mu. Poštnina plačana f gotovtnL Leto XIII., štev. 129 t fe LJubljana, sobota 4. funija 1932 Cena t Din opra "UIŠTVO. L O laCiA, N.:jd.tl)e*a ulica 5 — 1'elefon št 3121 3123, 3124, 3125. 3126. lp«eiatnJ oddelek: L|ub!jaca Selen-burgova uL 1 - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: -\leksandrova cesta §t 13. — TelefoD št 2455. Podružnica Celje: 'Cocenova ulica št 2 — Telefon št 190 Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842 Praha čislo 78 180. jNaroCuma tuaii m»c\ac <0 — Um, M Hioaemsjvc U*.— L) ti Uredništvo; Ljubljana. fCnafljeva ilica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 3126. Maribor. Aleksandroma ceste 13. To- tefem št 2440 (ponoči 2582). OMe Kneenov* rrl S TeM tt '00 Rokopisi se ne vračajo. — Usia^j po v Franciji Herriot že službeno sestavlja novo vlado — Krasna manifestacija politične zrelosti pri predsedniških volitvah v senatu in parlamentu Pariz, 3. iunija. ps. Današnji dan je bil velike važnosti za nadaljnji razvoj notra-n;e-polit:čnega položaja. Senat in poslanska zbornica sta se danes konstituirala ter izvolila predsedstvo. Namesto dosedanjega prt:dsednika senata Lebruna, ki je bil izvoljen za predsednika republike, je senat izvolil za predsednika dosedanjega predsednica finančnega odbora Jeanneneya z 228 glasovi izmed 245. Za predsednika parlamenta ie bil ponovno izvoljen dosedanji socialistični predsednik Bouisson, ki že sedem let predseduje poslanski zbornici in uživa zaupanje vseh strank. Bouisson je dobil med 525 veljavno odd. glasovi 504 glasove in je bil s tem osmič zaporedno pozvan na tretjo najvišjo funkcijo v republiki (predsednik republike, predsednik senata, predsednik parlamenta). Po konstituiranju obeh zbornic sta b:la oba predsednika po starem običaju sprejeta v avdijenci pri predsedniku republike. Takoj nato je predsednik republike sprejel voditelja radikalne stranke Herriota in ma poveri! mandat za sestavo nove vlade. Herriot je mandat sprejel in obvestil predsednika. da je že ime! razgovore gledo sestave vlade s predstavniki ostalih strank in da bo v najkrajšem času predložil listo nove vlade. V poiitičnih krogih pričakujejo, da bo nova vlada sestavljena že jutri. Včeraj objavljena lista vlade bo najbrže še nekoliko izpremeniena. Ministrstvo za pravosodje bo poverjeno poslancu Chautempsu Minister za pravosodje ie namreč obenem zastopnik ministrskega predsednika in zato želi Herriot, da prevzame ta resor narodni poslanec, da bi lahko zastopal vlado v poslanski zbornici. Herriot bo v prihodnjih tednih zaposlen z mednarodnimi konferen cami in zaradi tega ne bo mogel osebno voditi vladnih poslov. Vojno ministrstvo bo najbrže prevzel Boncour, dočim bo Pain-leveju poverjen resor ministrstva za zra-koplovstvo. V dobro poučenih krogih se zvečer raz-naaš naslednja ministrska lista, v kateri najbrže ne bo več bistvenih izprememb: ministrsko predsedstvo in zunanje zadeve Herriot, pravosodje Chautemps, notranje zadeve Albert Sarraut ali Steeg, vojsko Paul Boncour, zrakoplovstvo Painleve, mornarica Legyues, finance Germain Martin, proračun Talmade, javna dela Gardey ali de Monzie, trgovina Gardey ali de Mon-zie, delo Marchandeau, kolonije Daladier, poljedelstvo Oueuille, higiiena Marcombes, pošta George Bonnet. trgovska mornarica Appell ali Leon Meyer in pokojnine Fiori, Kot državni podtainik v ministrskem predsedstvu je izbran senator Israel, bivši glavni tajnik Herriota. Prizadevanja za koncentracijo v Romuniji Titulescu je dobil mandat za sestavo koncentracijske vlade vseh velikih strank - Odpor liberalcev Bukarešta, 3. junija, p. Snoči je prispel Titulescu v Buka-ešto. Novinarjem ie odklonil vsako izjavo, češ da se mora najprej porazgovariti s predstavniki p ari amen t >rnih strank. V političnih krogih prdčaku- jo, da ho Titulescu skušal sestaviti koalicijsko vlado liberalne stranke in narodne kmečke stranke. Danos sta prispela v Bukarešto tudi oba podpredsednika narodne kmetske stranke Mjhalake in Vajda Voje->vod. Titulescu je bil opoldne na obedu pri kralju. Ko je ob 3. zapuščal kraljevo palačo, je izjavil novinarjem, da mu je bila poverjena sestava nove vlade. Titulescu si je pridržal kratek rok za pomislek in je takoj stopil v stike z voditelj,i posameznih strank. Parlamentarne frakcije so se da nes še enkrat posvetovale glede načelneea . tališča o sodelovanju v Titulescovi vladi. Dočim so na'•"dni caranisti načelno za sodelovanje, zastopajo liberalci nasprotno stališče. Dolg razgovor je imel Titulescu tudi s prejšnjim ministrskim predsednikom, profesorjem Jorgo. V političnih krogih zagotavljajo, da je Titulescu odločen, da takoj odpotuje nazaj v London, če se mu njegova misija ne posreči, da bi ne bil pri nadaljnjih pogajanjih v nadlego. Bukarešta, 3. junija č. Titulescu ima nalogo, da sestavi koncentracijsko vlado vseh velikih strank. <5e bi mu to ue uspelo, mora sestaviti volilni kabinet. Zastopniki liberalne stranke kategorično izjavljajo, da ne žele sodelovati niti v koncentracijski niti v volilni vladi, marveč v vladi, v kateri bi imeli vso oblast. Na.spTot.no je narodna kmetska stranka pripravljena sodelovati s Titulescom v eni ali drug,i smeri. Jutri prispe v Bukarešto tudi Julij Manili, čegar prihod pričakujejo v vseh političnih krogih z živahnim zanimanjem, kor se je zadnja leta, kakor znano, povsem umaknil iz političnega življenja. Močno nazadovanje mednarodne trgovine Zanimiva študija tajništva Društva narodov — Problem nI v količini, temveč v vrednosti blaga Ženeva, 3. junija. AA. Gospodarski odbor Društva narodov je imel sejo pod predsedstvom argentinskega delegata Breb-bije. G. Brebbia je znana avtoriteta v poljedelskih vprašanjih. Gospodarski odbor je pregledal zelo tehtno študijo o mednarodni trgovini, sestavljeno po tehničnem oddelku tajništva Društva narodov. Iz te študije je razvidno, da je obseg mednarodne trgovine močno nazadoval. Podrobni statistični podatki o mednarodni trgovini kot celoti in med posameznimi državami so študiji priloženi kot posebna priloga. Predsednik Brebbia je pohvalil tehnično osobie. nato pa podal nekaj opomb o zelo pomembnih dogodkih in pojavih, ki utegnejo sklepe in posledice sedanje gospodar- ske krize docela izpremeniti. Denarna vrednost mednarodne trgovine, je dejal g. Brebbia, pada, vendar pa se dogaja, da pri tem čestokrat volumen izmenjanega blaga naraste. Kriza ni torej v izmenjanem blagu, marveč v vrednosti izmenjanega blaga. Kot primer je navedel Argentinijo. Izvoz iz te države, zlasti izvoz poljskih pridelkov, je močno narastel, njihova vrednost pa je padla. Podobno sliko kaže tudi izvoz drugih držav. Mnoge države so povečale svoj izvozni obseg, a vrednost tega blaga je padla. G. Brebbia je na kraju pripomnil, da bi naj tehnični oddelek ta vprašanja še podrobnejše obdelal. Gospodarski odbor bo na svoji prihodnji seji proučil važno vprašanje preferenčnih tarif. Sr>cpadi med hitlerjevci In socialnimi demokrati v graški okolici fiitlerjevski shod v Eggenbergu — merije — Nočna Gradec, 3. junija, d. Narodni socialisti so za snoči sklicali v Badlovi kazini v Eggen-bergu pri Gradcu shod. na katerega so povabili tudi socialne demokrate. Da hi ne prišlo do izgredov, je bila poslana v Eggen-berg stotniia orožnikov z dvema strojnicama, ki so obkolili zborovališče. Postavili so tudi španske jezdece, da je ostal samo ozek dohod v dvorano. Vsakega udeležnika so preiskali, če nima morda orožja, in ko je bila dvorana zasedena, niso nikogar več pustili vanjo. Ko je nato prispela še skupina narodnih socisli^v, ki so jih orožniki zadržali. je p-ed zborovališčem zbrana množica hot^a odstran;ti ovire ter vdreti v dvorano. Dva voda orožnikov sta z bajoneti potšsn:'a ljudi lazaj. Pri tem so bile tri osebe ranjene. Po govoru svojega zastopni-k? so socialni demokrati odšli z zborovali-?ža. četrt ure kasneje ra trd; n ar'dni socialisti. ki so iih spremili orožniki do mestne meje. V eggenberškcra drevoredu je zaša skupina narodnih socialistov, ki so prišli iz Leibaitza, v množico sociakvh demokratov. ki so jih sprejeli z grožnjami. - Oborožena intervencija žandar-bitka v drevoredu Pri tem je došlo do spopada, v katerem ie bilo ranjenih približno 50 oseb. Tudi na drugih krajih je došlo do več spopadov med političnimi nasprotniki ter je bilo aretiranih več oseb. Hitlerjevstvo v avstrijski vojski Dunaj, 3. junija AA. Po statistiki vodstva nacionalno socialistične stranke je 17 odstotkov vojaštva zvezne armade vpisanih v Hitlerjevi stranki. Poslabšanje nemškega gospodarskega položaja Berlin, 3. junija. AtA. Uradne statistike kažejo, da se je gospodarski položaj Nemčije v zadnjih mesecih še poslabšal. Brezposelnost neprestano narašča, industrijska produkcija in poslovno življenje pa se od dne do dne krči. Padanje vrednost tujih valut zaradi protekcijonističnih odredb v večin! držav učinkuje katastrofalno na nemško zunanjo trgovino. Reichsfas razpuščen Hindenbtsr g je razlastitveni odlok že podpisal — Volitve bodo brž fulifa — Hitlerfevsfu komplot proti Hindenburgu Berlin, 3. junija, g. Državna vlada je na svoji današnji seji, ki je bila zaključena ob 19., sklenila razpustiti državni zbor. Državni kancelar Papen je odšel takoj k državnemu predsedniku ter mu predložil odlok o razpustu v podpis. Državni predsednik Hindenburg ie odlok podpisal s pridržkom, da določi rok novih volitev na podlagi ustave, po kateri si imajo vršiti volitve 69 dni po razpustu parlamenta. Kakor se doznava, je vlada že na svoji včerajšnji prvi seji, ki jo je imela takoj po zaprisegi pred državnim predsednikom, razpravljala o razpustu državnega zbora. Način za ta ukrep je bil določen že 1. 1924 na podlagi čl. 25 državne ustave. Takrat je državni kancelar sporočil državnemu predsedniku smernice vladne politike ter uporabil svoj program za utemeljitev predlaganega razpusta državnega zbora. Sličen način je bil uporabljen tudi sedaj, tako da odlok državnega predsednika o razpustu ne bo prečitan v državnem zboru, temveč samo pismeno sporočen predsedniku. Vlada se torej ne bo predstavila parlamentu. V političnih krogih računajo, da bodo nove volitve že 3. ali 10. julija. 'Razširjene so tudi vesti, da bo nedavno izvoljeni pruski deželni zbor ponovno razpuščen in da se bodo nove volitve vršile istočasno z državnozborskimi volitvami. Težkoče baronske vlade Berlin, 3. junija g. Papenova vlada je sedaj definitivno sestavljena. V njej so štirje baroni, en grof. dva druga plemiča, od katerih je eden general in samo 2 ministra sta običajna smrtnika. Vlada je v končni obliki sestavljena takole: državni kancelar Franz v. Papen, notranji minister baron G a y 1, zunanji minister baron Neurath, finančni minister grof Schwerin-Krosi g k, vojni minister general v. Schleicuer, minister za pravosodje dr. G ii r t n e r, minister za gospodarstvo in začasni minister za delo profesor dr. W a r m b o 1 d, minister za prehrano in kmetijstvo baron B r a u n, minister za pošto in promet baron E 11 z v. Riibenach. Državni kancelar v. Papen Je poslal predsedniku centruma pismo, iz katerega je razvidno, da mu je odklonilno stališče centruma prizadelo hud udarec. Papen je vodstvu centruma v torek zjutraj sporočil, da mu je bil ponudm mandat državnega kancelarja, pristavil pa je, da sestave vlade ne bo prevzel. Zato je bilo tem bolj presenetljivo za vodstvo centruma, ko je izvedelo iz časopisnih vesti, da Papen po naročilu državnega predsednika že sestavlja novo viado. Pokazalo se je, da je bil Papen že več tednov v družbi oseb, ki so pripravljale Briiningov padec. Tem bolj čuden vtis je zato zbudilo Papenovo pismo v vodilnih krogih centruma, ker zanikuje v njem vsako nasprotstvo proti dr. Brii-ningu. Nemška državna stranka z vso odločnostjo odklanja Papenovo vlado, češ, da je bila osnovana proti duhu ustave in da ima ne glede na zunanje in notranje politične ter gospodarske nevarnosti zgolj nalogo, ugoditi željam radikalnih desničarskih strank, ne da bi pri tem hotela prevzeti formalno odgcvornost. Iz krogov nove vlade zatrjujejo, da se Papenova vlada nikakor ne smatra samo za prehodno. Tudi druga znamenja govore za to. Tako je pc stalo znano, da je novi vojni minister Schleicher med pogajanji za sestavo nove vlade bivšemu finančnemu ministru Dietrichu, ko ga je snubil za novo vlado, dejal, da misli ostati Papenova vlada dolgo časa na oblasti. Govoril