zadonela Marijina ljudska pesem. Slovesno in doživeto! Po maši je bil krajši obred še na pokopališču, nato pa so blagoslovili obnovljeno župnišče. Dela so stala 250.000 mark v tolarski protivrednosti, denar in Svetniki občine Gornja Radgona so na eni zadnjih sej sprejeli občinski proračun, ki predvideva 600.000.000 tolaijev prihodkov in prav toliko odhodkov. Večina članov občinskega sveta je tudi soglašala, da občina prevzame odplačevanje posojila v višini 7.500,000 tolarjev, ki ga je Župnijski urad Gornja Radgona najel pri Krekovi banki v Mariboru za gradnjo večnamenskega prostora, ki - kot je razvidno s slike - že stoji, a bo potrebna še lepa vsota denaija, preden ga bodo blagoslovili. Občina Gornja ^dgona bo torejvtrehletih(1996, 1997,1998) iz proraču-' na odplačala glavnico (letno po 2.500,000 tolarjev), obresti (R + 12 %) pa bo plačeval gomjeradgonski župnijski urad. Tak je kompromisni dogovor oziroma zdaj sklep. - Fotografija: Š. S, J Turistično društvo Apače " " Vegetarijanci prihajajo Kaj bodo v Zgornjem Konjišču počeli pripadniki (in simpatizerji) Skupnosti za zavest Krišne? čeprav člani Turističnega društva Apače že nekaj časa urejajo poslopje nekdanje stražnice v Zgornjem Konjišču in okolico, jih čas Čedalje bolj priganja: v torek, 25, julija, pričakujejo prihod kakih 300 ljudi, ki bodo tam taborili do nedelje. 30. julija. Tako piše v pogodbi, ki jo je turistično društvo sklenilo s predstavniki Skupnosti za zavest Krišne iz Ljubljane. Na taborjenju in v programu pa seveda ne bodo sodelovali le slovenski privrženci te verske (?) skupnosti, ampak tudi iz nekaterih drugih delov države. Vstop na prizorišče bo dovoljen tudi nečlanom, zato lahko pričakujemo kar precej radovednežev. Stražnica in prostor okrog nje pa ne bosta oživela le prihodnje dni, kajti tam je bilo že doslej večkrat živo (družabna srečanja, pikniki). To sem zvedel iz pogovora s predsednikom Turističnega društva Apače Francem Do-berSkom in blagajnikom Stefanom Vukanom. Povedala sta, da je bila stražnica po odhodu jugoslovanske vojske nekaj časa prazna, potem pa so vanjo naselili begunce iz Bosne in Hercegovine. Ti so sc 1993, leta izselili in za njimi je žal ostalo pravo razdejanje, Turistično društvo Apače je lani prostore stražnice, ki so last Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, najelo za 10 let, V pogodbi je še zapisano, da ■ SOTINA - Na regionalni cesti Sotina-Pertoča bo treba čimprej urediti prometne znake in talno signalizacijo. Tako meni ustrezna komisija, ki si je ogledala razmere. Ob številnih polomljenih prometnih znakih bi jih morali zamepjati kar 53. Za ta dela bi potrebovali milijon 270 tisoč tolarjev, pri čemer bo marsikaj odvisno od sprejetja proračuna rogašovske občine. MJ ■ ROGASOVCI - V tamkajšnjem gasilskem domu si občinski svet ureja najemne prostore. Po doslej opravljenih delih kaže, da bodo ob priložnostni slovesnosti te prostore kmalu predali namenu, S tem bodo vsekakor izboljšane razmere za delo občinskega sveta, ki zdaj gostuje v krajevnem uradu v Rogašovcih. MJ Med nedeljsko zahvalno božjo službo v cerkvi Marija iTivu bMurnuiv uvljv »iuciuv t vvi&ta tT****^’ _ j Turnišču je imel krajši nagovor tudi tumiški župan Jože __1- L!I____1____i!__=____l.-l i_____I_______lU ^KAIn il ' pa Je bilo med množico še nekaj županov iz drugih občin »* naših državnih svetnikov, - Fotografija: Š. S. drugo pa so seveda prispevali župljani iz Turnišča, Renkovec, Nedelice, Gomilice in drugi. Tem in drugim, ki so prišli v nedeljo k popoldan®*^ ’ - snostim, so župnijskega inpoldanw‘" ponudili i vinograJ®- Moravske Toplice Novi odbori in komisij člani komisije za mandatna vprašanja, volitve in tmenorih^^i skega sveta Moravske Toplice, ki Jo vodi Branko Recek, " predlog sestave stalnih in občasnih delovnih teles občinskcE®^ manjšimi spremembami Je ta predita dobil zeleno luč tudi na moravskega občinskega sveta. Odločili so sc, da bodo posamezni odbori šestčlanski, vodijo pa jih večinoma občinski svetniki. Predsednik nadzornega odbora je postal Vladimir Kerec iz Martjanec, vodenje odbora za urbanizem, varstvo okolja in urejanje prostora so zaupali Francu Horvatu z Ivanec, na čelu odbora za gospodarstvo, podjetništvo, drobno gospodarstvo in turizem pa bo Jožef Grabar iz Sela. Predsednik odbora za kmetijstvo in prehrano je Ti-bor Voroš iz Središča, predsednik odbora za proračun, finance in delitev premoženja pa Janez Škalič iz Sela. Vodenje odbora za družbene dejavnosti je prevzel Jože Vugrinec iz Bogojine, odbora za gospodarsko in- 1 frastrukturo Alojz cbTi’'' beborec, odbora za čito, požarno varnost ^,1' stvo pa Slavko OzvatJC li vec. In kako soseodloc«^| sijah? Komisijo za vprašanja, volitve i vanja bo še naprej Recek iz TeSanovcc. za narodnostna vr^ ^jl obmejno sodelovanje^^iii han iz Motvarjevec, statut in pravna vpr®^^jj(i(f Matis iz Sebeborcc, prošnje in pritožbe Rožman iz Bogoji«®* v sveta za varstvo bo Dušan KlanjSaf notrost^^P i^ičaf iz ' vskih Toplic, M. 1. članov, ureja v ^^SiZ njišču športnorekrc®®*^jhl^ Takojezapisanotudi jt pročelju stavbe. In kaj jo bo mogoče podaljšati, če pa se bo vojska odločila za prodajo, potem ima apaško turistično društvo predkupno pravico. Najemnina sicer ni majhna, vendar jo bodo najbrž zmogli. Turistično društvo Apače, ki ima za zdaj 94 tam bilo? kolesa'*'/ »Jahalne in L steze za džoging, s < kegljišče, otroška za košarko in rokoin®^j, rtmfivAn'! ■■ društvena okrepčevau govoril Franc I storov- d 1 1 not^jl štorov- veliki, I sem® ■c lirA v- <■ i-- ■ f - > Tt ll ,1 Po odhodu vojske, nato pa še po slovesu beguncev Je stražnica v Zgornjem Konjišču nekaj časa samevala. V apaškem turističnem društvu so se zganili, poslopje najeli in ga za silo uredili. V torek pridejo (Ja taborit pripadniki Skupnosti za zavest Krišne - sami vegetarijanci in neuživalci alkoholnih pijač. - Fotografija: S. S. |ivw. ki M*/ vlačna»^>; nihja^t«*^ ««” ‘hW so . nif-$. S' ■J.* julija 1995 23 J* » I 5 Obiskali smo Peskovnikove v Trnovcih Bila sta preužitkarja iz naših krajev za vraga, ne asfaltirajo še te da si mora človek uničevati svoj tem makadamu?« I ** ■•Jbrž nd utrnila le meni, ampak še komu, kije pri mortvskih toplicah zavil z asfalta in se skozi Trnovce Savcem in Tomažu pri Ormožu. Meni je sopotnik **Msžn makadamska najbrž zato, ker je med Ijnto- ta ormoško občino. "»fskn la zakonca presenečata •Steli?* ® Helena do smrti skrbela za starejša zakonca, le-tapajima za to prepusPta svojo kmetijo, saj otroci zanju niso skrbeli. Mlada sta se zagrizla v delo in začela spreminjati trnov svet. Kopala sta tudi na pobočju in naletela na plasti peska. To je bilo dobro, saj ■'■Lii’ k\ *l s ' ■ ^i/. .fi t -----• —______________________________- -..... j® preveč zaposlen z delom na kmetiji, zato domaAi igranje v ansamblu, to pa ne pomeni, da se je ^..1 UArmnilllrt 'T'm1S aBl VAetdvklrAuzm AlniciLrii Sa vnvčannil I I ^OI&al v * v anssuiDiu, lo p« ne ponirni« o« se je pl Tudi ob Vestnikovem obisku je raztegnU (pl **!’ Če ga k kdo pobara, še ob drugih obiskih. - Foto- šif skupnost Stogovci il' tl* ipJ 1^ še žejni? :—-——TTT—7—“ “J (l*l T----------------------------------------- predsedniki poskrbijo, da je StogoJ?j njihove hiše; drugače je v KS saj tudi »župan« hodi po makadamu. *l ? sta imela potem od tega vira nekaj dohodka. Glavnina pa je vendarle prihajala iz kmetijstva oziroma živinoreje. Preden sta se odločila za kmetijo, sta bila oba v službah. Opustitev zaposlitve je bilo kar pogumno dejanje in izkazalo seje za pravilno, kajti podoba zanemarjene kmetije se je začela spreminjati. Tudi novi objekti so rasli. Veliko tega, kar r »»I 1! Ji d' d d i r (I F t./’ *e t. s po- k. / na ob- d; eestv 'J t Viktor Žitek, predsednik sveta KS Stogovci, živi (tako kot mnogi drugi vaščani) na območju, kjer še ni asfalta. b pre- n h I I t i I Fi n t i * F I L I. I tV^Predi Kri- je v njih?« sem Probtincih 36. 5) I. P''ot>tincih J6. Grabah 38 Vrhu KonjiSču ■ 1^ Je skupaj Vrhu ■Ceto ilovLI& n?® je krajev, povpreč-tla ? vasi. To ?®a?^lev posameznih Sicerjah? napredka, hiso v^i.^ ®l'ke, ko pa je v pa je v 364 gospodinjstvih le 1.253 ljudi oziroma v povprečju 3,4 prebivalca,« Bodo šli na glasovališča? Sogovornik mi je potem nanizal kraje, kje asfalta sploh še nimajo (Drobtinci, Janhova, Pogled, Vratji Vrh...). Predsednik je navajal domnevne vzroke, jaz pa sem se mu drznil ugovarjati, češ da za vse le ni mogoče iskati objektivnih, ampak je najbrž posredi tudi kaj subjektivnih vzrokov. Denimo: krajevni samoprispevek! Kot v marsikateri drugi krajevni skupnosti desnega brega Mure ga tudi v KS Stogovci že nekaj let nimajo. Saj ne gre za to. toplic v Moravcih pri Mali Nedelji. Obiskov je kar nekaj, tudi šolarji so prišli pogledat naše konje.* Na dvorišču nisem opazil le velikega landroverja (terenski avto), ampak še koleselj z gumijastimi kolesi. Vanj občasno zapreže katero od kobil. Posebej pa je omenil jahanje v gozd zaradi nabiranja gob. Pogodbo so delno uresničili Lovrečeva, ki imata zdaj že dva sinova: 11-letnega Gregorja in 10 let strega Matjaža, sta se is '■ 'S želja iz otroških let, da bi imel nekoč konja, se je Francu uresničila, saj se na pobočju pase kar sedem Štirinožcev. sicer drugod naredijo mojstri, denimo zidarska dela, sta Lovrečeva opravila kar sama. Glavni mojster za vse je seveda Franc, ki je vrh vsega še glasbenik. Svoj-čas je igral z ansamblom, zdaj, ko je angažiran drugod, igra predvsem na prosto tonsko harmoniko (frajtonarico) za svojo dušo. Ni mu bilo treba dvakrat reči, naj meh raztregne za obiskovalca. Želja se je uresničila »že kot otrok sem sanjal o Čisto pravem lastnem korvu. Želja se je uresničila šele zdaj, ko sem star dobrih trideset let: pred tremi sem kupil prvega štirinožca, zdaj pa imamo že 3 plemenske kobile in 4 mlade žrebičke, vse haflingerske pasme. Naša želja je, da bi imeli 10 plemenskih kobil plemenitejše pasme (lipicance ah arabce). Na kmetiji je tudi sedež jahalnega kluba, ki ima 46 članov, pridružijo pa sc lahko seveda novi. Pravila določajo, da naše konje sme jahati le član, ki je seveda tudi zavarovan za primer nesreče. Same konje pa si lahko pride ogledat kdor koli, saj smo le kilometer od dobro razumela s starima zakoncema, ki sta jima na račun pre-užitka prepustila posestvo. Potem pa se je zgodilo nekaj (ne)-pričakovanega: eden od darovalcev je umri in nenadoma so se pojavile zahteve dedičev. Še več: še živečega zakonca so s silo odpeljali in potem tožili za razveljavitev pogodbe o preužitku. Prišlo je do neke vrste kompromisa - polovične izpolnitve pogodbe (Lovrečeva, ki sta do smrti prehranila enega darovalca, sta dobila polovico obljubljenega, za drugo polovico pa se niti nista šla preveč potegovat, saj sama nista mogla izpolniti vseh prevzetih obveznosti, kopa so jima drugega darovalca na silo odpeljali). Pa nič zato, saj dobro gospodarita in na pobočju, kjer so kopah pesek, bosta kmalu zasadila večji nasad trte, pozimi pa že deluje vlečnica, ki jo je Franc sam naredil in je v veliko veselje smučarjev, Kmetija, ki prerašča v turistično kmetijo, ima še ribnik. Obiskovalec pa prav gotovo, tako kot spodaj podpisani, ne bo spregledal Frančevih rezbarskih moj- strovin. Š, SOBOČAN da bi sc še ljudje morali vsiljeti s svojo dobrotljivostjo, ko bi denar dala država, ne; gre za to, ker denar ne pricurlja ne od občine in ne od občanov, zato seveda naložb v komunalno infrastrukturo (kot včasih radi rečemo za ceste in drugo) ni in potemtakem stoletje. Morda bo tudi ta zapis kaj pomagal, da bodo ljudje podprli predlog novega referendumskega programa in na neposrednem izjavljanju zaokrožili »za«. Referendum za nov krajevni samoprispevek naj bi imeli v pozni jeseni. .