LETO VII.
2
februar 1981 glasilo szdl občine logatec
aške
VICE
»b 71 letnici rojstva Edvarda Kardella
al . »rdlfQi Si
ai
v, Edvard Kardelj, najbližji Titov sodelavec, se je globoke#j|
odovino Slovencev, vseh jugoslovanskih narodov in vseg»j M ga človeštva. Zapisal se je s svojo izjemno analitično in ie
osebnostjo, da prodira v stvarne družbene tokove da odkriva z 9 osti razvoja socializma, posebno naše družbe in da pronicljivo
iva zgodovinsko možno zaradi spreminjanja stvari. nacelno 9' Nasproti drobtinčarskemu politikanstvu je Kardeljuveljavi nacein Jitlko, katere poslanstvo je socialna emancipacija in ob m_ ^ 9 obodne skupnosti ljudi. Takšno politiko je možno uresniči. * vezovanjem dela in odločanja o upnih zadevah. »Politika ne more :i ločena,« tako je pisal, »od dela ^interesov delovnih ljudi; politika *more ustvarjati poklica politikov, irveč mora biti - tako kot praksa, <o tudi kot znanost in teorija - iz-neposrednih in dolgoročnih in-»resov delovnih ljudi v njihovem ruženem delu in uresničevanju novih individualnih in kolektivnih eresov na vseh področjih družne kulturne uveljavitve človeka.« Zoper tradicionalni politični mo-pol, pa najsi se pojavlja v mno-stranski preobleki ali v državno-»tniški izvedbi, postavlja Kardelj ncept politike kot sestavnega la samoupravljanja in kot izpe-nke iz združenega dela, politični enos pa pojmuje kot proces de-jnopolizacije odnosov med ljudmi družbenimi skupinami. Politika je ini spreminjanje stvari, spreminjajo stvari pa osvobajanje človeka In sgovega dela. Politika naj izhaja .J človeka In njegovih potreb In se
ača k potrebam človeka. pETakšen odnos do politike temelji Kardeljevi globoki zakoreninjeni v konkretnih interesih delov-1 ljudi, delavcev, kmetov, inteli-nce. Ta zasidranost v svetu dela ustvarjanja Je bila in ostala stalnl-Kardeljeve misli In dejanja. Ta sidranost v množicah, ta posluh, njihove zgodovinske potrebe, se : Pokazal, ko Je daljnovidno zasno-I Manifest novi Komunistični par-1 Slovenije, kjer Je z globokim ogledom v naloge, ki so bile re-lucionarne in narodnoosvobodll-hkratl, opredelil program akcije ogre8ivnih sil slovenske družbe, ikšna zasidranost v množicah Je Iz njegovih spisov o graditvi
mol;„:u -_______,,   _j_
'elJZnlh'eg0Vlh 8pl80v 0 aradltvi •h Pove or9anov ljudske oblasti med narodnoosvobodilno vojno. Isti -^"lokra'-r1108*' * mnoilcami napolnjuje njegove prve spise o ljudski dausrriilie Vellka ve« In zaupanje v množice Je bila temelj njegove u ifcUnizm i krltlk0 birokratskih pačenj socializma njegove kritike 78)2 ia a n odPora zoper imperializem In vsakršen hegemonizem. =nllkliia !! V U8,varJalne moči delavskega razreda In množic spioh silfno izk* na8lonitvi na teoretično marksistično misel in revolucio-nja k, usni° - tudi njegova koncepcija socialističnega samouprav-^>   •   Je brez dvoma njegov najpomembnejši prispevek k teoriji in
praksi socializma. Kardelj je odločno zavračal tiste, ki razglašajo samoupravljanje za utopijo. V samoupravljanju je videl eno izmed bistvenih zakonitosti prihodnjega obdobja. Samoupravljanje je svoboda delavca - proizvajalca materialnih dobrin. Samoupravljanje pa je tudi svoboda ustvarjalca kulture - znanosti. Samoupravljanje je most, ki povezuje fizično in umsko delo; je sredstvo, preko katerega politika postaja kultura, kultura pa politika, v katerem se postopoma briše nasprotje med človekom kot nosilcem ekonomskih in človekom, kot nosilcem političnih funkcij, v katerem se postopoma presega prepad
med zasebništvom partikularnih interesov in univerzalizmom splošnega interesa.
Takšno samoupravljanje še ni pri nas stvarnost, vendar tudi niso samo sanje. To je proces, ki se je začel uresničevati, ki se sicer še marsikje opoteka, a vendarle napreduje in to tembolj, kolikor bolj se vsi skupaj zavedamo njegovega zgodovinskega pomena. Sodobna družbena praksa ne samo pri nas, ampak čedalje bolj v vsem svetu potrjuje moč ideje samoupravljanja in s tem tudi pravilnost Kardeljeve samoupravne misli. Ta izkušnja in nova teoretična zavest, ki se v specifičnih oblikah razvoja na vseh kontinentih, tudi potrjuje, kako globokega pomena je Kardeljeva koncepcija družbene lastnine kot protislovne kategorije, ki pomeni proces preraščanja lastniškega monopola, tudi tistega, katerega nosilec je država. Kardelj je z razsvetljitvijo protislovij lastnine v prehodnem obdobju in z razkrivanjem protislovij družbenoekonomskih odnosov sploh v tem razdobju dal socialističnim silam močno orožje za dejansko socializacijo ekonomije in s tem odpiral realno zgodovinsko perspektivo podružbljanja politike.
Edvard Kardelj ni več navzoč v našem neposrednem delu, ni pa ugasnil plamen marksistične misli, ki odkriva nove perspektive socializma pri nas in v svetu. In s to mislijo kakor tudi z živim zgledom revolucionarnega poguma bo Edvard Kardelj živel med nami in v nas. Njegova misel nas dviga k pokončni hoji kot Slovence, kot Jugoslovane, kot socialiste in komuniste, kot državljane tega sveta. To pokončnost pa bomo lahko trajno ohranili, če bomo spodobni ne samo ohranjati, marveč tudi razvijati marksistično misel, naše družboslovne discipline in publicistiko, na tisti podlagi, ki jo je ustvaril Edvard Kardelj.
Franc Jerina
as/ce
01
Pomembne obletnice naše politične in kulturne zgodovine v letu 1981
7. januar
9. januar
9 lanuar
13. januar
21. januar
mareoapnl
2 7. marec
6 april
20 april
27. april
29. april
maj
maj
3 ma|
13 maj
maj-september
rb-letnica prvega kongresa srbskih socialistov iz Ogrske (7.-8 !9Ubl. Na kongresu so sprejeli organizacijska pravila srbskega oddelka socialnodemokratske stranke Ogrske.
126-leinica rojstva Stevana Mokranjca (9 1 1856, Negotin - 28 ia I9I4 Skopje). Klasik jugoslovanske glasbene narodne smeri. Njegova ustvarjalnost pomeni najpomembnejše obdobje v srbski glasbi aIa stoletja,
ub-letnica rojstva Anton Aškerca (9 1 1856, Globoko pri Rimskih loplicah - 10 6. 1912, Ljubljana) Duhovnik, pesnik, najpomembnejši predstavnik slovenske epske napredne poezije.
ub-letruca rojstva Jovana Sterije Popovica 113 1 1806, Vršac - 9. 3 1856, Vršac). Književnik in organizator kulturnega življenja v Srbiji l IB42- 1848). Poznan komediograf. 125-letnica smrti: 9. 3. IU81.
luu-letnica rojstva Ivana Ribarja (21. 1. 1881, Vukmanič pri Karlovcu 2 2 1968, Zagreb). Pomemben jugoslovanski politik, pred sednik AVNOJ, ljudske skupščine FLRJ itd.
bu-letnica Labinske republike (2 3. - 8 4 1921) V začetku februarja 1921 so se kmetje v jugovzhodni Istri na Praštini uprli fašistom Hkrati so rudarji iz Raše dvignili k uporu Labmščino. Upor se le začel s siilosno stavko rudarjev.
40-lHlnica demonstracij v Jugoslaviji, proti pristopu iwmu paktu (25. - 27. 3. 1941 )
troj-
4U-letmca napada Nemčije, Italije, Madžarske in Bolgarije na
Jugoslavijo (aprilska vojna 6. - 18. IV. 1941).
rb-letnica rojstva Veselina Masleše (20 IV 1906, Banja Luka -14 VI 1943 Sutjeska). Pomemben aktivist KPJ in publicist; narodni
harof;
i,-letnica ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naro-
ua. Kp Slovenije je s predstavniki krščanskih socialistov, levega mila Sokola in naprednih kulturnih delavcev ustanovila Protnmpe-iialisticno fronto, kasneje imenovano Osvobodilno fronto (Oh).
o-letnica rojstva Vanje Radanša (29 IV 1906, Vinkovci - 24 IV 19/5, z.agreb). Kipar, slikar in grafik, član JAZU. Eden največjih sodobnih hrvaških kiparjev in med najoriginalnejšimi osebnostmi jugoslovanske moderne umetnosti.
rb-letnica splošne stavke delavcev Bosne in Hercegovine.
Splošna stavka je bila prelomnica v zgodovini delavskega gibanja in splošni borbi Bosne in Hercegovine proti okupaciji Avstro-Ogrs-
ke.
4U-letnica majskega posvetovanja KPJ v Zagrebu (1941). Posvetovanja so se udeležili delegati partijskih vodstev iz vseh pokrajin razen Makedonce. Posvetovanje je bilo pomembno pri pripravah za vstajo jugoslovanskih narodov in narodnosti proti okupatorju.
iuu-letnica smrti Josipa Jurčiča (4 III. 1844, Muljava - 3. V. 1881, I inbljana) Pomemben slovenski pripovednik, dramatik in novinar; avlor prvega slovenskega romana in prve slovenske realistične povesti ljudski tribun
lOU-letnica rojstva Dimitrija Tucoviča (13. V. 1881, Gostilje pri Titovem Užicu - 20. x. 1914, Lazarevac). Socialist in publicist, med najpomembnejšimi borci delavskega gibanja na Balkanu in velika osebnost jugoslovanskega socialističnega delavskega gibanja.
150-letnica prve tiskarne v osvobojeni avtonomni kneževini Srbiji (1831). Državno tiskarno v Beogradu so nabavili ob koncu leta 1830 v Petrogradu, v Beograd je prispela 21 V. 1831. Obratovati je začela septembra istega leta. Najprej se je imenovala Knjaževsko srbska pečatnia, nato se je večkrat preimenovala. Današnje ime je Beogradski-izdavačko grafički zavod. Prva tiskarna v Beogradu pa je bila ustanovljena leta 1552.
27. junij:
julij:
3 julij:
4. juli|
10 julij
Poletje
september
1. september
24. septetnbei
26 Baptembei
28 septembei
12. oktober
18 oktober
21 oklubel
24 novembe
13, decembet
21 decernbei
4u-letnica odloka CK KPJ o ustanovitvi glavnega štaba >P nuosvobodilnih partizanskih odredov Jugoslavije (1941).'
mandanta GS NOPOJ je bil imenovan Josip Broz Tito.
4U-letnica ustanovitve prvih organov ljudske oblasti (julij vember 1941). Prvi organi ljudske oblasti so bili organizirat juliju in avgustu 1941 na osvobojenem ozemlju in so imeli rs nazive; odbor narodne osvoboditve beranskega okraja v Črr je bil izvoljen 21. VII 1941; v Krupnju v Srbi|i je bil ustanovijo pri okrajni narodnoosvobodilni odbor 5. IX. 1941; v Sloveniji je[ya v IX  1941 ustanovljen slovenski narodnoosvobodilni odbor^g septembra 1941 je bil v Sokolcu v vzhodni Bosni izvoljen p' mdnoosvobodilni odbor; 17 XI, 1941 je bil v Užicu ustan31*0 glavni narodnoosvobodilni odbor Srbije. prefc
bu-letnica ustanovitve Rdeče sindikalne internacionalen
sindikalna internacionala (1921-1937) je bila ustanovllrljena vem kongresu 3  19. VII. 1921 v Moskvi. j q|j
4U-letnica vstaje jugoslovanskih narodov (1941) v Beogrf 54
bila 4. VI. 1941 zgodovinska seja razširjenega politbiroja Ctjrjjj|, pod vodstvom generalnega sekretarja Josipa Broza Tita, na^ ^ so s|jrejeh sklep o vstaji jugoslovanskih narodov Vstaja v S 1 |uli|a; v Cmi Gori - 13 |uhja; v Sloveniji - 22. julija; v Hrva*' '° v Bosni in Hercegovini - 27. julija, v Makedoniji - 11 oktoMeka I2b-letnica rojstva Nikole Tesla (10 VII. 1856, Smiljan pri g1 85 1.11 /II943, New York), Znanstvenik in tznajdttelj svetovnefljand vesa s |)odročja elektroftzike in elektronike j-,gr rb-letnica žetelaških (žetvenih) stavk v Vojvodini poletje |j pr
,ega
v mnogih vaseh in mestih Vojvodine so se začela močna fl1 zetelaskib in drugih stavk (stavka železničarjev in druuuuge) leta je bila v okviru sindikalnega gibanja in SPD Ogrske ustan na zveza kmetijskih delavcev v Vojvodini kot sindikalna strogi p uujanizacija kmetijskih delavcev j -|c
bu-letnica ustanovitve neodvisnih sindikatov (1921). Na pttko
KPJ so tuli ustanovljeni neodvisni sindikati, revolucionarni d«ta 1 sindikati Predstavniki 12 strokovnih zvez so ustanovili v Be<,tg{Q 14 IA. 1921 na tajni konferenci medzvezni sindikalni odbor ' . lavlja kot začasno centralno instanco neodvisnih sindikatoV'P's
a q+
20-letnica beograjske konference neuvrščenih 1. - 6. IX
Pobudo za konferenco so dale Jugoslavija, Indija, Indor* Z3( Z.AH Pivi svetovni zt)or neuvrščenih, ki se ga je udeležilo 25f.a 1
40-letnica Užiške republike (24. IX 30. XI. 1941). Del oZ*'a U zahodni Srbi|i je bil osvojen med oboroženo vstajo proti okuP<-a|n bedel OK KPJ in vrhovnega štaba je bil v Užicu.
letnica posvetovanja glavnega štaba NOPOJ v Stolice p Krupnju (1941). Vojno (iohtično posvetovanje glavnega štab;^ ^ i 1 ).i s pokrajinskimi vodstvi vstaje v Jugoslaviji. Posvetovanje, dil Josip Broz lito.