je celo, da bo ostala najmanj štiri leta na krmilu. Papen je snoči sprejel zastopnike nemškega tiska in jim izjavil med drugim: »Nova vlada je nastala na podlagi notranjih razmer v Nemčiji. Pri njeni sestavi je državni predsednik upošteval potrebo združitve vseh duševnih potenc v Nemčiji, da se napravijo na ta način znosljive velikanske gmotne in moralne žrtve, naložene nemškemu narodu. Zunanja politika neve vlade bo temeljila kot nadaljevanje prejšnje na jasni politični podlagi. Vlada se zaveda, da je uspešna politika mogoča samo z razčiščenjem notranjepolitičnih razmer. Inozemstvo naj ve, kdo stoji za vlado. Nova vlada si je postavila kot nalego svoje zunanje politike zagotovitev nacionalnih potreb nemškega naroda in uporabo vseh sil za obnovo gospodarskega življenja, ki more prospevati le v sporazumu vseh narodov. Svetovni položaj je tako resen. da postavlja največje zahteve. Nova vlada se zaveda svoje velike odgovornosti do svojega naroda in do vseh drugih narodov sveta ter bo svojo politiko vodila v tem smislu. Končno je Papen izrazil, da mu je zelo hudo, ker je moral zasesti mesto osebe, ki mu je bila notranje zelo blizu. Delo, ki ga je pričel dr. Briining pred dvema letoma, je zasledoval z vsem srcem ter ni želel ničesar bolj, kakor da bi dovedlo do uspeha. Fantastična Hitlerjevi načrti Pariz, 3. junija, č. Socialistični »Populai-re« napoveduje, da bo Hitler po razpustu parlamenta in po svoji zmagi pri novih volitvah Hindenburga enostavno odstranil s predsedniškega mesta. Verjetno je, da bodo nacionalni socialisti H:ndenburgu svetovali, naj se zaradi visoke starosti umakne, ker se mora čuvati pred vsemi velikimi napori. Hitlerjev kandidat za pred-sedenika republike je baje bivši prestolonaslednik Fritz \VilheIm. Nekateri omenjajo tudi princa Avgusta \Vilhelma Pruskem. »Populaire« ugotavlja nadalje, da je skj-šal Hitler v poslednjih dneh skleniti s Francijo vojno zve-o. Poslal je v Pariz telo tri tajne emisarje, ki naj bi prepričali francoske državnike o oportunosti takega sporazuma. Toda francoski narod je pri poslednjih volitvah ponovno dokazal, da nima volje niti razpoloženja, da bi sc vezal z nemško reakcijo. Angleški alarm London, 3. junija č. >T.imesga, polovično vožnjo na železnici, popust na parobrodih. 700 razstavljalcev, 40.000 m2 razstavišča. Izdelki celokupne industrije, poh:štvo. oficijelna razstava Poljske republike, higienska razstava, razstava perutnine in kuncev, tujsko-prometna razstava, razstava Prijateljev prirode v stanovanju. Legitimacije po Din 30.— se dobe pri vseh večjih denarnih zavodih, žirprih in občinskih uradih, večjih postajah dravzke banovine in biljetarnah »Putnika«. Prenočišča preskrbljena. 6C34 Parlamentarni ekspoze zunanjega ministra Grandija — Italija odklanja francoski razorožitveni in podu- navski predlog Rim, 3. junija, s. V razpravi o proračunu zunaniega ministrstva v senatu je zunanji mmister Grandi govoril o problemih razorožitve, reparacij in dolgov ter obnove srednje in iužnovzhodne Evrope. O prvem problemu je izjavil med drugim, da francoske zamisli, po kateri naj bi se ustanovila mednarodna vojska, mornarica in zračna bojna siia kot organizacija mednarodne skupnosti, (talija prav tako ne more sprejeti kakor večina v Ženevi zbranih velikih in malih držav. Francoski načrt nikakor ni načrt za zbližanie ali omejitev razorožitve, temveč mnogo bolj metoda za zatiranje vojne z drugo vojno, ki niti najmanj ne more jamčiti varnosti ali miru. Edino sredstvo, ki bi pomagalo Društvu narodov do večjega ugleda in avtoritete, ie znižanje oborožitve. V mednarodna pogajanja mora v bodoče priti nov duh, oprt na strogo in splošno načelo, da ie treba stremet' no zbližanju naziranj s praktičnimi rešitvami, ki nai omogočijo končno veljavno spravo, Italija ie od početka konference predlagala ukinitev najhujših, najbolj modernih in najbolj dragih vrst napadalnega orožja. Ta metoda tako zvane. kvalitativne omejitve oborožitve nudi to korist, da ie b:!a sprejeta in preizkušena že v mirovnih pogodbah glede dejanske omejitve napadai-nh si! Nemčije in njenih bivših zaveznikov. Razen rega bi ta metoda avtomatično prinesla vsem državam znatne prihranke v proračunu. Končno sprejetje načela kvalitativne omejitve oborožitve zaključuje drugo periodo razorožitvene konference toda s sporazumom, ki s svojo dvoumnostjo hudo obremenjuje delo tehnične komisije, dočim je metoda vrnitve tega vprašanja tehničnim komisijam samim najbolj premeten nač:n. da to vprašanje pronade pri strokovnjakih. Italija želi, da se deio razorožitvene konfe- rence obnovi z odločno voljo, ki naj čimprej prinese rešitev. Glede na reparacijski problem je Gran di izjavil svoje obžalovanje, ker razoro žitvena konferenca do otvoritve lausann-ske reparacijske konference še ni dosegla nobenega uspeha. Vprašanja razorožitve ter reparacij in vojn-h dolgov so sicer v tehničnem oziru ločena, politično in moralno pa medsebojno tesno zvezana. Spričo obširnega povečanega programa v Lau-sanni se je treba vprašati, ali so se vlade odločile, da bodo zajezile stalno napredovanje krize ter končno vzpodbudile zdrave in produktivne gospodarske in finančne sile vseh dr/av. V tem smislu bo zavzela Italija v Lausanni svoje stališče. Položaj v južni Evropi je že določen s francosko spomenico, glede katere je Italija zavzela svoje stališče že v aprilu na londonski konferenci štirih držav. Francoski načrt je prevzel nekatere napake av-stri jsko-nemškega načrta o carinski uniji. Grupacija petih držav ne bi bilo uspešno sredstvo, ker se njihovi interesi ne strinjajo dovolj in razen tega brez dopolnilnih pogodb niso združljivi z interesi ostalih drža-. Izmenjava blaga med temi petimi državami je v primeri z izmenjavo blaga teh držav s tretjimi državami le neznatna. Nemogoče je ustanoviti zopet gospodarsko enoto na temeljih stare habsburške države, ker je sedaj ozemlje povečano za Valahijo, Besarabijo. Dobrudžo. Srbijo in Makedonijo, dočim francoski načrt edinih izhodov na morje. Trsta in Reke ni upošteval. Tudi izključitev Bolgarije in Grčije je neupravičena. Italija ni čakala na sedanje težave, da bi priskočila na pomoč. Italijanski kapital je v podunavsk;h državah angažiran v razmeroma že zelo veliki meri. Italija ima v teh krajih važne go«no-darske. politične in Fnančne interese. Pravi vzrok hude krize v Podunavju je svetovna kriza. Zato je treba razmišljati o vsakem primeru posebej in upoštevati najnujnejše potrebe. trota v Hud potres je razdejal mnogo poslopij - Zemlja je na mnogih krajih razpokala - Število žrtev ie ni znano Delegatom za ustanovno skupščino bane* vinske organizacije JRKD Vsi delegati za ustanovno skupščino morajo predložiti svoja pooblastila verifika-cijskerau odboru zaradi ugotovitve števila upravičenih glasovalcev. Pregled pooblastil se bo vršil v tajništvu stranke (Kazina, II. nadstropje) v soboto ves dan neprekinjeno od 8. ure zjutraj dalje. Ljubljanski delegatje naj predlože svoja pooblastila po možnosti še v teku dopoldneva, izvenljubljanski pa takoj po prihodu v Ljubljano. Ne odlašajte do poslednjega trenutka, da ne otežite poslovanja verifikacijskemu odboru! V soboto zaključi vertfikacijski odbor svoje delo točno ob 18. uri. Delegati, ki pridejo v Ljubljano šele v nedeljo, naj predlože svoja pooblastila med 8. iu 10. dopoldne, ko zaključi veriflkacijski odbor svoje delo. Za vsa pojasnila je delegatom na razpolago tajništvo, ki bo poslovalo v Kazini, IL nadstropje, v soboto ves dan neprekinjeno, v nedeljo pa do 12. ure opoldne. Opozarjamo, da je na razpolago še nekaj brezplačnih prenočišč za delegate. Interesenti nai se čimprej javijo. Začasno banovinsko tajništvo JRKD Mexico City, 3. junija, g. V Mehiki sta včeraj in danes divjala dva huda potresa. Drugi potres je močno prizadel tudi prestolnico. Prvi potres so čutili v četrtek ponoči ob 22.05. Njegovo središče je bilo okoli S. Jeronima v državi Oaxaki. Drugi potres je bil danes ob 4.58 zjutraj. V mestu Mehiki je potres deloma porušil deloma pa zelo poškodoval številna poslopja. Po mnogih cestah se je zemlja razpočila na metre š roko. Po uradnem poročilu sei zrno grafičnega zavoda je bil današnji potres že 60.. ki ga je dozdaj doživela prestolnica. Koliko človeških žrtev je zahtevala potresna katastrofa, do zdaj še ni ugotovljeno, ker so vse zveze s središčem potresa v provinci Oaxaki prekinjene. V prestolnici je izzval potres med prebval-stvom silno paniko. Ljudje so napol oblečeni zbežali na ceste in prebili ostali del noči na prostem. Oklahama City, 3. junija, g. Nord Ca-nadian River je zaradi neprestanega de- Kancelar Papen Berlin, 1. juniia. Način, kakršnega se ie poslužil državni predsednik Hindenburg. ko ie čez noč odslovil Briininga in njegov kabinet, močno spominja na ono znano besedo o zamorcu, k' l2hko gre. ko je opravil svojo dolžnost. Ne smemo pozabiti, da je prejšnji nemški kancelar bi! ona osebnost, ki se je z vsem ognjem svoje govorniške sposobnosti vrgel v boj za ponovno izvolitev starega maršala na mesto suverenega predstavitelja Nemčije. VVeimarska koalicija je šla strnjena v borbo za Hindenburga in osobito Bruning ie v njegov prilog govoril širom Nemčije ne-bro.i govorov ter nedvomno pripomogel, da ie maršal prodrl vsaj pri ožjih volitvah. Nemški listi priobčujejo te dni raznolike karikature na Briiningovo odslovitev in vedno se v njih ponavlja motiv: kancelar Brii-ning prejema zapečateno odslovilno pismo, poleg njega pa stoji orjaški folijam kance-larievih govorov v hvalo in slavo predsednika Hindenburga. Pri vsem spoštovanju, ki ga izkazuie nemška javnost sivolasemu maršalu kot najvišjemu predstavniku države, je brezobzirna odpoved bivšemu kancelarju vzbudila povsod močno neprijeten doiem. Zavzeti se čudijo Nemci: Briiningov naslednik — neki gospod von Papen! Bruning .ie mora! iti, da napravi me^to nekemu von Papenu, ki ie znan v Nemčiji samo po tem. da ie kot skrajno nespreten diplomat spravil nemško zunanjo politiko v Ameriki ob vsak ugled in veliko doprinesel k temu. da so se Ze-diniene države med svetovno voino pridružile sovražnikom Nemčije. Kakor pišejo opozicijski listi, je von Papen od izbruha vojne do 1. 1916. opravljal oegovorno siužbo vojaškega atašeja pri nemškem poslaništvu v Washingtonu. Nem-c; mu ne zamerijo, da ie v Ameriki orga-n žira! napade na železniške mostove in vlake ter s tem ovira! preskrbo angleških in francosk:h čet z ameriškim blagom. Tud; okoliščina, da so mu Američani prišli na sled in da so ga izgnali, se Papenu ne more prištet: v krivdo. Pač pa je mož pri po-vratku v Nemčijo nese! s seboi vse listine o svojem delovaniu. da na merodajnem mestu dokaže svoje koristno delo. Ta mest^) pa n;so n;koli videla Papenovih spisov, ker so mu iih sredi Atlantika izmaknili angleški agenti, proučili niihovo vsebino ter iz njih sestavili 1. 1916. posebno »belo knjigo«, ki je tako vplivala na ameriško javno mnenje, da ie bilo treba le še majhne neprevidnosti s strani nemških oblasti in ževja prestopil bregove ter poplavil velike komplekse zemlje. Poplava je zahtevala tudi številne človeške žrtve. Stvarne škode zaenkrat še ni mogoče oceniti. Več tisoč rodbin je ostalo brez strehe. Beograd. 