^JEi I S' k*-rJ I V Apaški dolini pa tako tudi v krajih Krajevne skupnosti Stogovci je pravih domačinov le malo, saj so se po vojni tod naselili ljudje s Primorskega, iz Prekmurja in od drugod. Je to vzrok, da ni večje sloge (samoodpovedovapja) pri načrtovanju naložb, pomembnih za vse kraja- ne (ceste, vodovod)? ne preseneča, če tudi mimo predsednikove hiše pelje le kolnik. V vodstvu krajevne skupnosti zdaj tuhtajo, kaj storiti, saj z makadamskimi cestami in na pragu Evropske unije (sosednja Avstrija je tam) ne morejo v novo Mati, vode bi! če boste v katerem koli kraju krajevne skupnosti Stogovci zaprosili za kozarec vode, vam ga bodo seveda dali, vendar tu in Ob 50-Ietnici konca druge svetovne vojne Lendava - moj rojstni kraj Pravijo, da svojega rojstnega kraja človek ne more pozabiti, pa naj živi še tako daleč od njega. V Lendavi sem se rodila pred davnimi 66. leti staršema, ki sta prišla iz Kamnika. Oče je tukaj služboval odleta 1926, se hitro vživel v novo okolje in si uredil dom. prav kmalu pa se je družina pomnožila za tri nove člane. Živeli smo v hiši poleg sodišča. Pritlična hiša za današnjo bencinsko črpalko je bila tedaj šola in tukaj sem obiskovala prvi razred. V tistem času smo svetili še s petrolejko, nato pa je Lendava dobila termoelektrarno in v stanovanju so zagorele žarnice. Zdelo se mi je kar preveč svetla. Kmalu za tem je prišel v hišo radio. Otroci smo se vsak teden ob otroški uri stiskah okoh njega ter med šumenjem in škrtanjem lovih čudovite pravljice. Leta so tekla, približevala se je vojna. Z naše verande sem opazovala prihod nemških vojakov in po kratkem času še madžarskih. Oče ~ jugoslovanski oficirje bil zajet in odpeljan v nemško ujetniško taborišče v Dresden. V tem času sem začela obiskovati drugi razred madžarske meščanske šole, vendar ne za dolgo. Ko so očeta spustili domov, nas je madžarska oblast izgnala iz madžarske države. Dali so nam brezdomovinski potni list in en mesec časa. Enaka usoda je doletela še mnoge druge slovenske družine - vse, ki so prišle sem od drugod. Spominjam se družin Majzelj, Šetinc, Vrtovšek, Drozdovič, Derganc. Mnogi pa so se že sami odločili, da se bodo odselih. Večina se po vojni ni več vrnila v Lendavo. Nas je imela madžarska oblast za Slovence, domačine pa za Vende. Kmalu za nami je še hujša usoda doletela Primorce koloniste, begunce iz prve svetovne vojne, ki so od leta 1922 živeli v nekaj vaseh blizu Lendave. OdpeljaU sojih v taborišče na Madžarsko. Spominjam se gospe Siličeve iz Senice, kije nosila na dom surovo maslo in druga živila, ter šivilje Matkove, ki nam je hodila šivat. Kot smo izvedeli kasneje, so prišh na vrsto tudi Židje. Ti so doživeli najhujšo usodo - preživela jih je le peščica. Dnevi do odhoda so bili moreči. Hiteh smo nabavljati zaboje. Ker so dovolili odpeljati tudi pohištvo, smo odvažali to že prej na železniško postajo. Ves čas, ko smo odnašah stvari, je bil v hiši oborožen vojak, kije pregledoval, kaj pripravljamo za selitev. Hrane niso dovolili vzeti s seboj, Ker smo imeli psa, smo se odločili, da ga pustimo pri mesarju poleg kolodvora, da bi imel vsaj dovolj hrane. Vso noč in dan se je po Lendavi razlegalo njegovo žalostno lajanje, zjutraj pa seje odtrgal in pritekel nazaj. Za veliko noč 1942. je bho treba nepreklicno na pot. Kot begunci smo se zatekli na Hrvaško v Koprivnico, kjer smo kljub hudim preizkušnjam dočaka- li konec vojne. V Lendavo se nismo več vrnili. Nada Novak, roj. Peterlin Praznovanja v vrtcu Delo z otroki je resno, odgovorno, zahtevno in zelo ustvarjalno. Tako pravimo vzgojiteljice in varuhinje iz vrtca v Stročji vasi. Se posebej v letošnjem šolskem letu so to pokazali mali šolarji, saj so pod vodstvom vzgojiteljic Duške in Marice sodelovali na nagradnem hkovnem natečaju Zavarovalnice Triglav in si prislužili nagrado. Uspešno pa so zastopali naš vrtec na občinski prireditvi v Ljutomeru pod naslovom Cicibani za vas, Zatojeprav, da smo sklepno prireditev posvetilli njim v slovo. Po nastopu vseh skupin, podelitvi športnih knjižic in potrdilu o opravljeni mah šoh smo v igro pritegnih tudi starše, ki sicer vse leto aktivno sodelujejo z nami, V tekmovanju športnih in zabavnih iger so malčkom prislužili ključ za vstop v malo Solo, Da pa prijetna prireditev ne bi prelhtro minila, smo peli in plesati dolgo v popoldan. Besedilo: Neva Karba, fotografija: Davorin Topolinjak > t tam s pojasnilom, da ni iz javnega vodovodnega omrežja, ampak iz domačega vodovoda. Da, tako je: v nobenem teh krajev ni vaškega vodovoda, pač pa imajo v gospodinjstvih »hidroforje« ali studence. Voda v Apaški dolini je oporečna, »občinski« vodovod pa Se ni prišel v stogovsko krajevno skupnost, pač pa je za zdaj vse ostalo pri vodohramu v Naso vi. od koder naj bi napeljali cevi, ko bodo ljudje (in najbrž tudi občina) imeli denar. Naložba iz omenjene smeri bi bila zaradi prevelike oddaljenosti preveč »težka«, zato se zdaj krajevna skupnost Stogovci dogovarja z enoto Zavoda na Tratah, da bi se smeli priključiti na njihov vodni vir, ki je v Vratji vasi, O rezultatih Se ni poročil, dejstvo pa je, daje vodovod prej ali slej treba napeljati, pa naj bo od koderkoli. Koliko ljudi pa je zaposlenih? predsednik je nekaj sešteval in odšteval, prave številke pa ni izluščil. Niti ni mogel, ko pa je danes tako težko z zaposlovanjem. Le za Stogovce je povedal, da ima redno delo (zunaj zasebnega kmetovanja) kakih 15 ljudi. Veliko slabše je v drugih (Še manjših) krajih. Ljudje pa seveda ne morejo čepeti le doma in čakati na delo, pač pa si ga poiščejo sami: z apaSkega oziroma stogovskega območja jih hodi dnevno na desetine delat razna dela v sosednje avstrijske kraje, kjer dnevno zaslužijo po 500 šilingov, torej dobrih 5.000 tolarjev. Niti ni slabo, je pa seveda v veliki vročini naporno delati na poljih. Res pa je tudi, da se ljudje iz KS Stogovci tudi samozaposlujejo. Pa ne le v osnovnem kmetijstvu in njegovih dopolnilnih dejavnostih, ampak je na pohodu tudi podjetništvo. Žal pa je tudi tam tako kot marsikje drugod: prevladujejo neproizvodne dejavnosti. Š, SOBOČAN VESTNIK! vestnik,2QJ^l^ 24 L. 'j; I i fotoreportaža I Portugalska (1.): ljudje Dežela, ki ima konecsveit, kjer traja noč do osmih zjutraj in dan do 22. ure, kjer nenehno piha veter z Atlantskega oceana, da ne čutiš vročine, kjer zorijo najslajše pomaranče in kjer pripravljajo domačni nujboljše je£ iz rib, rakov in ško|^ To je dež^, ki na prvi pogled nima nič, pa vendar veliko, suj ima vsako drevo svoj namen; skrotovičeni plutovci, elegantni in dišeči evkaliptusi, gozdovi pinij, ki so podobne brokolom, rodne oljke in vabljivi pomaranČevd. Portugalska je dežela, kjer so ljudje prijaznejši kot dmgod, skrbni in razgledani, ki ljubijo lepoto, pa najsi se kaže to v nenavadnih stolpičastih dimnikih, okrasnih keramičnih koščicah na fasadah hiš ali bdiotnih rožah. Pa vendar 50 ti ljudje sposobni tudi ure dolgo nepremično sedeti in zreti proti molju, v njih je še nekaj krvi velikih osvajalcev, ki so odkrivali nove in nove dežele. To je tudi vse, kar je ostalo od velikega kolonizatoija - in seveda vstopnica za Evropsko unija, zaradi česar je vedno več gostinskih lokalov in plantaž v rokah angleških lastnikov, turistični kraji pa postajo čedalje podobnejši španskim. V oreanizaciji soboške turistične agenc^ Ihtelekta smo sedem dni bivali v penzionu Mar a Vista i rem delu kraja Albofeira, Kjer se turisti še lahko pomešajo med gostitelje. i.!!’ Hiše m dimniki so beli, vrata zelena, večkrat so pobarvani tufi robovi okenskih in vratnih odprtin; vse je potrebno nenehno vzdrževati, barvati. T i? —h -j ■* i. •i"..; • *■ J- ¥' BERNARDA B, PEČEK Ribiči življa svoje življenje na svojem delu peščene fdaže. Dogajanje na ribji tržnid je predstava, v kateri so glavni igrald (domačini) isti, le statisti (turisti) so vedno drugi. -S-'/ lir : '>131 1 4 a” * "ti!. LH ip Jr , 1 it I I I U T? l) El -"I •.•'L t Tipična podoba iz obmorskih mest; starčki v senci hiš modrujejo o tem in onem, opazujejo turiste. Opazi se, da so bili kar ponosni, ker smo jih prosili za poziranje. -v 'i I' i: ii I, i I I' I. ' .,S. ' * I t' 1 t Ž t I ll s . t; i '^4 I' .I'; jrti' Zidarji so z veseljem pozirali za Vestnik iz Slovenije. so prav vsi Portugalci, ki smo jih spraševali, poznali Sloveinr 5 Jntrai^ ulov starega Portugalca je bil kar dober: dve vedri školjk bo lahko prodal gostilničarjem. K': % . tl L I 1 Zelenice z angleško travo ter vse dnigo, kar Je zeleno, morajo redno zalivati, drugače ne bi uspevalo skoraj nič - letos jih je prizadria stoletna suša. 1*" '' Po ulicah se sprehaja ogromno psov, tudi med mizami gostov. Pnotno prepričanje, da so to potepuški psi, se je izkazalo za nepravilno, ko smo videli, da sojih prignali cepit. Tudi krmljenje golobov je lahko poklic, če nekdo tako hoče. Gospa je bila med redkinu, ki ni boa navdušena - nad fotofrafiraideitt. šiye dogodke. 7»! h- ■■ I strešna kritina je povsod enotna, brez i^jem, najsi gre za nove ali stare stavbe. Pri novih zgradbah so pozornejši na ohranjanje tradicionalne arhitekture kot Španci. II 'F-"-. i -h J I p’’ i- d Ntigrž jr'?' KS 4' I I 25 I vestnik I .1 L I k* I' I AVTOBUSNI PROMET murska sobota, d.o.o. Bakovska ul. 29a “abi k sodelovanju voznike avtobUSOV bivališčem na območju mesta Murska Sobota in Pinci oz. bližnji okolici za zaposlitev za nedoločen čas. triletna poklicna šola, D-kategorije, , '7 delovnih izkušeni ^t>kategorijo s cikalegorijoali 6 mesecev '^loge ® Izpolnjevanju pogojev in kratkim življe-dneva služba podjetja 15 dni od '"’'’nnacije:2i 459, int 222. Vaši otroci preživljajo počitnice doma? P&'Lišeu MORAVSKE TOPLICE smo otroški počitniški program, ki 5 dni od ponedeljka do petka in ponuja: teniško šolo - vsak dan 2 uri, konverzacijo in učenje nemščine ®!^9leščine med igro - vsak dan 2 ur), panje pod vodstvom športnega animatorja. TERMINI: <8. 7, nemščina ■ Angleščina 8. angleščina 'n nemščina malico. INFORMACIJE IH PRIJAVE: /1\ ZDMVUtČE MORAVSKE TOHJCC Informacij, telefon: 069 48 210 ^godna ponudba semen za strniščne dosevke d, o, o,, MARTJANCI 19 ijuljka{25 kg) 'ink^'^‘-'vetna Ijuljka (1 kg) Ihfi °9rščica niešanica 252 SIT/kg 276 SlT/kg 570 SIT/kg 372 SIT/kg 299 SIT/kg I po telefonu 48 639. sanitarnih CELIC ORGAN VARIŠ Lendava, d.o.o,, h delovno mesto za nedoločen čas - tehnilog I I ČUDOVITI IZDELKI TAHEEBO ČAJ TAHEEBO (50 g) Cancer Ncwe Journal, Spring, je 1982. leta pisal o ČAJU TAHEEBO. da je generalni tonik, ki že v nekaj dneh odpravi bolečine, okrepi organsko odpornost in daje telesu vitalnost, ker ustvarja nove vitalne elemente, čisti telo, pomaga proti nespečnosti in nemiru. Zločeste klice, ki povzročajo bolezni, se ne morejo upreti antibiotikom v čaju, zato je zelo učinkovit proti vsem vrstam raka, slabokrvnosti, kolitisu, diabetesu, ekcemom, gastritisu, levkemiji, ulkusu, infekcijam, ranam, revmatičnim težavam. Lahko ga pijejo otroci in odrasli. TINKTURA TAHEEBO (100 ml) je izvleček čaja taheebo. V raziskovalnem centru Dietemann Research Fundation, Inc. v Los Angelesu, Kalifornija, so ugotovili, da spodbuja delovanje prebavnega trakta, jeter, žolčnika, znojnih žlez, s tem pa pomaga pri zdravljenju I mnogih bolezni. Jemljemo jo po žličkah v čaju taheebo. MAZILO PROTI REVMATIČNIM TEŽAVAM TAHEEBO (50 g) blaži napetost in bolečine v mišicah, križu, sklepih, s tem pa pomaga proti revmi. MAZILO PROTI KRČNIM ŽILAM TAHEEBO (50 g) zmanjšuje občutek napetosti v nogah, edem in vnetje, širi pore in s tem odpravlja bolečine. Pomaga pri procesu presnove in izločanja škodljivih snovi. MAZILO PROTI EKCEMOM, GLIVIČNIM LIŠAJEM IN ZNOJENJU TAHEEBO (50 g) Čisti kožo, pomirja bolečine, preprečuje pretirano potenje. MAZILO PROTI HEMEROIDOM TAHEEBO (50 g) odlično deluje pri težavah s hemeroidi, vnetjih, ekcemih in srbenju v predelu anusa. BALZAM ZA ROKE TAHEEBO (50 g) ščiti roke, celi in deluje proti ekcemom, roke postanejo mehke in nežne. IZ MNOŽICE POHVAL NAVAJAMO: Rafael Miketič, upokojenec, je 38 let trpel zaradi bolečin v križu, 37 let je imel čir na dvanajsterniku, 30 let kronični bronhitis, 20 let vnetje sinusov (trikrat je bil operiran). Že po treh dneh jemanja TAHEEBE ni več čutil bolečin in prvič po letu dni je prespal vso noč, ne da bi se prebujal. Pri zdravniški kontroli so ugotovili, da rane na dvanajsterniku, ki se je začela spreminjati v rakavo tvorbo, ni več imel. Upokojeni 63-lstni profesor A. P. iz Lendave ima že 15 let spondilozo, ankilozo in osteoporozo. Zaveda se, da poapnele in spodaj zvite hrbtenice ne more pozdraviti nobeno zdravilo, vendar mu je veliko lažje po masaži s TAHEEBO ANTIREV-MATICUMOM, saj mu bolečine prenehajo že po 2-3 minutah masaže, učinkuje pa približno 4 ure. Izdelke pošiljamo s povzetjem. »ROŽA«, d.o.o., Ul. 21. oktobra 17b, Črnomelj, (068) 51 061. J VI, stopnja strokovne izobrazbe (inženir ' 3 ®ll elektrotehnik - elektronik), '**3il(aJL **®*Ovriih izkušenj, pošljejo prijave z dokazili o izpol-a, (J P'^oJev v 8 dneh po objavi na naslov: VARIŠ Len" [on'^ ;'f''^^®trijska 4b, 69220 Lendava, Informacije T6 111, int. 398 - kadrovska služba. elektrotehnik - elektronik), to 'Ishov, ia ^1 Sola I Murska Sobota, Štefana Kovača 32 razpisuje delovno mesto ^RU ali P glasbene vzgoje f^^določen čas in s krajšim delovnim časom. Začetek dela 1.9. 