Pop
ibu-letnica rojstva Irana Levstika (28. IX. 1831, Spodnjefzva lb. XI. 1887, Ljubljana). Književnik, jezikoslovec, novinar, °2ag ki pisatelj, I (len i/nicrl klasikov slovenske proze m kritike.'*,
no, demokratično, svobodomiselno in jugoslovansko ustne"
-leinica smrti Sin,ona Gregorčia (15 x 1844, Vrsno -'
23. december
fltkc
vpr;
10-ieinica ustanovitve Društva za znanost in umetnos'^<-)v udi« v I itogradu (1971). K) III 19/6 je društvo preraslo vbbs
gorske akademijo znanosti in umetnosti. grer. 125-letnica rojstva Jovana Zujovića (18 x 1856, Brusn'pJs liornjani Milanov(;ii - 19 VII 1936. Beograd). Geolog in postni verzitetni profesor, ptedsedmk sanu in član drugih akadei* lovili |e položil temelj geološki vedi v Srbiji. V politiki je bil P° . vi in i /ivojina Zujovića in Svetozarja Markovića. j. Žujović ienJ3, izmed ustanoviteljev republikanske demokratične stranke 53 j
40-letmca  množičnega  pokola  prebivalstva  v  Krafl'in S
(1041), Zaradi velikih izgub, ki so jih nemške enote pretrpeis'aipj
padilt   paitizani, so Nemci za povračilo izvršili množičen zW , Magujevcu so 21     v:; X. 1941 ustrelili okoli 7000 drža" med katerimi je bilo dosti dijakov in otrok
,pra
;ači
i MIH. Ugncai I Jnfii jvi nk. pesnik, katerega domoljubna pO*', močni) vplivala na prebujenje narodne zavesti pri primorsKifel s vencih 1 b(
IUU-letnica smrti Avgusta Senoe (14 XI 1838, Zagreb - 1vnj
Ittbl zagreb) Pesnik, pripovednik, romanopisec, dramatiMa 2
prevajalec Poosebila določeno obdobje hrvaške književnos^g^
poznamo pod imenom »Senoova doba«. a /,
- U
4U-ieiinca ustanovitve prve problemske NOV brigade
Po skle|)u ok kpj in ukazu VS nop odredov Jugoslavije i^Torj Hudu 21, Ali. 194 1 ustanovljena prva problemska nov lariff. šestimi bataljoni, I m 2. črnogorskim, 3. kragujevškim, 4, skuti. f>. š 11 r 11 a f 11 j s k 1111 in 6, beograjskim (1.199 borcev). Vrh0"ko mandanl Nov in Poj Josip Broz lito je izvršil pregled bri98<0ki aH IH'il v Hudu I a dan slavimo kot dan JLA. ;ov;
ib-letnicH »miti Dane Grneva 118/1, Smilevo pri Bitoli - ^!V> £ 1906 Knsinuvo |)tt Berovu) Makedonski narodni revolucionarno IZItiad ustanoviteljev in najpomembnejših voditeljev VMRO' jpj^
Franc t
rt
jO priporočilih Organizacije združenih narodov se popisi prebi-'Iva vrše vsakih 10 let in sicer v letih, ki se končujejo z 0 in 1 Po-p)e namreč najboljši način ugotavljanja stanja, s primerjanjem ,r?tkov iz prejšnjega popisa je moč ugotoviti spremembe v struk-prebivalstva in gospodinjstev
1 a1
S območju naše republike beležijo prvi popis prebivalstva v i'r54 takrat, ko je Avstroogrska uvedla davčno reformo in te-_----čtou,|n hiš in tudi prebivalcev
8$) štetje prebivalstva). Kasneje, leta 11 /u, jc a». to pa predvsem v zvezi z reformo vojske, podatki pa so sluzih nekakšen nabor. Tako štetje je bilo ponovljeno vsake 3 leta tja £1850, 1857 so se pa začeli popisi prebivalstva, zasnovani tako, 'tianes. V teh letih je bil določen prvič tudi kritični trenutek 31. ber (kritični trenutek je stanje na vnaprej določen dan), podatki '* li prvič objavljeni in popis se je vršil vsakih 10 let na osnovi pn-,pga prebivalstva.
"Vi popis prebivalstva v Jugoslaviji je bil izveden leta 1921, i 1931. Objava podatkov je bila skromna, brez ekonomskih pttkov in podatkov o naseljih.
*ta 1948 je bil izveden kratek popis prebivalstva, vendar z novo (^eto - po stalnem prebivališču.
o^Pis leta 1953 je popisoval tudi osebe in je služil nastavitvi re-x,a stalnega prebivališča na matičnih uradih, ažurnost evidence ne: zagotovila obveznost prijave oz. odjave stalnega prebivališča. !5ta 1961 je bil popis izvršen enotno v vsej Jugoslaviji, 1971 pa z«*a uvedena osebna matična številka, ki je služila za nastavitev kalnega registra prebivalstva v SR Sloveniji.
ic'e popis prebivalstva
že rečeno, je popis tudi akcija OZN in zaradi primerljivosti te
na štirih osnovnih načelih:
popis mora zadovoljiti predvsem družbene potrebe dežele, ki e<zvaja popis;
'^zagotovljena mora biti mednarodna primerljivost zbranih podatkov;
vprašanja morajo biti taka, da prebivalstvo lahko in hoče posre-stdovati pravilne informacije in . "obseg popisa mora biti v skladu z razpoložljivimi finančnimi
sredstvi.
"Jpis, kot najpomembnejše raziskovanje in najbogatejši vir raz-e'/nih informacij za državo, temelji na enotni raziskavi in druzbe-po^redeljeni vsebini podatkov, usklajenih metodah in tehnologiji
jenja, obdelave in prikazovanja podatkov. Vrednost in prednost '■ sa je v tem, da zajema istočasno vse prebivalstvo, gospodinjam stanovanja ter ugotavlja, da se podatki obdelajo po vseh te-
I,, alnih (prostorskih) enotah, torej tudi za vsako naselje, oz. kra-
J skupnost.
jPrave na popis 1981 so se pričele že v letu 1977. Takrat je oe;ačeta revizija statističnega katastra, ki je bila poverjena geo-3k*i službi na nivoju republike in občine. Revizija je opravljena,
! 00 'zvršen na novi topografski osnovi. -1'Vna teritorialna (prostorska) enota je statistični okoliš, ki pra-*ia zajema celo ali del naselja, celo ali del katastrske občine m ,s rajevne skupnosti tako, da so večje teritorialne (prostorske) ■ (katastrske občina naselje krajevna skupnost) mozaično 'hijene iz celih statističnih okolišev Statistični okoliši so bili z j^om določeni za popis prebivalstva I, 1961 in so bili prirejeni »rkratno stanje. Zaradi primerjanja podatkov popisa in drugih » cQ *; „,,„,;*; „„ m0niavati. Manjša enota je še po-
tratno stanje. Zaradi primerjanja poda kov popi-   • ^ ^ l04kov, se ti okoliši ne smejo menjavati. Manjša enota I ^ g>'okoliš v okviru statističnega okoliša s takim obsegi ,
'okoliš v okviru statističnega okoliša s wum . ebl
'.ovalec v odrejenem času (10 dni) mogel izvršiti poj.' ^g81 -*v, gospodinjstev in stanovanj. Kritični trer.ute£T^ P ^ ^'močje naše občine je razdeljeno na cca 60 popisnu 0 >Pisu bo sodelovalo 40-50 popisovalcev.
Popis prebivalstva 1981 bo vseboval vrsto vprašanj, ki bodo osvetlila obseg in značilnosti selitvenih gibanj (spremembe stalnega bivališča, dnevna potovanja zaradi dela, šolanja). Ugotovili bomo, koliko zdomcev se je že vrnilo, ki so po I 1965 odšli-na začasno delo v tujino.
V fazi priprav na popis je bilo dano izhodišče, da bi posebej popisovali tudi zasebna kmetijska gospodarstva. V samem popisu pa bo to opredeljeno v vprašanjih za gospodinjstva in pri obdelavi podatkov bo možno ugotavljati pripadnost gospodinjstva kmetijskem gospodartvom.
Kot je znano, je bil prvi popis kmetijstva po vojni izveden I. 1960, kar pomeni vključitev Jugoslavije v drugi svetovni popis kmetijstva. Drugi popis kmetijstva je bil I. 1969 in sicer po metodi vzorca (rezultati so bili primerljivi samo v republiki oz. zvezi). Zato so bili ob popisu I. 1971 zbrani tudi podatki o zemljiščih, ki so last gospodinjstva, in podatki o številu in vrsti živine (konji, govedo, ovce, svinje). Ti podatki so bili osnova za anketo o številu živine v SR Sloveniji, ki se izvaja vsako leto 15. januarja. Podatki so reprezentančni.
Popis gospodinjstev bo vseboval tudi vprašanja o zasebnih kmečkih gospodarstvih (velikosti, številu živine, perutnine, čebeljih panjev, traktorjev ...) z upoštevanjem načel:
- da vprašanja niso preobsežna;
- da je potrebno podatke o kmetijstvu zbrati tudi za manjše prostorske enote; potrebno je zbrati novejše podatke z realnejšo osnovo, kot tudi podatke o poslovnem sodelovanju s KZ;
- površinah lastnih in obdelovalnih zemljišč ter zemljišč, ki jih gospodinjstvo uživa ne glede na lastništvo.
Omenjeni podatki bodo zbrani v akciji popisa za celo državo, v SR Sloveniji pa se bodo zbrali dodatno še podatki o predvidenem prevzemniku kmetije in o površini opuščenih kmetijskih zemljišč
Prvi povojni popis stanovanj je bil izveden leta 1949 in 1950 z namenom, ugotoviti velikosti in kvalitete stanovanjskega fonda, ki je bil zmanjšan zaradi posledic vojne, ter da se ugotovi stanovanjski standard prebivalstva. S popisom stanovanj ob popisu prebivalstva I, 1961 je bila ugotovljena sprememba velikosti in kakovosti stanovanjskega fonda.
Intenzivna stanovanjska graditev do leta 1974 je znatno spremenila velikost in kakovost stanovanjskega fonda. Naloga popisa 71 je bila, da zgotovi podatke o stanovanjskem fondu za celo Slovenijo po enotni metodologiji in istim programom, prejšnji popisi so se nanašali samo na mesta in naselja mestnega značaja.
Ker je reševanje stanovanjske problematike aktualno in za uspešno načrtovanje rešitev potrebna zanesljiva informacija o obsegu, sestavi in izkoriščanju, bo popis stanovanj ob popisu prebivalstva
tudi v letu 1981.
S popisom bodo zajeti podatki o vseh stanovanjih in zasilno nastanjenih prostorih ter nekateri podatki o stavbah.
S popisom stanovanj bodo zbrani podatki o številu stanovanj, njihovi velikosti, starosti, opremljenosti, lastništvu in tudi podatki o na-
stanjenosti stanovanj.
Podatki o stavbi, kot osnovnem elementu prostora, so pomembni tako z vidika prostorskega planiranja kot tudi z vidika komunalno stanovanjskega gospodarstva. O stavbi bodo zbrani podatki o namembnosti, lastništvu, višini in opremljenosti. Za stanovanja in stavbe, ki jih občani uporabljajo samo občasno (za počitek in rekreacijo), bodo pripravljena posebna vprašanja.
S popisom prebivalstva bo ugotovljeno število prebivalcev in opredeljeno v spolni, starostni, šolski, kvalifikacijski, poklicni in socialno ekonomski strukturi.
Novost pri popisu 1981 je enotna matična številka občana (EMŠO). Ta številka bo služila za povezavo znotraj statističnega sistema. Večini prebivalcev je bila ta številka dostavljena v I. 1980, do popisa pa jo dobijo vsi občani. To številko je treba hraniti in jo ob popisu posredovati popisovalcu.
Vinko Urbas po biltenu Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji v letu 1981
Lo&afike
NOVICE
Arhitektura kmečke hiše na Notranjskem
K razmišljanju so me pripravile številne novogradnje v Lazah, ki jim tudi posvečam ta zapis.
K pisanju me je vzpodbudil članek ing. J. Petkovška o energetski krizi, kjer obravnava tudi slabe strani naših hiš - velika okna, balkone, garaže, mogočna stopnišča in s tem seveda tudi samo obliko hiš. Dodajam še, da je vprašljiv že način zazidave parcel. A to že ni več samo stvar posameznika, temveč tudi urbanistične politike občine. Skušali bomo odgovoriti na dve vprašanji:
1. Kakšna je kmečka hiša na Notranjskem?
2. Zakaj   je takšna?
Laze so po načinu zidave značilna, gručasta vas notranjskega krasa Hiše so postavljene na zemlji, ki ni prišla v poštev za obdelovanje in leži tako visoko, da je voda ne doseže. Vsaka od starejših hiš se prilagaja zemljišču na najboljši možni način.
Tloris hiše bi lahko posplošili:
Oglejmo si posamezne prostore in kakšen je bil njihov namen, ki je narekoval tudi velikost in lego:
kuhinja - v njej so kuhali zase in za živali, pekli kruh, pinili mleko, luščili fižol, delali koline, pomivali posodo, namakali perilo, likali. Družina je tu zajtrkovala, ker je bil to zjutraj edini topel prostor.
hiša ali izba - v njej je peč, ki je pozimi grela prebivalce, takrat so se tam najpogosteje zadrževali Tam so predli, pletli, šivali obleko in čižme, delali omela, mizarili, popravljali orodje, pletli jerbase in koše, robkali koruzo ...