3. junija, p. Dopoldne ob 11.50 je beograjski seizmološki zavod zabeležil v oddaljenosti 11.900 km katastrofalen potres. Gibanje zemlje je bilo največie ob 12.37 in je iznašalo 1406 mikronov. To je v teku zadnjih let največji potres, kar jih je bilo zabeleženih na beograjski potreso-merni postaji. Aparati so beležili potres skoro tri ure. Zagreb, 3. junija, n. Zagrebški seizmo-graf je zabeležil danes katastrofalen potres v daljavi 9000 km. ki se je pr čel ob 11:50.18 in je trajal v obliki valovanja do 12:37.30. V tem času je bilo potresno gibanje najbolj močno. V Zagrebu se je premikala zemlja za 2 mm. Zemeljski potres je trajal v celoti 15 ur. Epicenter potresa je nekje v Aziji. ameriška voina napoved Nemčiji bi bila naenkrat izročena. To se ie kasneje tudi zgodilo. Papen pa ie le otel nekaj dokumentov, nanašajočih se na njegovo ameriško delovanje; te ie zopet povsod nosil s sebo.i, dokler niso tudi teh dobili v roke Angleži, ko se jim ie moral maior von Papen nekoč v Palestini tako naglo umakniti, da ni imel časa za rešitev prtljage. Tudi te dodatne listine so romale na vpogled v Ameriko. Po vojni se je Papen lotil politike. Bil ie poslanec centruma v pruskem deželnem zboru. Ker pa ie delal stranki razne težkoče in io hotel zavleči v skraini desničarski tok, ga stranka pri zadnjih pruskih volitvah ni več kandidirala in Papen ie ostal brez mandata. Kakor se zdi, so v demokratični nemški republiki stvari dozorele do take mere, da imajo oni prednost pri imenovanju na važna vladna mesta, ki se ne morejo sklicevati na zaupanje ljudstva. Tako da-nec več ni nikaka tajnost, da je bil von Papen že daHe časa določen za Briiningo-vega naslednika, le da se je predsednik Hindenburg šele pred tednom dni odločil, da se posluži prerogative, ki mu io zagotavlja ustava in pomaga na vlado vzhodno-pruskim baronom, ki ga sicer n:so volili, ki pa kljub vsemu uživajo vse predsednikove simpatije. Klika veleagrarcev in težkih industri.icev, ko.iih podpora nadomešča Papenu zaupanje naroda, je že v naprej določila, koga bo postavila na izpraznjena ministrska mesta. S tem pa seveda še ne bo doseženo mnogo, ako hoče Hindenburg. da se v Nemčiji ohrani parlamentarizem. Papen si ie po vsem videzu že v naprej na iasnem. da na parlamentarnih tleh ne sme upati na sodelovanje centruma, zato že krožijo vesti, da bo nemška zbornica prihodnji teden takoj raz-puščena. brž ko se bo sestala na zasedanje. Nemčija p!ove tedaj s pospešeno naglico v nacionalistični, skrajno desničarski pravec, ki ne obeta nič dobrega. Pohod bivših ameriških bojevnikov v Washington \Vashington, 3. junija, č. Pet tisoč bivših bojevnikov je na poti proti Washingtonu, kjer se bodo sestali z ostalimi tovariši in priredili velike demonstracije, da bi tako prislili vlado k izvedbi zakonske odredbe o finančni podpori bivšim bojevnikom. Hoo-ver namreč noče dati svojega podpisa za izvršitev tega zakona. Finančna podpora bojevnikom znaša po zakonu okrog 2 milijona dolarjev. Italijanska iredentistična propaganda Split, 1. junija. »II Littorio Dalmatico«, glavno giasiiO za italijansko iredentistično propagando, ki izhaja v Zadru, objavlja skoraj v vsaki svoji številk.] poročila o propagandističnem delovanjj »Dalmatinske akcije« («Az;one dalmatica«), ki ima svojo organizacijo v zvezi z organizacijo italijanskih vojnih prostovoljcev razpredeno po vsej Italiji in tudi po inozemstvu, kjerkoli so naseljeni Italijani v količkaj večjem številu. V zadnji svoji številki je zadarski list objavil celo kopico poročil iz raznih krajev Italije, ki jasno dokazujejo, kako se podžiga italijanski narod ob sodelovanju službene fašistične stranke ter njenih in državnih oblasti predstaviteljev za iredenti-stično misel odtrganja Dalmacije in drugih naših primorskih krajev od naše države. Tako je po poročilu zadarskega lista predsednik padovanske skupine »Dalmatinske akoije«, Giuseppe Solitra pred mnogoštevilnim občinstvom predaval o italijan-stvu Dalmacije in preklinjal Jugoslovene, ki skušajo utajiti italijanski značaj te »italijanske pokrajine« in ga oskrunjajo s svojo navlako, kakor n. pr. Meštrovičevim Gregorijem Niiskim v splitski Dioklecijanovi palači. Občinstvo je navdušeno ploskalo govorniku, zlasti pa tedaj, ko je omenjal »italijanski patriotizem Da'.matin-cev«. V Arezzu je predaval o »jadranskem apostolatu Italije« prosluli dalmatinski ire-dentist, kateremu pa se je nekdaj očitalo »arvstrijakantstvo«, sedanji italijanski senator ccnte Antonio Cippico. Preden je prišel na stvar samo. se je spominjal nekega Arečana, Tommasa De Bacci Venulija. ki je pred vojno deloval za »italijansko Dalmacijo«. Cippio je potem izvajal, da Italijani ne žele vojne, vendar pa mislijo, da pravica narodov prej ali slej zmaga, samo če imajo trdno voljo. Kaj je hotel reči s tem, pač ni treba razlagati. V Trentu je profesor Brusaco predaval o Dalmaciji. Trdil ie. da je Dalmacija vsa prepojena z italijansko zgodovino in umetnostjo, in je potem navajal imena in dejanja dalmatinskih iredentistov. Zaključil je z vzklikom »italijanski Dalmaciji«. Veronska skupria »Dalmatinske akcije« je tekom tekočega leta priredila celo vrsto iredentističnih manifestacij. V meseou januarju se je vršilo predavanje o italijan-stvu Dalmacije pod okriljem fašističnega kulturnega zavoda. V februarju je bilo ravno tam predavanje o italijanskem ire-dentisfiu Bajamontiju, zadnjtm italijanskem splitskem županu. V marcu so se vršila propagandistična predavanja v vseh vercoskih šo'ah, sedaj pa se pripravljajo nova predavanja za fašistično dijaštvo in mlad;nske faš-je. Toliko v eni sami številki zadarskega lista. In to gre od številke do številke, kakor gre iredentistična propaganda od kraja do kraja, a vse. da bi čim prej nad našo Dalmacijo, nad našim Primorjem, nad našim Jadranom zavihrala italijanska tro-bojnica. Tako razume io v Italiji »miroljubnost« in »dobro sosedstvo«! Politična organizacija za kranjski srez V ponedeljek dopoldne ob pol 10. se je vršil v Narodnem domu ustanovni občni zbor sreske organizac je JRKD. Predsedoval je g. župan Ciril Pire, ki je pozdravil navzoča poslanca gg. dr. Staneta Rapeta m Ivana Lončarja. Po pojasnilih tajnika pripravljalnega odbora so se takoj izvršile volitve sreskega odbora JRKD. Odbor šteje 56 članov in mu predseduje župan gospod Ciril Pire. Izvoljeni so bili za posamezne sodne okraje trije podpredsedniki, in sicer gg. Hinko Snoj (Tržič), dr. Šemrov Franc (Kranj) in notar Stevo Šink (Škofja Loka). Tajništvo je prevzel dr. Stanko Sa-jovic, blagajno pa g. Fr&r.jo Sire. Po končanih volitvah je poslanec g. dr. Rape med drugim pojasnil tudi ukrepe državne uprave, ki so bili nujno potrebni za oeuvanje državne avtoritete. Ti ukrepi nimajo namena zadeti nižlega zapeljanega človeka, marveč hočejo in morajo preprečiti brezvestno politično gonjo, ki je v nekaterih svojih izrastkih dobila že izrazito protidržavni značaj. Na kratko je govornik orisal še splošno politično situacijo in zaključil z željo, naj bodo krajevne organizacije JRKD apostoli prave jugoslovenske misli. Povabil je vse navzoče, naj 6e s svojimi somišljeniki udeleže veFkega shoda v Smledniku v nedeljo 5 junija. Novi narodni poslanec g. Ivan Lončar je v svojem govoru poudaril, da bo zastopal svoj okraj z vso s;lo ter poskušal kar najbolj ustreči željam posameznikov in organizacij. Končno je predlagal pozdravno in zahva'no brzojavko od«topivšemu narodnemu poslancu g. Janku Barletu. kar so zborovalci z navdušenjem sprejeli. Ustanovnega oborega zbora so se udeležili delegati vseh krajevnih organizacij kranjskega sreza. Posl. Petovar med vofilci V nedeljo je bil pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji v gostilni g. Ferda Korparja sestanek somišljenikov JRKD. Sestanek je otvoril in vodil predsednik krajevne organizacije g. Ferdo Korpar. Narodni poslanec g. Lovro Petovar je obširno poročal o dele vanju Narodne skupščine, ki ie bilo do-sedaj v prvi vrsti posvečeno omiljeniu težavnega položaja kmetskega stanu. Zlasti podrobno se je bavil z novim trošarinskim zakonom in ukinieniem žitnega režima. Govoril je tudi o današnji gospodarski krizi ter med drugim naglasd da je dinar eno najtrdnejših nlačilnih sredstev v Evropi. Sledil je daljši, zelo zanimiv razgovor, nakar je g. predsednik zaključil lepo uspeli sestanek ter se zahvalil g. poslancu za njegova temeljita izvaianm izrekajoč mu zaupanje in priznanje volilcev. Silen orkan v Rumuniji Bukarešta, 3. junija. A A. Nad Ismailom v Rumuniji ie divjal strašen orkan, ki ie porušil več hiš. Tudi mnogo javnih poslopij ie močno poškodovanih. Po prvih vesteh je okoli SO mrtv'h in več sto ranjenih. V okrajih Jiiili in Macurlu v Dobrudži je včerajšnji orkan, ki je trajal 15. minut, opustošil velik del pokrajine. Pri tem je bilo hudo poškodovanih 20 osab. Seja ljubljanskega magistratnega gremija Snoči se je vršila pod predsedstvi, m župana dr. Puca seja magistratnega gremija. Gostilniška koncesija se podeli Ivanu Do-viču, ki je imel dosedaj pravico vinotoča, a bo v bodoče smet imeti bife. — Enako dovoljenje je prejela Fani Plaper za lekal v Levčevi ulici 7. — Sterle Matija je želel otvoriti gostilno na Ižanski cesti blizu mostu. Prošnja se odkloni, ker ni krajevne potrebe. Koncesija se pedeli Franu Slamiču, ki bo otvoril na G: sposvetski c. 6 v pritličju avtomatski bife, v prvem nadstropju pa gostilniške prostore. — Usenik Ivan bo otvoril na Zelenem hribu restavracijo in 11 tujskib sob; ker tako zadruga kakor tudi obrtni cdsek priporočata podelitev gostilniške koncesije, je gremij prošnji ustregel. — Dovoljenje za otvoritev kavarne je prejel Fr. Miklič, ki bo namestil ta obrat v novi hiši na Masarykovi cesti. Športni klub Jadran dobi v zakup mestni travnik v Koleziji; plačevati mera 600 dinarjev letne zakupnine. Bifč na Ljubljanskem gradu je bil pri ponovni dražbi oddan Fr. Grilu proti mesečni zakupnini 920 Din. Stanovalci Resljeve ceste prosijo, naj se lipe na Resljevi cesti, ki bi morale biti posekane zaradi regulacije in tlakovanja ulice, ne podero, ker tvorijo lep senčnat drevored in branijo stanovalce ulice pred pre-mogovim prahom in sajami, ki jih širijo mestna elektratna in plinarna. Gremij je sklenil, naj se tlakovanje izvrši tako, da drevesa ostanejo. Načelnik gradbenega urada je nadalje poročal o higienskih in varnostnih uredbah, ki jih bo treba nujno ukreniti pri poglabljanju Ljubljanične struge. Dotok vede iz mestnih kanalov je ob nalivih tako močan, da z razpoložljivimi črpalkami struge ni mogoče izsušiti tako, da bi se moglo delo uspešno in pogojenem roku izvršiti. Zato predlaga družba Slograd, ki izvršuje poglobitev, naj se postavi pri Kun-čevi tovarni provizoričen betonski jez, ki bi obrnil tok vede v Ljubljanici navzgor. Iz higienskega stališča bo na ta način poskrbljeno, da bo razredčitsv kanalskih iz-livcv ob suhem vremenu zadostna, bazen pa se bo na zahtevo občine lahko vsak hip izpraznil. Stavbna dovoljenja so med drugimi prejeli: Lukman Fran in Hana za nazidavo 3. nadstropja pri hiši na Erjavčevi cesti. Leveč Jakob za pritlične hišo ob Cesti dveh cesarjev. Novak Ivan za pritlično hišo na Galjevici. Zelenik Franc za leseno vilo ob Mencingerjevi ulici. Ivane Josip za hišo s pekarijo in garažo ob Cesti v Rožno dolino itd. Misijonska družba sv. Vincencija bo adaptirala dvoriščno poslopje svoje hiše na Taboru. Hmelak Franjo je prejel dovoljenje za zgradbo trinadstrope hiše na vogalu Resljeve in Slomškove ulice. Noč Simon za enonadstropno hišo v Kamniški ulici. Hrcvat Viljem za zgradbo hiše v Postojnski ulici. Prelogar Terezija za hišo v Bolgarski ulici. Strniša Emil za hišo v Trnovem. Mestna občina ljubljanska je prejela stavbno in uporabno dovoljenje za mest pod Trančo in mest čez Ljubljanico ob Splošni bolnici. Poleg teh je bilo izdanih še več drugih dovoljenj za razne manjše zgradbe in adaptacije ter več uporabnih dovoljenj za že izvršene stavbe. Zagonetna smrt starega prevžitkarja Maribor, 3. junija. Pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča 6e je pričela danes dopoldne razprava proti 30 letnemu Antonu Zafošniku in njegovemu bratu Josipu s Pobrežja, ki sta obtožena, da sta po dobro zamišljenem načrtu umorila svojega 70 letnega tasta Franceta Kavčiča. Razpravo je vodil višji sodni svetnik gospod Žemljic, prisedniki pa so bili gg. viš. sod. svet. Lešnik in Lenart in okrožna sodnika Poljšek in dr. Čemer. Obtožnico je zastopal namestnik državnega tožilca dr. Dev, obtoženca pa sta zagovarjala gg. dr. Šnuderl in dr. Vauhnik. Velika razpravna dvorana je bila polna občinstva, zlasti Pobrežanov, med katerimi je vladalo veliko zanimanje za ta proces, ki je zanimiv že zato, ker je pripomogla ljudska govorica in domišljija, da sta prišla oba obtoženca na zatožno klop. Ob 9. so privedli pazniki obtoženca v razpravno dvorano. Čitanje obtožnice je trajalo četrt ure in sta jo poslušala oba obtoženca mirno. Iz obtožnice posnemamo: Kmalu po poroki sta se preselila zakonca Anton in Angela Zafošnik v Pobrežje. Tu je bil kupil mizar Zafošnik hišo od brata svoje žene ter prevzel 70 letnega Franceta Kavčiča kot prevžitkarja. Ta si je izgovoril popolno oskrbo do svoje smrti. To je dalo povod, da so se pri Zafošnikovih pričeli stalno prepirati. Prepir je bil tem hujši, ker se je žena potegovala za svojega očeta, ki 6e ie zelo bal svojega zeta Antona. Pri Zafošnikovih je stanoval tudi Antonov brat Josip, oba sta s tastom bivala v podstrešni sobici. Ko je lani decembra š'a Angela nekega dne na