1995. Poon.^ prijave z dokazili o izpolnjevanju ' ® dneh po objavi razpisa na naslov: I M. Sobota, Štefana Kovača 32, '^didati 69000 Murska Sobota. ■ HODOS - Zavod za kulturo madžarske narodnosti in Kulturno društvo Orseg Hodoš sta pripravila v vaškem domu na Hodošu srečanje osmih pevskih zborov in dveh citrarskih ansamblov občin Lendava, Moravske Toplice in Hodoš - Šalovci. Nastopajoči so prikazali kanček madžarske kulture in narodne identitete, tokrat v pesmi in glasbi, Nastopajoče in občinstvo sta pozdravila župan Občine Hodoš - Šalovci Aleksander Abraham in predsednik madžarske narodnostne skupnosti Občine Hodoš -Šalovci Ludvik Orban. (J. Ž.) ■ BOREJCI - Po ustanovitvi Občine Cankova - Tišina naj bi tudi gasilci iz Borejec spadali v tamkajšnji gasilski sektor, a se s tem nočejo sprijazniti, ampak hočejo ostati še naprej v soboškem gasilskem sektorju. Iz protesta se niso udeležili sektorskih vaj. Vprašanje je tudi, ali bodo šli na tekmovanje za prehodni pokal nove občine, ki bo še ta mesec v Korovcih. - Tako tekmovanje pa so že imeli v Fikšin-cih za območje Občine Rogašo-vci. Med člani so sc najbolje odrezali gasilci od Sv. Jurija, med gasilkami so bile prve tekmovalke s Pertoče, med mladinci, ki so najbolj izurjeni v gasilskih veščinah, pa so na prvem mestu pristali Člani Gasilskega društva Rogašovci. (F. Ku.) ■ RADENCI - Radgonska ZKO in Radenska sta se dogovorili, da bodo v dvorani hotela Radin v Radencih spet filmske predstave, in sicer ob četr- r v tkih ob 20.30. Ogledali sijih bodo lahko gostje hotela in drugi ljubitelji filmske umetnosti, S kinom v hotelu bodo nedvomno popestrili svojo ponudbo. V četrtek, 20. julija, bodo predvajali »gangsterski« film Carl it o v zakon, naslednji četrtek pa akcijski film Ulični bojevnik. (F, KI.) ODRANCI - Pred dobrimi 20 leti so v Odrancih odprli otroški vrtec, ki ga zdaj obiskuje 42 otrok. Pred kratkim so ob jubileju pripravili slovesnost, na kateri je spregovoril tudi odranski župan Ivan Markoja, ki je tudi prerezal otvoritveni trak prostora za igranje otrok. Malčki pa so ob sodelovanju vzgojiteljic izvedli prisrčen kulturni program, v katerem so sc prepletali pesem, ples in igrice. Starši pa so si ogledali še razstavo fotografij iz dejavnosti te varstvene ustanove, (J. Ž.) ■ LENART - S prvo samostojno razstavo se je v matični kpjižnici lenarškemu občinstvu predstvil I9-letni Branko Nikolič, kije na ogled ponudil 13 svojih slikarskih del, »Za Branka Nikoliča bi lahko rekli, daje umetniška duša, saj svoja občutenja mnogokrat izlije v verze, je pa tudi ljubitelj glasbe, saj ima celo svojo skupino. Tokrat se nam je predstavil kot slikar... Pred časom je dal slikarstvu prednost pred glasbo in poezijo. Pritegnili so ga abstraktno-realistič-ni motivi, ki jih upodablja z ogljem, svinčnikom in v akvarelu,« beremo v zloženki, ki so jo izdali ob njegovi razstavi. (A. L.) pika na 1 vašega doma - vhodna vrata JELOVICA • MASIVNA VHODNA VRATA - različni tipi vrat ’ varnostna zapora - različna izolacijska ornamentna stekla - možnost dopolnitve s stransko svetlobo in nadsvetlobo PRINS 5 2 Q u o PRINS O u Ul Ul tZ) & PC O O "Z. u ekran 37 cm, 30 programov/ daljinsko upravljanje CENA od 33.980,00 SIT PRODAJNO MESTO; ISKRA PRINS/ d.o.o. MURSKA SOBOTA, CANKARJEVA 14, tel.: 21 250 Del. čas: 7.00-16.00/ sobota: 8.00-12.00 - izvedba v hrastu ali smreki • LETVIČASTA VHODNA VRATA J 1.1 b; 'k '1 r - različni tipi vrat - Izolacijsko ornamentno steklo i-isSerti - odkapna pločevina - možnost dopolnitve s stransko svetlobo in nadsvetlobo za vse izdelke ponujamo UGODNE CENE, OBROČNO ODPLAČEVANJE, PREVOZ, MONTAŽO, GARANCIJO in SERVIS ^JELOVICA lesna industrija, Kidričeva 58,64220 ŠKOFJA LOKA tel.;{064)61 -30, (aks:634-261 ------ 1el..^Uu4Jw I 'OU, fanI>,D**» 4'3 I MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel., telefaks: (069) 22 921 DISKONT UNIVERZAL, Križevci pri Ljutomeru Tudi letos bomo v akciji Bramac za lepšo Slovenijo vsem, ki se boste za nakup odločili do 15. avgusta 1995, brezplačno pripeljali 1,000.000 Bramacovih strešnikov. •BRAMAC* Vse za streho. S 30-letnim jamstvom, v vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom! 26 vestnik, 13. julnaJSŽ I < u 3E c?j 5!J < 20 □ lu (?] -ilu □ DC 23 (JJ UJ □ Ul o =>? -5 o. (?] □ ->UJ □ Q ^LU tZ 3g “j CQ ^S (Sl (Sl 3 tu ?1 televizijski spored od 21. do 27. julija z UJ > 2 o z UJ > g co < Z LU > g o c z UJ > g to & < z S g (0 < Z UJ > 2 co < -z. UJ > g to ? j - -T •I ? § = s 's “ “ ’«-aS gSl* h8^5 4=17:ha ' v g jja JI g g o s! §•§ »M co > ** ■U u s Ss 2'«A-5“ -Oo >«T« “ Vi . 3 Tl H o ' I b- Vi 6 E. o S“ I wT n « 2S.§:ie *■- t I • < o s « «7! Sn^ ;'-3 £ ' ’ 9.2 ?- Sx A-a I ^5?.g £ ‘5 ■“ c: > 's=? G.==n| 'šs.ša g= £d es s A^a gl-^•'■sis C £ »<» , 40 w-k Si ® " k. "■ A ti o O z 2182«S «3::£ 00_^O'*iA ' a,S£i5z;e ■' o 5 I 's: m " G « Ci^ B X o ot ■■ •■5'»' g^S to co •- G " IZI i55 *3o ,o 1 *> 3 » A « s 5 A la S ?il5’ 3:2 9 a N S £ -c s S £ (d o« O .2 td I ■g'1 “ 5 I a I ri «:|' IssaI m 4> « -iij ato -5***» o - E _ , c 3 o « « ,9 to > 'B . 9 > M o o 2 B Q 2 2 5:21 .?32 M ;;? w o £(?gi^s.§ ■Qfi O^IS I g S -S ■ 6 3 ^s^-s:^ O S iB ' Sai — rt s ■t -= — Rt ■ ' ' — to 4* S Sirske — w 22 o ^ £ cL A -g Ji — Š Sta^^Sa »^3(7 g EBCf-7*G«ed 7 £ a7 g s? 3 (a. J G-B .! “-s 32 2 “ 2 « 3 G d* I S R u. 3 M ^9^-2e7| ose- v c -g" cj ■o 0,5 40 «a :a u — “5-2oZ^S«®5l .2*^ Š-gzS gl““:s 7':^ - — r K t , F a r4 » ' H w4£b o er <0 > * Rt— 15"® '5^ -J— S^b 2** — "“ 4 (d 2 I ta B 3^ . A A ij to » 22 G — i 1 aiu e - ■e ei2 .I o > G o li 4'^ '•aS = pie?i ,e.a X u •Ss'9-|3.;:q'O az gi^-itls-ssia ■ a a ti I 1 ta I g .B< 2-aTigs —= I o._:Bs: 43® 884i A ' »:" "TiS^a NSg":' fc. — M,3i?F'““T . • r- .** *? »/\ r fr 4) Ct^ 6-0*3 se ’Gu . S' ..('S*"® k. C S S u »7Si;O2 a’.k' ® 1 92 •= }! ' 2 ' .'.M .j,-n a .2*1;; a jr 33-« ■“7'|2Z |^i§25uS| ■*’■=•.2. gSfS— v C-s imSAt ■^-p c-o I Bž 3 1" 000 looOtitoto ^^mtom Hio»“- &orJ ^^777^77 s •§ ^ ’ ® £• S Š ' B <« O a S i" "t - " š 2 gvia -^tS S v SS*«^.5sto s. “3^7 sst3=4^-§ ;l&7 Sg:?;.S7*^^d^.ss . S2 Js "M® S-ftaš I llll|il|F.' ^■s'2'g § I za's- at§.a£S£;2 I z a c 2 <0 cc a o < p s'i *O (C n Ss <*k ".g'c:° ■c^ft-.g 1. SZ-a &£ R^-C 3 “lijdidlšsf: 1!i?7|5|:pj5’ «9 t •p «< c 5 4> O < 2 *C l-ssš-^-si*^ '■Ssi5|7-i t.-box2| $2,3 £«*t« 3 3 £«*t *3 g iih^ss^ ‘r^ g.a<& 0- 51 ■5 11 o O\ -• c ) o fr« G.C4 Sl 2 * Ei š g > .a i« ' ' -5 i •i’ ' Sši2. 0 c ?■ c t: s “ a ■«2 ’'ai*o2:£:;a’S”'’arV E|77s.3^i:S ”2 i-ŠGOvtO hOiilt. l|nly=;!lP SPNSE.2,^;;;.oJlp, SS'O-| .p£s^ 77U7s|||^ i, S.tS3.S5:^'S^“ 2^3.3^ a a I *1 a '= » y .3 " I .« 2 (D cc 'S o < s S3 ■/) S'g := S I37Z 1' 5 * I <>.2^* p« 4 o kf " 0 ^*2S < ~J CC I ■v inji ' *^' ; 1^'3 ' -2 n-; ._ 5 ' -9 65 lO 0 . 'B (d G -2^ -..s Pičlih Sc® „-N j.'^ia'š®'S^AQ < t« -S F v R —* tf ?^§'i-5§ršS7 g5 al'7c rf"« . as^js I7II g s eno h V * ' ta fikM |2 2 h ■* <4 E o e I o » a H v O u A T* V ^#8 bu ij„ 1 ■' - 1^ Vh s S s«,-«?c 0 ti o •s Ž 5t 2 S i; t ® « Sf 1 S ’ 5 bSS Go s* S5 s E §2 g S2S i-s §3 'S o - JS -=o ■ i; ** e S2 .Sst w^ ^^'■e Bto I § 04 s B >- ^2 3 .S <4 S 1-^^.S. *-R'^— 7?e7-S tS7o* £ s s K ‘S O M o o * ' s i; 8 £ « G c o l».gii 7 6« .51Š Ji 2 " '3.2 •n ,p s o ea * a I .o <5$^ 2 * <^3 s 3 S'- ' # — Ob t-“ "S -- Mm 2 ^'1 §712*1 g IS""? o „ ____,..-.. ■0'1 a^E' s-Sfld ' ft oSai^igsSa o ' - ^AgOv^s^ftiLČ -O " -O«S>rtObt©i^ it=l^i|lh^| 101 .so A-1 «« c« «M oe os II B 4> .p '•4; ■g E 3 3 g a n a' S i 2 ? E S'= e-S Vi M o -.32=0« 55. _ ” s. ■’* .‘^ - sS-O-S s o^ln . Sgs-i 2-S S:S3.n'^ g 'tf 5 r"M«_;._G ' «» <.« d^S : 3 ' 2 H7^;7^" o«SS-oSl^ 6 2'*''- »2 7* SZ” s «*- .VT iT ''■-:o72'-‘2 ._ a£ m 51 o '■e R B St- B. o ?š0 s ii^“l Hs5 = l7:sH|:;527gS„ -■3 ''"^“S*3Sff'^2ia3N,js§ r-ca2£SS®S*Z?>79.S? — AuetMCUM — .- »-J -C = , 2 5 6® , E u o J M c ,2a;:i.a-j-6 5 'O 4> gŽ|7iSE<žl s' to 1 O P z F! e" ta H i«? — o ' s « B 9 « " >14 — I š E * o S3?5^57' ' ti -^S -a t: ES SeS-J g| gg 3-’*^a 4= '1 '“gss^ “ ^4 i3 : = .S M 3 • - > a G «» £ (d ta G 4« a> siSs 15 <7 tl s* io S^S '.^.ts ^7 ta , O.; — o I — F J G A 9t F s 9*J ■» S (0 .S g ln1sslily « B fl .H § a-^ . 5*a » -2 asa a®«} ■S -_: o ®"^3 gL £ 7-‘J £■"'-' v^ ti £7sli!'^ '"7S '■=yi’8^:|š7: ?53?|ja£š ->$ -.a &s I ■a c Zk > B s — o 3 '=>2 (S " " to 40 — I (d g-SžJSl N g ’ 2 § G G — v J -2 S » n - = j? § "S S S f ®. -t fl A-. S§ «0 v Tf o 8 2 * -S '1 '^2; — M ~ s ® 2 a •3žh^s? p n . <^»*X d P I — t ^i t :3; «5 h “7 o**-* .S (fi “ rq to X M |2 O X oJB « Z 55 a<* 2 =»t a R 60 - »o hirw k55|77t- to M od 2 3.2,«>'^ ' 'g?::§1 >^6 8 o’ 5 s5^l7“Ua?-o ® I I '* v - ?2a B r - 40 s s Sm: i o to d o • s i=sl Ž2ŠS:ŽJS|^^|F, 4: JI E S g ■ ’ C , .2 'a " . fS o 53 “‘ -"3| = p sS i-'?^-? SS S E 12.3 u5S to p z t> "5®’? •O a »s M ™ .M I G Tj i^a I o a o to C G e5 ■o 9 *« ^111 " ‘c S S gltNi-S:3 * 0 O o > '9 dioo »i® SJ e> _ C "ei OB ^t'3'O0L| 1 I 1 N 1£ 2 'co a p B I « c ' -o — .3:3 ta a .S t« ja.3.^ir alHhiOs:? JS S2 Ef eSo^ ' SSifi a C 2 S *> s §'*-s liidli »_ 8^ !t|UlSl5SdUL = <-iOr! ■= 0.25 «-.11. a iil-r « B s 3 ■S š ’?« J s lll^ Ah^il » w •< “* aS 7? ® i 13 i? ' '?g M {# 7 i -“ “S t-4 .G ‘^S'1 e s® |«.a,| 57?k7“ž:g| - s " - B .ag .9 *= ^ ' «2!'0".S“o.ggj4! g?'SR§:§7Ž|U g (d « s .D I ’- «9 > p ng#? o -to I •»s ,^50 3 I ggl-jjt n * **" e.— ="="s!OŽ=“' 65S£7 a IS - c .2 C to ' * 1^ J'Ali lil S P ■3 g = -S4 Ts* <*Ta'3^ ”c o sA o o " iS 2 (f) z ■S Q < 5 -^'3 m £0 e V lO^i^l a X 1— § d e gaa GQ i_'-'riW»:Br_ - • «; v^ba^o (___________ §3 ^"*s^s Q SS 2! “ 8 ' g ’ "S I 3 t * f 4: .' RPtA hlird,s.-.io • Sn KA jS " = £ ’ J -G ? Ha -gSa« a 9ao R -. iz> t« g Ž Si 2 o a tN > a k ■iJ i ? < ^-v."l^7; l|§is.-'3=-ši 5 ..-, .1 o ' 3 .a 3q o d p W v 'P ih E p 9 P^“73'<^AHs7a^il 5*^"“ 0» 1 »B SfA SS S?*^ ^||s &S23 . cc Sg-ši^^šd"! ;||l77|5sU SaŽ9®a£9 I s® S2N'CLty3£ '*sa S|g'SS§i-|£Sl jSd^sŽ s£27'„ ga;SS 32^=3 Ls’’^ '! I IJ ' v M M T. s I a9ox2.S7S govi BžJPea'"S . Ss ' k B*! p® a s*"- = - '=| '■ o ® £ P. “ o. 6 o » G K -G B hsi~ 3--^sž .s.-^ 4* 'S b 'A C G I 19 to O » '•S ,£23 5.3'" » 9'f a) s E "S — ” — c , g “ -Offi g -.=3 I I___“ ^11 p Ol, s o *** o > «1 7^ < «0 ,! n^ŽŽaS;|ŽŠ --- oSM-fiC« lž= - O 00 §® His w.;H£.=-c ž' ■ts.šJV’' ■o ««>£ 5 ** .2 £ — A .9, .a ES. ,2.-a.S^ - . E P’'cr*=“-* ■ 7 “ -a 4; 5 g S2ssŽ!^7. 2p •’;"' 7”dg |,A= o-g^ »0=5 t« to ti € G< ’ J •d 4 i t> «-č; ' ' 2 3 i?. ® s.5'.e|g £:|§slfj| sSga“H^;^EH ^CiS £«w p5 s|a2 Zg AS ,sS.n-.7sJ , S I ŠKjie "2£ 2 3-^ ilbiliiiif« t^issbhsi' gšliž|x|Eaai ž«5s-S1 ' d 4 č ' 3 -ifl A S-^a-Kl 5^S)£ŽSgStc liga ■*oZ^--gžg,M ::? • fil* S ;7ŠasSjSlS «.;.so «3 »" 2* - ■jj’SX- I «1215 I S-S S g *> ' 6 s ■ gs i,'ž gSš ?.<2h.= 'zg7§S'S7'S| i==^liSri^2st75 ~ ' z . a s S.p-O'^ ' SSa © I« ■Tl I|3 • G SSnsJ§£3“£.g2 S(§Me:S>i^S A" --■■5 g; 4> I 'M a» II s 2 So s S 5 9 R . -S s« I s^-lr^ “=9^ s o O Gt o ti ofr S (a v s * 'E ' w * B e s 3oA?£.g'£'S = - _ 3'«£SZ^~.3ŽS!’ŽP I IS 13 -1 i -'-v-!>j<.SQ22-Sa ■Š2S'?AtŠs|X.|^| ^Mg r-sa-ig agfs^gllsf s s25a a •- Pt I u •g* «a 5.g «2ASi? s ” ft'®?«? Stjc “7g7sh5f X S 5 o ' ; =" B s s so e s s ' M 3 cŠ 8 S cS 2 3*^ A M -tl ■( n s’SI58 .Sl^^-as-F " ‘“Ml 2 *® .2 € >■ n n (0 c 0» 5 A a E g isfhg G 5 M « Q o IhiOHi |5„±^3 =^h;ss^y|7jl — R4-R.5tsdr73 3 t CM I Ot a C o n " I " s!!| ". 2.9 .S, ja stšisiš?! iSS§ 252’g -... ''"7 E-3'-; , i .i « S •- ’ J , liZ) 7353^11^1 sl; i>"7~' -3-3 ga-pi I , c(LiO> g » Š “ "a B •-^ “ “ -B " 3 8 a-S-SSnT^iSinS m i 1 ' egS 5 6.3 z o i? p Hilli JO s A .9 » a p ts jS§32gS32 o $ tf ' A 5 ®"G “S pS - s s n es XS .s ««»03 “Sl gj£zŠ■ffS = 05^« i t -|=’-s 5sS g I IS IZI ??lh s , R .9 .^š /■; H,a€ at:£i3 12 S 'ti * r « 11 I ■3 "Sl« s 1 1 • » * s «x o «25 A.^ o '*' i^spTS “z ■s ' N >-^ — * i-k 3? SfiS Sc-a t I STt/^s^j:, S*i7 ioZAj^i^ 'e ® ® v 2“vi.S"“;A125^ K p' I _ri .=1 fe ® ® .Si^ ® * ‘i s“g-* ^3 '^5 KA o ' 'Si ' £ J 2® ' i; S *■'(' ;sr-hf|5f^| iCni’ SS;ž^:a SjgK ■S Si7S7 B-sS , “ g-(S Šx=s.2.71 1 , ^.5 štIsSS^^jžl Q -Ri “'S-G«A a A2"£«S!SsJ^S: H u d'S .0 *£ 1 « i=šlS7Ss.ii hžifisslt t — d a A ta C co < E Je so s 1«iri-s«« p S 1 o Z” —B«za« E 5i 57zše^a5!g8aSas7® ličili N ta pil ■ o 2H ; 2 •31'3 u n 'S a 'i rTO a J K? !