Izba je imela okna na dve strani in je pozimi dobivala največ možne svetlobe. To je največji prostor v zgradbi, ker se je tu zadrževala vsa družina pri svojem delu.
kamra - spalnica, kjer so bile le postelje in skrinja ali omara za perilo. Bila je prav majhna in nekurjena.
soba - poleti so tu spali otroci. Prostor je manjši od izbe in ne-kurjen.
shramba - služila je za »hladilnik«, je na tisti strani hiše, kjer je bilo tudi čez poletje najhladneje. Skozi shrambo ali iz kuhinje so dostikrat vodila vrata proti gospodarskim poslopjem.
5
. irr
Na podstrešju je bila shramba za žitarice, kamra za prekajC) mesa (»rauhkamra«), v nekaterih hišah tudi podstrešna soba. frji mniti je treba, da je bilo podstrešje zelo suho zaradi načina t t Kamnite stene, ki so vlekle vlago iz tal, so se sušile ob strešmei kih. ila
Kakšna pa je bila hiša navzven? Pritlična, z majhnimi okni, kP pozimi ščitila pred mrazom in vetrom, poleti pred pretirano vrPv Debeli zidovi so kamniti. Hišni portali so klesani, a ne tako bj^ kot na Primorskem. Zato pa so vrata skrbno in z ljubeznijo rera ali pa poslikana (v sosednji Jakovici). Značilen za te kraje je_, ( v zamiku, ki je bil umaknjen pred najhujšim vetrom. Streha ješ : napravljena na čelo. Strešna konstrukcija je tako bolj varovali, vetrom in laže kljubovala snegu, ki ga je v teh krajih dovolj. St*1; hiše so večinoma prekrite z bobrovci, ki so mnogo boljša tofiE izolacija kot salonitke. kl
Moramo se vprašati, zakaj nam taka hiša, ki se je razvila v tir. jih skozi stoletja, ni pogodu. Namesto nje si želimo »moderno^ nadstropnico. Seveda so vzroki - spremenil se je način živi g
Želimo si boljše živeti. A to se ne bo zgodilo, če bomo sar\ zidali novo hišo. Zidajmo si jo po svojih potrebah in ne pozabifliizi polnoma na izkušnje dedov. az
Upoštevati bi morali: „ni 1. Zunanja oblika starejših hiš je najprimernejša za te knVj, kvadraturi dovolj prostorna za današnji čas, ko je število družUg članov manjše in v njej ne opravljamo več mnogih del, ki so n'ne zgoraj. Na voljo je tudi vse podstrešje, ki deluje le zaradi oblik6 v: he manjše kot v resnici je. m;
2 Premisliti bi morali o legi hiše glede na pot sonca in sme'n" nih vetrov v teh krajih. |( a
3. Dvakrat premisliti, ali naj si zgradimo hišo konfekcijske!) ' ki se je razširila po vsej Sloveniji, a ni nikjer prilagojena kralšm posebnostim Ponuja navzven in navznoter lažni blišč srečne^2|( ljenja: oc kuhinja, v kateri narede stroji in strojčki skoraj vse delo nali t
ki
I 2 III
a
nas;
dnevna soba, kjer sedimo v naslanjačih, gledamo televi;ler sprejemamo goste;
balkone, polne sonca in rož, kjer si lahko preberemo časC spočijemo oko na okolici;
velike spalnice, kjer nas zbudi sonce. ik;
9
A priznajmo si, da je naša vsakdanjost precej drugačna. 0* i' dan kmeta in delavca, ki ga popoldne čaka še delo na knnf | tako dolg, da si verjetno zgoraj omenjenih ugodnosti ne bo pr'nj Kogar priganja delo 12 do 16 ur na dan, ne bo posedal v dnev'<t( Poleti, ko je največ dela, ne bo bral na balkonu in sonce gani zbujalo, ker vse leto vstaja pred sončnim vzhodom. !-
Post scriptum:
Rada bi predlagala ustreznim organom, da bi podprli razisK'čr nalogo, ki bi poiskala: 3r;
1. hišo, po obliki najbolj prilagojeno notranjski pokrajini >d menskim razmeram, ;a;
2. hišo, ki bo po notranji funkcionalnosti ustrezala našemu™ življenja, [
3. hišo, ki bo izboljnjevala tudi današnje ekološke zahte^r
o
Mirjaitigi
Vin literature: aj.
1 Knjiga za stroške Josipa Kremenška st za leto 1910, u
2 Dnevniki Julije Kremensek za leto 1926, 1927. 1928 |g(
3 Kmečka hiša na Slovenskem - dr. Ivan Sedej, Mladinska knjiga 1976
tanovanjska graditev v okviru užbenega dogovora in tmoupravnega sporazuma
....i.. ,lr>nr»riit
Aneks
> samoupravnem sporazumu o beno usmerjeni gradnji skupine ktov v soseski S-11 (na Hurla-,lm), ki je bil sklenjen v letu ie moral »Gradnik« Logatec »■'diti 40 stanovanj v letu 1979, [i toliko tudi v letu 1980 Kljub ŠPiemu podpisovanju sporazuma ila stanovanja do časa zgrajena, |(|ired vselitvijo pa so še zadnja rpvanja v soseski, jt izvajalci gradbenih in komu i h nalog so se delavci »»Gradni-reravnali po predpisanem spora-)ej predvsem sami, ob sodelova-eš strokovno službo Stanovanj-ali skupnosti, v posamičnih kon-St'h z občinskimi upravnimi in inš-tofijskimi organi »Gradnikovi« sti-kupci stanovanj so ostajali še samo pri pogodbenih kupop-jnih odnosih, kar pa je za sprot-0 »sevanje problemov, ki nastaja
lv >i nrarinii ^J^nm/ani mnnnn nre
;ai\
sevanje proniemov, ki un&iaja-gradnji stanovanj, mnogo pre-
□ifiizpolnjevanje   obveznosti iz azuma je privedlo proizvajalca Dvanj v take okolnosti, ki že Ino ogrožajo ekonomsko plat vne organizacije. Ob analizi sta-<r8njske graditve delavci »Gradni-ruAjgotavljajo,   za plačilo stano-) fl'ne bodo pravočasno zagotov-|jk« vsa sredstva in da odziv kup-ma posredovane obračune s ^nimi cenami ni bil ugoden za .vajalca stanovanj, ki je kupcem il zgrajena in tehnično pregle-ey. stanovanja brez odlašanja ali ;ra'snihkoli zadrževalnih pogojev, neslog za ta mali nered je v tem, odpisniki sporazuma niso for-p9li ustreznega odbora podpisniki bi naj sporazumno reševal goleme v zvezi z roki gradnje, v i z določanjem izhodiščnih in jnih cen.
času, ko se je podpisoval spo-Tt, sta bila v gradnji dva stano-Ika objekta. L-23 s 24 stanova-DB-3/4 z 20 stanovanji. V letu nI je stekla gradnja še dveh sta--njskih zgradb: L-24 s 24 stano-<n, in DB-5/6 z 21 stanovanji. P nja  navedenih stanovanjskih iev(<tov je potekala skladno z družabni normami glede rokov in kva-
23 - Stanovanjski blok s 1132 ■tanovanjske površine je šel v njo 10. oktobra 1980, končan in :isKlčno pregledan pa je bil 27. de-
bra 1979. jrti bdbe so bile sklenjene v različ-'.asovnih razdobjih, z različnimi ^nostmi izhodiščnih cen, ker je dnik« določal cene redno tro-^cno skladno z indeksi poveča-en, ki jih določa biro za gradbe-o SRS, Končna cena za m stanja je bila izračunana v z znes-afT1 680,00 din.
tej ceni je bila obračunana aja stanovanj pri tistih pogod-kjer kupci, glede na predplači-|76.iso pridobili pravice do fiksne
cene   Moki  dograditve niso bili spoštovani glede na pogodbene določbe, vendar je tudi res, da roki, ki so jih pogodbe določale, upošteva joč različne razloge in željo kupcev, seveda niso bili realni; gradnja je tekla od oktobra 1978 do decembra 19/ti, vsega 14 mesecev, kar velja po družbenem dogovoru kot normalen Mik za gradnjo objekta s pritličjem in štirimi nadstropji (P + 4)
Db-J/4     Stanovanjski blok s 104U m stanovanj je začel »Grad nik« graditi po sanaciji kraških brezen 12, marca 1979, pogodbeni roki za oddajo stanovanj pa so bili razpeti med 30. oktobrom 1979 in 20. aprilom 1980 Innajstmesečni rok po družbenem dogovoru (P + 3) se je stekel 12 aprila 1980, tehnični prevzem je bil opravljen 16 aprila 1980. torej v mejah normaiivov Bila bi pa novogradnja oddana v uporabo pred I januarjem 1980, ko bi bile dobave materialov in opreme normalne Končna cena. ki vključuje tudi stroške za zaklonišče, je veljala 10.699.00 din za m stanovanja
L-24 - začetek gradnje stano-vanjskega bloka s 1 132 m stanovanjske površine je bil 15 marca 1980, pogodbeni rok dograditve stanovanj pa se je stekel z 31. decembrom 1980 V resnici je bil tehnični pregled opravljen 29, oktobra 1980. s čimer je »Gradnik« dosegel rok graditve vsega le 7 mesecev in pol la obračun stanovanj je graditelj predlagal kompromis, ki stimulira izvajalca in kupca: kontna cena se naj določi na 15 oktober 1980, kar je usklajeno z realnimi potrebami graditve. Upoštevajoč indekse podražitev v gradbeništvu SRS velja cena za m   stanovanja 13 739,00 din.
DB-S/b     Stanovanja v gradnji obsegajo 1040 m  Po pogodbah je rok predaje stanovanj kupcem december 1980 Ker je zima onemogočila normalno delo že 3. novembra 1980, je predvidena vselitev konec februarja letos Irinajstmesečni rok dograditve, ki ga določa družbeni dogovor, tudi ni ogrožen Tako bo dograjena celotna stanovanjska soseska; v gradnji ostaja le še zaklonišče.
Hi-.ni 3 člena medobčinskega družbe-Na , .„,„„„ s,atut. o„,,ne Logatec, ter dovoljevanje in uresničeva-
1b. H. 19'H
Podatki kažejo, da se je »Gradnik« resnično ravnal po družbenem dogovoru in samoupravnemu sporazumu, kar zadeva roke in kvaliteto stanovanjske graditve Tudi cene so povsem korektne in skladne s poslovnimi graditeljskimi normami v SRS  Pri tem velja poudariti, da »Gradnikova« cena stanovanj še ne dosega slovenskega povprečja, da o ljubljanskih cenah niti ne govorimo, kjer je bila izhodiščna (ne končna!) cena m stanovanja 20.000.- din že jeseni 1980
Maš
SPHtJMEJO It rni i|iie organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije m delovni, skupnosti,
delovni ljudje, ki v obrti in v podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih imajo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva in
krajevne Skupnosti z območja občine Logatec
A N L K S
k samoupravnemu sporazumu o združevanju in uporabi sredstev za financiranje programov in planov krajevnih skupnosti, ki ie bil v veljavi na območju občine Logatec
v srednjeročnem obdobju 19'6-19B0
1 člen
S lem aneksom udeleženci podaljšujemo veljavnost samoupravnega sporazuma v nhi.ini l ogalei. sklenjenem v letu 19/8. za čas do 31 12 1982
2. člen
Skladno z določili samoupravnega sporazuma, se udeleženci zavezujemo, TOZD m druge samoupravne organizacije in delovne skupnosti ter delovni ljudje, ki delamo v Obrtnih m podobnih delavnostih, da bomo v letu 1981 in 1982 prispevali za uresničevanj iirogramov krajevnih skupnosti najmanj po 400 - din na zaposlenega delavca, po cenah iz leta 1980, ob upoštevanju določb samoupravnega sporazuma o temeljih planov kiaievruh skupnosti občine Logatec za obdobje 1981-1985.
3 člen
Krajevne skupnosti bomo na podlagi sporazuma ter na podlagi svo|ih planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981-1985 in planov za leto 1981 in 1982. upo-labile zbrana sredstva za izvajanje prioritetnih nalog v KS.
4 člen
Udeleženci. luz.U druge samoupravne organizacije in delovne skupnosti sprejemamo ta aneks po opravljenem postopku javne razprave v osnovnih organizacijah zveze sindikatov V krajevnih skupnostih sklepajo o aneksu skupščine KS po opravljenem postopku javne razprave v Krajevni organizaciji SZDL
5 člen
i a aneks je v občini I ogatec veljaven z dnem. ko ga sprejme in poda pristopne iz lave večina udeležencev. Vel|avnost aneksa ugotovi skupni organ podpisnikov sporazuma.
Aneks k sporazumu se uporablja s 1 januarjem 1981.
6 člen
Aneks se objavi v glasilu občinske konference SZDL Logatec »Logaške novice« Številka 024-9//8
OBRAZLOŽITEV Na poblidO Skupnosti kraievnih skupnosti občine Logatec o podaljšanju veljavnosti dosedanjega sporazuma o združevanju m uporabi sredstev za programe KS za dve leti. predlagamo organi ijodpisnikov tega sporazuma v občini Logatec, da udeleženci glasujejo za aneks, ki omogoča KS normalnejši prehod iz prejšnjega v sedanje sred njeročno plansko obdobje Kot osnova aneksu služi združenemu delu posredovan v obravnavo in sprejem samoupravni sporazum o temeljih planov razvoja krajevnih skupnosti občine Logatec za obdobje 1981- 1985, s katerim je dana materialna osnova za uresničitev programov KS S podaljšanjem veljavnosti sporazuma bodo v bistvu delavci omogočili nadaljnje združevanje sredstev za uresničevanje svojih potreb in interesov v kraju bivanja Pri uporabi teh sredstev gre za uresničevanje tistih prioritetnih nalog, za katere so se delavci že kot krajani v svoji krajevni skupnosti odločili v pripravah planov za obdobja 1981- 1985 in še posebej v planu za leto 1981 V na pore In prizadevania KS se vkl|učuje tudi Ubčmska konferenca SZDL Logatec z namenom, da oblikujemo nov način združevanja sredstev za potrebe KS, ki bo temeljil na čim bolj neposrednem sporazumevanju med KS. in tOZD. na konkretnem uresničevanju načel svobodne menjave dela V Logatcu. 20 I 1981
Poročilo postaje milice Logatec za leto 1980
V tem poročilu na kratko zajemamo podatke o gibanju kriminalitete, kršitvah javnega reda in miru, kršitvah cestnoprometnih predpisov, vzrokih in posledicah prometnih nezgod in ostalih dogodkov, pomembnih za stanje varnosti na območju občine Logatec.
gibanje kriminalu LIL- V primerjavi z letom poprej, je kriminaliteta močno padla: s 169 na 106 kaznivih dejanj. Delavci milice smo Inh uspešni v 89 primerih, kar je b>4 ,, Ohrabrujoče je dejstvo, da se je zmanjšal odstotek mladoletniške delikvence Novost pa so kazniva dejanja iz ix poglavja KZ SRS. to so kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost. Beležimo tudi močan upad gospodarske kri minalitete, ki je bila leta 1979 precej višja, kot v letu 1980. Objavljamo najpogosteje obravnavana kazniva dejanja: vlomne tatvine   12, tatvine
- 26, poneverbe - 10, nasilnistvo in telesne poškodbe - 10. kršitev te meljnih pravic delavcev in pravic iz socialnega zavarovanja - 14. ogrožanje javnega prometa - železniški promet - 6 in ostala kazniva dejanja
- 27. Lani je bilo 9 primerov mladostniškega prestopništva, kar je le tretjina predlanskega (22) Skupna materialna škoda znaša 1 554 544,40 din.
