SOCIALNA VARNOST OBČANOV
Pomoč, ki je vselej preskromna
Čeprav smo že krepko v drugi polovld leta, se v LJublJanl še nlsmo uapell dogovoriU, kakšen naj bl bll flnančnl načrt soclal-nega akrbstva. Sllšl se neverfetno, a Je raa, da se skupnoaO soclalnega akrbstva nlkakor ne morejo sporazumeti, kako vellka naj b/ blla ode/a vposameznlh občlnah, da blblll valpokriU. Ode/a pa Je, kot vemo, vselej prskratka, kajti želje, včaslh tudlpotrebo, so vedno večje od možnosti.
V centrih za socialno delo se sicer jezijo, vendar jim to dosti ne koristi; čakajo na trenutek, ko bo kocka pad-la in bodo vsaj vedeli, koliko denarja bo v žaklju. Računa brez krčmarja pa ne morejo delati.
V Centru je življenje dražje
»Ze nekaj časa ugotavljamo, da je življenje v naši občini dražje od živ-ljenja v drugih občinah, kjer si veliko ljudi lahko tudi drugače pomaga. A kaže, da je naše govorjenje ^e bob °b steno, kajti skupščina mestne skup-nosti socialnega skrbstva je zavmila naš predlog, da bi nekoliko dvignili družbeno-dename pomoči tistim na-šim občanom, ki živijo izključno od tega vira,« je povedala Ela ZupančiČ, direktorica Centra za socialno delo naše občine.
Družbeno-dename pomoči so zdaj enake v vseh občinah in znašajo okrog 3.600 dinarjev na mesec. S to vsotico se pač vsak znajde, kakor ve in zna, in bržkone je občanu, ki živi na robu mesta in ima majhen vrtiček, lažje kot onemu, ki mora vse kupiti.
Tudi letos brez letovanj
Sicer pa je tudi socialno skrbstvo na tesnem z denarjem. Letos so mo-rali v občini Center ponovno črtati s seznama letovanje za tiste z minimal-nimi viri za preživljanje, medtem ko je okrog 150 takih občanov vse do leta 1975 vsako poletje uživalo 10 brezplačnih dni na morju.
»Tudi tem občanom bi prav prišla sprememba okolja in razvedrilo, da ne omenim, kako pomembno je dej-stvo, da so se ti občani najedli trikrat na dan, kar mnogim doma ni mogo-če. Hudo nam je, da jim tega užitka ne moremo več nuditi,« je komenti-rala direktorica centra za socialno de-lo, ki ima za seboj bogate izkušnje s socialnim delom in dobro pozna hva-ležnost ljudi, ki jim v življenju ni bilo dano, da bi si prislužili primerno po-kojnino.
Kako zajeti črne dohodke
V občini SiSka so lani bojda še lah-ko organizirali takšno letovanje za svoje občane in prav bi bilo, ko bi si to lahko privoščili vsi Ljubljančani z minimalnimi viri za preživljanje.
V Centru pa so se po drugi strani pohvalili, da jim je uspelo vsaj dvig-niti rejnine, ki zdaj nekako še lovijo draginjo. To je zelo pomembna po-stavka, saj imajo v Centru okrog 90 otrok v reji in hudo narobe bi bilo, če bi se krog rejnic še bolj zožil zaradi pomanjkanja denarja. Dobrih rejnic pa je tako ali tako vedno premalo.
Nekoliko so povišali tudi dopolnil-ne pomoči družinam s številnimi otroki in materam samohranilkam. Pri tem pa so ravnali zelo previdno.
•Pomoči nismo dvigovali na pa-met, marveč po presoji in na podlagi podatkov, ki so nam jih posredovale krajevne komisije za zdravstveno in socialno skrbstvo. Upamo, da smo pravično ravnali, kolikor se je pač dalo,« je razložila Ela Zupančič, in beseda je nanesla še na tako imeno-vane črne dohodke, ki jih nikakor ni mogoče zajeti.
Ni namreč mogoče vsakemu gleda-ti pod prste. Občan, ki kot nekvalifi-ciran delavec zasluži premalo za vzdrževanje svoje družine (če je šte-vilna, seveda), lahko v popoldan-skem času zasluži dvakratni osebni dohodek. Tako ie včasih tudi s snažil-kami in drugimi. V Centru za social-no delo občine Center se tega dobro zavedajo, zato že skoraj dvajset let dobro sodelujejo s krajevnimi skup-nostmi zlasti z njihovimi komisijami za zdravstveno in socialno skrbstvo. Socialne delavke skrbijo za določene krajevTie skupnosti in tako dobro poznajo razmere na svojem področ-
ju. Sodelovanje je že tako napredova-lo, da se tudi občani najprej obrneio na pomoč na krajevno skupnost, na-to šele na Center.
»Ko dobimo občanovo vlogo za po-moč, jo krajevna komisija že opremi z vsemi potrebnimi podatki in tako ni nesporazumov med nami,«-so po-vedali na Centru.
Največ denarja za oskrtonine
Tako so v Centru dobro prevetrili svoje potrebe oziroma dajatve in trdi-jo, da nimajo komu več kaj vzeti, ker je vse natančno pretehtano in pre-mišljeno. Zato so zaskrbljeni, kaj bo s finančnim načrtom: če si bo na-mreč nekdo odrezal večji kos, bo drugim ostaJo manj in se utegne zgo-diti, da bo kdo ostal praznih rok, kar pa se ne sme zgoditi.
Na Centru ne morejo nikjer več prihraniti, zlasti zato, ker jim največ denarja vzamejo oskrbnine v domo-vih za upokojence, kjer je okoli 380 občanov, katerim morajo plačevati ali doplačevati oskrbnine. To pa je veliko denarja.
Zadnje čase govorijo tudi o pove-čanju žepnine za te občane, a vse ka-že, da bo za zdaj ostalo le pri željah, kajti žakelj bo že tako ali tako prehi-tro prazen. Ce pa bo v njem le še kaj ostalo, bodo žepnine večje, a to ne le v občini Center, ampak v vsej Ljub-ljani.
Zato je že skrajni čas, da se sprej-me finančni načrt, da bo vsak natanč-no vedel, kako globoko stne seči v žakelj, da bo denarja za vse dovolj, oziroma da bo denar pravično razde-ljen.