=ll:57l*°b O'.H5w'“* ^«d “ »“-i-BCiS.i-JttioG AS2i-S|^s|g| ! 3 to I. -5 -2E^5aa u M «a ti 4 3 ' 8,- 52’ IP At tS S I * sgis-i O I to to O lia v r- 3 ^11? OA 41 y § SOZi ^43« . :?* 00 4) ’5S e '8 8'^ •as S,- V I M d «d Š Ft oZ 8« r- ■" 7Ji e ' ti * P 1 'S «■ o ._ js 3‘-25'4zsJ| aM^I §-<§-b?g i3 l2 iM'-^ a m s * j- ( ■gs . S2g?i-E^ [ oP>a.3T:)TrSE.3S3"eS,' ' I a . . , sbbO a .1« .0. KJi*R£2ta ■žSilžHiJaia' is 2 2 “.o CC te J z: w *** p « =?<|i7ŽOh'^jf| 5S'H|i"8g:P-iyS| :^Ž3-3,:i72S^t3S£lHS O sa b,e — «9 M V ■C .5 gss iOcopL, i;'T>ij «0 , a s’ 5 s o c a ff s 77ajOs'h G IL- >o n =3^,. I A ■£5 H a Jf JT £h i ti I c^:s > 7tA n rj «stvi)(sž g cs'š' 1®; gsl frpNp«?*? >< M T- £ O t« o n »ig n-at I ,§'3 S 2 R «. R ( 4'šž;i»: ~3s§1s' «3377 to o ----------- ■Siilsf “ ° * , 7'B^.S "'■S ii ihil. illlll-ilpl “7.-!Šoa.4«BTJ Pa E & _fejitS>-l!«SJ15«5ž” "^^«2|j7g7g| -...iiMhh ^HIIHšIšSs žhlO;?jSB7 ■ Obsisnj ,M OO {Tk G „ 8 o o «2 / K I tf 9 JI < ■i! fi ■c «1 M G a > 2 (n cc •a Q ž p 7? H “"gvii .2:8as£-^ TrliT A C Z3 Tl g .3 a2 3= ?“ «2 O s o: dl -Š ;Syi3 ' rt d s « > -' d 2 « b*^ « o ;--41sŽ rr 1P g P% - 2 — 'C o S.n£(C ©O . *ozz » "R G & 4 E s tQ .o »sffsi ' tptoog. I Ti^S *-"k*'9’" J oo I ŽŽ .s- gi^gp i E flS p ".2Slal ?£ ti P S dl -J ' -«■5= S "H I g 1995 ^-^27 vestnik I ji NaRazkrizju je bila v nedeljo nova maša i *^kj, priliajam, da izpolnim tvojo i voljo, Gospod.« i I« naključje, da Je na slovesnost nove S iJ zJL’ **'^l*14* prišel sam mariborski škof, saj na h " ®**^*‘*'' knkem drugem kraju (denimo predza-nedeljo v Ijutomeru) pridiga kdo drug. ljudem ne bu treba več odštevati let, koliko JI' li Pa •'^pustimo politiko! Glas, daje Konrad Žižek Odiral in da bo v nedeljo ob 10. uri prvič daroval "bašno daritev, jc Šel od ust do ust in na slove-množico ljudi. Mnogi so ga pnčakaii te k7^cerkvijo sv, Janeza Krstnika, veliko 11'1'' pospremilo v sprevodu, ki je ?i®8o^ega dt^na v bližnjem Safarsfcem, 31' ji, k bilo tudi mnogo duhovnikov, semenisč- li.' j® iuielB iKČa. tudi od no- ? ■ ctrv^-staršev, brata in sestre. Pred 1,5? k pozdravu slavolok: »Srečna in vesela te .H fara eela.'i v cerkvi pa je z velikimi črkami njtguv, geslo., .nuf 4. i—r-i-'!-*’ Ji 4 ' *®(U m«fl Tj. - — JV TVMJVUIIA vxav*ukax ^hvpiin rt* *GIej, prihajam^ da izpolnim »L,.ucnnfbif. ci-jii. I______*^,_L________ 'fl Wlin r*t — puiiajaiiit u« Sledile lo ieiutice. MlniMJio-J . laJn IfL _ _T_ - T . ?5l SJt bi) nelfič ministrant) je med drugim li ši^t Konrad na »razkritju cest« m izbral a) Savniv *' Bogu. Navdušem je bil tudi pred-i! obul DovomaiJiiluvvi’ boj* le J boreuom je novomašnik v treh jezikih na- fcd.:* Občftstvn S« •ne.* Vi U- .«t< » -1 1 »J I f|' *>■) 'So 'O občestvo in prosil vse, ki bi jih morda ^južal i'^ ” prosil vse, ki bi jih morda ■“laslii./ In potem so zadonele orgle se ien.fi« xi..j-------:-----t.-..-- ’'t>jtl!l (( — st je petje. Nadvse se je potrudil škof s Wovorom, ki je takoj na začetku povedal, da fr jih bo še moralo poteči do nove maše, saj je Konrad dosege! cilj. »Po tebi, duhovniku, hoče Bog spremljati današnjega človeka, ki podzavestno čudi, da jc nad njim še nekdo .,.,« je dejal dr. Kramberger in nadaljeval. da je »nova maša -tvoj dan, a tudi čast za župnijo. ter duhovnik izhaja iz ljudi, kiju Iti večjega spričevala. odlike kot duhovni poklic, ki ga da občestvo. Jc ll j Razhriškf novomašnik Konrad izhaja iz ugledne kmečke družine Žižkovih »a Šafarskem. Na novo mašo ga je spremila množica ljudi, med katero sta bila prav gotovo BaJsrciKjia aiarta, kiJ )< sJeoi* nova masa, koi Je dejal ^el KraO' ber, tudi pjun veliki dan. - Fore-grailja; Š. Sobočan dokaz, da je v verskem in moralnem pogledu župnija Na podlagi 58, člena Uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (Ur. 1. RS, št. 13/93, 45/93, 55/93, 6/94,43/ 94 in 68/94) ZDRAVILIŠČE RADENSKA S TREMI SRCI. Radenci, p. o., Zdraviliško naselje 14, Radenci, objavlja REZULTATE JAVNE PRODAJE DELNIC v skladu s programom lastninskega preoblikovanja, ki ga je z odločbo št, 233-I/94-BR 1 dnem 23. 2. 1995 odobrila Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, je ZDRAVILIŠČE RADENSKA S TREMI SRCI, Radenci, p. o., namenilo javni prodaji za lastninske certifikate in gotovino 34 % vrednosti družbenega kapitala, to je 1.721,031,000,00 Sit oziroma 1,721,031 delnic po nominalni vrednosti 1,000,00 Sit. Izhodiščna prodajna cena delnice na podlagi otvoritvene bilance iz naslova lastninskih certifikatov jc znašala 1.310.00 Sit, iz naslova plačila z gotovino pa 1.972,90 Sit, Javna prodaja je potekala od 1. 6, do 30. 6. 1995. Iz naslova lastninskih certifikatov je bilo vplačanih 3,219,725.656 Sit, gotovinska plačila pa znašajo 1.929.618 Sit V javni prodaji je bilo vpisanih 2,453,010 delnic, kar v odnosu na celotno število delnic, namenjenih za javno prodajo, predstavlja 142,5 %. Po končani javni prodaji se jc prodajna cena delnice zvišala za 30%. to pomeni, da znaša končna cena ene delnice iz javne prodaje za lastninske certifikate 1.703.00 Sit in za gotovinska plačila 2.564.77 Sit vpisovalcem pa se proporcionalno zniža vpisano število delnic, kar znaša v povprečju vračilo 9 % vpisanih sredstev. Vsem delničarjem ZDRAVILIŠČA RADENSKA S TREMI SRCI, Radenci, p. o., sporočamo, da je postopek javne prodaje delnic uspešno končan in se jim zahvaljujemo za zaupanje. zdrava.« Š. SOBOČAN CiNTEE • AVTOTROOVINA Maribor-Lenart), tel.: (062) 640 540 SlS3iSs ponedeljek-petek od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure NOVIH AVTOMOBILOV LADA .* 'i '^r O’ «n« - posojila brez pologa do 5 let - obrestna mera že od 8,5 % ~ tada Samara 1300, 3 vrata, samo 999,000 SIT - mesečni obrok samo 26.000 SIT - najugodnejši lizing za kmetovalce in podjetnike - sistem: STARO ZA NOVO l( PODARIMO: preproge, , ^hnlčni pregled POOBLAŠČENI PRODAJALEC ‘rezervni deli IN SERVISER 11ZLETNA TRADICIJA I h (i I, S 8 fE h I, F’ I, r ■ Borut Jagodi! ( r j VORITB ifl Si V MIGA amilA MEOOI 1 I . . ■ 1 'lil na Lendavski cesti 29 b'W P^rcotor Mip Ptuj vam ob prvem srečanju pripravijo Fomocijo in degustacijo izoeiicov ptujskin proizvojak *®fMtnina Ptuj, Vinorstvo Slovenske gorke Haloze, pekarne in slaščičarne in proizvode ™*®>'catorjevih podjetij. CEl NASLEDNJI TIOE' od J. do 13. «ro i« «d 15. do po bofBO dii^ dtgos*' trttSk jMhiKHm tUveMlt: vi ;n m* . J« . de^stkon tzdeDc« ;mw( praizvajoke* ^^SOovto Koper bo v novem prodajnem centru prodajal: rfele za osebno vozilo; FIAT, GOLF, ŠKODA, LADA in drugo osebna vozilo M iDvotno vozilo; IVECO TM ZASTAVA, MAN, MEkEOES moteriol, gume, vse vrsle rofnih In eielttncnih orodij felisotti ,yrvode: TOMOj PIAGGIO, 61LERA, kvalitetno kolesc ROG in ATALA '^oteriol zo vozila, koleso, ovtookustilco, drobno kmetijsko mehanizacijo, ''^^DOHlinHUSOUARMA .<• 1 1 I N 5»/» pop«" $»»« iW «... vsenokupe.f nizke cene za 14 ortiklav. 10 i Nazaj k prijateljstvu. Nazaj k zaupanju. Nazaj k optimizmu. Nazaj k okusu neokrnjene narave. Nazaj k Radenski SGP POMGRAD VISOKOGRADNIE 69000 Murska Soboto, Štefana Kovača 10 TESARSTVO OB BAKOVSKI ULICI VAM PONUJA: - lesene strešne konstrukcije ~ lesene balkonske in notranje stopniščne ograje - vrtne lesene sedežne garniture - lesene vrtne lope^ brunarice, pergole - pokrivanje streh s TEGOLO CANADESE, ETERNITOM, SALONITOM in BRAMACOM Ji VSE PO UGODNIH CENAH! Informacije in naročila po telefonu (069) 23 454, telefaks (069) 31 509 2S vestnik, 20. pisma, mnenja, stališča ... Javna pohvala 4. 7. 1995 sem bila pripeljana f bolnico f Rakičanu. Sprejeli so me f pritličju internega oddelka. Moja sobna zdravnika sta bila g. dr. Uučak in g. dr. Štivan. G. dr. Štivan mi je pri viziti povedal: v Vrbnjakova, vi pa ste morali imeti hudo prometno nesrečo, ker imate hude posledice, e Vem, vratna os mi Je poškodovana, vratni glavni živec je vkleščen. Ja, hudo je to, pomoči ni. Če bi se me operiralo, bi se stanje še poslabšalo. Vendar se moram sprijazniti živeti z mučno boleznijo. Vse lepo in prav, ampak nekaj pa bi le rada pohvalila - oba zdravnika, vse sestre, posebno med sestro Martino Horvat, ki me Je vodila na punk-tiranje vratu. Ena sama prijaznost jih je. Pridne in delavne so kot mravljice. Ležala sem v sobi št. 4. Sestra mi je pokazala zvonec, če bi bilo kaj narobe F sobi, naj samo pozvonim - ne glede na to, ali Je dan ali noč. Večkrat so sestre ponoči prišle pogledat paciente. Tudi negibne hranijo in Jim večkrat dnevno dajo čaj. Jih previjajo. so zaposleni v tem delu im Moram napisati resnUo, da so sestre pridne, delovne, tudi Čistilke in vsi, m ternega oddelka (pritličje, poleg sob za intenzivno nego). Zato se še enkrat pisno javno zahvaljujem g. dr. Vučaku in g. dr. Štivanu, glavni medicinski sestri, dvema mladima medicinskima tehnikoma, vsem medicinskim sestram in čistilkam za prizadevnost in odnos do pacientov. Pa ni pomembno, ali si revež ali bogat. Vsi dobijo jesti in piti čaj, občasno tudi sok. Vem, lačni nismo bili, ne žejni. Ljudmila Vrbnjak Porabska 4/2, G. Radgona« Certifikate tudi v Moravske Toplice« K časopisu VESTNIK je bil dne 22. 6. 1995 na str. 4 objavljen sestavek z gornjim naslovom. V članku Je glede postopka revizije in ravnanja družbenega pravobranilca več netočnosti i/i zato na podlagi 9. čl. zakona o javnih glasilih zahtevam, da objavite naslednji popravek: V informaciji s takšnim naslovom je vrsta netočnosti. Družbeni pravobranilec ni imel nobenih pripomb k dokapitalizaciji niti k cenitvi družbenega kapitala. Tožba po 2. odst. SO. Čl. Je bila vložena na podlagi ugotovitve revizijskega organa, da je družbeni kapital prenizko izkazan (po »tolarskir varianti za J.l %, po »deviznir pa za 6,92 %) zaradi uporabe različnih (ocenjenega in srednjega) tečajev nemške marke, ne pa cenitve vrednosti kapitala. Ugotovljena je bila nesporna računska napaka, kar seveda ni v nikakršni zvezi s podatkom iz obravnavanega zapisa, da Je podjetje izvoznik in da zato ni jasno, kako naj bi z izračunom prenizke vrednosti marke oškodovali družbeno premoženje. Družbeni pravobranilec Je ponudil možnost poravnave, po kateri bi (zaradi očitne računske napake) povečali družbeni kapital za 3,1 %. Na podlagi številnih pogovorov s predstavniki podjetja menimo, da se Je predvsem uprava podjetja odločila za pravdanje. Družbeni pravobranilec je namreč tudi v času reševanja spora pred sodiščem večkrat ponovno omenjal možnost poravnave, vendar Je bU odgovor uprave vedno odločno odklonilen. Razlogi za takšno ravnanje družbenemu pravo-bralnilcu niso znani, vsekakor pa se Je lahko podjetje povsem legitimno odločilo za takšno pot, V sporu je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek družbenega pravobranilca, vendar je drugostopenjsko sodišče po pritožbi družbenega pravobranilca razveljavilo takšno sodbo in zahtevalo ponovno sojenje. Družbeni pravobranilec je pravočasno opozoril upravo podjetja na zakonske določbe (4. odst. 50. čl.), po katerih 1. 1. 