JAVNI RED IN MIR - V letu 1980 je poraslo število kršitev Zakona o javnem redu in miru. Povečale so se žalitve miličnikov, do katerih je jtn šlo pri intervencijah ali ob postopkih pri cestnoprometnih prekrških. Največ pa se je povečalo število vinje-nih pri kršitvah. Podatki so sledeči: število kršitev ZJRM - 174, število kršiteljev - 172, čas kršitve: ponoči
- 84 in podnevi - 60, vzroki kršitev; vinjenost - 104, kraji kršitev Pen-zion Krpan - 39, Motel Lom 1 1, Gostilna Krištof - 12, Delikatesa I, zasebna stanovanja - 25, ostalo 56, število intervencij - 115, število pridržanih - 44.
PROMETNA VARNOST. - la je v primerjavi sicer boljša od lanske, toda povečalo se je število prekrškov s področja vinjenosti, odvzemov vozniških dovoljenj in izterjatev mandatnih kazni. Podatki pa so kr šitev cestnoprometnih predpisov 199, vzroki kršitev: vinjenost /9, brez vozniškega dovoljenja - 28, ostale kršitve - 149, mladoletni kršitelji - 47, število mandatnih kazni
541. Kot zanimivost naj navedemo še podatek o kršiteljih začasnega zakona o omejitvi uporabi: vozil (par-nepar) - 22. ODVZEMI VOZ-NISKIH DOVOLJENJ. - A kategoriju - 9, B kategorija - 100. C kategorija
7, E kategorija   1. Prepoved izda je vozniškega dovoljenja A katego rija - 21, B kategorija - 6, voz dov. za kmetijski traktor - 3. PRuML I NE NEZGODE. - 32. POSLEDICE H<u-METNIH NEZGOD. - Lažje telesne poškodbe    22, hude telesne po skodbe    11, število mrtvih v pro metnih nezgodah - 2. Pri ugotavljanju vzrokov prometnih nezgod je se vedno na prvem mestu neprimerna hitrost, sledi pa ji vinjenost in izsiljevanje prednosti
OSTALI DOGODKI, POMEMBNI ZA STANJE VARNOSTI. - Na prvem mestu je treba omeniti požare. Bilo jih je 20. Materialna škoda znaša po oceni 1.000 000 din. Beležimo osem primerov požarov na travi in podrasti brez materialne škode V desetih primerih je požar nastal na objektih Skoda znaša 991 000 din V dveh primerih je prišlo do požara na osebnih avtomobilih, škoda pa znaša 9.000 din.
Lani smo obravnavali 6 nezgod pri delu in v enem samem primeru zaradi hude telesne poškodbe podali kazensko ovadbo Posledice nezgod pri delu so bile ena smrt. tri hude telesne poškodbe in manjša poškodba. V dveh primerih smo |jo slali tudi ovadbo pristojni enoti I,i I na Vrhniki zaradi izrednih dogodkov na železnici
Lani smo obravnavali tri primere samomora in tri poskuse samomora, opravili ogled v dveh primerih nenadne smrti, poslali delovnim orga nizacijam 7 poročil o nevestnem opravljanju čuvajske službe in v 50 dopisih pristojnim organom opozorili na razne ostale nepravilnosti
Na koncu ugotavljamo, da je var nost na območju milice Logatec, posebno v drugem polletju, dokaj ugodna. V prvem polletju smo podali predloge za uvedbo postopka v petih primerih, v drugem nobenega.
Vse te kršitve so bile verbalnega značaja Se vedno ugotavljamo preveč primerov malomarnega odnosa do družbene lastnine. Kljub vsem naporom koncept družbene samo zaščite še vedno ni zaživel v celoti. Večina primerov je, ko se prizadeti oglasi le takrat, kadar je prizadeta osebna lastnina. Ker ugotavljamo, da rastejo prekrški javnega reda in miru, kraji kršitev pa so pretežno enaki, si bomo prizadevali ta žarišča še ostreje kontrolirati. Najbolj zaskrbljujoče je že omenjeno povečanje kršitev cestnoprometnih predpisov pod vplivom alkohola. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Logatec bo potrebno še bolj animirati k temu odgovornemu delu.
Komandir postaje milice Jože Selšek
ZAHVALA
dot
skrbne žene in matere
Ob težki izgubi naše
etc
ANICE GORJANvt'
roi sk
se zahvaljujemo vsem, k6k jo pospremili na zadnji I' 1 darovali obilo cvetja in ^
Vil
Poročilo o delovanju KLI Logatec v akciji NNNP 80-81
Z akcijo mobilizacija komitejev za SLO in DSZ v TOZD in DSSS ter odbora za SLO in DSZ na nivoju DO KLI Logatec, smo v decembru 1980 opravili polovico zadanih nalog v okviru akcije NNNP.
V obdobju oktober, november in (Jecember smo opravili naloge oktober: priprava programa aktivnosti na komitejih za SLO in DSZ (9. 10) in nato izreden sklic skupnega sestanka vseh delavskih svetov, da so program aktivnosti potrdili, (17 10.) Dana je bila prva informacija preko glasila »OKNO«, o pričetku in pomenu akcije NNNP. Nosilec teh aktivnosti je bil komite za SLO in DSZ DSSS
november: izvedena je bila akcija splošna mobilizacija pripadnikov enot CZ in NZ, komitejev za SLO in DSZ v TOZD in DSSS in odbora za SLO in DSZ na nivoju DO. (18. 11.) O izvedbi te akcije so bili delavci sez-nanieni preko glasila »OKNO«. Akcija, kot smo si jo zadali, je uspela z nekaterimi pomankljivostmi, ki pa so bile odpravljene v decembrski akciji. Nosilec akcije je bil komite za SLO in DSZ ESO;
december: 16. 12. je bila izpeljana akcija mobilizacija komitejev za SLO in DSZ v TOZD in DSSS ter odbora za SLO in DSZ na nivoju DO. S tO akcijo se ie na podlagi predpo-
WVWWWWWVWW/^vVvWWV\
Nove knjige v logaški knjižnici
oruzabni romani
innez Svajncer: lam, kjer dom stoji
losef Hen. Jokohama
/acgueline Susan: Uolores
1   Nordhotf in J Hali lemna reka
I lank Yerby Usode l-oxovih
■ i u,a Jong Kako reftiS svoje življenje
oruga svetovna vojna spomini
' one Svetina: Volčiči
' -111 o r i (.Jamernik Spomini na sodne zapore
cev ter izrekli sožalje. HoS, na zahvala gre delovni (e kolektivu KLI, pihalnemu^ kestru, pevcem in govoifek za tople poslovilne l>e%j< Lepa hvala tudi g. župnija opravljen obred r1
Žalujoči mož Marjan ter ^2 va Marjan in Silvester ;e'j.
1 ; Nil ril Vi: :ul dil
Et<
stavke o sovražni dejavnosti kusila sposobnost komitejev10 hora za delovanje v izr ednih ° i ah, Po poročilih, ki so jih V posredovali na odboru za ' DSZ, je bilo razvidno, da so s« lotili s vso resnostjo. Pri svoj' lovanju so uporabili vse mož repe in aktivnosti za odpravo ( bitnih sovražnih dejavnosti 11 vestili delavce o nastali poli'1 luaciji. Skcija je pokazala, da jh miteji dokaj dobro seznanjenim; vicami in dolžnostmi, ki jih 'kt_ novi zakon o ljudski obrambii>rr Nosilec te akcije je bil kod s SLO in DSZ Drobno pohišMei Naj navedemo aktivnosti.)!; nam ostale še do aprila I9bk konca akcije NNNP. nt januar: očiščevanje snežnih fe s strešnih konstrukcij in hidravn kolikor akcije ne bi bilo smis'irs vesti (premalo snežnih pad^o bo organizirala druga akcijarsl februar:  praktično usposM; delavcev za ravnanje v primer I žara, 'i :
marec: postrojenje enot CZ2 ' kulturne prireditve, zaključene lovita ocena vseh aktivnosti v;a sečnem obdobju akcije NNNVi i no
Komite za SLO in 0Sll.e, za Ivanka Kflut 0c e iu< Za ak eli e lu
S|;
bil •P
AAvVvVvVVVvYW,
i ijordje i ičlna Dvajseti človek i iasa partizanska pasem
- n|iye za otroke
Uranka Jurca HrgiSče zvezd Uranka Jurca /rehiček brez P0" i ajetan Kovic Moj |>rijatel| Hik'C' m w Grimm Kralj Urozgobr«'" I lelena Bizjak: Uganke
Ml i :,
m idi
vVWWWWWWWWWWSAA/YvVv^^
baslce
rĆVICE
bčinsko in sindikalno Umovanje v veleslalomu
it
'etošnje občinsko in sindikalno prvenstvo v veleslalomu ie bilo zares v '^^nlh P° h Obilica snega, mrzla, a sončna, prava zimska nedelja ,e privabila na široke j \Nirrlno Število tekmovalcev c„„rir,lpm ae|u pa sta
— -penam z vrha Koša, sta bili v zgornjem delu oceni, v podn.em de u za vse kategor„e Na položnejš, progi so tekmovali ciciban., m v
b m ,-L,l„„rlle na boli strmi progi pa so tekmovali »pW»J
dot tere
n Ubinca snega, mrzla, a sončna, brdno število tekmovalcev
rogi. speljani z vrha Koša, sta bili v zgorniem delu ločeni, v spodn|em delu pa sta skupni za vse kategorije. Na položnejši progi so tekmovali cicibani, ml. pionirji, i, kske in moški B in C kategorij, na bolj strmi progi pa so tekmovali It pionirji, mla-,jl pi m moška A kategori|a sindikalnega tekmovala Kljub mehkemu snegu, ki ga je iM t težko utrditi brez uporabe vode, sta progi dobro vzdržali številne tekmovalce Popilo se je 86 tekmovalcev za občinsko in 43 za sindikalno prvenstvo Posebej velja valiti številno udeležbo otrok iz Rovt Verjetno bi bilo na sindikalnem prvenstvu se tekmovalcev, vendar je bil istega dne tudi množični smučarski tek v Dupljah, ki ■m |a Logačani iz leta in leto bolj množično udeležujejo.
voifekmovanje ie organizirala alpska sekcija smučarske kluba Logatec, ki je za vse »ertgovalce preskrbela praktične nagrade in diplome, za najboljše sindikaliste paje iniknanja prispeval občinski sindikalni svet
once in topel čaj v koči pa sta vse tekmovalce dodatno ogrela in pripomogla k
boljšemu razpoloženju
sezultati - občinsko prvenstvo: CICIBANI: 1 Janez Maček, 34,1, 2, Uroš Veber J, 3. Ivan Kuralt 35.9; CICIBANKE 1. Urška Comino 44,5, 2 Sandra Jereb 48,3, 3 eja Sebalj 48,5; ML PIONIRJI 1 Pivk Miha Pivk 32,7. 2 Matjaž Jereb 33.4, 3 Primož —rfnar 34,0; ML PIONIRKE: 1 Breda Pivk 36,8. 2 Janja Čuk 37,7, 3. Mojca Usenik »: ST PIONIRJI 1. Božo Nagode 31,7, 2 Dušan Jerina 33,3. 3. Boris Kune 35.8. bi NIHKE: 1 Tanja Drašler 34 3 2 Blanka Mesar 38,7, 3. Anita Rožmanec 39.3; MLAJ M ADINOI I Matjaž Mihevc 29,0. 2. Tomaž Lukančič 30,2, 3. Marko Smole 32,2, *JSt MLADINKE 1. Alenka Mihevc 34 7 2. Ermina Grdadolnik 41,0.
Iiultati dikalno prvenstvo:
ENSKE A: 1. Joža Pivk 39.0, 2-3 Jana Arhar 41,8, 2-3 Sonja Pivk 41,8; osdENSKE B; 1 Ivana Korenč 41,0, 2. Joža Arhar 53,3, 3. Majda Drašler 1 31,3; .jevlUSKI A: 1. Drago Arhar 29.0, 2. Mirko Šemrov 32,2. 3 Roman Pivk 32.5;
■ h^OSKI R   1     lano, D^HioH 31 7 2
h
r.a
o
MOf
nož avo Iti M
ivIOSKI A 1. Drago Arhar 290, 2 Mirko semrov        - r*Zelene 36 3; (>SKI B: 1 Janez Podjed 31,7, 2 Aljoša Gutnik 33.8. 3 °'a*°    Qb|ak 378 KIOSKI C: 1. Andrei Tollazi 35,3, 2 Franc Podobnik 36,1. 3. aai Smrtnik c
se /oii
pla v naravi - smučarski tečaj
Občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih 10. 1. 1981
Ženske do 30 let - 4 km: 1 Jasna Hupnik - ZD Logatec
Ženske nad 30 let - 4 km: I Bosiljka Malnar ■ OS E Kardelj, 2 Stanka Prezelj -Mercator, 3 Nadja IvanuSa   OS E. Kardelj
Moški do 30 let - 7 km: 1. Jože Merlak - Livarstvo, 2 Janez Brenčič -
Petrol Lom II, 3 Jože Nagode - KLI
Moški do 40 let - 7 km: 1 Vojko Prezelj - OŠ E. Kardelj, 2. Franc Les-kovec - GG Logatec, 3. Niko Glavatovič - SO Logatec
Moški nad 40 let - 7 km: 1. Jože Omerzu - SO Logatec, 2. Franc Godina
SU Logatec, 3. Marjan Pivk - Obrtnik.