podstrešje. da zbudi svojega svaka, se ji je čudno zdelo, da tako doleo spi. Ko je vstopila v sobo. se ji je nudil grozen prizor: V kotu ie ležal njen oče mrtev, svak Josip pa je ležal v postelji tik 6tene m trdno spal Vest o Kavčičevi smrti se je naglo raznesla oo vasi in takoj so se razširile tud; govorice, da mož ni umrl naravne smrti Prišla ie sodna komisija, ki pa ni našla na truplu nobenih znakov nasilja. Govorice pa le ni«o p"l?gle in Irudje so bili mneni« 6m le Kflvfiča zastrupil njegov zet na ta način, da je usodne noči zakuril peč z ogljem. Iz peči so uhajali stru- peni plini, v katerih se je tast tudi zadušil. Za te govorice je izvedelo tudi državno tožilstvo, ki je odredilo aretacijo Antona in Josipa. Pri današnji razpravi pa sta oba obtoženca trdovratno tajila vsako krivdo. Zaslišane so bile številne priče, ki so ju zelo obremenile. Razprava ie bila dopoldne prekinjena in se je popoldne nadaljevala. Ves čas zasliševanja sta oba obtoženca Anton in Josip Zafošnik zatrjevala svojo nedolžnost. Nekatere priče so oba obtoženca delno na novo obremenjevale, delno pa izpovedale olajševalno. Pri nadaljnjem zasliševanju obtožencev se je sie-er pokazalo nekaj novih momentov, ki v preiskavi še niso bili znani, vendar pa ti niso bili večjega pomena. Ko je predsednik prečita! poročilo o lokalnem ogledu komisije, je bila zaslišana kot prva pr.iča obtoženčeva žena Angela, ki je bila vi ieti zelo nervozna in se ni odpovedala pričevanju. Po tem poročilu je sledilo obdukcijsko, po katerem je nastal po izvajanju specija-lista za patologijo g. dr. Hribarja prav senzacijonalen preokret v vsem procesu. G. dr. Hribar ;e dejal, da se more, ne pa mora smatrati ugotovitev sodnih izvedencev za zadosten dokaz. Navajal je nova medicinska odkritja in omenil spektralno analizo krvi, ki bi edino mogla prinesti povsem verjetne dokaze, kar pa se v tem primeru ni zgodilo. Saje, ki jih je naš'a komisija v mrliču, morda niso bile saje in se to še ne more smatrati kot dokaz nasilne smrti. Nadalje je ugotovil, da je bil obdukcijski protokol pomanjkljivo sestavljen, ker niso bile upoštevane tudi razne druge teze in možnosti in da je bilo v sobi premalo ogljikovega monoksida, ki bi mogel povzročiti smrt. Da. je temu tako, je navedel okoliščino, ker je dogorela sveča. Naposled je dejal, da se ugotovitve sodnih izvedencev v tem primeru ne morejo ovreči, pa tudi ne povsem priznati. Na vprašanje braniteija g. dr. Vanhnika, ali bi mogel podati drugačen rezultat preiskave, je g. dr. Hribar odgovoril: »Pač takrat, danes ne, ker je poteklo po smrti že več kakor 51 dni. Po obtežilnem govoru državnega tožilca g. Deva sta v dolgih govorih dokazovala oba zagovornika g. dr. Vauhnik, ki je zagovarjal glavnega obtoženca, in g. dr. Šnuderl, ki je zagovarjal soobtoženega brata, nedolžnost obeh obtožencev. Po kratkem posvetovanju je predsednik senata razglasil ob pol 19. razsodbo, da se Anton in Josip Zafošnik oproščata vsake krivde, ker ni zanesljivo ugotovljena nasilna smrt, niti ni točno dokazana njuna krivda Pristavil je še, da sodišče oprosti rajši 90 krivičnih, kakor pa da bi obtožilo enega, ki je nedolžen. Predavanje o gospodarstvu Poljske V zvezi z razstavo republike Poljske, ki bo danes otvorjena v okviru 12. ljubljanskega velesejma, je snoči predaval v Zbornici za TOI svetnik poljskega poslaništva v Beogradu dr. Lubaczewski o gospodarstvu Poljske. Ob številni udeležbi predstavnikov oblastev, univerze, gospodarskih krogov Ln drugega občinstva je podpredsednik Zbornice za TOI g. Dragotin Hribar pozdravil navzočega poljskega poslanika v Beogradu dr. Gunther-Schv/arzburga, nadalje predavatelja poslaniškega svetnika Lu-czevvskega, zastopnika banske uprave dr. Marna in poljskega konzula v Zagrebu dr. Lazarskega. Predavanje je bilo zelo zanimivo. Dr. Lubaezewski je v razmeroma kratkem času podal obširno in podrobno sliko o strukturi poljskega gospodarstva, o financah, valuti, prometni in trgovinski politiki ter o možnosti za poglobitev gospodarskih odnošajev med našo državo in Polisko. Za svoja .izvajanja, ki so jih z vidnim zanimanjem zasledovali vsi poslušalci, je predavatelj žel splošno odobravanje. Med posetnike je bila naposled razdeljena lična brošura r slovenskem jeziku pod naslovom ;Kaj je treba vedeti o Poljski«'. V imenu poslušalcev se je predsednik velesejma g. Fran Bonač toplo zahvalil predavatelju za njegova zanimiva izvajanja Obupen čti Slovenca v Karlorcu Karlovae, 3. junija n. Včeraj popoldne je prišel v Karlcvac 22-letni brezposelni trgovski pomočnik, doma iz Litije. Nastanil se je v hotelu »Jugoslaviji«. Okrog 13. se je umaknil v najeto sobo z naročilom, naj' ga zbude ob 10. dopoldne. Ko je davi scbarica zaman trkala na njegova vrata, so s silo vdrli v sobo. Gosta so našli v postelji vsega v krvi. Poklicani zdravnik je dognal, da si je fant z britvijo prerezal žile na vratu in na desnem zapestju, da pa je še pri življenju, zaradi česar so ga prepeljali v bolnišnico. Ko je prišel k zavesti, je policijskemu organu izjavil, da je hctel izvršiti samomor zaradi nezaposlenosti in pomanjkanja. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za d.ines: Pretežno oblačno, nestalno, mestoma deževno, hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Več deljenih depresij prevladuje v iužri. vzhodni in deloma tudi v centralni Evroni. Le nad severnim Atlantskim oceanom se ie poiavil relativno višii pritisk. V zvezi s ta^o izobarično razdelitviio. ki je tipična za sedanji pomladanski čas. je zaznamovati pri nas padec temperature, ki se razteza Wi-torijalno tudi na iužno Evropo dež^vro in hladno vreme. Pritisk je v snlošpem n^del za 3 do 7 mm. najbolj v srednjem, manj v južnem Primoriu. Dunajska vremenska napoved za soboto: Nagnjenje za nevihte; negotovo vreme ^ trajalo dalje. Temperatura malo višja. Maši kraji in ljudje Pomen protituberkuloznih dni Kakor posvečamo vsem našim višjim smotrom gotovi čas in določene dneve, tako smo posvetili zatiranju tuberkuloze tri dni v letu. Letos jih cbhajamo od 3. do 5. t. m. pod parolo: Mladini solnca in zraka. Na iniciativo protituberkulozne lige se bo po vsej naši domovini tolmačilo o vzrokih in poučevalo o načinih in sredstvih pobijanja te ljudske oolezni. Neznanje in ntpoznanje pravega vzroka tuberkuloze je največja nesreča, zaradi česar žrtvuje naš narod neprimerno in mnogo preveč svojega težko prisluženega imetja. Pomen protituberkuloznih dni je, vzbuditi globoko zavest odgovornosti ter humanega in socialno-etičnega čuta, organizirati močno narodno obrambo proti tuberkulozi ter zatreti škodljive, iz neznanja izhajajoče predsodke in zablede. Vsakemu je znano, da je tuberkuloza pravočasno in pravilno zdravljena, ne le ozdravljiva temveč se da tudi preprečiti in sploh iztrebiti. Protituberkulozna borba ima nalogo krepiti, pričenši v rani otroški debi, ves ljudski organizem ter skrbeti za zatiranje in ugašanje tuberkuloznih ognjišč z zdravljenjem odprtih je-tičnikov ter preprečiti nova okuženja in sveža obolenja zdrave okolice. Praktično se izvaja protituberkulozna borba petom protituberkuloznih dispanzerjev, ki so v trajnem stiku z vsemi pljučno bolnimi na svojem okolišu. Te ustanove skrbe za njihovo pravilno zdravljenje in ščitijo zdravo prebivalstvo. Gostota omrežja protituberkuloznih dispanzerjev m .število umrljivosti za tuberkulozo nam nudita zanesljiv: dokaz o kulturni stopnji vsakega naroda. Narod, ki ec posveča dovolj pazljivosti in skrbstva Francoski nogometaši v Ljubljani G. J. Rimet, sivolasi predsednik FFFA in FIFA v razgovoru z zastopniki slovenskih klubov na. ljubljanskem kolodvoru (Glej članek v športni rubriki) Večer dramskega naraščaja l.jubljana, 3. junija. Snoči se je v dramskem gledališču vršila prva javna produkcija gojencev operne šole, na kateri so se predstavili učenci prof. O. šesta (dramski oddelek). Zanimanje za prireditev jc bilo veliko, gledališče je bilo menda skoraj razprodano. Poleg številnih svojcev in znancev nastopajočih igralcev je prišlo tudi mnogo kulturnega občinstva, ki se zanima za vsak umetniški nastop naše mladine, in v skladu > dejstvom, da je ofioljelna kritika izostala, je v hiši vladalo neko toplo, domaonostmo vzdušje in stvari so se dajale in sprejemale kakor v zaključenem krogu. Prof. Šest je spored za ta večer izbral s prav srečno roko: odlomki iz Župančičeve »Veronike Deseniškc«. Cankarjevih »Hlancev«, Moličrejevega »Namišljenega bolnika« in pa Courtelincov »Priljudni' komisar« — same stvari, ki s svojimi podčrtanimi, kontrasti ranimi doživetji in afekti nudijo 'gralcu bogate prilike, da se preizkusi in izkaže v moči svoje izraznosti. Toda''kljub temu je sodbo o večeru težko pisati: težko je oceniti štirinajst mladih ljudi, ki jih srečaš prav za prav prvikrat v življenju in ki si morda komaj dve uri ž njimi — saj se v resnici nad mladim človekom nikoli ne da za gotovo reči, kaj še bo ž njim — in kaj bo iz njega. Mladi igralci, ki so se predstavili, so po Šoli in po izkušnjah na prvi pogled zelo .različni med seboj. Nekateri so med njimi, ki so na deskah naše drame že precej doma in ki niti malo nisn trepetali pred ram-po; potem so med njimi spet imena, ki jih poznamo iz koncertnih dvoran; in naposled jih je nekaj, ki se čisto na novo, čisto ?z svojega prebijajo na oder. Svari, ki so jih odigrali — razen »Namišljenega bolnika« — si pač niso prizadevale, podati kakšno zaokroženo celoto, vsakdo se je bnril zase in sam. In iz množice so v resnici vstajali obrazi in duše. v katerih bi si človek upal slutiti umetniki talent. Tz »Veronike Deseniške« mi je v spominu ostala topla igra Fratnikove; v »Hlapcih« so Juvanec, Pianecki in Žagar med drugimi pokazali, da so v njih žive klice resničnega igralskega daru; v »Priljudnem komisarju« je Juvanec podal živ, smotrno dognan tip ponorelega človeka; »Namišljeni bolnik« pa je ogrel kot cclota in hvala gre skoraj vsem. ki so sodelovali, predvsem na Mlekuševi, katere Antoinetta je bila tako posrečena, kakor da je na odru že zdavnaj doma, in pa Žagarju, ki je namišljenega bolnika v nekaterih scenah podal prav sijajno. V celem je bil večer prav lep ter je z uspehom pokazal, da naši drami dorašča ned mladimi živa, resnična umetniška kvarteta. tako važnemu vprašanju kakor je tuberkuloza, je v svojem kulturnem razvoju zaostal in zaradi t.ega trpi izredno izgubo. Na kakšen način izvaia protituberkulozni dispanzer svojo protituberkulozno borbo, vidimo najbolje iz poročila 8 - mesečnega delovanja te ustanove v Ljubljani, kjer je najugodnejše stanje v naši banovini, verjetno pa tudi v vsej državi. V tem času je zaradi posvetov, zdravniških preiskav ter raznih pomoči ali intervencij imel 1223 obiskov. Pri teh je bila ugotovljena tuberkuloza raznih organov v 580 primerih. Otrck do 14. leta je bilo 291 in 254 s tuberkuloznimi žlezami ob sopilih, ki vsi vpijejo po solncu :n svežem zraku, a mnogi tudi po boljši in zadostnejši prehrani. Odprto bolnih je bilo izsledenih 48. žer.sk 15, moških 33. V celoti je bilo sprejetih in pregledanih 38 družin s 167 družinskimi člani z 21 bclnih z odprto tuberkulozo. Od celotnega števila obiskov je bilo bolniško zavarovanih samo 213 oseb. Zaščitna sestra pomočnica je v vsem izvršila 313 hišnih obiskov: v 129 primerih so bila stanovanja neprimerna zaradi raznih nedostatkov, kakor n. pr. slaba razsvetljava. vlažnost, nečistoča, nemožnost zračenja itd. Pri takem iskanju tuberkuloznih bolnikov je dispanzer naletel na izredno težke in žalostne posamezne primere. Vsak posameznik je soodgcvoren za posamezne smrtne primere zaradi tuberkuloze, ker je tuberkuloza splošna in neomejena na posameznika. Mi hočemo in delamo. da bo naš narod močan in zdrav, premalo pa storimo, ako se ne pobrigamo za smotreno protituberkulozno borbo. Gospodarska kriza, ki tlači ves svet. ne sme biti vzrok za še večjo krizo, t. j. krizo narodnega zdravja! Izl et Avtomobilskega kluba v Češkoslovaško Kakor znano priredi Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije na povabila Avtomobilskega kluba ČSR ob priliki vsesokol-s-kih slavnosti v Pragi izlet v ČSR. Vprašanje izleta je bilo vsestransko pretrese-neo in so prišle v poštev važne pobude in okoliščine, zaradi katerih se naš klub navzlic sedanjim ekonomskim težkočam odzove pozivu bratskega kluba. Točen program izleta je naslednji: Člani vseh sekcij