1995 preide družbeni kapital v last in upravljanje Sklada Republike Slovenije za razvoj, vendar je ostalo podjetje povsem pasivno. Družbeni pravobranilec je tožbo umaknil marca letos, ker je ob preverjanju možnega postopka lastninjenja MORAVSKIH TOPLIC, upoštevaje lastninsko zakonodajo, ugotovil, da izid spora (takšen ali drugačen) ne bo imel nobenega vpliva na lastninjenje podjetja. Seveda bi družbeni pravobranilec enako ravnal tudi, če bi ga na omenjeno dejstvo opozorilo podjetje. Slednje pa bi se vsekakor moralo predvsem samo dokopati do te ugotovitve, če je, kot piše v sestavku, konec leta 1994 že oddalo program lastninskega preoblikovanja Agenciji za privatizacijo. Vendar pa se to očitno ni zgodilo. Bistveno pri celotni zadevi MORA VSKIH TOPLIC je, da seje uprava podjetja že 1 1993 odločila za pravdanje (namesto sporazumne razrešitve spora). Takšna odločitev podjetja je seveda povsem legitimna in bi bilo zato razumljivo, da podjetje pojasnjuje razloge za takšno odločitev, ne pa da takšno ravnanje pripisuje revizorju oz. družbenemu pravobranilcu. Družbeni pravobranilec Republike Slovenije, namestnik Janez KRNC Kdaj novi bencinski črpalki? v Petrolu se zavedamo zastarelosti bencinskega servisa tako v Lendavi kot Gornji Radgoni in v obeh primerih nameravamo obnovitvena dela končati še v letošnjem letu. Zagotovo pa razlogov za zamudo pri obnovi ne gre iskati pri našem podjetju. Za objekt v Gornji Radgoni smo pri republiškem upravnem organu zaprosili za izdajo gradbenega dovoljenja, ki ga pričakujemo do sredine julija. Hkrati smo še Z občinskim upravnim organom dogovorili, da na podlagi priglasitve del še v istem mesecu začnemo s pripravljalnimi deli. Postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja je podoben tudi pri gradnji bencinskega servisa v Lendavi. Razlika Je f tem, da smo tu morali pred izdajo lokacijskega dovoljenja pridobiti še dodatna soglasja, med drugim tudi soglasje Cestnega podjetja s predhodnim mnenjem RUC-a. Ta ga je povezoval s širitvijo obstoječega armiranobetonskega mostu, kar Je zahtevalo dopolnitev zazidalnega načrta. Da bi pospešili začetek gradnje, bomo F Petrolu po dogovoru z občinskimi upravnimi organi s pripravljalnimi deli začeli že julija. Računamo, da bo tudi bencinski servis f Lendavi odprt še v letošnjem letu. Rado Otrin, dipl. inž. str. direktor OE Inženiring Petrol Trgovina »Žitna kampanja« Ker je bilo SDSS očitano na temo, povzeto z našega plakata »NEHAJTE SIROMAŠITI ŽITNICO SLOVENIJE^, Češ »kaj se socialdemokrati ven mečemo, kje pa smo bili takrat, ko je grmelo«, in ker žal nisem mogel spoštovanemu, vendar neimetKt^^ gospodu prek radia pojasniti nekatere red, pa, da očitek ne bi izzvenel »kar takor in zalo, da neimenovani gospod in morda jc bil žrtev lastnega zmotnega prepričanja, se na način, kot Je pred vami. SDSS kot stranka vseh ljudi, predvsem N dela, ki se mu godi krivica ali Je kako । det, torej tudi kot stranka kmetov, pa dobivanja političnih točk, temveč kot tista se bori za enako pravico vseh ljudi, 14)4 veka dostojno življenje, smo poklicani in opozoriti na stvari, kot Je problem sirornoše^ tov. Fji vemo, koliko dela in napora je '(3 /rt naporu usnarjanje konkretnem primeru za njep"—-, J in večini je znano tudi to, koliko nih s tem (v zadnjem Vestniku je izračun), žal pa glede na odkupne cene zlt^ sprejela vlada, vladna koalicija (to so LBo, SKD) sodi drugače. Kot Je omenjenemu rjetno postalo jasno, stranka SDSS ni gla biti poleg, ko je »grmelo«, vendar si - ^1 upam, da bi f prihodnje, tudi z f«Šo vani gospod, f dobro vseh nas SDSS nosim J odgovornosti in seveda tudi vpliva na ‘ | .1, temu podobne probleme. Da se podobni očitki ne bi ponavljali spornega »protesta SDSS« omenim še ' rov, na katere sem, že pred časom, predeš takšno razsežnost, opozarjal, to so i podjetja ABC POMURKA (in sicer g- tarja za kmetijstvo pri vladi RS) nll nekonkurenčnost našega sosoodarsltn I proizvajalca tekstilne konfekcije MURA) । Uerjetno ni potrebno ponazarjati, kaj 't vnosti predstavljajo za nas Prekmurce in lahko posledice neizainteresiranosti teiave glede na dejstvo, da sta inosii e nrimarni 2 proizvodnja tekstilne konfekcije primarni pf vt2/rUUflJU IclUllitIt: ?tv«yv^(--yC naši pokrajini. Bojim se namreč, da njenih primerih še »grmelo«, česar pa si J __ ; hrvr iP f .J nami ne želi, in storili Bomo vse, kar /^/T ^X’ nrrrf/jiinifi da se nadaljnje siromašenje SV dela ceno Blaginje njenega centra prekine- , J cici gnSS Predsednik 00 SDSS f{ern>a!>^[ d Dom starejših Lendava Minulo soboto je bil v lendavskem Domu za starejše občane dan odprtih vrat, kjer so se srečali varovanci in njihovi sorodniki. Ob tej priložnosti so želeli, da si vsak ogleda njihove prostore, se seznani z dejavnostjo in da vsi skupaj preživijo prijetno dopoldne. Pripravili so tudi kulturni program, na katerem sta sodelovala otroška folklorna skupina France Šaleški Finžgar iz Žižkov in godbenik Sarjaš iz Lendave. Na proslavo pa so prišli tudi Ivan Markoja, župan iz Odranec, predstavniki Centra za socialno delo in drugi. Tačas je v novem domu 117 varovancev, praznih pa imajo še pet postelj. Največ, sedemdeset odstotkov, jih je iz prejšnje Občine Lendava, drugi pa so iz Maribora in Koroške, Direktorica Angela Hozjan je povedala, da kljub novogradnji nimajo večnamenskega prostora, kjer bi lahko imeli prireditve. Za kulturne prireditve in cerkvene obrede, ki jih imajo v domu, sedaj uporabljajo jedilnico. Vanjo pa ne gre več kot petindvajset ljudi. Zato si prizadevajo, da bi tak prostor dobili, za kar so že našli rešitev in si bodo v prihodnje prizadevali, da bi to veliko željo tudi ure- sničili. ANR ! Dan odprtih vrat... ... begunskega I I, I centra v Veržeju I Konec prejšitjega tedna so v begunskem centru v Veržeju pripravili dan odprtih vrat, kamor so povabili vse znance, prijatelje in druge, da si ogledajo dom in jih seznanijo s svojo dejavnostjo, pokažejo, kako živijo in kako izrabijo svoj prosti čas. Pripravili so razstavo ročnBi del in svoje kulinarike. Ob tej priložnosti so center obiskali gostje iz Krajevne skupnosti Veržej, tamkajšnp župnik Franček Maršič, predstavnik salezijancev in mnogi drugi. V centru je danes 190 beguncev, od tega 71 žensk, 41 moških in 78 otrok starih do 16 let. Po narodnosti jih je 61 odstotkov Muslimanov, 37 Hrvatov ter dva Srba in ena Slovenka. Sicer pa je v letošnjem letu 46 učencev končalo osnovno šolo za begunce. Na republiški ravni pa si prizadevajo, da bi se jeseni lahko vkjučili v splošni šolski progr^, dodatno bi imeli le še pouk maternega jezika. Osem se jih je uspešno vključilo v srednješolsko izobraževanje, ena begunka pa obiskuje fakulteto v Ljubljani. Vodja centra Franc JurŠa je povedal, da za center skrbi kar nekaj ljudi, pri tem pa jim spretno pomagajo tudi begunci sami. Begunci pa so tudi izvoženi v petčlanski odbor, ki daje vodstvu centra sugestije, pripombe in predloge ter pomaga pri izvajanju skupnih akcij. Tudi mladi begunci so ustanovili svoj odbor, ki skrbi za prostočasno dejavnost v centru, za katero imajo sedaj, ko je konec šole. Še več časa. Begunci so se v teh treh letih dobro vključili v nov način življenja. Kljub temu pa jih vedno spremlja misel, ki so jo zapisali v svojem biltenu: »Kuda god krenem, duša mi pati, Bosna ko sjena svuda me prali ...e ANR V Genijih Petrovcih proslavili 70-letnico prostovoljnega gasilskega društva >. Želja: novo vozilo za gašenje in reševailF Petrovsko gasilsko društvo ima 71 članov iz Gornjih Petrovec, dva iz Adrijanec in enega iz Šulinec Predsednik gasilcev je Aleksander Bagar, ki je na slovesnosti ob 70-letnici društva v nagovoru pozdravil udeležence proslave, med katerimi je bil tudi predsednik slovenskih gasilcev Ernest Edry. Poleg gasilcev iz domačega in sosednjih društev so na slovesnost prišli še požamiki iz Štepanjega naselja pri Ljubljani, s katerimi že nekaj časa sodelujejo. Iz kronike, ki jo je prebral Aleksander Kerčmar, smo zvedeli. da so se petrovski gasilci organizirali 1925. leta. Ze leta 1959 so zgradili gasilski dom, h kateremu so pozneje prizidali še stolp za sušenje cevi in sireno. Brizgalni imajo dve: starejšo Savico in novejšo zieglerico. Vozili imajo prav tako dve: orodno IMV in cisterno TAM. Prvo vozilo bi radi zamenjali z novejšim - sodobnim, ki bi imelo opremo ne le za gašenje, ampak tudi za reševanje v prometnih in drugih nesrečah. V ta namen zbirajo denar že dve leti, in sicer v obliki izkupičkov s prireditev, a še zda- leč ga nimajo dovolj, zato so prepričani, da ga bodo dobili tudi od občine, kajti župan jim je to obljubil. O nedeljski slovesnosti še tole: prisrčen kulturni program so izvedli učenci petrovske osnovne šole pod metorstvom Danice Ceh. S. S. *»5 I I 7 Gasilskih slovesnostih si ne moremo zamisliti brez j>raporta«. Tako je bilo tudi v Gornjih Petrovcih, r . *; V zelo kratkem <“ ’ । __ I 'TrtlllT _ skl mojster Karel To^. sodelavci na ^-ISSLO ■ GORNJA RADGONA - Društvo upokojencev iz Gornje Radgone je organizoralo nakupovalni izlet na Madžarsko. Ugotovili smo, da je tudi tam za malo denarja malo »muzike«, cene nekaterega blaga pa so celo višje kot pri nas, V Zalaegersze-gu so si ogledali mesto in v restavraciji kosili, a se je žal nekaj izletnikov zastrupilo. Zapeljali smo se tudi v svetovno znano zdravilšče Heviz. Vino je bilo poceni, motilo pa nas je, ker ga je natakarica z zajemalko natakala iz bakrenenega kotliča. Ogledali smo si tudi Blatno jezero, ki pa nam je bilo všeč, zato smo se te s težavo poslovili od madžarskega »morja«. Še bomo potovali tja. (J. Kaučič) ■,s Kapci zgradit ' kar je stalo okrog ^ '^1 tolarjev, ki sojihzbriJ'^i(H jevnim sainoprisp«’'|j fllr | prostovotjiuDU ptis^’' | jekt ima ineddrugl™^j(ji* tudi sobo za J il C t f 1 '»i upravičeno , se bodo svojci [ 1«^ v I vadili in umrli do 'I bo več doma, amp®” ' I pališki vežici, kot J« I nekaj sosednjih imajo novo vežico, tudi lepši pogled na , ft | jeno vaško pokopali’ ' I tografija: J. Ž. ■ LENDAVA - V lendavskem Zavodu za kulturo, enota Galerija, pripravljajo za prihodnji mesec tradicionalno, tokrat že 23. mednarodno likov- no kolonijo, v kateri bodo sodelovali predvsem kiparji, ki bodo ustvarjali na dvorišču grajskega poslopja. Direktorica Slava Žižek je povedala, da bodo v koloniji sodelovali, če bodo le uspeli dobiti bogate pokrovitelje, priznani umetniki. Skulpture, kijih bodo naredili, naj bi v novembru razstavili na posebni razstavi, pozneje pa bodo na ogled v sobanah galerije na gradu. (J. Ž.) ■ CVEN - Občinska gasilska zveza je naredila program letošnjih gasilskih prireditev, da bi se tako izognili neprijetnostim. V preteklosti seje namreč dogajalo, da je bilo kakšno nedeljo gasilskih prireditev (pre) več, kakšno drugo poletno nedelo pa nobene. Bližnja gasilska slovesnost z bogatim programom bo v nedeljo, 23. julija, na Cvenu, saj bodo tamkajšnji gasilci prevzeli novo motorno vozilo. (F. KI.) Vestnik za vas! KOBILJE Občine KobilJ^^^^ vajo, da bi »njihov* )ihOV*^|(E^ potok vnovič i j^r. r urejeno okolico. skupnostjo iz Mut**« govarjajoza uredi«*^^’' območju zaselka M , delu in v gornjem Dobra je tudi lis«' pregradi, da bi potoku ustrezno j kar bi bilo koristno preventivo. (J- Ž.) y^nik. 20 Julija 1995 29 99! t» trt at 9f »it sl kt fS« 3 dl J* p r I’ S d 9« * b I 9 f t I / t i( I, r I J Šport Dr, Janko Strel - državni sekretar Ministrstva za šolstvo in šport Slovence z zakonom zagotoviti te o ^murskem športu? drži, da n Beni ado pogo- iistrezneiši odnos do V športa nacionalnem šport-Prinaša gg s, “ pomurskem Športu prLnaši ‘^St 'i * špun«/ delavci si ^^joad ttt»vga Zako- zakonodaja je zastopani vsi izvajalci, društva in klubi, zasebniki, šole, vrtci in drugi. Nova zakonodaja torej omogoča, da se dogovarjajo v skladu z državnimi interesi za takšen šport, ki bo omogočal razvoj zdrave športne kulture in dvignil športno osveščenost prebivalstva. Želo pomembna določila v zakonodaji so tudi v zvezi Športnimi objekti, ki določajo racionalizacijo in funkcionalnost vzdrževanja ter usklajenost mreže športnih objektov. Dobri športni objekti so ob kakovostnem amaterskem in profesionalnem strokovnem delu prvi pogoj za uspešnejši razvoj športa.« I Eto V Murski Soboti. Lahko pa povem, da sem vmes le bil nekajkrat pri vas, saj imam tu nekaj Prijateljev in k J c go v. Tudi pred oktof JO. leti Bcm v Murski So boti kot mladinec Aluminija iz Kidričevega igral nogomet. Mi- 'ffenje temer v®*”* * ^agota-"topnosti za ^kiveniii / ®®8mentov športa v Športa otrok, vse, Zaknn^i’ ®*^“**^® Ptedvsem n, predpisuje PMrebni’*^**v* Pogoje, ki so javni intšporta. Gre t« ki nalaga tako ?• Nitrati obveznost®. da se nu p in pospe- * športu ki b! ciMlni interes 't® društva obrazi---------------------------------------------- ^pgor Kocuvan - «sl»v državnega pioiilrskega prvaka v namiznem tenisH klub Moravske Toplice Sobota. Priboril sl ga je h v®'"'®® Iz Cernelavec, dijak pnega letnika soboške ginma-1® "tSel ukvarjati pri NTK Sobota leta 19M, zanj ktilatell In igralec Miran Solar. - Ministrstvo za šolstvo in šport je bilo pobudnik za obnovitev trimskih stez v Sloveniji S kakšnim namenom? »Za obnovitev 16 trimskih stez v Sloveniji smo se odločili predvsem zaradi tega, ker smo z raziskovanji ugotovili, da je trim v Sloveniji globoko pozitivno zasidran med prebivalstvom. Žal pa je mnogo tovrstnih objektov v nezavidnem stanju. Zato bomo s to akcijo nadaljevali. Zelo vesel sem, da so se lokalni dejavniki obvezali, da bodo skrbeli za vzdrževanje trimskih stez. Prepri- čan sem, da bodo občani in občanke tudi samozaščitno zagotovili, da bodo ti objekti uporabni. Čez čas si bom ogledal, kako ti objekti delujejo na športno osveščenost prebivalstva. Glede nato, da sem na otvoritvi prve obnovljene trimske steze v Murski Soboti videl precej športnih delavcev in učiteljev telesne vzgoje, sem prepričan, da bodo znali privzgojiti odnos do skupnega dobrega, ki se žal v zadrtem času nekoliko izgublja,« - Redko vas vidimo v Murski Soboti, zato smo tokratnega obiska veseli. Kaj pa sicer meni- k " kariere seje začel uveljavljati kot zelo talenti-pa je dosegel prav letos, ko je postal regijski dniBi v **‘’**8 tega je bil v moških dvojicah z Voduškom dvniiAah na cEnmai t I .nlrrk^riAvn tratil med dvojicah pa skupaj z Luknerjevo (Radlje) tretji, je zasedel tudi po jakostnih lestvicah. Ti uspehi so ](j J* postal član državne pionirske namiznoteniške repre-"•'d tekmovanju v Italiji ekipno zasedla drugo n, j’ uvrstil med osmerico. Je član državne pio- sodelovala na evropskem prvenstvu. Sodelovanje b * Haagu je zanj veliko priznanje, saj si Česa takega Ca ■ Ptilojji ■ 't' napovedovati, hkrati pa je to velik izziv in upa, da [^^tistil za dober rezultat. Pričakuje, da se bo reprezentan-Hj? tiVrstij ®kip, med posameznih pa bi bil zadovoljen, če v držav?'