Meddruštveno tekmovanje v smučarskem teku za pionirje in mlajše mladince - 17. 1. 1981
MLAJŠE PIONIRKE: 1. Bernarda Slabe. SK Logatec 15,08. 2. Mojca Usenik, SK Logatec 1 7,01.3. Darja Prezelj. SK Logatec 1 7,29, 4 Katarina Krašovec. SK Loška dolina 18.50, 5. Melita Malnar. SK Logatec 19.26. 6 Hermina Sajovic, SK Logatec 19.58, 7 Anja Frelih. SK Rakek 19.59, 8, Leveč Vesna, SK Loška dolina 20,16, 9. Andrejka Ve-har, SK Logatec 20.18. 10, Sabina Sparemblek, SK Logatec 24,14 MLAJŠI PIONIRJI: I Rafael Marn, SK Logatec 11,55. 2 Matija Trpin. SK Logatec 13,50, 3. Darko Ožbolt. SK Loška dolina 13,58, 4 Damjan Mikus. SK Crni vrh 14,21. 5. Damjan Drobnič, SK Loška dolina 14,31, 6 Janez Ožbolt, SK Loška dolina 14,33, 7. Marko Rupnik, SK Črni vrh 15,18. 8. Marko Čuk. SK Orni vrh 15.30. 9 Albert Malnar, SK Logatec 16,19, 10 Jure Smole, SK Logatec 18,21 11 Blaž Ivanuša, SK Logatec 18.34, 12. Srečko Moroz, SK Logatec 18.43, 13. Nagode Peter. SK Logatec 18.44. 14 Gregor Prezelj, SK Logatec 20.21 STAREJŠE PIONIRKE 1 Judita Sovan, SK Logatec 22,1, 2 Milojka Ciga-le, SK Logatec 23.36 STAREJŠI PIONIRJI 1 Ivan Sajovic. SK Logatec 18,19, 2 Sandi Rupnik, SK Črni vrh 19,41, 3 Mnan Zakrajšek, SK Loška dolina 20,02, 4 Marko Oblak, SK Logatec 20,18, 5 Joško Rupnik, SK Orni vrh 20.29, 6 Anton Nagode, SK Logatec 20,31. 7. Rupnik Janez. SK Logatec. 20.32. 8. Marjan Zigon, SK Logatec 20,46, 9 Peter Rupnik. SK Črni vrh 21.29. 10. Lojze Rupnik. SK Crni vrh 21,30. 11 Darko Brus. SK Logatec 22,36, 12 Marko Fajtar. SK Bled 24,31, MLAJŠE MLADINKE: 1 Mojca Šemrov, SK Logatec 25.32. MLAJŠI MLADINCI 1 Marko Uodič. SK Logatec 16,34.2. Janez Fajtar. SK Bled 16,57, 3 Stane Moroz, SK Logatec 17,12, 4. Potočnik Boris, SK Bled 1 7.59. 5. Jože Nagode, SK Logatec 20.08, 6. Robi Brus, SK Logatec 20,28, 7. Borut Meze, SK Logatec 22,53
dabbilica snega je po vrsti milih in suhih zim prinesla vs   ^ bj ijefim pa otrokom, veliko smučarskega veselja, V Pr |etQS jih'ko našli na snegu tolikšno število smučarjev ko p   učjteljev smučanja nbiSmučarski klub Logatec in Področni zbor vaditelje DMDravila eno-
ko* skupa, z obema c-------- —a »■ v zaCetkU P°čl,n'C P
štvOlenski smučarski
jih ko našli na snegu tolikšno stevno smuv<.ij».
nbi Smučarski klub Logatec in Področni zbor vaditeljev in učiteljev smučanja kof skupaj z obema osnovnima šolama že v začetku počitnic pripravila eno-štvoienski smučarski tečaj, ki jepotekal od 12, do 17. januarju. istObvezni del tečaja za pete razrede je potekal v dopoldanskem času. Poo likovnim vodstvom smučarskih vaditeljev in učiteljev je bilo v tečaj vkiju-nh preko 120 otrok Največ skkkcupin je bilo seveda v okviru osnovne iih (»e .»8 talcev«, kjer je bilo organiziranih osem skupin, tri so bile v okviru us-dravne šole »E, Kardelja« v Taboru, dve skupini sta bili v Rovatah in ena v Ho-nisUrsici. Otroci so imeli možnost izbirati med šolo alpskega smučanja, v ka-ida'o se je vključila večina smučarjev ter med šolo teka na smučeh in smu-;ij«skih skokov. Tudi tek na smučeh je dobil med otroki veliko privržencev osazlasti potem, ko sta bili v lanski in letošnji zimski sezoni obe osnovni so i -*rbljeni s kompleti smučarske tekaške opreme. Svojo vrsto so torm'raii li smučarski skakalci ki - lh vzoaiaio in urijo bodoče kiuD-
'oleg obveznega tečaja v okviru šole v naravi, je v popoi^,.-.....-
ul tečaj za vse ostale otroke, ki so se želeli naučiti smučarskih veščin, v t delu tečaja je sodelovalo preko 40 otrok, večinoma do četrtega razreda fiovne šole. Prav iz vrst teh smučarjev pa v prihodnjih zimah pričakujemo e. ki se bodo poskusili tudi v tekmovalnem smučanju, bodisi v alpskem lucanju, tekih ali skokih. V prihodnji zimski sezoni pa bi morali skupaj s pe-goskimi delavci na šolah premakniti obvezni smučarski tečaj na nižje raz-/te, saj je ob vse zgodnejši specializaciji to nujen pogoj za tekmovalno lučanje.
Zadnji dan tečaja, v soboto, so se otroci na Sekirici pomerili v slalomu, aka skupina je glede na znanje smučanja tekmovala posebej, tako, da so el1 tudi nekoliko slabši smučarji možnost zmagati v svoji skupini. Najboljši e v vsaki skupim so bili skromno nagrajeni. K pravemu tekmovalnemu jušju pa ie orinnmnnei tudi leo in sončen zimski dan. Splošna
Meze. or\ ,-«0—
II. občinsko prvenstvo v smučarskih tekih - 24. 1. 1981
CICIBANI - 6 km- 1. Melita Malnar, 36,58, 2 Nevenka Vavken 39,19, 3 Brigita Nagode 43,36, 4. Jožica Nagode 51.53. 5. Jana Vavken (diskvalificirana). CICIBANI - 6 km - 1 Marjan Nagode 31.09. 2. Srečko Moroz 31.18, 3 Marko Cigale 32.22. 4. Gregor Prezelj 33,06. 5 Jure Smole 34,33. 6. Stanko Dolenc 34.36, 7. Miha Pivk 36.33. 8. Tomaž Puc 38,00. 9. Evgen Brus 38,56. 10. Peter Šenčur 46.05 ML PIONIRKE - 6 km -1 Bernarda Slabe 27.21. 2 Darja Prezelj 33,01, 3 Mojca Usenik 33.20. 4 Hermina Sajovic 34,38. M PIONIRJI - b km    1 Rafael Marn 23.28. 2 Matija lipin 24.44. 3 Lojze Molk 25,26. 4, Peter Nagode 32,23. 5 Henrik Logar 38.24 SI PIONIRKE - 6 km - 1. Simona Molk 29,05. 2. Darja Slabe 29.20, 3. Milojka Cigale 30.21 SI PIONIRJI - 6 km - 1. Ivan Sajovic 21,26, 2. Darko Brus 27.23. 3 Marko Oblak 34,15. 4 Srečko Leskovec 35.1 7. MLADINKE - 6 km   1 Judita Sovan 28,15, 2. Mojca Vavken 28.45, 3. Šemrov Mojca 29.27 MLADINCI   10 km   1 Stane Moroz 36.15. 2. Jože Nagode 40,12, 3 Robert Brus 40,50, 4. Srečko Gruden 53,13. S Rado Nagode
VETERANKE - 6 km - 1 Bosiljka Malnar 32,20, 2. Olga Ferjančič 44,20, 3 Viktorija Kovač 49,51. VETERANI - 10 km - 1 Jože Jerina 44.45. 2. Jože Omerzu 47,38, 3. Marjan Pivk 56.33. ČLANICE - 6 km 1 Ivanka Brenčič 32.57. 2 Frelih Nadja 38,01 ČLANI - 10 km - 1. Konrad Merlak 35,16. 2. Vojko Prezelj 36.27. 3. lomo Smrtnik 37,31, 4 Jože Merlak 38.33, 5. Leskovec Franc 40.45. 6. Ivan Pergovnik 40.55. 6 Janez Brenčič 40.55. 7 Pavel Zigon 42.40. 8 Cveto Brenčič 42.45, 9. Andrej Nagode 42.50. 10 Branko Fortuna 46,25. 1 1 Drago Merlak 46,46, 12 Niko Glavatovič 46.48. 13 Brane Peček 47,18, 14. Srečo Brus 48.57, 15 Zdravko Godrnjavec 49.05
II. LOVSKI TEK V HOTEDRŠICI -25. 1. 1981
'Plošna ocena tečaja je v celoti uspel! Z izjemo oven »■>»-»..... -
0,10 tudi vreme naklonjeno. Kljub vsej previdnosti in disciplini nismo mogli bečiti primera zloma noge ki pa mladi smučarki v prihodnji zimi ne bo Poguma, da bo ponovno pripela smuči. Zadovoljni moramo biti, da je ,lKIP to tudi edina poškodba v celem tečaju. Večji del zaslug za to gre tudi Danosti in strokovnosti vodnikov Želimo si lahko le, da se bodo vrste mia-1 smučarjev v prihodnje še pomnožile in da bo kljub vse dražji opremi zadnje za zimske športe še naraščalo Sicer pa imamo v naši občini dolgo
idicijo in ugodne naravne pogoje. „ „ ...
Tomaž Smrtnik
25. 1.   I 57© l
LOVCI DO 30 LET: 1 Milan Gornik. Grahovo, 46,16, 2 Franc Miklavčič. Poljane, 46.24, 2. Boris Kozinc. SIOL Žirovnica. 48.29 LOVCI DO 40 LET: 1. Branko Dežman, Storžrč 51,00, 2 Marjan Bro|an. Begunjscica. 52.02, 3 Alojzij Strle, Iga vas, 53,34. LOV Cl DO 50 LET: 1. Dušan Sturm. Kobarid. 56,52 LOVCI NAD 50 LET 1 Pavel Zajec. Ja-vornik. 52,45. 2. Jože Semrov. Hotedršica. 52,54, 3. Janez Marincič. Udenboršt, 60.28. EKIPNI REZULTA11 ZA PREHODNI POKAL: 1 LD S fOL Žirovnica, 28 točk, 2. LD Javornik. 25 točk. 3. LD Hotedršica. 20 točk in LD Begunjščica, 20 točk. EKIPNI RE ZULTATI ZA POKAL LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE: 1. LD Javornik Crni vrh, 24 točk, 2 LD STOL Žirovnica 22 točk, 3. LD Hotedršica in LD Begunjščica, 20 točk. REKREA-IIVCI 1 Rolando luršič, Stan trg, 45,27, 2. Edo Gregonč. Kranj. 47.19. 3. Milan Bajda. Uobovec, 47,51. ŽENSKE: 1. Irena Dolenc, Poljanem 43,20, 2. Judita Sovan. Logatec, 48,45, 3. Mojca Vavken, Hotedršica. 49,40. PIONIRJI 1. Ivan Sajovic, Logatec. 20,27, 2 Janko Kozamernik, Brdo, 22,56, 3. Marko Oblak, Logatec, 23,38. PIONIRKE: 1. Mojca Šemrov, Logatec, 26,19, 2. Bernarda Slabe, Logatec, 26,23, 3 Andreja Oblak, Gorenja vas. 35.03
Vlat
TC
Krajevna konferenca SZDL Naklo na podlagi razprave in stališč, sprejetih na programski seji 22. decembra 1980 sprejema
AKCIJSKI PROGRAM
najbistvenejših nalog, ki jih je treba napraviti v letu 1981:
1. V vseh devetih vaških skupnostih bomo ob sodelovanju občanov opravili popis nerešenih komunalnih in drugih vprašanj, ki zadevajo družbeni, osebni standard in življenje ljudi. Zavzeli se bomo, da o teh vprašanjih razpravljajo in sprejemajo rešitve odgovorni organi KS, občine, SIS itd.
2. Na zborih občanov (sestankih organizacij SZDL) bomo ocenili delo vaških in krajevnih organov SZDL, KS in delegacij. Ob nezadovoljivih ocenah dela (posameznikov) bomo iskali nove oziroma boljše delovne in kadrovske rešitve. Tako oceno bomo napravili tudi za delegate KS v samoupravnih sredinah na nivoju občine.
3. Glede na uresničevanje pravic in dolžnosti občanov bomo še posebno pozornost posvetili in nudili pomoč pri utrjevanju in funkcioniranju dela KS in njenih organov, potrošniškega sveta - poravnalnega sveta, hišnih svetov ipd. Zavzeli se bomo za oblikovanje in delo zbora stanovalcev krajevne skupnosti.
4. Glede na sprejeta stališča na problemski konferenci OK SZDL Logatec v februarju 1981 o »Oceni razvoja občine in komunalnega sistema« se bomo zavzemali za uresničitev vseh nalog, ki bodo sprejete na tej konferenci oziroma, ki bodo zadevale naloge in aktivnosti KK SZDL in njenih organov.
5. V pripravah na skupščinske volitve 1982 bomo uredili evidenco kadrov. Pozvali oziroma spodbujali bomo delovne ljudi ter občane in njihove družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva k evidentiranju možnih kandidatov za opravljanje družbenih funkcij. Tekoče bomo opravili tudi druge vsebinske, organizacijske in tehnične naloge vezane na izvedbo skupščinskih volitev v letu 1982.