se zbero do 1. julija v Mariboru, od koder odidejo v skupini istega dne zjutraj. Le sekcijama iz Sombora in Subotice je odobreno, da se zaradi prevelikega ovinka čez Maribor pridružita glavni koloni šele na Dunaju. Potovanje bo trajalo osem dni po nastopnem redu: 1. julija: Maribor - Semmering (kosilo) -Dunaj (prenočišče), 240 km; 2. julija: Dunaj (kosilo) - Budejevice (prenočišče) 190 kilometrov: 3. julija: Budejevice - Plzen (kosilo) - Mar. Lažmi (prenočišče), 207 km; 4. julija: Mar. Lami - Karlovv Varv (kosilo) - Praga (prenočišče), 240 km; 5. in 6. julija: Rraga; 7. jul ja: Bratislava - Dunaj (tu razhod in povratek po poljubni poti domov). Skupno je vsega 1145 km oficijclne proge, dočim je pridati k temu še nekaj 100 kilometrov poti za povratek z Dunaja v domovino, katero progo pa si vsak udeleženec izleta izbere po volji. V zvezi s pripravami za izlet nas obvešča ljubijansiki Avtomobilski klub zaradi pravočasne preskrbe prenočišč, da je določila centrala na zahtevo češkoslovaškega Avtomobilskega kluba dan 10. t. m. kot zadnji dan za prijave. Prijaviti je evidenčno števillko avtomobila, znamko, število sedežev, imena vozačev in potnikov in podatke glede števila sob z eno ali dvema posteljema. Centrala je oskrbela nadaljnje olajšave. Na osebo bo dovoljeno vzeti brez posebnega dovoljenja 5000 Din v tuji valuti, poleg tega še 5000 Din za vsako vozilo za pogonski materijah Triptiki, potrebni za potovanje, bodo izdani brezplačno, vendar tako, da ugasne njih veljavnost s povratkom v Jugoslavijo. Nadalje poročamo, da se pot, ki jo napravijo udeleženci klubove turneje prizna kot kilo-metraža za ralve. Prenočišča, garažiranje itd. bo oskrbel Avtomobilski kluib ČSR Vsi, ki so se že priglasili ali nameravajo šele priglasiti svojo udeležbo, bedo pravočasno obveščeni o nadaljnjih podrobnostih po tajništvu kluba. Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Ponovna najdba starorimskih grobov v Beogradu Beograd, 3. junija. Včeraj so v Beogradu odkrili novo arheološko znamenitost. :n sicer tokrat na stavbišču cerkve sv. Marka, kjer kopljejo temelje za novo monumentalno cerkveno zgradbo. Delavci so odkopali štiri starorimske grobnice zelo podobne onim, ki so bile najdene ravno tako na nekem stavbišču v Stiski ulici letos 12. maja, kakor smo tedaj tudi poročali. Arheološke najdbe v Stiski ulici so podobne sedanjim, izmed katerih je najvažnejši velik kamenit sarkofag, v katerem je morala biti pokopana kaka odlična osebnost. V tem sarkofagu razven kosti niso našli ničesar. Par korakov dalje pa so odkopali dve grobnici, napravljeni *z velikih kvadratnih opek. V bližini so na ■samem odkopali d^avci potem še četrti starorimski grob. Eden od teh sarkofagov ima pokrov, ki je zelo sličen pokrovom današnjih mrtvaških rakev. V vseh teh štirih grobovih ni nobenega nakita, ki so ga, kakor znano stari Rimljani navadno polagali poleg mrličev. Iz tega se sklepa, da so bile vse te grobnice že nekdaj odkopa-ne in najbrž izropane. Tz okraskov na stenah grobnic in na najdenih ploščah, ki so že precej razpadle, se da sklepati, da so te grobnice veliko starejše od onih, ki so jih našli začetkom prejšnjega meseca. Vsa ta grobišča so ob nekdanji rimski Že včeraj pri premieri si je pridobila srca vseh gledalcev HANSI NIESE oboževana dunajska umetnica a svojim krasnim, nepozabnim filmom Sladka tajnost Buren smeh in v očeh lesketajoče se solze so bile dokaz navdušenja publike za včerajšnjo debitantko! Oglejte si ta spored še danes! Nov Foxov zvočni tednik Predstave danes ob 4., 148. in \\10. Elitni kino Matica Telefon 2124. vojaški cesti, ki je vodila cb Dunavu od Sing dunuma — sedanjega Beograda — proti današnji Višnjici. Kakor prejšnje, ■tako so bile tudi te arheološke najdbe takoj izročene Narodnemu muzeju. Za Sokolski dom Šiške Dela na zgradbi Sokolskega doma v Šiški se približujejo koncu in slavnostna otvoritev bo že letos v mesecu septembru. Tako bo sokoisko društvo Ljubljana—Šiška kmalu imelo svojo lastno streho, katero mu je postavilo požrtvovalno Društvo za gradbo Sokolskega doma v Šiški. Stroški doma znašajo okrog 1,2.000 Din. Velik del tega zneska je krit z raznimi prihranki, darili itd. Da Ki se lahko vsaj deloma kril še ostali del, priredi Društvo za gradbo v nedeljo dopoldne dinarski dan. Gospodinjam in njenim ,:„< pomočnicam Ljubljana, 3. junija. Zveza gospodinjskih pomočnic, ki jc bila na pobudo J ugoslo venskega ženskega saveza ustanovljena lansko leto, napreduje prav razveseljivo. Izdaja svoje glasilo, mesečnik »Gospodinjska pomočnica«, ki je že dokaj razširjen in je prav sedaj končal svoj prvi letnik. Veliko življenjsko moč je pokazala ta mlada organizacija s tem. da si je kot predhodnik lastnega doma najela v Šelenburgovi ulici št. 7, I. nadstropje in z vsem potrebnim pohištvom opremila udobno trisobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami. Tu najde /a malo odškodnino prenočišče 10 brezposelnih deklet. Hkratu je otvorila ZGP tudi svojo posredovalnico za službe, ki jc odprta vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 17. Zveza ima na razpolago dovolj i/vežbanih delovnih noči in vabi zato gospodinje, da jo podpirajo v stremljenju za omiljenje brezposelnosti ter da se zato poslužujejo v isti meri kakor pcmočnice novootvorjenc posredovalnice. Naše ženstvo pa naj podpre Zvezo gospodinjskih pomočnic tudi še s tem, da se naroči na glasilo »Gospodinjska pomočnica«, ki velja za vse leto 12 Din in je zlasti pomočnicam dobra svetovalka in prijateljica ter nudi razvedrila v svobodnih urah. Naroča se pri ZGP ŠelenbuTtgova uli-ca 7/L, kjer se sprejemajo v posredovalnici tudi nove članice in prispevki za list. Pogreb obupane matere in njenega otroka Velenje, 3. junija. Šaleška dolina je še vedno pod vtisom tragedije, ki se je odigrala v ponedeljek zjutraj v hotelu g. Raka blizu kolodvora. Mlada mati Marija Plavčakova iz Maribora je, kakor smo že poročali, usmrtila z nožem jedilnega pribora svojega štiriletnega sinčka Mitjo ter še sebi zadala smrtne rane na vratu in potem z otrokom vred skočila skozi Okno mansardne hotelske sobe na tlak, kjer je obležala mrtva V ponedeljek in torek so prihajali ljudje v skupinah na šmartinsko pokopališče kropit žrtvi strašne tragedije. Po izpovedi prič je jasno, da je nesrečno žensko zapustila razsodnost že nekaj časa pred izvršenim dejanjem. Enakega mnenja je bil tudi zdravnik g. dr. Kolšek, ki je izdal tudi tako potrdilo, nakar se je v sredo zjutraj vršil tudi cerkven pogreb nesrečne matere in njenega sinčka. Železničarji so prenesli trupli iz mrtvašnice v cerkev, kjer se je Izvršil obred, ob grobu pa so cerkveni pevci zapeli žalostinko. Ko so na materino krsto spustili še otrokovo, so pogreb-ci grob zasuli s cvetjem in se je marsikateremu orosilo oko ob zaključku te velike tragedije. O vzrokih, ki so napotili mlado ženo do strašnega dejanja, se mnogo govori, treba pa je seveda poslušati in presojati vse govorice. Nesrečna Marija Plavčako-va si je že v Mariboru prej nekdaj hotela vzeti življenje v veliki brigi za bodočnost svojega ljubljenega otroka, katerega je oče zanemarjal. V zadnjem času je bila reva silno potrta, prejšnjo soboto, ko je odhajala iz Maribora, pa ni nihče slutil, v koliki meri vplivajo na njo vse skrbi in težko življenjsko razočaranje. Požar v Potočki vasi Zagorje, 3. junija. V noči na četrtek je izbruhnil požar v Potoški vasi pri Kotredežu ter so plameni razsvetlili vso kotredeško dolino do Zagorja. Plat zvona je alarmiral gasilce, ki so takoj odhiteli na kraj nesreče. Goreti je začelo v hlevu posestnice, 741etne vdove Marije Ino. Domači gasilci so posvetili največjo skrb obrambi novega kozolca in h še. Naglo so jim prihiteli na pomoč gasilci iz Zagorja in z združenimi močmi se je posrečilo lekalizirati požar. Hlev ni bil zavarovan in ima posestnica občutno škodo. V vasi prevladuje mnenje, da je zanetil orenj neznan požigalcc, kajti v hlevu ni nihče spal in je tudi drugače izključeno v»ako nesrečno naključje. Orožniki so takoj uvedli preiskavo. Divjaški zločin v Novi gori Novo mesto, 3. junija. Vso prečansko faro je razburil danes zločin, ki je bil izvršen ponoči v Novi gori pri Prečni. V Novi gori stoje hiše precej oddaljene druga od druge in to priliko so izkoristili trije mladi brezvestneži. Splazil; so se skozi podstrešje snoči okrog 23. v hišo 4<3-!etne posestnice in vdove Amalije Arberjeve. S podstrešja so prišli po stopnicah v vežo, od tam so pa vdrli v sobo, kjer sta spali Arberjeva in njena hčerka Francka. Ropot je Arberjevo in hčerko zbudil in presenečeni sta opazili tri tuje, povsem neznane osebe v sobi. Nepoznani gostje so ukazali Arberjevi, naj molči, mladi Francki pa so zagrozili, da jo ubijejo, če bo jokala. Brezvestni zločinci so nato vpričo otroka zlorabili mater, po ^/bdno- Ln, taruj^do- umič^zn.^, ko^ie na, cjlcuži, ui, Lcu <4 J-vzovtm - c/Aompv&n-orrL, vaA i>oSLujcii da Ae toxyiuL frtAJffi, hije, &zsu>h, i^pcidan^cL LaA. J^xa4>x>n ^Aampezfri\je klimnv? fyiei^uAeruy Ln. f/lčod^Jsbo* ^1ejcUti}xy <3uz ruz^o-taA. storjenem zločinu pa so zvezali njej in hčeri roke in noge. R^kovnjači so nato dolgo časa stikali po hiši, pobrali nikelna^to uro, nekaj perila in drugih malenkosti ter h šo nato okoli 2. zjutraj zapustili. Vežna vrata so zaklenili, kijuč so pa vrgli proč. Danes dopoldne so bili o grdem zločinu, ki je razburil vse prebivalstvo prečne fa-re, obveščeni novomeški nrožniki. Baje so podi m zločincem žc na sledu. Strašen zaključek starega sovraštva V Ruperčah pri Sv. Petru pri Mariboru je ekonom Stanko Stergar ustrelil viničarja Franca Berliča ter se v Mariboru sam javil policiji Maribor. 3. junija. V nrmi vasici Ruperče v občini Gru-eva pri Sv. Petru se je snoči odigral strašen dogodek. Mladi ekonom in posestniški sin Stanko Stcrgar je ustrelil svojega starega sovražnika, viničarja in krojaškega mojstra, 35-letncga Franceta Berliča iz Nebo-ve pri Sv. Petru. Usodnega dne so pri Stergarjevih kopali v vinogradu in je delavce nadziral domači sin Stanko. Zvečer so se vsi na posest-nikovem domu zbrali k večerji in po večerji tudi malo posedeli. Po večerji je prišel tudi starejši Stergarjev sin Ludvik s svojo ženo ter sc vsedel v veži. Oče ga je bolj v šali kakor pa zares okregal, ker ni prišel na pomoč pri težkem delu v vinogradu in se je med to besedičenje vmešal tudi mladi posestiniški sin France Kram-berger iz Grušove. Naenkrat je na Kram-bergerja navalil Stergarjev sin Stanko in ga odgnal iz hiše. Stanko se je čez nekaj časa spet vrnil v hišo in ker so malo prej vsi v hiši slišali od zunaj dva strela, so •vsi navalili nanj z vprašanji, zakaj je streljal za Krambergerjcm, ko ta ni vendar ničesar zakrivil. Stanko je odgovoril: »Saj se ne gre za Krambergerja, Berlič je padel. L'strelil sem ga!« Po teh besedah je zavladala v hiši med zbranimi velika razburjenost, kajti vsi so vedeli, da imata Stanko in viničar Berlič med seboj neke stare razprtije. Berličcva 15-letna hčerka Zofka je ta dan pomagala Stergarjevim pri delu v vinogradu. Vsi so tekli ven ter na travniku blizu kozolca našli nesrečnega Berliča, ki je že umiral dela, vzel jc kolo ter se odpeljal proti Mariboru. Tja je dospel po polnoči ter se takoj zglasil na policijski stražnici na Aleksandrovi cesti. Kaj sta prav za prav imela med seboj Stanko Stergar in viničar Franc Berlič, ki je bil na najboljšem glasu kot skrben viničar in dober krojač ter dobrodušen mož, ni nikomur znano. Tudi to se še zaenkrat ne vc, kako in zakaj se jc odigra! usode-poln' sestanek med ubijalcem in njegovo žrtvijo. Berlič je najbrž prišel naproti svoji hčerki, ki je delala pri Stergarjevih ter se zamudila tam po večerji. Stanko Stergar, ki je bi! kot ekonom že v raznih službah, pa ni nikjer dolgo osta!, ter je živel s svojo ženo na očetovem posestvu, jc pri policiji izpovedal, da je Berliča ustrelil v silobranu, ker je baje ta nanj naskočil zunaj pred hišo. Na kraj uboja se je danes napotila sodnijska komisija in bo mogoče njena preiskava ugotovila kake podrobnosti strašnega dogodka. Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekar- t.. 1 c. , . , . , , .. .. I nah, drogerijah in špecerijskih trgovi-Lbijalec Stanko ra hotel domačim niče- | o j r j o sar povedati o razlogih svojega strašnega ' nah. V oblačilnem bazarju pomožne akcije RK Ljubljana, 2. junija. Pred 14 dnevi smo pisali o človekoljubni akciji Rdečega križa, ko je po mestu zbiral razna ponošena oblačila, perilo in obutev. Vsa akcija je bila dobro zamišljena in organizirana. Ljubljančani so se klicu Pomožne akcije lepo odzvali, že takrat smo zapisali, da se je nabralo nepričakovano veliko darov, danes pa ima Rdeči križ že točen pregled vsega, kar so dobri ljudje darovali za tiste, ki bodo v prihodnji zimi poleg drugega najbolj pogrešali tople obleke in obutve. V skladišču RK ob Dunajski cesti je kakor v velikem oblačilnem bazarju. Po visokih omarah in predalih so lepo zloženi stotine parov čevljev, hlač, kril, klobukov, dežnikov, ovratnikov, galoš, nogavic, škornjev itd., da, celo ko-žuhovine ne manjka. Vsega je toliko, da bo zadostovalo za veliko veselja po revnih domovih, ko bo pritisnil mraz prihodnje zime. Točni izkaz nabiralne akcije šteje do sedaj: 43 velikih moških sukenj, 244 moških hlač, 218 meških suknjičev. 200 telovnikov, 132 srajc, 86 spodnjih hlač, 141 ženskih plaJčev, 441 ženskih kril in oblek, 182 jopičev, 321 kosov ženskega perila, 340 kosov moškega in ženskega perila, ki je potrebno popravila 396 otroških obleke, 850 parov nogavic, 689 parov čevljev, 200 ovratnikov, 230 moških in ženskih klobukov, 24 odej. 20 rjuh. 26 prevlek za blazine in ena železna postelja. Upravitelj skladišča g. Jagodič je s pomočjo svoje žene in dveh vojakov, ki jih je stavila na razpolago vojaška oblast, vso to veliko zalogo uredil in osnažil ter potrebno konzerviral, da se je do zime ne loti mrčes. Večina perila in obleke se je zašila in zakrpala kolikor je bilo potrebno, ostalo pa se bo popravilo v kratkem, posebno nekaj sto parov čevljev, ki imajo strgane podplate. Rdeči križ. ki je v to prvo pomožno akcijo nad vse pričakovanje tako lepo uspel, bo bržkone slično akcijo organiziral vsako leto, saj je to najlepša pot, da vse mesto sodeluje, kakor gre za pomoč revežem. Na slikah je pogled na del urejenih darov in veliko število opranih ter zlikanih ovratnikov, ki jih sortirajo po velikosti. omaec ve • promoviral bo danes v Ljubljani za 'doL.'; rja prava gornjegrajski advokat g. Sbriolj§i. Automatični boffet, Šelenburgov« »lica štev. 4. mu zaradi n-eke kupčije z drvmi navzkriž s Koresom Jožefom, delavcem v Goričah, Podlinškom Antonom, posestnikom v Spodnjem Ravnem, in Maksom černel-škom, hlapcem v Sp. Ravnem, ki so zahtevali od njega neko naknadno plačilo za drva. V prepiru pa ga je eden njih udaril s planko po glavi tako m-očno, da ga je omamil, nakar mu je drugi prizadejal z nožem globoko rano na vratu. Sakelšek je bil s hudo poškodbo prepeljan v ptujsKTo bolnico. Iz Ljubljane d— 50!etnico slovenskega županovanja v Ljubljani .proslavimo prihodnji teden. V četrtek zvečer prirede ljubljanska društva podoknico g. Petru Graselliju, ki je bil leta 1S82. izvoljen za slovenskega župana stolnega mesta Ljubljane. V petek zvečer, 10. t. m. pa bo v proslavo tega dogodka v veliki unionski dvorani simfonični koncert, ki ga izvaja pomnoženi operni orkester pod vodstvom skladatelja L. M. šker-janca. Na koncertu sodeluje tudi odlična naša pevka ga. Pavla Lovšetova Vabimo občinstvo, da poseti v obilnem številu slavnostni simfonični koncert. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah. u— Nov krasen film »Sladka tajnost« s Hansi Niesejevo v Elitnem kinu Matici. Vrsta lepih filmskih novosti v Elitnem kinu Matici nikakor še ni zaključena. Nasprotno, čim bolj prihajamo v poletje, tem lepši so filmi. To velja v prvi vrsti za včerajšnjo p.remiero filma »Sladka tajnost« s popularno dunajsko umetnico Hansi Niesejevo v glavni vlogi. Umetnica, ki je stalna članica dunajskega -Burgthear tira«, je z zvočnim filmom zaslovela po vsem svetu. »Sladka tajnost« je njen tretji film in najnovejši. In prav s tem najlepšim svojim filmskim delom stopa danes Hansi Niesejeva pred ljubljansko občinstvo. Vlogo dobre mamice, ljubeče soproge, skromne tašče nam predstavlja Hansi Niesejeva z redko naravnostjo in prepri-čevalnostjo. Ves njen nastop, njen glas, njena šegavost, njeni dovtipi, njen dobrodušen smeh, vse je tako simpatično, tako prikupiiivo, da si utre umetnica -pot do slehernega srca Zato ima tudi po vsem svetu nebroj navdušenih čestilk in čestil-eev. Prepričani smo, da bo še ta teden tudi Ljubljana v krogu prijateljev velike umetnice. Film ^Sladka tajnost« se bo predvajal v kinu Matici in priporočamo vsakomur, naj si ga ogleda. | 4* in 5« junija | u_ Film »V kraljestvu zlatoroga« se bo ponovno predvajal v Ljubljani. S tem bo ugodeno številnemu našemu občinstvu, ki ni imelo prilike, ogledati si film ob prvem predvajanju, kakor tudi onim, ki želijo še videti to zanimivo delo. Ta film bo zastopal našo domovino po širolfem svetu, iz njega bodo tuji narodi spoznali naš narodni živelj, zato ne sme nihče zamuditi te zadnje prilike. Predvajanje bo vršil krajevni odbor Rdečega križa pri izredno nizkih cenah od 4 Din dalje. Prodaja vstopnic v naprej danes od 14. dalje, v nedeljo od 10. dopoldne v vestibulu dvorane hotela »Union«. u— Operna šola drž. konservatorija v Ljubljani ima dva oddelka: dramatskega in opernega. Dramatski oddelek, ki ga vodi prof. Osip šest je imel v četrtek zvečer v dramskem gledališču izredno uspelo javno produkcijo, ki nam je pokazala lepo vrsto mladih igralskih talentov. Operna šola, ki jo vodi gospa Cirila škerlj-Medvedova pa ima dve javni produkciji, in sicer bo prva v ponedeljek 6, druga pa v torek 7. t. m., obe v dramskem gledališču. Ponedeljkova produkcija operne šole nam bo predstavila celo vrsto gojencev, ki bodo izvajali ob spremljevanju klavirja razne odlomke iz dobre znanih oper »Janko in Metka«, »Nižava«, »čarostrelec«, »Evgenij Onjegin« in >Wert.her«. Pri klavirju spremljata izmenjaje kapelnika Neffat Anton in dr. Danilo švara. Opozarjamo, da se bodo posamezne scene izvajale v kostumih. Druga produkcija, operne šole pa nam bo podala celotna dejanja iz treh oper, in sicer HI. dejanje Gluckove-ga »Orfeja.«, II. dejanje Verdijeve »Tra-viate« in 5. dejanje Puccinijeve >Boheme«. Predprodaja vstopnic za obe produkciji je od danes naprej pri dnevni blagajni v operi. Cene izredno znižane. n_Reprizo »Hlapec Jernej in njegova pravica« v režiji Ferda Delaka uprizori delavski oder »Svobode« v opernem gledališču v ponedeljek 6. t. m. ob 20. Preskrbite si vstopnice v Delavski zbornici pravočasno. u— Kolo jugoslovenskih sester opozarja starše na ugodno priliko, da lahko oddajo svoje otroke za časa počitnic v prekrasni Dečji dom Franje Tavčarjeve v Kraljeviči ob morjn. Otroci bodo pod skrbnim nadzorstvom, po štiri tedne t jaliar. ali v avgustu. Izvrstna oskrba !n vožnja tja in nazaj stane za posameznega otroka 700 Din. Pismene prijave na naslov Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani, Rimska cesta 9, pritličje. Ustmeno ob četrtkih od 16. do 18. istotam. u— Delavska mladinska akademija »Svo bodes:, ki bo jutri ob 5. popoldne v dvorani Delavske zbornice, bo zelo lepa mladinska prireditev. Šramel »Svobode« bo zaigrai Ara-nisovo koračnico sKras . »Slovensko koračnico^ in »Ej uhnem«. Siavica Bricljeva bo deklamirala Čufarjevo >Mi, delavska mladina«, Saša Kovačevič, Samovo »Luno«, Ivica Zorova Utvino »Putko tutkot in Krasne »Prevarjan ptiček:. Francek Rožič ša Mivki »Moj poklic zdravnik« in »Sem peksc. Silvo pa K. Zupančičevo »Komarji in komarji«. Mladi solopevec Lado Krašič bo zapel solo-speve »V jesenskem vrtu«. »Triglav, moj donK, »Prešli časi-. :Kje dom je moj« in »Pesem kuharja Zorko in Vojka Prelovče-va pa bosta na malem jazzu zaigrala več šaljivih in veselih komadov. u— Okrožna strelska družina v Ljubljani javlja, da v nedeljo 5. t. m. strelne vaje izjemno odpadejo. u_ SJSU Preporod. Danes bo izredni članski sestanek. Govor bo predvsem o proslavi društvene 201etnice. Pričetek točno ob pol 18. Udeležba je za vse članstvo strogo obvezna! u— Mnogo smeha in zabave bo vzbuja! atenski Gašperček v Jakopičevem paviljonu v Tivoliju vsak dan popoldne ob 17. od nedelje dalje. Mamice, privedite svojo deco! Vstopnina nizka. u_ Danes popoldne in jutri dopoldne bo dan srčkov, suhe robe in bonbončkov v korist CMD. u_ Nočni napad, ki smo ga pred nekaj dnevi opisali, gotovo ni bil tako hud. ka- RIO-PIV0 vedno sveže zagrebško RIO-AN AN AS BOVLA Automatični buffet, šelenburgova ulica štsv. 4. kor se je sprva sodilo, kajti tedaj navedeni napadalec, Ha.mz.ic Ibrahim, stanujoč v Gramozni jami, je bil po zaslišanjih spet izpuščen in kakor nam zatrjuje, sploh ni imel nobenih zlih namenov proti svojemu rojaku, ki ga je prijavil policiji. Hamzič je ob tej priliki tudi zatrjeval, da je že mnogim svojim rojakom iz Bosne izdatno pomagal, da pa ima z nekaterimi, kakor se pač tolikokrat dogodi, tudi razne spore. O raznih obdolžitvah zatrjuje, da so zlobne in neosnovane. u— Srajce, kravate, naramnice, palice, žepne robce in nogavice kupite najceneje pri Šterka nasledniku Karničniku, Stari trg 18. Iz Maribora a_ Slovesna otvoritev palače hranilnice dravske banovine. V četrtek popoldne je bila na slovesen način otvorjena in blagoslovljena palača hranilnice dravske banovine. Nova palača stoji na vogalu Slovenske in Gosposke ulice in je ena največjih in najmodernejših zgradb v Mariboru. Zgrajena je bila po modernih arhitektonskih osnutkih, načrte pa sta napravila in-ženjerja arhitekta gg. Deu in Černigoj. Palačo je blagoslovil knezoškof dr. Karlin ob navzočnosti podbana dr. Pirkmajerja, župana dr. Lipolda, obeh okrajnih glavarjev, senatorja dr. Vladimirja Ravniharja iz' Ljubljane in zastopnikov raznih denarnih zavodov in korporacij. Povabljene goste je pozdravil predsednik upravnega sveta notar dr. Bai lol, za bansko upravo pa je izrekel svoje čestitke podban dr. Pirk majer, za mestno občino pa dr. Lipold. Z novim domom hranilnice dravske banovine je dobila mariborska občina reprezentativno stavbo, ki bo mestu v ponos. a_ Razstava perila, vezenin in risb na zavodu »Vesni« v Mariboru bo 5. in 6. t. m. Odprto dnevno od 8—12. in 14,—-18. a_ Nastop savezne prednjačke šole bo danes ob 16. Gojenci nastopijo z g.imna-stični.mi vajami, parterno gimnastiko, simultanimi vajami na blazinah in mizah ter vajami na orodju. Ker bo ta nastop pokazal vse strani moderne telovadbe, bo getovo zelo zanimiv in ho privabil mnogo | ŽUPNI ZLET | občinstva, zlasti zato, ker je namen prireditve pokazati javnosti uspeh prednja-ške šole, obenem pa bo to slovo bratov tečajnikov od Maribora a_ Narodni praznik v Št. 11 ja. Združena odbora Sokola in OMD poročata občinstvu, ki se bo udeležilo narodnega slavja v št. 11 ju, da bo .vozil zvečer iz št Ilja v Maribor avtobus. Iz Celja e_ Nenavadno veliko zanimanje vlada za nocojšnji koncert Celjskega pevskega društva, ki se bo pričel ob pol 2. v veliki dvorani Celjskega doma. Na sporedu bo do skladbe skladateljev Premrla, Adamiča, Lajovca, dr. Schwaba, česnokova, Krste-va, Mokranjca, žganea, Savina, Deva in dr. Kimovca. Vstopnice se dobe v knjigarni Goričar & Leskovšek, zvečer pa pri blagajni pred dvorano. Pridite polnoštevilno! e_ Gostovanje mariborskega gledališča. V četrtek zvečer so gostovali v tukajšnjem gledališču člani mariborskega gledališča z izvrstno Langerjevo komedijo »Izpreobrnitev Ferdinanda Pištore«. Skoro polno gledališče se je prisrčno zabavalo in je bilo tega obiska mariborskih umetnikov resnično veselo. Zares odlično so igrali stari Pištora g. Pavla Koviča, njegov sin g. Jožeta Koviča. njegova žena ge. Zakraj-škove, knez g. Gorinška, sestra Tereza Psiliografolog — Karmah ostane samo še par dni v Ljubljani. — On te spozna po pisavi in ti lahko svetuje za vse prilike. — Da ti za vse nastopajoče dogodke pismene nasvete. Obiske sprejema v hotelu »Soča«. 7297 GOJZERJ! PRIZNANO NAJBOLJŠI lovski tn športni čevlji po konkurenčnih cenah edino le pri 86 tiri nad škof jo Loko Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike! P (VEČ A NE SLIKE Vam izgotovi v 4 urah res lepo v vsaki barvi in najcenejše FOTO TOURIST LJUBLJANA, Šelenburgova ul. 6 gdč. Kraljeve, tatič gdč. Savinove, povsem zadovoljili pa so tud,i vsi ostali igralci in igralke. Pri vsej predstavi so motili le dolg: odmori. Za to gostovanje smo Mariborčanom odkrito hvaležni. e_ Priprave za gasilski dan, ta vsakoletni praznik celjskih gasilcev, so v polnem teku in bodo drevi v celoti končane. Sicer pusto in dolgočasno magistratno dvorišče se je izpremenllo s svežim smrečjem, toboganom, raznim cvetjem, zelenjem in številnimi zabavišči v pravi »mali prater«. Upati je, da bosta nebo in sv. Flo-r.ijan svojim varovancem naklonjena. e— Dva nesrečna padca. 