* najboljših. V prihodnje pa si želi, da bi še na- 'tv. pa seje uvrstil med osmerico. Je član državne pio- ^^prezentanci ter dosegal dobre rezultate. (F.M.) I * i 1 i 1 s. le’*!®’"* Ptiiu Jv rti^ So v ponedeljek slavnostno predali stezo. Slovesnosti so se med dru-^PublJ*^' sekretar Ministrstva za šolstvo in r?” ^®nez Slovenije dr. Janko Strel, svetovalec v ministr-m Soijn^^ župan mesta Murska Sobota Andrej Ge-^’®bstva' J /^’’"®ko s*®zo, ki so jo obnovili s pomočjo fJ^® Mursti K Republike Slovenije ter Mestne Strivi j sta predala namenu državni sekretar dr. .»Jv " mestne občine Andrej Gerenčer. V to ■''^^jsetih i^h^ Andrej Gerenčer izrazil zadovoljstvo, da so teort I f' obnoviti trimsko stezo, saj je to poM Čudovitem gozdičku Fazaneriji, ki ga In f Brli«™ ™ žanj. Dr. Janko Sirel pa je dejiiL dn fadeuh objekt v naravi, kjer lahko doživimo ^ote jf ”®jprijetnejši način, Prehšvalccm Murske objekt dobro izkorisiili. stj imajo Sv v ponedeljek slavnostno predali prostorskih zmogljivosti. (FM, JZ) slim pa. da je Murska Sobota eden od zelo pomembnih športnih krajev v severovzhodni Sloveniji, saj imate nekaj vrhunskih športov, kot so nogomet, namizni tenis, hokej na travi, borilni športi in drugi, ki so znani širši javnosti, To je zelo pomembno tudi za razvoj športa v Sloveniji nasploh, Z veseljem ob vsaki priložnosti, ko gre za otroke in mladino pa tudi za odrasle, opozarjam, da je Športna aktivnost obogatitev njihovega vsakdanjega življenja, hkrati pa zagotavljanje višje ravni zdravja, kar je zelo pomembno za kakovosten način življenja, ki se kaže tudi pri uspešnosti na delovnem mestu. Ustrezna športna zmogljivost je tudi osnova za kakovostno družino. saj je znano, da športno aktivni starši, zlasti ženske, vzgajajo tudi športno aktivno mladino, takšno, ki ne bo obremenjevala svojega okolja z neprimernim vedenjem in nestrpnostjo, Na to se navezuje tudi kakovosten pouk športne vzgoje na šoli, kt se lahko potem nadaljuje v klubih,« Feri Maudec Nogometna reprezentanca zdravnikov Slovenije, ki je osvojila naslov svetovnega prvaka. Stojijo v drugi vrsti: Cve-tičan (Koper), Čurčič (MS), Lazarevič (MS), Kapun (MS), Štor (Ljubljana), Hodošček (MS), Dekleva (Ljubljana), Juvan (kapetan, Ljubljana), Čretnik (Celje) in Strbad (Ljubljana). V prvi vrsti: Bručan (direktor, Ljubljana), Prettner (selektor, MS), Palek (Ljubljana), Koglot (NG), Lukač (MS), Polimac (Celje), Kiraly (MS) in Šepič (MS). Igrali so še; Šeruga (Maribor), Fortuna (Ljubljana), Vojvodič (MS), Pirc (Celje) in KljučevSck (NG). ra ra• !*(» k J«.. ■ h I I \ J" J *****^ F:i 1 J šport od tu in tam... Nogomet - V sredo, 26. julija, bo v Ljubljani superfinalna nogometna tekma med državnim prvakom SCT Olimpijo in pokalnim prvakom Slovenije soboško Muro. Za srečanje je med ljubitelji nogometa veliko zanimanje. Kajakaštvo - Na Savi Dolinki je bila prva od dveh izbirnih tekem kajakašev in kanuistov v spustu na divjih vodah za sestavo državne reprezentance, ki bo sodelovala na svetovnem prvenstvu konec avgusta v Bali v Wa-lesu. Lepo so se odrezali pomurski tekmovalci. Med kajakaSi je bil VereS drugi, Kuzmič pa tretji. Med kanuisti je Horvat zasedel tretje mesto. Nogomet - Nogometni klub Cven je organiziral nogometni turnir veteranov. Med štirimi moštvi je zmagal Meteor z Melince pred Cvenom, Bistrico in Polano. Najboljša strelca sta bila Marton (Bistrica) in Magdič (Cven) s po 3 goli. (Pihlar) Atletika - V Kočevju je bil prvi tek Veronike Deseniške na 15 km dolgi progi. Sodelovala sta tudi Branko Perme iz Lendave, ki je med ml. veterani zasedel drugo mesto, v skupni uvrstitvi pa je bil enajsti, in Slavko Markoja iz Odranec, ki je med člani zasedel sedmo mesto. Nogomet - Nogometni klub Emal s Tišine organizira v soboto, 22., in v nedeljo, 23, julija, ob 16. uri dvodnevni nogometni turnir za prvi pokal občine Cankova - Tišina. Sodelujejo Beltrans, Bakovci, Rakičan in Emal. Na tretji olimpiadi mladih do 17 let v angleškem Bathu so sodelovali tudi trije pomurski športniki in dva trenerja: atletinji Barbara Berden in Sonja Roman s trenerjem Ti-bijem Lebarjem ter judoist Goran Hašaj s trenerjem Danijelom Kisilakom. Z nastopom naših športnikov na tem pomembnem tekmovanju smo lahko zadovoljni, čeprav bi nekateri lahko dosegli tudi več, To so ugotovili na tiskovni konferenci, ki so jo v Murski Soboti pripravili Športna zveza Murska Sobota, Atletski klub Pomurje in Judo klub Murska Sobota, Najuspešnejša med njimi je bila Barbara Berden iz Lipovec, ki je zaradi šolanja letos prestopila iz AK Pomurje iz Murske Sobote k ŽAK-u Ljubljana, saj je preskočila višino 183 cm in osvojila bronasto medaljo, S tem rezultatom je zelo zadovoljna, čeprav je za las zgrešila višino 186 cm. Kot je povedala, je pričakovala uvrstitev med prvih pet tekmovalk. Pričakuje pa, da bo 186 cm preskočila na bližnjem EP na Madžarskem, Želi si uvrstitev med prvih deset tekmovalk, V zadnjem času je Berdenova, ki je Še zelo mlada tekmovalka, dosegla velik napredek, Sopja Roman s O Hodoša, članica AK Pomurje iz Murske Sobote, je v teku na 1500 m zasedla osmo mesto. S tem rezultatom ni bila najbolj zadovoljna, zlasti Se, ker je nekoliko precenila svoje zmožnosti pri razporeditvi moči, tako da ji je v finišu zmanjkalo moči za uvrstitev v sklepni del tekmovanja in osvojitev medalje. Sicer pa je osmo mesto kljub vsemu za Romanovo velik uspeh, saj gre za zelo mlado tekmovalko, ki se bo lahko v mladinski konkurenci še uveljavila. Kot je povedala na tiskovni konferenci, upa, da bo že na EP izboljšala osebni rekord v teku na 800 m, Goran Hašaj, član Judo kluba Murska Sobota, je v svoji kategoriji zasedel osmo mesto, S to uvrstitvijo je zadovoljen, saj očitno napreduje. Na prejšnji olimpiadi mladih je bil namreč šestnajsti. Računa pa, da bo čez dve leti na EP v Ljubljani osvojil medaljo. Z zadovoljstvom in prijetnimi vtisi sta se z olimpijade mladih v Bathu vrnila tudi trenerja Tibi Lebar in Danijel Kisilak. Ob tem je treba povedati, da pomurski športniki trenirajo v težjih razmerah kot nekateri drugi, kar še posebej velja za atlete, saj nimajo primernih tekmovalnih površin, zato so doseženi rezu lati tem pomembnejši. Feri Maučec, fotografija: Jure Zauneker Športni obrazi ]Wtja Horvat -udeleženec EMP Šestnajstletni dijak tretjega letnika soboške gimnazije, član NTK Moravske Toplice Sobota Mitja Horvat, bo konec tega meseca sodeloval na evropskem mladinskem namiznoteniškem prvenstvu v Haagu, Gre za nadarjenega igralca namiznega tenisa, ki v državni reprezentanci uspešno nadaljuje tradicijo Sobočanov. Namizni tenis igra že osem let. Za igro z belo žogico ga je navdušil nekdanji sošolec Igor Šadl, ki ima tudi največ zaslug, da igra namizni tenis. Že kot pionir se je uveljavil na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Pred dvema letoma je igral za državno pionirsko reprezentanco na evropskem prvenstvu v Ljubljani, ki je z osvo- jenim desetim mestom dosegla svoj največji uspeh. V moških dvojicah pa sc je z Retljem uvrstil med šestnajst najboljših. Od mednarodnih tekmovanj velja omeniti še drugo mesto, ki ga je dosegel v moških dvojicah skupaj z Retljem na Madžarskem med pionirji ter šestnajsto mesto v mladinski konkurenci na prvenstvu Slovaške. Najpomembnejša letošnja dosežka na domačih tekmovanjih sta bila drugo mesto na TOP 12 in tretje mesto na državnem mladinskem prvenstvu. Seveda pa ima tudi velike zasluge, da je ekipa Moravskih Toplic Sobote letos postala ekipni državni prvak. Igranje v državni reprezenatnei mu veliko pomeni, zato se zelo trudi, da pokaže vse, kar zna. Kot član državne rcprczenatncc bo letos prvič nastopit na evropskem mladinskem prvenstvu v Haagu, zato je težko napovedovati uvrstitev. Upa pa, da bo igral najbolje in dosegel dober rezultat. Upa tudi, da bo kot Član državne mladinske reprezentance tudi prihodnje leto igral na evropskem prvenstvu in dosegel vidnejši rezultat, Želi si tudi, da bi sc uvrstil v člansko ekipo Moravskih Toplic Sobote, ki nastopa v prvi državni ligi. (M. F.) VESTNIK - vsak četrtek! 30 vestnik, 20. julijaj^ Humoreska Obdavčeno sonce in morski zrak Zep in Tepi sta na naši lepo zasmeteni obali zlezla vsak iz svojih preznojenih hlač ter se prepustila božjemu sončecu kol kakšna tuja bogatina. Sonce pa, kot da ju ni, je nekaj časa domišljavo sijalo po tujih turistih, ki so mahali z markami, nato se je zviška zasukalo nekam za oblake, kot da se zaveda, da je obdavčeno. Tep si je oblekel hlače, češ še sonce naju ne mara več, ker sva brez deviz. Vglavisejimajezasvitaio. Brž stajo mahnila na tržnico, kjer dobiš pod roko devize po ugodnih cenah. Tristo kosmatih, kupila sta si tristo DEM. In sta se vrnila. In glejte čudo: Na zasmeteni obali, med odpadnimi tetrapaki, na kar terih so napisi v različnih jezikih, samo v slovenščini ne, se Je sonce nenadoma obrnilo k njima. Ker je Tep veselo mahal po zraku z dvesto markami v enem bankovcu in nikakor ni vedel, kako naj jih izroči polovico Žepu, je brž primigala natakarica: sWas ist gefdllig, biite?r Tep: rA, Čehova kaj pila ? Jamohlle jo je tresnil po zaoblenki kot pravi tuji turist. Natakarica je odbrzela po pijačo. Zep je okaral prijatelja: »Neotesanec, le kako se vedeš do dame?e Tep: »Tako kot veleva čas!« (Spet je zašuštel z bankovcem.) Zep: »Pred damo bi se moral vreči na trepalnice, rte pa: bum po ritile Tep (je potarnal): »Pa kako naj se sploh mečem na trepalnice, ko pa mi je čedalje težje zaradi najrazličnejših davkov, ki jih navijajo? Tako težko dušo imam od tega, da ne vem, ali me bo morje sploh držalo na površju? Zdaj bodo pa menda po novem pobirali tudi davek na sonce in nurrje.f Žep; »A, zato se delaš tako pametnega in se mažeš z nafto, da bi ljudje mislili, kako dolgo že uživaš na morju, da si tako temen!?» Tep; »Danes ni pomembno, kaj Je res. Pomembneje Je, da ljudi prepričaš, da je res, četudi nie Zep: »Ali nisi rahlo pokvarjen ?» Tep: »Hm, v tej sopari se Še riba pokvari pri glavi. Ampak jaz svojo pokvarjenost skrivam bolj kot sosed, ki ima kot obrtnik milijonske prejemke, za davkarja pa vknjiži samo deset odstotkov denarja. Vse drugo naloži na tujem kot čisti kapitalt Zep: »Zdi se mi, da streljaš kapitalne osle. Pravega kapitala pri nas sploh ni. Tisti, ki kaj imajo, varčujejo na tujem. Če si na morju privoščiš ^belega maxa in čevapčiče, ljudje že mislijo, kako si bogat. Žakaj pa varčujejo na tujem tisti, ki kaj imajo ?e Tep: »Zato, ker tisti, ki ničesar nimajo, ne morejo.« Zep: »Če si tako pameten, pa povej, ali so naše banke sploh potrebne?« Tep: »Naše banke so načeloma res nepotrebne, saj tačas za tolarje sploh ne dajejo obresti.« Zep: »Zakaj pa potem pri nas odpirajo vedno nove banke?« Tep: »To je vendar Jasno. Zato, da skladiščimo v njih pamet.« Zep: »Ni res. Zato jih odpirajo, ker so nam tuje banke za razvoj odobrile nepovratna sredstva kot pomoč.« , Tep; »Kje pa je potem ta denar tujih bank?« Zep: »To je skrivnost. Menda ne bomo tega obešali rut veliki zvon.« Tedajci pridrobi natakarica z računom. Tep Ji plača kar z dvesto markami. V zadregi oddrobi, da Jih zamenja. Ampak kmalu se vrne s policajema. Ta si kar maneta roke; verjetno v dobri veri, da sta ujela ponarejevalsko tolpo. Preiščeta Ju in zaslišujeta. Zep in Tep bi morala kmalu plačati »davek« na devize. Ker pa so policisti dobri psihologi, ugotovijo, dasta Čista kot solza. In suha. Sonce Ju zviška motri, ko se z avtoštopom odpravita domov. Doma Je vsaj zrak neobdavčen. Menda. Mogoče pa je tudi, da sta obdavčena zrak in sonce v domači hiši, pa tega niti ne vemo. Miroslav Slana - Miros I I I I I I I Obvestilo! Klub molego nogamela Kemčind vos vabi v soboto. 