Kmečka trgovina Plačevanje z denarjem ali z blagom? Danes, ko se je denarstvo tako razvilo, se »akoraj nikdo več n<i pcslužuje plačevanja z blagom. Samo Usti, ki jo v stiaki in nirna denarja, Be pcsluiuje tega načina plačevanja. In v tako stisko so prišle nekaterc države, v katere smo mi že od nekdaj v veliki meri prodajali svoje blago. Ker nam pa te države ne plačujejo več z idenarjem, ampak le z blagom (kl je dostikrat Btaro), amo prišli v težek položaj, ker končno tudi mi potrebujemo denar. Radi tega moramo jfjledati, da bomo začeli v večji meri trgovati z državami, ki blago plačujejo z denarjem. Predvsem smo preveč zanemarili trgovtno s prekomorakimi državami, kot: Severno Ameriko, Japonsko, Egiptom, Brazilijo, Argentinijo itd. S tenii državami nimamo niti pravih trgovinskih pogodb, pa čeprav bi lahko prodajali v te države Jes, lanena semena, feože, volno itd. Za Severno Ameriko še vedno velja trgovinska pogodba jpedvojne Srbije iz leta 1881, ki bi se morala že davrto obnoviti, z Argentino pa splob ni redne trgovinske pogodbe kakor tudi ue z ostalimi prekomorakimi deželami. Pa ne eamo država, tudi izvozniki s« morajo prilagoditi novemu duhu, ne pa, da se drže vedno starih zvez, ki nara hočejo yedno bolj predpisovati, po kakšni ceni se naj naše blago prodaja, ne glede na to, Ce ima pri tem naš krnet zgubo ali dobiček. Novi finaučni ukrepi Nemčije iTinančne potrebe Nemčije so bile lani izredno visoke. Krili so jih s povišanim davkom na" samce in družine brez otrok, kar je dalo 300 mllijonov mark, potom notranjih posojil so dobili pkrog 30 milijard mark, 320 milijonov mark so dobili od Avstrije, 500 milijonov mark od premoženja judov. Toda vse to še ne zadostuje. Zato bodo nove finančne potrebe krili z izdajanjem davčnih priznanic, ki bodo rsekako nadomestno plaeilno sredstvo. S temi priznanicami hočejo jprenesti breme oborožitve na poznejše rodove in ustvariti tako nove kratkoročne kreddte. Podjetnlki bodo te davčne priznanice uporabljali kot Dlačilo svojih obveznosti do 40% zneska. Gospodarske zanimivosti O cenab modre galice so razpravljali na občnem zboru Srbske kmetijske družbe v Beogradu. Kritiziralo se je postopanjo kartela za modro galico, kajti naša tvrdka »Zorka d. d.« prodaja modro galico v Bolgariji za 1.50 din ceneje nego pri nas, čeprav jo izdeluje iz naših surovin. Cena modre galice je ta.ko visoka, da je mnogi kmctovalci ne morejo kupiti. Postavljena je bila zahteva, da se ustanovi zadružna tvornica za modro galico in za nabavo kmetijskega orodja, cepiva itd. Preskrba Zagreba z mlekom. Zagreb hoče v  bodoče preskrbovati z mlekom samo Združenje mlekarskih zadrug, Gospodarska sloga. Prodajanje mleka po hišah po kmetih, ki je zavzemalo 60% preskrbe mesta z mlekom, je bilo že lansko leto preprečeno na ta način, da je Mlekarska žadruga v Zagrebu pokupila vse mleko producentov iz zagrebške okolice. Mleko se plačuje po odstotku maščobe. Borba zadruge se riadaljuje v tem smislu, da pride oskrba Zagreba z mlekom in mlečnimi proizvodi izključno v roke omenjeni zadrugi, kar je z ozirom na zdravje in napredek mlekarstva tudi pravilno. življenje v Nemčiji. V Nemčiji so uvedene po.sebne izkaznice za nakup kave po trgovinah. Prepovedano je kuhanje in prodajanje turške kave. V bodoče bodo smeli kuhati kavo samo v določeni mešanici s cikorijo in sladom. Prav tako so bile pred kratkim vpeljane tudi družinske karte za nakup masti, slanine, surovega masla, olja in loja. Cene goveji živini Voli: Maribor debeli 4.75, plemenski 5.50, Ptuj 4 din, Semič 3.75—4 din, šmarjc pri Jelšah 5 dtn, Krško 6 