171etni sin pre-vžitkarice Josip Goličnik iz šmihela nad Mozirjem je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo pod kolenom. 311etnemu rudarju »Ivanu Horjaku od Sv. Krištofa nad Laškim se je pripetila še hujša nesreča. Padel je z nekega voza in si zlomil hrbtenico. Oba ponesrečenca se zdravita v celjski javni bolnici. e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje ,'a okolico bo v torek 14. junija od 8. do 12. i.n ne že v torek 7. L m., kakor bi se moral .vršiti. Referent bo sprejemal stranke v posvetovalnici gremija trgovcev v Razlagovi ulici 8. e— Važno opozorilo obrtnikom! Celjska okoliška občina poziva obrtnike s svojega teritorija, da predlože svoje obrtne liste v svrho prepisa najpozneje do 9. t. m. sre-skemu načelstvu v Celju. e— Izletniki, pazite! že tri nedelje po vrsti je gorelo v gozdovih na Bojanskem Srebotniku in Vavču. Iz tega bi se dalo sklepati, da so te požare povzročili neprevidni in lahkomiselni izletniki. Saj zadostuje, da vržeš neugašen cigaretni ogorek, ki vžge suho travo, in tako nastane požar, ki povzroči navadno ogromno škodo. Opravičeno se pritožujejo lastniki gozdov v omenjenih krajih nad ta.ko malomarnostjo izletnikov in izjavljajo, da bodo pri-morani zapreti vsa pota skozi svoje gozdove, če se bodo požari še ponavljali. V takem primeru bi bil prepovedan tu-di prehod skozi romantičen Hudičev graben, ki je obiskovalcem Celjske koče dobro poznan in izredno priljubljen. Izletniki, pazite in ne povzročajte nepotrebne škode svojemu bližnjemu, ker bi morali posledice trpeti tudi sami. Savinjska podružnica SPD v Celju. Prvi vtis je najvažnejši. Lepi beli in z osvežujočo zobno pasto Chlorodont negovani zobje dajejo vsakemu licu posebno dražest. Poskus vas bo prepričaL Tuba 8.— Din. e— Društvo »Soča« v Celju priredi jutri članski izlet k Celjski koči. Zbirališče ob 8. zjutraj na kapucinskem mostu. Odhod h koči s tamburaši in pevci čez Vi-poto. V primeru slabega vremena se izlet preloži. Prijatelji »-Soče« vabljeni! e— Ker so srečke HI. razreda že prispele, naj jih lastniki obnove najpozneje do 9. t. m. v podružnici »Jutra«. e— V celjski okoliški občini je umrlo v preteklem mesecu 15 oseb. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. zvočni film >Peter Voss, tat milijon, rv«. Z Jesenic s— Jeseniška mladina v zagrebškem gledališču. Dne 7. t. m. je gostovala jeseniška mladež z velikim uspehom v ljubljanskem dramskem gledališču. Da vrne obisk zagrebške dece. odnosmo učitelji.ščnic, ki so dvakrat posetile jeseniško delovno šolo, se poda naša mladina 12. L m. v Zagreb, kjer bo ob 15. gostovala v gledališču v Frankopanski ulici. Brate Hrvate m zagrebške SJovence napilašamo, naj prijazno sprejmejo našo deco. Zagrebška slovenska drušitva prosi jeseniSka šola, naj vso akcijo podpirajo, da bo tudi gmotni uspeh kar najboljši. r SOKOLSKE ŽUPE LJUBLJANA Iz Kamnika ka— Drobilec za kamenje je doM za nekaj časa na posodo sreski cestni odbor od banske uprave. Z drobilcem si bo cestni odbor preskrbel večjo množino gramoza iz novega kamnoloma Pod skalo, poizkusil pa bo tudi za posipanje rabiti zeleni por-fir iz Bistriške doline. Porfir je mnogo trši kakor apnenec ali dolomit, ceste posute s poafirjem pa so skoro brez prahu. Iz Novega mesta n— Novomeška strelska družina bo imela streljanje t. m. na naslednje dneve: 5. t. m. popoldne, 19. zjutraj, 26. popoldne, 29. zjutraj. Dopoldne bo streljanje od 7. do 10., popoldne pa od 15. do 18. Ker bo državno tekmovalno streljanje že septembra, so vabljeni člani, da se te^a streljanja udeleže in se pridno vežbajo. Oglasi družii-ne so vedno nabiti na družinski deski. n— Streha je zgorela. Preteklo soboto dopoldne se je užgala v šmihelu hišna streha posestnika Antona Zamide in na pol zgorela, šmihelski gasilci so prišli na pomoč, ogenj lokalizirali m pogasili, tako da se ni razširil na druge objekte. Vzrok požara je bila iskra, ki je planila iz ognjišča na slamnato streho. Iz Litije i— Odhod priljubljenega javnega delavca. Ta teden zapusti Šmartno g. Mirko Premelč, uradnik ljubljanske železniške direkcije, ki je bival pri nas od 1. 1925. Tisto leto je prevzel mesto pevovodje pri »Zvonu,« ki se je pod njegovim vodstvom lepo razvijal. Zadnja leta pa je prav vneto pomagal sedanjemu pevovodji, šolskemu upravitelju g. Maksu Kovačiču. Mirko se je udejstvoval tudi pri sokolskem gledali- NE potrebujemo reklame, delo govori. Pralnica, likalnica in čistilnica oblek, — Mestni trg št. 8 (Haman). 230 polnomasten, polemendo-lec, trapist in razne druge specialitete. JULIJ ZUPAN, trgovina LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 35. 7260 šču, koder je nastopil kot solist pri operetah. Kot odličen baritonist pa je sodeloval tudi na šmarskem cerkvenem koru. Sploh pa bodo ohranili Premelča vsi krogi v prijetnem spominu kot duhovitega družabnika in humorista, zlasti ga pa bodo pogrešala vsa naša društvo kot nedosegljivega kupletista na naših družabnih večerih. Gospodu Premelču so prired-la šmarska društva iskreno odhodnico. Na novem mestu mu želimo vso srečo! Iz Irbovelf t— Nogomet. Jutri popoldne bo na igrišču SK Trbovlja prvenstvena tekma med prvoplasiranima kluboma SK Amater : SK Trbovlje. Dopoldne se odigra na istem igrišču prijateljska tekma med SK Dober-na in SK Atletik iz Celja. SK Atletik igra v podsavezni ligi in je torej renomiran nasprotnik. SK Dobsrna je še razmeroma mlad klub, ki pa je v spomladanski prvenstveni sezoni dosege! prav častne uspehe. — Obe tekmi bosta gotovo zelo zanimivi in je pričakovati lepega obiska. t— Srečke državne razredne loterije so došle in naj jih lastniki čim pre i zamenjajo. Žrebanje bo 14. in 15. junija. t— Kino Sokol predvaja drevi ob 20 izredno zanimiv film »Madame Satan«. V se vrši v soboto, dne 4. t. m. zvečer otvoritveni koncert svetovno znane kapele HERSE | 7250 SIR Iz Hrastnika h— Drevi ob 20. poselite film »Dva brata«. ki ga bo predvajala v Narodnem domu protituberkulozna liga. Iz Slovessfgradea sg— Koncert Celjskega pevskega društva je sijajno uspel. Pevce je pred začetkom koncerta pozdravil s toplimi besedami starosta tukajšnjega Sokola g. dr. Z-eleznikar, na kar se mu je s prisrčnimi besedami zahvalil pre-dsednik CPD profesor g. Fink. Nato je pevski zbor začel izvajati pozamezne točke in navdušenje občinstva se je od pesmi do pesmi stopnjevalo in doseglo pri »Zdravi Mariji« svoj vrhunec. To pesem je moral burno akla-m i rani zbor ponoviti Nastop celjskih pevcev je pokazal, da je malo pevskih zborov, ki bi zaslužili toliko priznanja rn pohvale. Upamo, da nas celjski pevci še poseti jo. sg— V nedeljo 5. t. m. popoldne vsi v Sokolski dom na veliko tombolo s krasnimi dobitki. Iz Ptnla j— Zaključna javna prora s točnim časom, kar je novost za nas. Iz življenja na deželi BLED. Podružnica SPD v Gorjah pri Bledu priredi v nedeljo a. junija na Humu pri cerkvici sv. Katarine planinsko veselico v prosti naravi. Obenem bo praznovala podružnica god. sv. Bernarda, zaščitnika planincev. Spored bo prav pester in bo na prejšnji večer (drevi) kres na čast sv. Bernardu. Pri rajanju v nedeljo bo sviral gorjanski šramel. Čisti dobiček prireditve je namenjen za napravo, popravo in markiranje planinskih potov. BLED. Zvočni kino »Bled« bo predvajal naslednji program: »Arijana«, »Fox jour-nal« in domači film. Predstave v soboto ob pol 21. in nedeljo ob 15., pol 18. in pol 21. DOBOVA. "Damski odsek Rdečesra križa priredi v nedeljo 5. t. m. v tukajšnji šoli proslavo materinskega dneva. Pri proslavi bodo nastopili naši pomladkarji in po-mladka.rice z deklamacijami o mamici, žene in matere, udeležite se proslave v polnem številu. Ob koncu junija priredi rio-bovski Rdeči kr.iž dan Rdečega križa. Od hiše do hišo bodo šlo članice RK, ne zapirajte vrat pred njimi. Vsak da.r še tako majhen ho hvaležno sprejet. GORJE PRI BLEDU. V soboto zvečer bo np.znanil kres, da bo v nedeljo 5. t. m. praznovala podružnica SPD god svojega zaščitnika sv. Bernarda v zvezi z veselico in srečolovom pri Sv. Katarini pri Zasipu v neposredni bližini Vintgarja v prosti naravi. GOLNIK. Pred kratkim so nas obiskali naši vojni tovariši. Da nam nudijo malo razvedrila, so uprizorili veselo igro »Družinska sreča«. Dve uri in pol smo se dobro zabavali, da smo pozabili, da smo bolniki. Vrlim igralcem, predvsem predsedniku dramskega odseka g. Stanku Tomcu, iskrena hvala. GORICE PRI KRANJU. Podmladek Rdečega križa osnovne šole je lepo proslavil materinski dan. V stari šoli so se zbrale matere naše deice iz Gorič. Letenc, Golnika, Zaloga, Srednje vasi in krajev, ki spadajo v območje goriške župnije ter zasedle dvorano do zadnjega kotička. Prireditev je otvorila upraviteljica osnovne šole gdč. Kovačičeva z jedrnatim nagovorom. Sledilo so številne deklamacije deklic in dečkov. Med deklamacijami so otroci zapeli nekaj lepih pesmic. Za zaključek je bila nprizorjena. prisrčna igrica. KARTELJEVO PRI MIRNI PEČI. Naši starši, predvsem matere, so se v obilnem številu zbrali v nedeljo v šoli. kjer smo praznovali materinski dan. Spet so pokazali naši otroci s petjem, igrico in telovadbo, da nas znajo zelo razveseliti in včasih celo ganiti dn £olz. Strokovni učitelj na meščanski šoli v Novem mestu s. Karel štrbenk pa nam je za ta dan privedel svoj p izborne mlade pevce. ki so lepo zapeli 12 narodnih pesmi. Ganilo je naše ljudi to. da so se meščani spomnili našega osamljenega kola. Prav ima 2. Štrbenk' Na kmete meri naše zmučene ljudi ie treba prinesti tako čisteča veselja in duha prosvete. ne samo v mestne koncertne dvorane. Hvaležni smo mu in želimo, da bi našel mnogo po«nemalcev! MLSLIN.TE. Dramatsko društvo »Planirata« je priredilo 22. maja »Legij onarje«. Igralci so želi vsestransko priznanje od občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Na splošno želio bodo igro ponovil; v nedeljo 5: t. m. Društvo obstaja /e več let in je zelo agilno. Postavilo si" je lep oder in nas je že večkrat presenetilo z dobrimi igrami. Uspeh bi bil lahko še večji, če bi ljudje malo podpirali društvo. Le pogumno naprej in nas kmalu zopet razveselite s kako prireditvijo! SELŠKA DOLINA. Vsa dolina je hvaležna skrbi, ki jo posvečajo avtobusni prevozniki osebnemu prometu. Zelo prav bi bilo. ako bi se uredil še tovorni promet. Naša dolina je tako dolga, da bi imel eden tovornih prevoznikov gotovo vedno dovolj posla. • SEVNTCA OR SAVI. Krajevna organizacija JRKD v Sevnici ie imela v nedeljo 29 maia javno seio. na kateri je bil na predlog jt. Beltrama ustanovljen sosnodarsko-socijal-ni odsek. Od ustanovnega občnega zbora pa do danes ie nristooilo k organizaciji 52 članov. tako da šteje sedaj organizacija v Sevnici 188 članov. — Na tujsko?>rometni razstavi v Zagrebu ie bilo spodnje slovensko Posavip častno zastopano. Razstavljene so bile fotografske slike raznih krajev prirodnib krasot in zgodovin»kih zanimivosti našega Posavja Izložbo teb slik imamo zdai na občinskem uradu v Sevnici. Za razvoj tujskega prometa bi bilo primerneie. ako bi tp slike razstavili v čakalnici na sevniškem kolodvoru. — Iz GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. Sobota 4. junija: Leda B. Nedelja 4. junija: zaprto. Ponpdeliek 6. juniia: Produkciia operne šole državnega konservatorija. Torek 7. junija: Produkciia operne šole državnega konservatorija. OPERA Začetek oh 20. Sobota 4. junija: Tnrandot. A. Nedelja 5. juniia- Dežela smehljaja. Izven. Znižane cene. Ponedeljek 6. junija: zaprto. ★ Ljubljanska opera. Operni dogodek prav posebne vrste bo vprizoritev večno lene Smetanove »Prodane nevesten na pro«tem. Če bo vreme ugodno, bomo slišali »Prodano nevesto« koncem prihodnjega tedna v Tivolskem parku za gradom, katerega prav sedaj pripravljalo v ta namen. Akustika ie izvrstna in prepričani smo. da bo tudi tn prišla nesmrtna Smetanova glasba do polne veljave. Vse podrobnosti javimo. zdravstvenih in tudi tujskoprometnih o>zi-rov bi bilo umestno, da bi se poleti škropilo cesto od vzhodnega konca trga do postaje. Obenem bi bilo potrebno, da se pri šolskih poslopjih, kjer se zbira dnevno 575 otrok, namestijo javni izlivi, odnosno hidranti za pitno vodo. — Opozarjamo, da pripravlja sokoiski dramski odsek veiezabavno opereto »Radikalno kuro«. ST. VID—GROBELNO Na Telovo smo k večnemu počitku spremili uglednega posestnika iz Mlač Jakoba Pcvaleja. Po kratki bolezni ga je pokosila nemila smrt v najlepših letih, starega komaj 34 let. Pokojnik je dovršil nižjo gimnazijo z odličnim uspehom, a je po očetovi smrti moral kot sin edinec prevzeti čedno posestvo, ki se mu je posvetil z vso vnemo. Pri vsem delu za svojo družinico vendar ni pozabil na prosvetno delo za rojstni kraj Št Vid Bil je igralec, pevec, gasilec in marljiv član narodne knjižnice. Točno ie bil na me.