22 juliin 1995, no velik rač-NtumiiviiMlem nogometahve štiri ekipe bodo Mgiajeno s pokoli in denotninri w gradutn. FKetno nogroilo pi^o tud M) bo|pig«tlectunrii)o. hiintriM je 8.000to-lotjor. Vse podobnejšo iitformodie po tcL 21) »in 23 659. Vabljeni! I I I I I I ■ I I Kujski val v nove čase Avtomobilsko registracijsko območje MS zajema dve najpomembnejši deželi na obeh straneh reke Mnre. Ker je Murska Sobota po novem le še Sobota, moramo pojasniti, zakaj imamo na avtomobilih še zmeraj črki MS. To je zaradi podjetja Microsoft, največjega po- djetja za promet z računalniško programsko opremo na svetu. Lastnik tega velikanskega podjetja gospod Bill Gates seje odločil, da bo izkoristil največje bogastvo teh krajev, to jc pamet. Ljudje tod okoli je motoma vozila I I zdeK^ d.«.o. EKPORT ' IMPORT Finančni Inženiring ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. OptamanAH* avof dunarpo zvlo agoOnl obrattnlmarifn krzNroročM pranioatttvam potopit. P. E. MURSKA SOBOTA ArhttaMeHovakaA Tel.-toMBkz; (069) 32848 J mavningjD097g:6^6-168 653 351 imajo več zdaj bomo rešeni.« Če te kakšen tak pozna in ve, da že zelo dolgo delaš z računalniki, te ustavi: »Velik računalnik sem kupil, 486 in barvni ekran.« Nato pričakuje, da sc boš vrgel po tleh , in od spodaj gor ponižno prosil, kdaj ga lahko prideš gledat. Kernereagi- । raš, je prepri- ; čan, da si ra- . l AVTO M, pooblaščeni prodajalec za avrodele, v zalogi avtomobili Hat, Scioneri. Tempra, Tipo, Punto, Uno. Avto M, Babinci 56 pri Ljutomeru, tel.: Sl 507. m283O MOTORJA SUZUKI CROSS RM 125, letnik 1989, CROSS RM 125, letnik 1993, in igralne avtomate -fliperje prodam. Tek: 0609 629 561. m2857 TAM 2000 ugodno prodam za 2.000 DEM. Tel.: 42 607. m286I NISSAN PRIMERO, letnik 1991, prodam. TeL: 069 21 795. m2873 RENAULT 11 ugodno prodam. Tel.: 40 141. m288I RENAULT 19, letnik 90, prodam. Tel. 21 040. m2885 ATX SO C, letnik 1988, generalno obnovljen, prodam. Paričjak 25, p, Radenci. m2889 DOSTAVNI AVTO Z Poly, letnik 1987, ugodno prodam. Tel.; 26 135. m2893 JAWO, 350 cem, letnik 1987, prodam. Tel.: 31 391. ra2897 APN 6S. letnik 1994, ugodno pro-dam.Tel.: 31 685. m2898 CITROEN AX n TE, letnik 1991, prodam, Vidonci 89. m2903 DAIHATSU SHARADE, letnik 1990, bencin, rdeče barve, prodam. Tel.: 41 179.m29l0 PEUGEOT 309GTI 2000, letnik 1987, prevoženih 65,000 KM, prodam ali zamenjam. Renault 4 GTL, letnik 1988, prodam. Tel.: 60658, m2912 R 18,1.1981, registriran do aprila 1996, prodam. Franc Skrlec, Rado-merščak Sla. Tel.; 062 714 508. m2917 RENAULT 19 CHAMADE 1,8, letnik 91, registriran do maja 96, prodam. Drago Ivanič, Cankarjeva 48, M. Sobota. m2923 poW»0 II užkil I S 001809-474-26^1 • M T • * I zaneslJ*^ hujšanje OB NORMALI!' prehrani <•1.061 571 ©oaOJloaa SV21 i/ olb Q(34®S> uJJM GARAŽNA, DELAVNIŠKA IN DVORIŠČNA VRATA z avtomatiko in daljintkim apravtianjem FERINA MARIBOR. Umbnaka c. 38a. t«l. (062) 101 MLADE NESNICE pasme hisex lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 180, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c, pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m2822 PUJSKE prodam. Satahovci 9. m2855 PUJSKE prodam. Krajna 62, tet: 46 199. m2877 PUJSKE, različnih velikosti, prodam. Petanjci 57, tel.: 46 652. m2878 KRAVO, staro S let, dobro mlekarico, prodam. Pojbič, Križevci 114 v Prekmurju, m2892 25 ČEBEUIH DRUŽIN v novejših in starejših AŽ- in LR-panjih z vso opremo prodam za 190.000 SIT. Tel.: 75 447. m2907 posesti »H Tel.: 79 102. m2884 LESENO SnSKALNItV^f Špan«, staro 100 let, okras, še vedno uporabni' v TeI.:45O61.m2895 TRAKTOR IMT 539. (=4h‘1 tridelne brane, ji prikolico prodam-TeL- TRAKTOR Zetor 2«1 U "■ pS*, _____t_______tl..11-^ ^irAdlCP- ■ gom m prikolico prodam- ^I’ Lakoš 64. m2909 TRAKTOR Zetor 25 KS s koso prodam, Jože BlatniL _______"tm I - "J Radenci. m2911 jjr TRAKTOR STEVR IV > pluge, brane in jcrnieni' ime Zlatko Trsteifiak. m2913 -i jOd. L?**’ kmetijska mehanizacija VINO, beli dam.Tel.: 31 209, po 20- “ oftji i AMIGO 500, monitor m' ' mov, prodam. Tel.: 31 FRANČIŠKA ŽABOTA^, : BALIRKO KLAS MESKONT, pajki do 4 m širine, in trosilnike za gnoj prodam. Kranjec, tel.: 57 450 ali tel.; 00433 I55 2456, m2867 KOMBANJ ZMAJ 132, pripravljen za žetev, prodam. Lipa 44, tel.; 42 171. ni2869 TRAKTOR IMT 560, letnik 1985, in silokombanj VIHAR 80. letnik 1990, prodam. TeL; 71 059. m2871 ROVOKOPAČ RIKO RN3. na traktorju IMT 578, ugodno prodam. biška 27, se opravičujeJ^^jjZ ji 11 _i_t___» jTI VldKA »c; upiori- Holzu in ge. Mariji Holzu in ge. Mariji t Veržeja* Ribiška de. izrečene v lahskcn’ di, in svoje dejanja J , m292i I m2921 delo ,4 SAMOSTOJNO l-natakarico redno ali : postimo. Hrane in stai^ , [f i Tel : 063 841 317 ali l!” iii NATAKARICO ali d«!“®^ BISTRO M SEBEBORCI SOBOTA, 22. JULIJA, OB 15-00 PIKNIK Z VESELICO ZABAVA Z ANSAMBLOM ARIZONA JEDI Z ŽARA, ODOJEK, BOGRAČ IN HLADNA PIJAČA VSTOPNINE Ni! do stežbe takoj zaposlid*”'^^ vatniča »Bistro Sltiden® vci. m29O5 NATAKARJA ALI 5A’. lahko tudi pripravnik*’ GosUšče Kuzmič, Sv. 087. m29l5 storitve STREHE izdelujemo. pokrivamo. Drago 125, m289O /■ 20,Julija 1995 31 I I'. 1 J ml s ] I H s ** i*; 51 i >*! t. »L ti C t J*- f#: ( 1»; j. (>» 5' >• f f ii f t i t ( f i ZAHVALA V 74. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in botra Karolina Janža roj, Kerec , iz Šalamenec Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem, ki ste jo P^^PtEmili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, '^dobrodelne namene in nam izkrekli besede sožalja. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Gumilarju iz rečarovec za pogrebni obred, pevcem za odpete ^lostinke in predstavnici Krajevne skupnosti ge. Marti Sever za besede slovesa ob odprtem grobu. «Pa hvala družini Kučan iz Šalamenec, ki nam je v idžkih trenutkih stala ob strani in nam pomagala. _ Vsem*skupaj še enkrat - lepa hvala. dalnjoči: mož Karel, sinova Štefan in Feri z ženo «eno, vnuk Marjan iz Nemčije in drugo sorodstvo V življenju skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truden si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 81. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Franc Gydrkdš iz Rakičana se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste ga v tako velikem pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli Po 'Isrovali cvetje, sveče in za svete maše. U oH ^vala g. župniku za pogrebni obred, pevcem I “Pete žalostinke. g. Karoliju za poslovilne besede ■ , 8, Marušiču za odigrano Tišino. Iskrena hvala 'l (Jr ^®r'išiču za odigrano tišino. Iski ^'^stvenemu osebju internega oddelka 'l CvdKlP^mi \7n&*M n A A«LrRF14- ir-V^ATtA Rakičanu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči njegovi najdražji bolnišnice v Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. ZAHVALA V 75, letu nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, tast, stari oče in brat Ivan Horvat iz Brezovice boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem > botrini, sosedom in znancem, ki ste nam J. trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, * ovali bol bvala tudi pljučnemu oddelku soboške oišnice. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred in cvetje in vence ter sveče in za sv. maše. pevkam za odpete žalostinke. ^ttjbea Žena Marija in sin Štefan z družino i: Si besed več tvojih, ni stiska tvojih rok, ostal je nate le spomin in srce polno bolečin. ZAHVALA V 78. letu je tiho zaspal naš dragi mož, oče. stari oče in brat Franc Zrim iz Murske Sobote J K izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, v prijateljem in znancem, ki so nam pomagali it) Ven ^^^i^uLkih, izrekli sožalje ter darovali cvetje ni: Z3.dmi Ha* hvala vsem, ki ste ga pospremili na b(i'aen' poti. Posebna hvala osebju internega in iB oddelka bolnišnice v M. Soboti, g. župniku ^^dc slovesa in pevcem za odpete žalostinke. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! ^ulnjoči vsi njegovi, ki so ga imeli radi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in strica Eduarda Mlinariča roj, 13, 6, 1932 iz Ulice Staneta Rozmana 6 v Murski Soboti se iskreno zahvaljujemo njegovim nekdanjim sodelavcem UNZ in PPP Murska Sobota, delavcem UE Murska Sobota in ONZ UE Murska Sobota, MNZ Ljubljana, sosedom, prijateljem in znancem za cvetje, izrečena sožalja in pozornost. Iskrena hvala g, dr. Alojzu Horvatu in gospe Heleni Horvat za nesebično pomoč in razumevanje. Žena Marija in drugo sorodstvo Odšel si tiho, brez slovesa, kot zvečer ugasne zarja svetla, a v naših srcih še živiš, čeravno dve leti v grobu spiš. Solza, žalost te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 19. julija sta minili dve žalostni leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin, stric in boter Drago Vidonja iz Dolnjih Slaveč Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: vsi njegovi I Ko živel si, ljubil si vse nas, zdaj, ko te več med nami ni, tudi doma več ni! V SPOMIN 13. julija je minilo leto žalosti, odkar je prenehalo biti srce našega dragega očeta, tasta, dedka in brata Štefana Ct^geija iz Dokležovja Bolečina se da skriti, a tebe, dragi oče, nam ne more nihče vrniti, Zalnjoči: sin Štefan z družino, sin Stanko z Marijo, hčerka Darinka z družino in sestra Micka z družino Čeprav minilo je že eno leto, si z nami vsako minuto. In vemo, ti si naš in mi smo tvoji, ti ne veš, ti ne veš, kako vsak trpi v žalosti svoji. V SPOMIN Andrej Lonec iz Bratonec 124 Če že moral si oditi, dragi mož, oče, dedek in brat, zakaj odšel si daleč, daleč tja, kjer ni nobenega od nas? A saj ni res, da bi odšel, morda telo prekrila je tema, a * duh tvoj, tvoja dobrota je tu, ti si vsem na dnu srca. Želimo si, da bi nam bilo lažje, zato ti v zahvalo grob z rožami krasimo, saj to je vse, prav vse, kar zate Se lahko storimo. Hvala vsem, ki se ga spominjate, ki mu prinašate sveče in rože. Vsi, ki smo te imeli radi I Oh, kako hitro čas beži, že štiri leta je minilo, odkar te ni. Hladna zemlja tvoj grob pokriva, toda misel nate bo vedno živa. ^1 V SPOMIN na Andreja Hrena ' iz Veržeja Vsem, ki se ustavite ob njegovem preranem grobu s cvetjem in svečko, sc iskreno zahvaljujemo. Vsi njegovi ll I Ičse bolečine in težave si prestal, daj Bog, da boš v grobu mirno spal! ZKitVKLA V 65. letu starosti nas je po štiriletni težki bolezni 2. julija zapustil naš dragi mož, oče, opa, brat in sorodnik mag. Aleksander Kerčmar ■ ■ evang, duhovnik v pokoju iz Gradca, roj, v Gor, Petrovcih Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem botrini in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali v dobrodelne namene v Avstriji in za mrliško vežico v njegovem rojstnem kraju. Posebna hvala duhovnikoma iz Gradca za pogrebni obred in inšpektorju slovenske evang, cerkve g. Kerčmarju za ganjive besede ob odprtem grobu ter cerkvenemu pevskemu zboru iz Puconec. Hvala vsem, ki ste se ga med boleznijo v molitvah spomirVaii in ki ste ga prišli 10. julija 1995 pospremit na njegovi zadnji poti v vrt počitka na graškem pokopališču. Žali^oči: žena EIfriede, sin Artur z družino, sin Aleksander, sestra Jolanka z družino in drugo sorodstvo V življenja le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truden si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 79. letu starosti je tiho zaspal dragi mož, oče, dedek in pradedek Franc Čemela —iz Bozojine 157 iz Bogojine 157 Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi rtjegovi Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi hudega trplenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Z bolečim srcem sporočamo, da nas je v 62. letu starosti po kratki, a hudi bolezni za vedno zapustila naša draga Sanka Vdroš roj, Zrinskl iz Stare ulice 4 v Bukovcih Ob boleči in nadomestljivi izgubi sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovniku Leonu Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku g, Novaku za besede slovesa. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! V tihi žalosti vsi, ki smo jo imeli radi v življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truden si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 82, letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in brat Ludvik ■ Drvarič iz Gorice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu poklonili cvetje in sveče, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo sosedovi družini Kocen, ki nam je v težkih trenutkih požrtvovalno stala ob strani in nam pomagala. Prisrčna hvala osebju in oskrbovancem Doma starejših v Rakičanu za vsestransko pomoč med njegovim bivanjem v domu, duhovniku g. Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pihalni godbi in PogrebniStvu Banfi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat - hvala! Žalujoči vsi njegovi Robi Inhof-Mufi ima resno upanje, da bo kmalu direktor soboške Galerije. Z Bratušev« inštalacije na razstavi bienala male plastike je nagnal žabo, ki jo Franc Obal-Junior odtlej išče v soboškem grajskem jezeru. Mesto direktorja je zaradi tega nezasedeno. * * * I Soboški odbor SDSS Je zafrknil tudi krščanske demokrate. Najprej so prehiteli SLS in kmečkega svetnika Evgena Sapača-Bniča ter ustanovili odbor za zvišanje cene pšenice. Zdaj so oklicali tudi odbor za papežev sprejem. Gorek, Ringo in drug) so se začeli udeleževati proš-čenjskih maš, med katerimi delijo papeževe podobice. * * * Škulj - Novosibirsk, direktor Panonke, je obiskal Mori-sovce, ki so na vajah v Polanskem logu, in Jih zaprosil za zaščito marmorne palače Kmetožerke. Boji se združenega granatiranja pridelovalcev sladkorne pese, krompirja in pšenice. Po nekaterih poročilih so katapulti nezadovoljnih kmetov že pripravljeni pod albanskimi stojnicami na soboški tržnici. Če bodo šiptatji videli, da puntarji zmagujejo, bo vmes priletela tudi kaka hibeniea. * * * I>rago Šiftar-Čarli v parlamentarni razpravi riotem ko Je minister Andrej Šter-Dolfe predstavil nov zakon o varnosti v cestnem premeru. i>Go-spod minister, z brk se vam cedi turški med. tako osladno Sle govorili! Če bi se po cestah vozili za volanom, bi videli, da brez kvašenih kumaric ne gre!- Njemu jih med vožnjo v Ljubljano podaja v usta glavna soborka za avtoceste Anja Mariška. Carli pa st Je že priboril koncesijo za verig« prodajaln lega šoferskega poživila ob novi avtocesti. * 4t * Andrej Gerenčer-Broker je soboškim svetnikom na zadnji seji pred počitnicami-obljubil, da bo že do konca tega mandata izpolnil svojo edino predvolilno obljubo in naredil »Soboto še lepšo«. Na občinsko zgradbo bo dal pti-biti golobnjake in naseliti golobe. Vsi so mo ploskali. + * * »Prosim Vas, Vašu ekscelenca, če v prvem javnem nastopu izrečete etnično najčistejši stavek na svetu, ki se glasi: Vsi Prleki so Pmičarti, vsi Prekmurci pa so Madžari,- je v pismu mirovnemu posredniku OZN v Bosni Thorvaldu Stoltenbeigu, ki Je pred kratkim izjavil, da so vsi Bosanci Srbi, zapisal ljutomerski secesi on [Stični župan Lndtvig Bratuseba-Optujčan. EESBAKl KONJ f T Radgonski mehurčki Lepo pozdravljene, ljube moje! V Radgoni in okolici je sila zabavno, čeprav ni na programu nobene seje občinskega sveta. Sicer pa, hvala bogu, ni čas za mlatenje prazne slame, zdaj je čas žetve, Vreme malo nagaja. Vendar ljudje kar delajo in se tudi zabavajo. Minuli konec tedna jc bilo živahno. Ponudba kulture, zabav, veselic in še česa je bila ogromna. Na radgonskem gradu je bil čudovit večer (tako mi je rekla kolegica) pod milim nebom z New Swing Quar-tetom. Menda je bilo celo gledalcev precej. No, ■ Radgončani (koliko?) ste se le prebudili! V so* boto sta bili napovedani dve noči, apaška in radenska. Radenčanc je »plohica« prestrašila in so svojo veliko veselico odpovedali (strahopetci!). Slišala pa sem, da so Apačam pogum* nejši in so se do polnoči kar v velikem številu zabavati. Upam, daje bik (uboga žival!) prišel v prave roke! Na Spodnji Ščavnici sta bili žetev na stari način in veselica, v Lutvercih pa veselica. Same veselice in pijača v potokih. No, nočna nevihta je marsikoga ohladila in tudi streznila. Hvala bogu in dežju! Glede pijančevanja sem kar malo huda. Ne vem, ali žeti priti naša Radgona v knjigo rekordov, saj bo počasi toliko gostinskih objektov, da bo prišel na 200 prebivalcev en bife. Moram odlito priznati, da jih ne morem našteti niti prešteti. Jaz se vedno najraje sedim pri h{mke-tu in gledam našo upravno hišo in tržnico ter opazujem. Marsikaj vidiš in slišiš. Gledam predvsem tržnico. Ali ne bi tudi tu lahko imeli enkrat letno radgonsko noč (če jo ima že sko- raj vsaka vas!) ali pa grajsko noč pri gradu. To bi lahko »zrihtal« župan (to bi bila županova noč). Ja, naš kanal najavlja pogovor v živo z našim županom. Toliko stvari so napisali v najavi, da bo pogovor najbrž trajal vso noč. Ne vem samo, kaj pomeni, da bo sodelovala tudi porota. Ali bo (jc bil) župan na zaslišanju* No, ko boste to brali, bo ta oddaja že za nami in upam, da bo župan preživel tudi ta napor. Na naši Muri (meja na reki?) bo zopet zanimivo. Menda se bo dogajalo na mostu, pod njim, na splavu, v vodi, ob vodi. Le kaj nam pripravljajo? To moram videti. Posebej me zanima splav. To mora videti tudi naš predsednik sveta (sveti Peter?!), Seje občinskega sveta bi sklical na splavu (privezanem pod mostom), in če bi ga svetniki zopet sr.,„ bi me samo odvezale splav in naši svetniki bi se lepo odpeljali v smeri Balkana. Nekateri s svojim obnašanjem tja tudi sodijo. Zopet se razburjam, to ni zdravo za te pasje dneve. Pa bom za konec povedala kratko zgodbico (tako sem tudi obljubila in obljuba dela dolg!), v kateri igra glavno vlogo občinski svetnik (saj jc vseeno, kdo je to - vsi so enaki). Občinski svetnik je po seji (o tekočih zadevah so razpravlali tako dolgo, kot je trajala vsa seja) prišel domov pozno zvečer. Obstane in dolgo, dolgo gleda, nazadnje pa reče: »Tale televizijski program pa je prav trapasti, a ne?« »Kakšna televizija neki, bedak! Pred ogledalom stojiš!« mu reče žena. Pozdravlja vas Radgonska klepetulja Poletni tabor Angleščina ‘95 Poletnega tabora Angleščina ’95 v Bodislavcih se je udeležilo 43 otrok od drugega do osmega razreda. Pouk je potekal v prostorih Osnovne šole Mala Nedelja, vse drugo dogajaitjc (delavnice in družabne igre) pa v taboru v Bodislavcih. Ob raznih aktivnostih so si privoščili tudi vožnjo s pravim angleškim taksijem. Tečaj je organizirata Alenka Žnidaršič, vodja Ljudske univerze, po strokovni plati pa so imeli glavno besedo trije profesorji angleškega jezika iz Londona. Emma Woodiwiss je imela najtežjo nalogo, saj jc skrbela za najmlajše, ki angleščine še ne obvladajo najbolje, zato pa sta imela Myies McGinley in James Humberston toliko lažje delo. Učence sta pohvalila za odlično predznanje. 14-dne-vni tabor je bil za učence enkratno doživetje, za njihove mentorje pa zelo naporen, saj je zahteval 24-umo delo. Poleg tega se Angleži niso mogli »načuditi« komaijem, ki so imeli tako radi angleško kri. Za nemoten potek tabora so poskrbeli tudi ljutomerski gimnazijci kot asistenti. V nedelo, ob koncu, so sc učenci, učitelji in asistenti s priložnostnim nastopom predstavili star- šem otrok v ljutomerskem Domu kulture in pokazali, kaj so sc nauči- li. In tega ni bilo malo. G. O, ■'i 'rff- ■»» 1 )ll L*j o) Tabor je bil za učence enkratno doživetje. Turnišče: cene pujskov Minuli Četrtek so rejci pripeljali na sejem v Turnišču 40 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov. Za par so zahtevali od 10 tisoč do 15 tisoč tolarjev, lastnike pa je zamenjala polovica živali, točneje 20. Cene sadja in zeleRjave Trinln Tržnica MuRkt Sirih Saih hdiMi EJdimr JtMli hMiniŽt OtMM Hrdto Umm KM BmkM ItonllN Hrtlalit« tubMtu PirMUUk CnUii CsMi Kim|t KrMiflr IM 200 120 20(1 IM 241 2M 350 350 M 200 20« ISO 150 50 ZM 121 2tt zon 350 250 300 »0 M ISO 200 100 ISO so 200 ISO 100 250 200 400 250 300 400 so 110 140 140 120 50 J Cene rabljenih avtomobilov Na sejmišču pri soboškem Agrosendsu je bilo minulo nedeljo naprodaj 44 rabljenih vozil, lastnike pa so zamenjala le tri. Znamka Opel Kadett 1,3 Zastava 128 Lada 150» Golf JX 1,3 Opel Kadett l,3i Renault 5 Flve Zastava 128 Mercedes 25» D Jugo Koral 6» BMW 31« Peugeot 2»S Ford Siena Renault 18 TU Alfa Romeo 1,6 Zastava 101 Golf J Letnik 19«7 19S9 19S0 1991 W8« 1994 1986 1982 1990 1980 1991 1990 1984 1983 1987 1979 Prev, km 63.00« 73.00» 141.000 19.000 86.000 18.500 75.000 330.000 61.000 182.000 67.000 84.000 121.000 67.000 79.000 103.000 Cena 8.»»» DEM 2.5«» DEM 1.200 DEM 1.24».»»» SIT 11.5»« DEM 12.«0« DEM 1.70« DEM 11.»«« DEM 5.0«» DEM 5.0«» DEM 12.500 DEM 11.70» DEM 5.50» DEM 7.»»» DEM 3.0«0 DEM 2.6»0 DEM ENDAVSKA NOC POLETNO KOPALIŠČE [ijENDAVA X«* ROYAL FLASH SANJA DOLEŽAL Lendavski pereči' Očitajo mi, da sem pravi kmet, ker da pišem samo neke kmečkega življenja. Sam se tega seveda ne sramujem, saj dnje živim na kmetih in se v glavnem preživljam od dohodek . poljedelstva in vinogradništva, ne pa več od živinoreje. Le bi še pokjadal Živini, ko pa proti večeru za to ni časa, sajjeptm *4, na televiziji Santa Barbara. Bogme, ponoči, skoraj vrtijo tiste »porniče«, zato človek ne more zgodaj vstati, dabl^ krave, »podojilt in odnesel mleko. Ker ne potrebujem krme za živino, sem lani travo za dat. Trdno sem upal, da bom kaj iztržil tudi letos, a sem seiditc_ tudi sem senožeti ponujal za simbolično ceno, jih nihče id kositi. Potem pa mi Je sorodnik Janci povedal o svoji ,ii ntke je ponujal zastonj, toda tudi pri njem se ni oglasil nihče, naj bi potem (mi Je pojasnil) kdo mahal s koso (no Ja, s kosilek^^ mojih, kjer bi moral plačali? To, da bi tuji kosec dobil krmo, ni pomembno. Hitro sem se »znašel« in se zlagal, češ da sem pravljen košnjo sam plačati. MožJe nasedel in dejal, da ki bi sam dal denar za delo in pridelek, toda ni (Judi, ki bi se '■ ni potiti. Sedla sva v senco pod rlugašemr. Brž sem prinese! ričkor vino, ki sem ga ondan prinesel domov, je pošlo), "‘'I'’® J ga v dvadecilitrski »kupicie. da sva potem lažje modrovala-mi, da nisva bita edina, ki sva prišla do spoznanja, da nič vri "J kot je bilo nekoč. Samo poglejte, dragi moji, kako je !........ .. f c velikokrat stepli, celo kri je tekla. Če je kdo ob košnji pprerezmt Kosili smo seveda z ročnimi kosami, in to ne te na lepih ampak tudi po obrežju potoka Ledave. Krmo za živino smo iz državnega gozda. Tam nismo kosili vsepovprek. ampak tjtit Ifi eA MZKM jfJi anfAneli enAvrnulto jfjt tp f£fw ™ lah, ki so nam Jih dodelili gozdarji. Se spomnite, daje vi rt feM v A v " »smrdetoe? Ja, vse je drugače, hudič pa je, da ljudje, stari po letih Hd£-n£-rt k*d MntrtMIrt AA po srcu!) tega nekako ne moremo priznati, se s tem sprijaznil- ■ ti nam, da smo »zabitU kmetje, pa le ne bi kazalo, saj danje življenje: vemo, kaj se dogaja v Santa Barbari in zijskih uspešnicah, to. kaj je novega pri naiih sosedih, pansi ne zanima. O, ja, ko kupijo traktor ali dober avto, potem smo te strd. Je menda normalno in logično. Nekdanji prvi kosec, zdaj gledalec Santa Barbare Pe^ dober den! 1 } - Pričevanja naših otrok, zasvojenih s trdo dto^ - Vsake moške noge niso za kratke hlače ; — vaan,^ iii«v - Drago Lugarič in maršal Tito zavržena v Leo^r - Pen kopa po kopalcih - Papež na Voroševem monociklu - Akcija: sladoled na vsako domačo njivo - Štefan Kovač - Pici se lahko raztrešči na tekmi Mura: Beltinci . P»n, dober den - v naslednfem Vestnik"* j 4. številka Izide 27. julija! Moja domača banka —— /O Pomurska banka L . Murska MeaJiJRiški l«fal PoMurske banke z Aie, 17. jubja 1995, tečaH''4**tl9! meaiHMSKi Mcai rOMursKe MiiKezane, i/.juiua ivva,i. v « 18.7. 1995 od 00.00, $re0q|l leia) Bank« S)«T«nU* vetja od ‘ ^ || «000.00. Država Avsliita Francil* Nemčija Italil« Švica ZDA Enota 100 100 100 100 100 1 Banka Slovenile 1.157,7446 2.340,3212 8.141,6637 7,0491 9.732,544» 113,7390 Nakup Pp^-*' 1.135,00 2.294,00 8.080,00 6.80 9,573,00 111.50 I3JJ 9-1 Na zahtevo GP POMURSKI TISK Murska Sobota, posredujemo objavo v Vestniku za prodajo 1.062 rednih imenskih delnic LB Pomurske banke, d.d.. Murska Sobota. Cena za eno delnico je 9.892,60 SIT. V skladu s 7. členom Statuta LB Pomurske banke. Murska Sobota imajo prednostno pravico do nakupa d delničarji LB Pomurske banke d.d. Murska Sobota, 8i vpisani v delniško knjigo LB Pomurske banke, d.d,, M, Sobota V 30 dneh od datuma objave naj interesenti pisno svojo odločitev o nakupu na naslov: LB Pomurska banka, d.d,. Murska Sobota, Služba sred, in posl. inf. iT- . ---- --■J--— I SOBOTA, 22. JULIJA, I OB 19.00 4 tat ANDREJA MAKOTER I l nEHWE M