V okviru teh vprašanj bomo ločeno proučili ustreznost oblikovanja posebnih in združenih delegacij za skupščine SIS. Sedaj v KS delujeta še dve združeni delegaciji in sicer za kulturo in raziskovalno dejavnost in (druga) zaposlevanje ter invalidsko-pokojninsko zavarovanje.
6. Skupaj z društvi na področju kulturne dejavnosti bomo ponovno sprožili razpravo o umestnosti in nujnosti oblikovanja enotne kulturne organizacije v KS Naklo Glede spremenjenega odnosa do kulturne dejavnosti bomo vzpostavili več stikov s sosednjimi KS, društvi in SIS za kulturo. Ob sodelovanju drugih družbenopolitičnih in kulturnih organizacij bomo (še posebej s poudarkom praznovanj 40. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti) oblikovali program proslav in kulturnih prireditev v letu 1982.
7. Skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in krajevno skupnostjo bomo organizirali razprave o gradivih, ki jih dajejo v javno razpravo skupščina občine Logatec in njeni organi ter skupščina KS.
8. Za uresničitev dogovorjenih aktivnosti in razreševanja družbenoekonomskih in drugih vprašanj znotraj KS se bomo bolj kot doslej povezovali z organi samoupravljanja, družbenopolitičnimi organizacijami in vodstvi delovnih skupnosti, SIS (še posebej s cestno komunalno skupnostjo), organi skupščine občine Logatec ipd.
OPOMBA: V program nismo mogli vnesti vseh nalog, kajti za vrsto nalog še ne vemo. Zato nam bodo prišle zelo prav vse nove pobude in predlogi vsakogar, ki meni, da bi o njih morala razpravljati Socialistična zveza. Svoje pobude ali predloge posredujte KK SZDL Naklo, lahko pa jih boste povedali tudi na zboru delovnih ljudi ali na kateremkoli sestanku, posvetu ipd.
Logatec, januarja 1981
Zapiski s seje OK ZKS Logatec
Najpomembnejša tema, ki so jo obravnavali komunisti na svoji seji 261, 1981 je bil osnutek resolucije o uresničevanju družbeno-ekonomske politike občine Logatec v letu 1981.
Komunisti so že s svojimi programskimi usmeritvami sprejeli nalogo, da bodo redno spremljali in obravnavali rezultate gospodarjenja. V svojih sredinah kjer delajo, so še posebno odgovorni, da se stabilizacijski ukrepi dosledno izvajajo. Zaradi tega pa se morajo aktivno vključiti tudi v razpravo o osnutku resolucije. Ta osnutek so najprej obravnavali v vseh 00 ZKS Iz razprav v osnovnih organizacijah in razprav delegatov, so bila sprejeta sledeča stališča:
kjer se načrtuje bistveno večji porast družbenega proizvoda kot je to v Resoluciji, je treba preveriti ali niso ti načrti zasnovani samo na večjem številu delavcev, oziroma pričakovanih višjih cenah, ne pa zaradi boljše organizacije dela, vsestranskega varčevanja in izkoriščanja notranjih rezerv.
ocena virov zaposlovanja v letu 1981 kaže na velik problem neskladja izobrazbene strukture kadrov, ter potrebami združenega dela. Pričeti je treba investirati v tiste panoge, ki zahtevajo višji nivo usposobljenosti delavcev, sicer si bodo morali naši štipendisti oz. delavci z višjo strokovno izobrazbo še vedno delo iskati drugje, realizirati je treba sklep vseh 3 zborov SO Logatec, da je treba v občini poleg dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981, sprejeti tudi lasten dogovor o skupnih merilih za razporejanje dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
program izgradnje objektov družbenega standarda je bil okvirno določen s programom samoprispevka. Delegat: so menin, J hi morali ta program konkretizirati z letnimi resolucijami.
presplošno je nakazana kmetijska politika, zato naj se to dopolni z konkretm"Q; logami na tem izredno važnem področju.
v resoluciji je izpuščena oz. premalo obdelana stanovanjska in komunalna p" OZD na| posvetijo več pozornosti prerazporeditvi delavcev z manjšimi fizičnimi sobnostmi.
OK ZKS podpira prizadevanja strokovnih delavcev osnovnih šol za prehod m lodnevno šolo. -e v
V nadaljevanju se|e so komunisti obravnavali in potrdili stališča problemske kb ci renče o lesni problematiki. ove
Problem lesne surovine je v naši občini prisoten že vrsto let. Delavci KLI so ob I obravnave temeljev svojega srednjeročnega plana izražali bojazen za svoj nad obstoj, da o razširitvi niti misliti ni. Občinski komite ZK se je zato odločil za skW . blemske konference, ki je bila 22, X. 1980. Na osnovi predhodnih analiz, ki sojf_oz sredovali KLI Logatec, KZ Logatec, GG (oba sektorja) in inšpekcijska služba P<*ZI 2 živahni obravnavi so bili sprejeti zaključki in stališča vse v cilju, da bi dosegli ustfki t in sprejemljive dogovore med prizadetimi. 5 ra
Delegati konference so ta stališča potrdili, s tem so postala še bolj zavezujot/se vse komuniste, zlasti pa za tiste, ki so odgovorni za uresničitev teh nalog Na prečni gramski konferenci bo preverjeno uresničevanje sprejetih navedenih stališč nb(
Po končanem delovnem delu konference, pa so bila podeljena državna odliko*. s katerimi je predsedstvo SFRJ odlikovalo naše dolgoletne družbenopolitične l) ' ce, ki so s svojim delom prispevali svoj delež pri krepitvi naše socialistične sarr' ' ravne družbene ureditve ^ lov. Urago Burnik je prejel Hed dela s srebrnim vencem, lov. Maks Adamič je prejel Red republike z bronastim vencem, lov, Frančiška Sever je prejela Red republike z bronastim vencem, °es lov Matilda Truden je prejela Red republike z bronastim vencem, do lov. Mihael Kleč je prejel Red republike z bronastim vencem. O q
Iskreno čestitamo! gnc
Tatjanacjr)
5dv hor
ZANIMA
Al
Ponovno se oglašam s pojasnilom o novi rubriki ZANIMA NAS, ki pravzaprav začela že v prvi številki Novic, a se je zaradi obilice snovi ML f kam zgubila. Postavili smo ji tudi novo, bolj opazno »glavo«, ki naj bi začetku pritegnila čimveč bralcev. Želimo, da bi nova rubrika postala trl|ej občanov, torej tisti del našega občinskega glasila, kjer bi bilo moč naj* govore na vsa vprašanja, ki zanimajo logaškega delovnega človeka i"p0i čana. Zato ponovno vabim vse tiste, ki si žele odgovora na vprašanje, r0, zanima, da se oglasijo. Poskrbeli bomo, da od ustrezne institucije ali P|e z meznika dobimo odgovor. Danes nadaljujemo z nadaljnjimi vprašanji ^ v govori, ki so medtem že prispeli na naše uredništvo.
Ure'Na
Zakaj v celem mesecu decembru nista bili ponoči razsvetljeni Ca" °f
jeva in Tovarniška ulica?
Delegat komunalno-c*
pp<
skupnosti Loj
Trditev o tem, da sta bili Cankarjeva in Tovarniška ulica cel decem'^r' temi, je netočna; nekaj noči pa je bilo res temačnih. e)0
- Do decembrske »teme« je prišlo zaradi nenadne okvare fotocelic')er samodejno vklaplja in izklaplja svetilke v javni razsvetljavi. Fotocelice sf)vi v zalogi pošle in zaradi znanih slabih možnosti preskrbe prav z elektrod materialom, žarnic in fotocelic še prav posebej, je bilo treba v temi pot'^re dokler ni vzdrževalec prišel do nove fotocelice.
Pa še besedo dve o javni razsvetljavi v Logatcu.
Skrb za vzdrževanje javne razsvetljave je z zaupana Gradniku, ki po P1 lastilih družbenopolitične skupnosti opravlja tudi naloge s področja k"' nalij. Ker je v Logatcu javne razsvetljave razmeroma malo, ni mogoče A
em lic
Gli
sliti delavca, ki bi se ubadal zgolj z javno razsvetljavo. Dva Gradnikova
,idi
trikarja vzdržujeta javno razsvetljavo ob rednem delu, ki ga sicer elektri*?11 prvenstveno zamenjata vzdrževanju električnih strojev in naprav na Q<^ čih. Res je tudi, da javna razsvetljava nima določenega vira finančnih 5 9 stev za redno vzdrževanje, tako tudi za dnevno obhajanje celotnega orr'la^ z redno nastavljenim delavcem. Izguba v zvezi z vzdrževanjem javne raZs Ijave je tolikšna, da si kaj več kot najenostavnejšega vzdrževanja z oV^ nimi obhodi omrežja Logaška skupnost ne more privoščiti. Finančno^, sanje javne razsvetljave bomo morali občani sami rešiti. Težav pa zlepa ni konca ne kraja.
Že sama zamenjava žarnic je deležna dvojnih zadreg: pr prvič, za menjavo žarnic je treba žarnice sploh imeti (brez komentarja!) >|u gič, za varno menjavo žarnic, grl in svetilk sploh je potrebno avto dv\u. Avto dvigala pa si Logatec ne more privoščiti drugače, kot da si ga sp°' pri ljubljanski komunali. Ta odstopi avto dvigalo (za 1.500,00 din na uro)'Sc dar ga sama ne potrebuje, vendar pa ne večkrat kot dva do trikrat n^jev (Še sreča, da tako poredkoma!). Itd. V tržnih in finančnih razmerah, v Mj0 nih je javna razsvetljava bo lahko še večkrat prišlo do podobnih »m^boi
Gradnik LoS'
f
mi
te vrsto let se pasejo bele krave na posestvu med Ljubljansko In Rovtar-»Kb cesto Zadnia tri leta je tam bolj živahno Več živine se pase Več ob-ovalcev prihaja S posestvom upravlja visoka šola za živinorejo (v TOZD ^živinorejo), ki je sestavni del Biotehniške fakultete v Ljubljani , poživiti travnati svet. Logaško posestvo ima sedaj novo vsebino dela prfži za poskuse, kako na travnatem svetu pridelati več krme ter kako s pri-isfki trave in travnate silaže pridobiti čim več mesa Prav v zadnjem letu, ko 5 razmere na trgu pogosto pominjajo, da mo pridelovati več hrane, postaj/se bolj pereče tudi vprašanje, kako poživiti hribovit svet, ki je bil nekdaj '""»čno obljuden in obdelan Vsi dobro vemo, da nekdanjega načina življenja nbovskih vaseh ne bo več, ker je bilo zelo trdo in skromno Vemo pa tudi, .... r,----,„ na nam ie še jasno, kako gospo-
"*»č
" »ciiu uoijuoen m ouueian va.
<o,ribovskih vaseh ne bo več, ker je bilo zelo trdo in skromno vemo jjc e ftega sveta ne smemo opustiti Premalo pa nam je še jasno, kako gospo-a/iti na njem v sedanjih in bodočih razmerah, mamo že obilo izkušenj, da na travnatem svetu zraste zelo veliko trave, 9a redno gnojimo in če izboljšamo travno rušo Na logaškem poskusnem sestvu smo pridelali v 1980 letu hektar poprečno 296 q travne silaze s do 40 % suhe snovi Preračunano v seno, znaša pridelek na hektar okrog 0 q sena Tak je bil pridelek na tistih površinah, ki so bile trikrat pokošene, gnojene pa spomladi ob začetku rasti, po prvi m po drugi košnji Za nove n čine reje gre. Na travnatem svetu naj bi ob poteh zbiranja mleka redih Jdvsem krave za mleko, ker proizvajajo več ljudske hrane in prinašajo več hodka. Napredni rejci prodajajo po 4 000 litrov mleka od krave na leto
-----^„ ™ mipku za 20 ljudi. Ce redimo
dišče v hribovit travnat svet Notranjske. Tu je treba govedorejo obnoviti in jo razviti na tako raven, ki bo zanimiva za rejce in bo dajala na trg zadovoljive količine hrane Za to je Logatec zelo primeren kraj za poiskusno govedo-rejsko posestvo.
S poskusnim in strokovnim delom na posestvu, z izobraževanjem študentov, živinorejcev in strokovnjakov, s prikazovanjem dela in rezultatov na posestvu želimo prispevati pomemben delež k obnavljanju govedoreje na travnatem hribovitem svetu. Pripravljeni smo sodelovati z vsemi, ki naj skrbe za proizvodnjo hrane, obljudenost, za kulturno stanje narave in ljudi na tem svetu in od vseh sprejemamo pobude za bodoče delo.
Živo zanimanje za ta vprašanja pri kmetijski zadrugi in občinski skupščini ter volja za sodelovanje pri vseh v Logatcu in okolici, do katerih smo se do-sedaj obračali, nam dajejo ugodne obete za uspešno bodoče delo
Prof dr Jože Ferčej
Razgovor o problemih vozačev iz Logatca v Ljubljano
hodka. Napredni rejci prodajajo po 4 oou iiuov >. ^ redimo
Java z veliko mlečnostjo pokrije potrebe po mlekiiz 20Q kg
jmbinirano pasmo, kot je lisasta, priredimo na kravo j   ^ ^ preskrbo
f )sa na leto T" ™uriio nntrehe aoveiega mesa za___^ UrfW za
[■iuniiid.no pasmo, kot je iisaoin, K
>sa na leto To pokrije potrebe govejega mesa za m .j— -a z zadovoljivimi količinami mleka in mesa moramo rediti poleg krav za y*o še večje število goveje živine samo za meso. večje število telic in krav Ino za odrejo te|et Tega nač|na reje nism0 p0znaii pri nizki mlečnosti 7>v; pri visoki proizvodnji za trg in pri potrebi rejcev za večjim dohodkom \ nastajajo potrebe po uravnovešeni prireji mleka in mesa v deželi Zato, --bi uvajali na hribovit travnat svet preizkušene načine reje goveje živine jTio za meso, opravljamo na posestvu v Logatcu različne poskuse Redimo ka,Jdo šarole pasme, pitamo bike rjave in lisaste pasme ter križance z mes pasmami, redimo telice in prvesnice naših domačih pasem, in križanke pučujemo lastnosti teh pasemskih tipov za prirast, za pašo, za telitve in za Jejo telet.