din, Blanca 4.50—5 din, Slov. Kojijice 4.50 din, Metlika 5.50 din, Kranj 6 din. Biki: Maribor 4 din, Ptuj 4—5 din, Murska Sobota 4—4.50 din. Krave. Debele, molznice in breje v Mariboru 4.25—5 din, Ptuj 3 din, Semič 3.25 din, Murska Sobota 3 din, šmarje pri Jelšah 4 din, Krško 5 din, Blanca 3—4 din, Slov. Konjice 4 din, Kranj 5 din. — Za klobasarje so bile v Mariboru 2.50, v Ptuju 2 din. Murska Sobota 2 din. šmarje pi'. Jelšah 3 din, Krško 3—i din, Slov. Konjice 3 din, Kranj 4—4.50 din kg žive vage. Telice in mladi junčki: Maribor 5 din, Ptuj 5—5.25 din, Semič 4.50 din, Murska Sobota 4 do 4.50 din, Šmarje pri Jelšah 4.50 din, Krško 5 dta, Blanca 4.50—5 din, Slov. Konjice 4 din, Metlika 5 dtn, Kranj 5.25—5.75 din kg- žive vage. Teleta: Maribor 6 din, Ptuj 5.50 din, Murska Sobota 5.50 din, šmarje pri Jelšah. 5.50 din, Krško 6—7 din, Blanca 5 dln, Slov. Konjice 4.50, Kranj 7—8 din kg žive vage. Konji Ptuj: 600 do 5000 din komad — žrebeta 12O0 do 3000 din komad. Svinje Plemeiiske: Maribor 5—6 tednov 80—110 din, 7—9 tednov 115—140 din, 3—4 mesece 200—280, 5—7 mesecev 330—450 din, 8—10 mesecev 470 do 510 din komad; 1 kg žrve teže 6—8 din. V Ptuju so bili 6—12 tednov stari prasci 90—190 din komad, v Metliki pa 250—400 din, v Kranju 7—8 tednov stari 180—300 din komad. PrSutarji: Ptuj 6.75—7 din, Murska Sobota 8 din, Šmarje pri Jelšah 8 din, Krško 8 din, SIov. Konjice 8 din, Kranj 8—9 din kg žive vage. Debele svlnje (Speharji): Ptuj 7.25—7.50 din, Murska Sobota 9 din, šmraje pri Jelšah 10 din, Krško 10 din, Slov. Konjice 9 din, Kranj 9—10 din kg žive vage. Živalski produkti Meso in slanina. Govedina v Mariboru 10—12 din in prav tako po drugih krajih, samo v Kranju je 12—14 din kg. Svinjsko meso Maribor 12—14, Ptuj 13—16, Murska Sobota 14—16 din, Krško 16 din, Slov. Konjice 14 din, Kranj 16 din kg. — Slanina: Ptuj 17 din, Krško 17 dtn, Slov. Konjice 16 din, Kranj 22 din kg. — Svlnjska maat: Ptuj 18 din, Krško 20 din, Slov. Konjice 18 din, Kranj 19 din. Kože: goveje Ptuj 9 din, Krško 7—12 din, Sl. Konjice 8 din, Kranj 7—10 din kg. — Telečje Ptuj 11 din, Krško 8—14 din, Kranj 12 din kg", — Svinjske Ptuj 8 din, Krško 7—12 din, Slov. Konjice 6 din, Kranj 8 din kg". Volna: neoprana v Krškem 16—18 din kg, v Kranju 24 din; oprana Krško 20 din, Kranj 34 Med: Ptuj 16 din, Krško 16—20 din, Kranj 22 dn 24 din kf. , Mlečni proizvodi imajo zaradi praznikov zelo" nestalne cene. Vino Okolica Ptuja navadno me«ano vino 5 dln li« ter, sortirano vino do 10 dln liter. — Okolica Slov. Konjic navadno mežano vino 4—4.50 dln, finejse sortirano vino 5—7 din. — OkoliCa Ktškega navadno mešano vino 4—5 din, finejSe softirano 6 din liter. Žito in krrna Pšenica 1.50 din, ječmen 1.50, rž 1.50, oveU 1.40, koruza 1.30, fižol 2 din, krompir 0.60 dln, seno 0.60 din, slama 0.30 din kg v okolici Murske Sobote. Po drugih krajih Slovenije za 0.25 do 0.50 din dražje. Sejmi 6. aprila tržni dan v Turnišču, v Dolnji Len1davi živinski in kramarski, dsto tudi v Laškem, Rajhenburgu in Slov. Konjicah — 7. aprila svinjski v Mariboru — 8. aprila avinjski Križevoi, Brežice, Celje in Trbovlje — 11. aprila tržni dan v Dolnji Lendavi, žlvinski in kramarski v šoštanju, živinski v Ptuju, svinjeki v Ormožu — 12. aprila živinski in kramarski v Razkrižju, svinjski v Celju, Ptuju in Trbovljah — 13. aprila tržni dan v Turnišču, živinski in kramarski v Novi cerkvi, v Loki pri Zusmu — 14. aprila svinjski v Mariboru — 15. aprila svinjski v Brežicah, Celju in Trbovljah, živinski in kramarski v Št. Janžu pri Dravogradu, tržni dan za živila in prašiče v Trbovljah. stsunpnozoidV