1 poskušamo pridobivati večjo prirejo živine teže s poceni krmo, poleti s e''šo, pozimi s travno silažo k, je precej cenejša kot seno. Uvajamo načine
I fje z malo dela. s pašo živine noč in dan celo poletje, s spravilom ovele tra-
II v silose, z rejo proste živine v hlevih.
l'«Na posestvu ni še vse tako urejeno, kot bi moralo biti Začeli smo s skrom-ar> opremo, s starimi, dotrajanimi hlevi Začeli smo na novo gospodariti Podporna se opremljamo s stroji, preuredili bomo hleve, uredili dvorišče, ure-Jf-' silose, še zboljševali rušo itd.
TttPndobili smo že dragocene izkušnje z rejo mesne črede krav s teleti, z eio telic na paši, s pitanjem bikov s travno silažo Z rezultati lahko uteme-liOiemo pomembnost gospodarskega križanja s šarole in limuzin biki Na os^ so>vi lastnih izkušenj lahko svetujemo, kako naj kmetje uvajajo rejo govejin riied samo za meso, da bodo pridobivali večji dohodek kot pri reji živine po jtiarem načinu. Prireja na posestvu. Vsako leto smo dosedaj pridelali dva nou, kil„ ------^war,ie in 5 do 10 glav plemenskih
Razgovor, ki ga je organizirala logaška SZDL, je potekal v Titovi dvorani Narodnega doma v petek, 30. 1 1981. Razgovora se je udeležilo nekaj logaških vozačev in predstavniki avtobusnih podjetij SAP-Viator in Avtobusni promet Nova Gorica Sestanek je vodil predsednik SZDL Logatec Vinko Ha-ložan
Težave logaških vozačev so seveda osredotočene na jutranji čas odhoda hm načina Prirejena posestvu. Vsako leto sme ln popoldanski cas vrnitve. Iz navzkrižnega ognja Logačanov ,e bilo moč raz-
^enska bika šarole pasme za osemenjevanje in 5 do 10 glav plemenskih brati dejstvo, da je prevoz prece, nekulturen, torej premalo je avtobusov, "c 1     ' Prometni inspektor, ki je tudi sodeloval v razpravi, je poudaril, da kontrola
p' prevozov že več let miži vsaj na eno oko, ko dovoljuje stojišča na avtobusih.
wGlavno prirejo predstavlja živa teža živine Leta 1978 smo prodali žive teže Povedal je, da Logačani premalo uporabljajo železniški prevoz Odgovor na ■083 kg, leta 1979 33 928 kg leta 1980 pa 36 283 kg Sodelovanje s so- to je bil, da je železnica predraga, da ima 30-dnevno mesečno karto, kar je i Vsako kmetijsko gospodarstvo naj bo vraščeno v svojo okolico. Na- precej dražje od avtobusa. Težave pa niso samo zjutraj, temveč tudi zvečer 'i|fin P0|skusnega posestva je da posreduje praksi svoje izkušnje, zato je     Tokrat ne gre za preobremenjenost, marveč za neustrezno uro. Tisti Loga-
______u nfKfibno s kmetijsko za-     čani, ki si žele kulture v centralizirani Ljubljani, si te kulture v večernem času
skoraj ne morejo privoščiti, ker gre zadnji avtobus prezgodaj nazaj.
ko kmetijsko gospodarstvo naj bo vraščeno v svuj^ —-<W°" Poskusnega posestva je, da posreduje praksi svoje izkušnje, zato je adlprta za obiskovalce ter za sodelovanje s sosedi, posebno s kmetijsko za-*u9o in njenimi člani. Za hitro spravilo pridelkov trave v silose se obrnemo nt Pomoč k sosednim kmetom Z dobro organiziranim delom večjega števila Z^Morjev in priključkov pospravimo v treh do štirih dneh ovelo travo v silos r>Površine 50 ha. Nekaterim kmetom tudi vrnemo delo s traktorjem. Upamo v» se bo zgled skupnega dela pri spravilu silaže širil na okolico. Za kakovost laze je namreč zelo pomembno da je pridelek hitro spravljen in da je silaza •mel)ito stlačena
,lpri Brenčiču na Medvedjem brdu smo uvedli zrejo 20 telic za meso v 1979 >. Ph Merlaku pa zrejo 12 telic v 1980 letu Pri Jurci v Petkovcih je v preskusnem pitanju 17 bikov
Sodelovati želimo še z večjim številom kmetij in z njimi J^JJ0, ^1)-
Predvidevamo, da bon   sk"u nrj
■o zadr
,ouueiovati želimo Se z večji... -- .       SKUui,u .....--.
ievati načine ter rezultate reje Predvidevamo, da oon ^ pn
jo zadrugo razvijali izgradnjo poizkusnega poses jzno. j>operantih nove načine reje goveje živine Bodoča po .
Ulaj ..~ -----
To so v glavnem le nanizane misli, ki so se križale v razgovoru. Dosegli pa so tudi določeno soglasje, saj so predstavniki SAP- Viatorja obljubili v drugi polovici februarja še en avtobus v zgodnjem jutranjem času, kar bo vsaj trenutno omililo jutranje sardinjenje Razveseljivo je bilo tudi slišati, da v istem podjetju razmišljajo o uvedbi primestnega prometa do Logatca v razmaku pol ure v jutranjem in popoldanskem času. Vse naj bi bilo jasno v drugem polletju.
V marčevski številki Logaških novic bomo posredovali celovito informacijo o petkovem sestanku Za zdaj le toliko Predvsem v vednost tistim Lo-gačanom (pa tudi predstavnikom železnice, ki jih ni bilo!), ki so morda mislili, da bo na sestanku v Narodnem domu taka gneča, kakor zjutraj, pa jih ni bilo.
Primož Sark
Logaški kino v številkah
Sredi zagnanega dela
la
V navadi je že, da bralcem in kajpak gledalcem sporočimo številčne podatke o delovanju logaškega Kina v preteklem letu. Ti podatki so sicer nekaka suhoparna statistika, ki pa vendarle potrjuje upravičenost kulturne dejavnosti v Logatcu, za katero mirno lahko trdimo, da ima svojo publiko, tako v številu, kot v zvestobi.
Lani je obiskalo 242 filmskih predstav 31.045 obiskovalcev. Poprečen letni obisk je bil 128,2 obiskovalca na predstavo. Vseh filmov v rednih in izrednih terminih je bilo 159. Največji obisk je imel film SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV, ki je pritegnil kar 621 obiskovalcev na treh predstavah. Uspeh je seveda razumljiv, saj Disneveva mojstrovina privlači mlado in staro po vsem svetu tudi danes, po 40 letih nastanka filma. Najmanj gledalcev si je ogledalo film VELIKA LJUBEZEN LORDA NELSONA, samo 26. Kaže, da so romantični časi minili, vsaj kar se tiče obiskovalcev, ki veliko raje pridejo v kino, kadar se na platnu dogaja kaj bolj razburljivega od velike ljubezni angleškega pomorščaka.
V letu 1980 smo predvajali naslednje zvrsti (številka v oklepaju pomeni število filmov); komedije (31), drame (27), avanturistični filmi (26), kriminalke (22), vojni filmi (12), grozljivke (8), vvesterni (7), znanstveno fantastični filmi (7), risanke (6), glasbeni filmi (4), zgodovinski filmi (3), trilerji (3), življenje-pisni filmi (2) in športni filmi (1). Po mnogih letih so na prvem mestu komedije, ki so dovolj dobro obiskane, drame vseh zvrsti pa so zdrsnile na drugo mesto. Med državami, ki so proizvedle omenjene filme, je vrstni red sledeči: ameriški (82), italijanski (23), francoski (16), angleški (10), japonski (7), jugoslovanski (6), hongkonški (5), slovenski (2), kanadski (2), zahodnonemški (2), libijski (1), izraelski (1) in mehiški (1). Slovenska filma sta šteta posebej, tako da pomeni pojem »jugoslovanski« produkcijo ostalih jugoslovanskih proizvajalcev filmov. Najbolje obiskani jugoslovanski film je bil NACIONALNI RAZRED DO 785 ccm, ki si gaje ogledalo 380 obiskovalcev. Od dveh slovenskih si je največ gledalcev, kar 504, ogledalo KRČ.
Še nekaj podatkov: največ predstav je bilo v avgustu in oktobru (po 23), najmanj v juliju (16). Poletni mesec je mesec tombol, ki seveda zmanjšajo število predstav. Največ obiskovalcev v enem mesecu je imel februar (3.314), najmanj seveda julij (1.706) V februarju je bil poprečen obisk kar 150,6 na predstavo, torej najvišji letos, najnižji pa je bil junija (106,4).
Lani smo pričeli tudi z dejavnostjo Kino kluba, ki združuje osnovnošolce na pripravljenih predstavah zaključenega tipa. Lani je bilo 7 filmov, ki jih je obiskalo 1.579 otrok ali 225,5 na predstavo. Videli so znanstveno fantastični film, celovečerno risanko, dva vojna filma, vvestern in dva dokumentarca. Dober odziv daje delavcem Kina poleta za nadaljevanje Kino kluba tudi v letošnjem letu, ko bomo organizirali še dodatna predavanja o filmu, povabili kakšne znane filmske strokovnjake in skratka skušali prispevati čim več za vzgojo mladine na področju filma.
Primož Sark
Logaški pihalni orkester bo leta 1983 slavil 70-letnico sv ga vestnega in uspešnega dela. V teh dolgih letih, ki pom4 skoro tričetrt stoletja, so si logaški godbeniki prizadevali raj jati zasedbo, zvočnost in izraznost.
Občni zbor je kritično spregovoril o delu, uspehih in zadregah v minulem letu. Kljub težavam, ki se pojavljajo v mnogih trenutkih največje delavnosti, je bil orkester s svojo dejavnostjo prisoten v najrazličnejših trenutkih veselja, radosti, prazničnosti, žalosti, da tudi ob največji lanski žalosti, ob smrti predsednika lita Javnosti se je sicer orkester predstavil 19 krat; eno najlepših doživetij je bilo za godbenike gotovo gostovanje v Lipici. Žal se orkester ni mogel udeležiti srečanja notranjskih pihalnih orkestrov. Zadnje čase pa je za logaški orkester čutiti vse večje zanimanje v sosednjih krajih, kar pomeni, da se je orkester na Notranjskem dovolj uveljavil.
Ena od nerodnih okolnosti v minulem letu je bila prav gotovo v tem, da se je dirigent Alojz Velkavrh odpovedal vodenju orkestra in je moralo vodstvo napeti vse sile, da je pridobilo novega dirigenta. Ta se je dela z godbeniki lotil z izredno voljo, veliko strokovnostjo in zagnanostjo, da lahko že sedaj orkester ugotavlja resnično smotrno izbiro novega vodje.
Druga pomembna nerodnost je gotovo v premalo zadovoljivi pripravi mladih godbenikov za vključevanje v delo orkestra. Pa mora tako orkester sam organi-
zirati dodatni glasbeni poul marsikaterega kandidata, k| bi postal godbenik.
Sicer pa 40-članski orkfJ načrtuje za letos dokaj obsl program     dela: samo| ne koncerte, promenadne certe doma in v gosteh, sod( vanje na srečanjih pihalnih! kestrov, sodelovanje na kraT nih in občinskih manifestac na pogrebnih in komemorati'g0 svečanostih, sodelovanje sne venskimi godbeniki v zameji,^ ter nastop v pobrateni ot/n( Gacko.  Prav tako načrWBn godbeniki tudi ureditev priripr nejšega vadbenega prosto^ domu na Griču. acj, Godbeniki   so  na obc'2e zboru  izrazili tudi hvalež',^ vsem delovnim organizacij kulturni skupnosti in ZKO L° tec, ki moralno in materi* podpirajo prizadevanja ra. Zahvala je šla tudi prej5"a mu upravnemu odboru, P'sl vsem predsedniku Alojzu ku in tajniku Cvetu Mačku;sti sta namreč dolgih dvajse|SI' nepretrgoma sodelovala v o®' nih upravljanja. Ivanu Černe^0' izrekli priznanje in zahvali 50-letno neumorno delovai"v 1 orkestru. id
Občni zbor je nato izvolil' upravni in nadzorni odbo^ umetniški svet.
gaske
OVICE
ft
I
ali portret
viovi dirigent logaškega Pi-
snega orkestra je znani slo-ieNski oblikovalec narodnoza-0 /ne glasbe France Korbar, rtuen v Ljubljani 1938. Študiral ,rl pravo, prvostopenjski študij 1,0'bente je končal na ljubljanski Jdemiji za glasbo, na televiziji DC zaposlen v organizaciji TV eZ)dukcije ter v glasbeni pro-iC\t\\\ narodnozabavne glasbe.
efl
„^li ste se od vsega začetka gjjt/arjali z narodnozabavno
pusbo?
, (J)d začetka sploh ne. S šest-o; stim letom sem se zaljubil v ;e|siko jazza; sprva sem veliko ,oBl v velikem plesnem orkest-,et(big band) »Metro«, kasneje v aicademskem plesnem orkestru, arv manjših zasedbah, kjer smo Jdvsem gojili jazz.
nato pri Borisu Kovačiču, skoro dvajset let sem igral pri Slovenskem instrumentalnem kvintetu, nekaj časa sem vodil svoj ansambel, še vedno pa igram pri Dobrih znancih.
Ste se lotevali tudi kompo-niranja?
Tudi tega je bilo nekaj Iz nadiha ljudske pesmi sem črpal motive za mnogotere narodnozabavne viže; med temi je bila gotovo najbolj popularna »Domovina«, pa »Očka moj« in še katera Nekaj malega sem napisal tudi že za logaški orkester: fanfaro, ki je v začetku februarja naznanila začetek republiškega prvenstva v smučarskih skokih v Zibršah.
Iil>
»a vendarle vas je kasneje jvzela narodnozabavna isba?
^es je, kar je docela naravno, sjte. jazz, zlasti s svojimi klanimi prvinami sodi v najbolj t glasbeni izraz, tam kamor i\ klasična glasba nasploh. Z 'odno glasbo je nekaj podob-3a. njena naravnost in prvo-nost v čisti vrhunski izvedbi je ^olj blizu klasičnim osnovam ziciranja. Seveda, imam v l^lih resnično čiste, vrhunske Bdbe, sicer je tudi na tem , firočju mnogo kiča, kakor ga (Pahko na kateremkoli drugem obenem področju.
',n v katerih narodnozabav-I ansamblih se je oglašala *a trobenta?
-e z enaindvajsetim letom F začel pri Veselih planšarjih,
Kateri nagibi so vplivali na vašo odločitev za delo z logaškimi godbeniki?
Že dalj časa sem razmišljal o tem, da bi delal s pihalnim orkestrom. Dokaj bogate izkušnje z delom v manjših ansamblih so me pripeljale do spoznanja, da bi se dalo sorodno motiviko interpretirati tudi v orkestru, ki daje daleč širše možnosti, na višjem nivoju, z obsežnejšo literaturo, predvsem pa z večjimi izvedbenimi možnostmi. Logaški razpis me je toliko bolj pritegnil, ker sem sam po materini strani   tudi   nekaj Notranjca (mama je namreč Rakovčanka) In reči moram, da v logaški godbi vidim možnost za realizacijo svojih načrtov.
In ti so?
Rad bi pripeljal orkester do pravega muziciranja, programsko bi rad zadovoljil vsem stopnjam, zahtevam in dognanjem v sodobni glasbi, upoštevajoč estetske in tehnične norme Želim, da bi orkester vzbudil čim več zanimnja za glasbo, zlasti pri mlajših generacijah, ki jih je treba pridobiti za to plemenito udejstvovanje. Tudi najtežavnej ša vaja naj bi bila užitek, ne pa neprijetna tegoba, užitek v ustvarjanju.
KULTURNA KRONIKA
PRIREDITVE POD NOVOLETNO JELKO. - Dedek Mraz nas je obiskal v vsej svoji dobrotljivosti in šegavosti s kitaro in čarobno svečo. Radoživosti ni manjkalo kamorkoli je dedek Mraz prispel zdaj v večjem zdaj v manjšem spremstvu. Otroci so bili seveda nadvse hvaležni za darila in dedku Mrazu pripravili cele predstave.
Velja posebej poudariti domiselnost dramskega krožka z osnovne šole Edvard Kardelj, ki so pripravili priložnostno igrico Jane Mrl -činski »Najlepše darilo« v režiji Nuše Štefančič, dalje obetajoč nastop otroškega in mladinskega zbora pod vodstvom Zdravka Novaka ter prijetno in oblikovno razgibano predstavitev baletno ritmične skupine, ki jo vodi Lidija Burk.
Društvo mladih glasbenikov je s svojimi skupinami (z orkestrom in mažoretami) tudi letos sodelovalo v sprevodih dedka Mraza po
ljubljanskih ulicah.
V dokaj podjetni organizaciji osnovne šole »8 talcev« in društva prijateljev mladine smo bili deležni še posebne paše za oči, za radovedne oči: velike in male; bila je to sklepna prireditev v Logatcu s pisanim sprevodom pravljičnih bitij, z nastopom dedka Mraza, mladih recitatorjev, pevcev, plesalcev in godbenikov Vse živo, radostno - kakor se za ta čas spodobi.
Maš
NOVOLETNO SLAVJE V LAZAH. - Laze so z obnovljeno šolo pridobile lepo dvorano Pionirji od 1 do 7. razreda so se takoj po uspeli proslavi ob 29. novembru začeli pripravljati na novoletno praznovanje. S pomočjo starejših so iz pene izdelali prisrčne lutke in se naučili lutkovno igrico z naslovom Novoletno praznovanje Spored je bil popestren s plesom palčkov in snežink, ki so ustvarili pravo pravljično vzdušje. Vsa dvorana je navdušeno pozdravila dedka Mraza, ki je obdaril otrokeo Ob tej priliki se je dedek Mraz zahvalil svetu staršev, ki je pomagal pri organizaciji novoletne prireditve ter vaški organizaciji RK in gasilskemu društvu, ki sta prispevala vsak po 1.000 din kot kolektivno darilo podružnični šoli Laze za nakup učil.
I Križman
Zdravniki v stalni pripravljenosti
za čas od 9. 2. do 16. 3. 1981
Ud 9 2 do 16. 2. - dr Rupnik. tel 741-471 Od 16. 2. do 23 2 - dr Rakuš, tel 741 213 Ud 23. 2. do 2 3. - dr Calic, tel 741 -559 Od 2. 3. do 9. 3. - dr. Skvarča, tel 741-235 Ud 9. 3. do 16. 3. - dr. Rupnik, tel. 741-471
Stalna pripravljenost traja med tednom od 20. ure do 6. ure V soboto traja od 18 ure do ponedeljka do 6,30 ure Čez dan obiskujte splošno ambulanto
Razpored
stalne pripravljenosti in dežurstva veterinarske službe za območji občin Logatec in Vrhnika za mesec februar 1981
Ivo KLAVZ, dipl. vet,, Vrhnika, Klis 6, tel. -Anton GURNJAK, dipl. vet., Vrhnika, Ljubljanska 1. tel
Ud 9. 2. do 16. 2. Od 16. 2. do 23 2
Od 2322 do 2. 3. - Ivan Kobal, dipl. vet,, Logatec, Titova 7, tel. 741-234
Veliko sreče, uspeha in zadovoljstva med Logačani!
Maš
Razpored umetnega osemenjevanja
Od 1. 2. do 28. 2. - Vinko RUŽIČ, kmet. teh., Logatec, Notranjska 51, tel. -(za območje SO Logatec)
Od 1. 2. do 28. 2. - Zlatko Sodja, vet teh, Ljubljana, Bratov Učakar 57, tel.
Vodja enote Vrhnika Ivan Kobal, dipl. vet.
vabimo vas
V marcu je na sporedu nekaj odličnih filmov, na katere bi vas v tem zapisu rad opozoril. V prvi vrsti je to film nemškega režiserja Volkerja Schlbndorfa PLOČEVINASTI BOBEN. Film je dobil lanskega oskarja za najboljši tuji film in lahko rečemo, da ga je tudi zaslužil. Scenarij je nastal po predlogi pisatelja Guntherja Grassa. Zgodba govori o mladeniču, ki je sklenil, da ne bo več rasel, ker noče stopiti v svet odraslih - svet nasilja in vojne. Poetična drama, ki ima mnogo elementov komičnega, se odvija pred našimi očmi v napetem dejanju. Odlično so zaigrali vsi igralci na čelu z 12-letnim Davidom Bennetom, Danielom Olbryshskym in Charlesom Aznavourjem. PLOČEVINASTI BOBEN je zagotovo eno največjih del filmske umetnosti in veseli smo, da ga lahko konec marca predstavimo tudi našim gledalcem.
Naslednji film, vreden opozorila, je ameriški film ŠAMPION. Govori o propadlem boksarju, ki ga je zapustila žena, in o malem sinu, za ljubezen katerega se oče ponovno vrača v ring na odločilno borbo svojega življenja. Drama pretresljivih značajev in vloge Fay Dunaway, Jona Voighta m Rickyja Schroderja, ki nas prepričajo v celoti. Film je še posebej namenjen mladim gledalcem, sa) nosi sporočilo, vredno, da si ga zapomnimo.
DEKLE MADO vabi že z imenom režiserja Clauda Sauteta in igralci Michelom Piccolijem, Ottavio Piccola in Romy Schneider. /godba se suče okrog petdesetletnika, ki doživlja poslovne neuspehe, se zateka Ir pol-prostitutki, najde pa razumevanja pri bivši ljubici. Navidez je to nekakšna melodrama, toda odlično zarisano značaji in dobra igra nam predstavijo situacijo, ki je vsaj v posameznih detajlih znana nam vsem. Vsi pač ne rešujemo svojih problemov na enak način.
Zanimiv in spet z odličnimi igralci je film BETSY, to je ime novo konstruiranega avtomobila, ki nastane v neki izmišljeni tovarni jeklenih konjičkov. Pripoved se suče okrog spora generacij in družinskih nasprotij, homoseksualizma, gangsterizma in še kaj. hilm je nastal po znani uspešnici Harolda Robbinsa, ki ga poznamo tudi pri nas. Vsekakor pa pritegne film tudi zaradi odličnih igralcev: Roberta Duvalla, Katherine Ross in Laurenca Oliviera.
V posebnem popoldanskem terminu, v četrtek, 19. marca, bo na sporedu edinstvena celovečerna risanka ANA IN ANDY. V njej nastopa šestletno dekletce, vsi ostali liki so risani. Zgodba je pravljica, razumljiva m napeta, za vse starosti. Ob poplavi Tomov in Jerryjev še nekaj drugačnega, prisrčnega.
Ze tolikokrat smo danes omenili dobre igralce, pa jih dajmo še enkrat. Christopher Plummer (kdo se ga ne spominja iz MOJE PESMI, MOJE SANJE), Donald Sutherland (znan iz 20. STOLETJA in iz MASHA), Genevieve Bujold (zadnjič smo jo videli v KOMI) in velikan angleškega gledališča in partner nesmrtne Grete Garbo Sir Jonh Gielgud - vse to so junaki napetga filma SHRLOCIK HOLMES IN JACK RAZPARAČ. Vsebine nima smisla razkrivati, obljubimo lahko, da se boste odlično zabavali ob domislicah nes-mrtnea detektiva.
Lo dolgem času je na sporedu spet western z naslovom ORLOVSKO KRILO. To je prava indijanarica, z vso romantiko in nasiljem Divjega zahoda.
Nekaj posebnega je znanstveno fantastični film DEMONSKO SEME. To je zgodoa bitja, ki nastane po združitvi ženske in - stro-/a. Nenavadna ideja, ki pa grozljivo v prispodobi prikazuje človekovo zasužnjenost s strojem, kompjuterjem in podobnim.
Za konec naj omenim še dva »žgečkljiva« film ZDRAVNIKI LJUBIJO GOLE in ŠPANSKA MUHA. Prvi je komedija iz sveta gledališča, kjer zdravnik »zdravi« igralke. Drugi govori o ljubezenskem napoju, ki ga nepričakovano proizvede mednarodni prevarant. Zabaven film.
Marec je torej res mesec odličnih filmov. Upam, da najdete kakšnega tudi zase.
Primož Sark
fl rrr t-t—r-i-t-t-t-r-r-T t-t-tt—»-
Filmski spored
27- 1  hongkonški avanturistični PESI VELIKEGA ZMAJA, reži-
ja L Wei, glavna vloga Bruce Lee
28- 1. angleška erotična komedija ŠPANSKA MUHA, r, B. B.
Kellet, gl vi L Phillips, L Thomas 3 francoska družbena drama DEKLE MADO. r C Sautel gl vi M. Piccoli. O Piccolo, R. Schneider
6- 8. ameriška drama ŠAMPION, r. F. Zeffirelli, gl. vi, J. Voight
F. DunawaY, R Schroder
7- 8. ameriški vvestern ORLOVSKO KRILO, r A. Harvey, gl vi
M. Sheen, H Keitel 10 ameriški znanstveno fantastični DEMONSKO SEME, r, D Cammel, gl vi Juhe Christie, F, VVeaver
13. -15 ameriška kriminalka SEDEM NEBESKIH DEKLET, r G
Clark, gl vi Jack Palance, P. Lavvford
14. -15. italijanska kriminalka POLICAJ, KI JE LJUBIL ŽENSKE,'
h. Prosperi, gl. vi. L, Merenda, M, Baxa I-17. ameriška drama BETSY, r. D. Petrie, gl. vi. L. Olivier, R1* Duvall, K, Ross
19, ameriška celovečerna risanka ANA IN ANDY, r, R. Wil"C liams
20 22 ameriški znanstveno fantastični PEKEL V VSEMIRJU. <k|JL L. Coates, gl. vi. C. Munro, M. Gortner, C. Plummer    D g
21-22 kanadski avanturistični SHERLOCK HOLMES IN JACT<a s RAZPARAČ, r B Clark, gl. vi. James Mason, C. Plummeijnt* D Sutherland, G Bujold, Sir Jonh Gielgud 'sp 24. italijanska drama NEVARNA IGRAČA, r, G. Montaldo, glorT vi. N. Manfredi, M. Jobert, A. Foa Bar
27. -29 argentinska komesija ZDRAVNIKI LJUBIJO GOLE, r. G™°
Sofovic, gl. vi G. Royo, G Millian dc
28. -29. zahodnonemška vojna drama PLOČEVINASTI BOBEN, r,i2.
V Schlbndorf, gl. vi. D Bennet, M Adorf, D. Olbrychskypo;
C Aznavour in
31. ameriški avanturistični KATARINA IN CO., I. Reitman, g'der
vi. B. Murrav, H. Atkin, K. Lvnch Tc
iro
vje
mi
ob
ran
3ve
'no
I T(
ugc
Ijiv
ZAČARANA RESNICA
Lani smo negodovali,
;Ja denarja je preveč,
premalo stanovanj.
Letos pač je stanovanj preveč,
denarja pa vse manj.
UDLOK NA ODDIHU
Življenje mimo teče,
dokler da plaz snega
s sosedne strehe
ne sproži smrtne nam nesreče.
ZELENO IN MODRO
Ce modra barva nam modrost razkriva,
je treba bančni formular le »modro« izpolniti.
Ce pa, na primer, hočemo poskusiti z zeleno,
denarja pač takrat ni moč dobiti.
KRAi
iga ) s« bo de nit rja
fcai
Od
rtju ne
zn bn lo D,
o;
t!
d;
od «c Pi
:
wi
^>rt
Tj
--J,
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik iz<>h? jateljskega sveta Franc Jerina Ureja uredniški odbor. Glavni hu< odgovorni urednik Primož Sark. Številka žiro računa 50110-670st 87486. Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana. Po mneifar sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasi"*0' oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.___J*'