«tu v potrebi in sili vsem ter bodo vsa tukajšnja društva in sosedje hudo pogrešali Tako lepega pogreba še nismo imeli pri nas. Gasilci iz Šmarja. Št. Jurja, Slivnice in domači so ga s praporom spremili in se z genljivim govorom poslovili od njega. Vence so položili na grob gasilci in pevci, ki so mu v slovo zapeli dve nagrobnici. Sleherno oko je bilo solzno, ob gomili priljubljenega moža. Časten mu spomin! © €1 Ivo Ob otvoritvi ljubljanskega velesejma Sredi najhujše gospodarske depresije in drugih težkoč bomo danes v nezmanjšanem obsegu otvorili ljubljanski velesejem. ki je že 12. po številu. Mnogi se čudijo, da ta institucija v času. ko vidimo povsod nazadovanje. kljubuje vsem težkočam in da z nezmanjšano odločnostjo vrši svojo veliko nalogo. Ni to" le zdrav optimizem, ki je privede] številne razstavljalce do tega, da so se navzlic stroškom in trudu odločili za udeležbo na tej prireditvi, temveč tudi nujna potreba, da s pod-"ieno vnemo iščejo stikov s trgovino in -<• ^malci in da pokažejo svojo konkuren sposobnost. Naš velesejem že dolgo ni več zgolj ustanova za reprezentacijo slovenskega gospodarstva. temveč se vedno bolj pretvarja v ustanovo za propagando med najširšo publiko in za navezanie stikov s konsumentom odnosno kupcem. Čt bi bil naš velesejem le prireditev za reprezentanco, potem bi ga gospodarska kriza gotovo zadušila, kaiti danes gotovo nihče ne bi našel sredstev za tak namen. Nezmanjšan obse? te prireditve je torej najboljši dokaz, kakšno veliko praktično vrednost pripisujejo gospodarski krosi ravno v današnjih časih udeležbe na vele-sejmu. Ne dvomimo pa. da bodo tudi oni. ki jim je razstava predvsem namenjena, spoznali, da je v njihovem interesu, če v velesejmskih dneh pohitijo v Ljubljano. Sicer se povsod čuje. da ni denarja in da zaradi tega ni kupne moči. toda navzlic temu moramo vedeti, da je tudi pri nas mnogo likvidnih sredstev, le oni, ki z njimi razpolagajo se še ne morejo odločiti, kako bi jih porabili ali naložili. Mnogi imaio v načrtih izvedbo raznih potrebnih investicij, pa odlašajo in čakajo. Kakor gre v času dobre konjunkture optimizem slede bodočega razvoia poslov običajno mnogo predaleč, kar ustvarja napetost. ki vodi do krize, tako ovira tudi v času depresije pretiran pesimizem razvoj na bolje. V današnjih časih more uspevati le oni. ki dela skraino raciionalno in ki je sposoben vsake konkurence. Marsikdo bi si lahko pridobil večjo konkurenčno sposobnost, če bi zna! pravilno izkoristiti moderna metode dela. Za takega je nesmiselno, če ima sredstva, pa jih ne uporabi za okrepitev svoje konkurenčne zmožnosti. Upajmo, da bo na velesejmu marsikak malodušnež prišel do pravega spoznan ia. da je baš sedaj čas pripraviti se za boljše čase, ki morajo priti. Konec depresije je vedno tedaj, kadar ie obup največji. Zato je danes zdrav optimizem bolj na mestu, kakor kedaj. K temu potrebnemu preokretu miselnosti, bo letošnji velesejem gotovo mnogo pripomogel, zato lahko pričakujemo, da bo prinesel uspehe ne samo razstavijalcem, temveč z ©življenjem poslov tudi vsemu gospodarstvu. Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz Narodne banke za 31. maj vsebuje v primeri z zadnjim izkazom le manjše spremembe. Zlata in devizna podlaga se je le neznatno zmanjšala, in sicer za 2.8 na 2007.9 milijona Din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago pa so nazadovale za 1.1 na 81.4 milijona Din. Pri tem moramo upoštevati. da se ie zlata in devizna podlaga naše Narodne banke pred dobrim mesecem rribala le na višini okrog 1950 milijonov Din. Po večtedenskem naraščanju posojil opažamo že od zadnjega tedna, da se skupna vsota posojil polagoma zonet ^ zmanjšuje Ob koncu maja so znašala menična in lom-bardna posojila 2345.8 milijona Din. to je za 2.7 milijona manj nego teden prej, in Jo navzlic ultimu, ko so vedno potrebna večja denarna sredstva Vpliv uit ima se je pokazal le v povečanju lombardnih posojil, vendar so menična posojila v večji meri nazadovala. kakor so narasla lombardna posojila. Ostale postavke med aktivami ne kažejo večjih sprememb. Zaradi plačevanja obresti za blasainiške bone Narodne banke, ki bremeniio državo, se je postavka starih obveznosti države povečala za 0.4 na 1804.8 miliiona Din. Obtok bankovcev se je dvignil za 36.9 na 4941.5 milijona Din. To povečanje je posledica nazadovania žirovnih obveznosti _za 45.2 na 617.3 milijona Din. Državne naložbe so padle za 21.3. obveznosti po raznih ra-čunih (naložbe drž. gosp. podjetij) pa za 76.5 milijona Din. dočim so se navzlic večji denarni potrebi gospodarstva ob koncu meseca privatne žirnvne naložbe (naložbe bank) dvignile za 52.7 milijona Din in so dosegle že vsoto 575.2 milijona Din. v kateri se zrcali povečana likvidnost naših denarnih zavodov. Obveznosti z rokom so se povečale za 16.7 na 13.40 milijona Din. Razmerje kritia se ni bistveno spremenilo. Kritie v zlatu in devizah se je minimalno dvifftiilo od 36.11 na B6.120/«. kriti* samem zlatu pa se je povečalo od 31.(57 na 31.72»/«. Stanje na dan 31. maia ie bilo naslednje (v milijonih Din: v oklepajih razlike nasproti stanju od 22. maia): aktiva: kovinska podlaga 2007.9 (—2.8). od tega v zlatu 1763.4 ( + 0.2). v valutah 3.5 ( + 1.0. v devizah 040.9 c—4.0): devize, ki se ne štejejo v podlago 81.4 (—1.1); posojila na menice 1985.0 (—4.5): lombard 360.7 ( + 1.8), pasi-a: obtok bankovcev 4941.5 (J-36.9); obveznosti na pokaz 617.3 (—45.2), od tega nasproti državi 10.4 (—21.3), po žirovnih računih 1340 (+16.7).___ Gospodarske vesti = Otvoritev gospodarske prireditve. Danes bo otvorjen XII. ljubljanski velesejem in videti ie, da se javnost živo zanima za to impozantno in splošno jugoslovensko gospodarsko institucijo. Za ta velesejem se je priglasilo mnogo domačih in tujih razstavi jal-cev. Lahko rečemo, da so velesejmi važen faktor v ustvarjanju medsebojnih vezi in da ravno velesejmi vzdržuieio bratske odnoša-je med Slovenci. Srbi in Hrvati, pa tudi med drugim trgovskim svetom. Prikazujejo razmah industrije in budijo v ljudeh smisel za napredek, bude zanimanje za nove iznajdbe, za boljše načine trgovanja. Zato obiščite vsi v dneh od 4.—13. junija t. 1. XII. ljubljanski velesejem. kier se bodo nudile vsakemu poedincu izredne zanimi%-osti. Ne zamudite te prilike, ne bo Vam žal in s sejma se boste vračali z novimi čustvi, polnimi ljubezni do domovine, katere blagostanje je odvisno od čimvečjega razvoja našega narodnega gospodarstva. = Važne telefonske številke za XII. Ljubljanski velesejem: 211!»: ekonomat. knjigovodstvo, informativni oddelek in hi-gijenska razstava: 21 IS: telefonska številka za razstavljalce v paviljonih E. F. G, H. J. K, ekonomat, gasilci; 2152: ravnateljstvo. — Beograjska Trgovska zbornica k tro-šarinskemu zakonit. Na plenarni seji beograjske Trgovske zbornice, ki se je vi šila 1. t. m„ je bila po daljši diskusiji sprejeta resolucija k novemu trošarinskemu zakonu, ki pravi med drugim: Sprememba dosedanjega trošarinskega režima na vino in žganje je bila potrebna, ker je osvobodila široke sloje kmečkega prebivalstva kontrole in varuštva finančnih organov v njihovem poslovanju. Vrhu tega je z reformo omogočeno zboljšanje cen in oživljenje prometa, kakor pa so posledice tega zakona ugodne za producente, tako so neugodne za trgovce, to je za veletrsovce z vinom, za kavar-narje, lastnike bifejev in specerijske trgovce. ki so obremenjeni z daiatvami. ka-koršnih ne morejo nositi. Od 2000 špecerijskih (bakalskih) trgovcev v Beogradu se je za prvo četrtletje prijavilo le 78 za točenje vina in žganja odn. za plačilo trošarin-ske pavšalne takse. Enako je tudi na deželi število prijavljenih trgovcev minimalno. Iz gornjih razlogov izraža plenarna seja željo in poudarja potrebo, da se sedanji način obremenitve reformira na bazi pravičnejše razdelitve in olajšanja bremen. Današnje stanje škoduje tako trgovcem kakor tudi državi zaradi slabih dohodkov od trošarinske takse pri tako maihnem številu točilcev. — Tudi v Avstriji se nadalje zmanjšuje konsum piva. Kakor poročajo z Dunaja Je bilo po ugotovitvah dunajskega magistrata v prvih 4 mesecih tek. leta iztočenih na Dunaju le 290.567 hI piva nasproti 309.077 hI v istem razdobju pret. leta. Primanjkljaj konsuma znaša torej 7S.510 hI odn. preko 21 %. Nazadovanje pripisujejo zmanjšanju kupne moči prebivalstva, pa tudi večjemu konsumu cenejšega vina. — Tudi earinski posredniki so dolžni prijaviti svoje poslovanje. Na razna vprašanja, ali so tudi carinski posredniki dolžni v smislu § 456 obrtnega zakona prijaviti svoje obrate, pojasnjuje Zbornica za TOI v Ljubljani, da so po interpretaciji ministrstva trgovine in industrije tudi carinski posredniki, ki izvršujejo svoj posel na podlagi poobkisila ministrstva za finance, dolžni vložiti prijavo po navedenem zakonitem določilu do 9. t. m. Ker rok za obnovo obrtnih pravic poteka, opozarja zbornica tudi ostale interesente, da nemudoma izpolnijo svojo dolžnost. — Razdelitev sredstev Obrtne banke kralj. Jugoslavije. V zvezi z našim člankom »Poslovanje ljubljanske podružnice Obrtne banke kralj. Jugoslavije«, ki je bil objavljen 3. maja in v katerem se razpravlja tudi o razdelitvi sredstev tega denarnega zavoda med centralo in podružnicami, smo prejeli od ljubljanske podružnice imenovanega zavoda naslpdnie pojasnilo: Člen 4. zakona o Zanatski banki se glasi: »Denarna sredstva banke s krediti in državnimi vplačili vred se razdeljujejo med centralo, podružnice in ekspoziture, pri čemer je treba upoštevati tudi produktivno sposobnost in potrebe obrtništva vseh področij, nadalje kliuč vplačanega kapitala in hranilnih vlog dotič-nega področja.« Naš upravni odbor je sestavil ključ o vplačanem kapitalu tako. kakor to zakon predpisuje. V svoji kreditni politiki je upošteval samo kreditno sposobnost, številčnost obrtnikov in kreditne potrebe obrtništva posameznih krajev. Vsled tega je ob ustanovitvi podružnice v Liubljani sklenil, da se tej podružnici za početno delovanje stavlja na razpolago znesek 5,000.000 Din. torej 2.802.400 Din več, kakor ie določeno po ključu. Ako obrtniki na področju ljubljanske podružnice niso v večji meri izkoristili kreditov pri našem zavodu, ni krivda na zavodu. — Živo srebro. Kakor znano je skoro vsa svetovna produkciia živega srebra pod kontrolo dveh največjih producentov Italije (Idrija) in ftpaniie. Vse leta r>o vojni je špansko-italijanski sindikat za živo srebro držal ceno na višini 100 dolarjev za steklenico. V zvezi s vsetovr.o krizo pa ie tudi svetovna poraba živega srebra nazadovala, dočim se produkcija ni vzporedno zmanjšala. V zadniih letih so se zaloge tako povečale, da sedai že zadostujejo za štiriletno svetovno porabo. Sindikat ie že lani znižal ceno na 80 dolarjev, letos v počptku leta na 65 dolarjev, te dni na nadalje na 50 dolarjev za steklenico. V Španiii kakor v Italiji so obratovanje v rudnikih že skoro povsem ustavili. — Zakon o izprememhah in dopolnitvah zakona o taksah je v obliki kniižice izšel v založbi Tiskarne »Merkur« d. d. v Ljubljani in se dobi v vseh knjigarnah. Borze 8. t. m. Na ljubljanski borzi so danes ostali tečaji deviz v glavnem nespremenjeni, le devizi Berlin in London sta se nekoliko okrepili. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda za malenkost popustila Trgovala se ie le za december po 176. Od dolarskih papirjev se ie 7°/« B^irovo posojilo v teku prometa nekoliko okrepilo, najprej je bilo zaključeno po 38. potem pa po 40. Promet je bil še v 8%> Blairovem posojilu po 41. Devize. LJubljana. Amsterdam 2272.07 — 2283.43. Berlin 1323.52 — 1334.32. Bruselj 783.77 do 787.71. Curih 1097.35 — 1102.85, London Najlepša na ki si jo inserenti žele in tudi upravičeno zahtevajo, so veliki uspehi, ki jih dosežejo z oglasi v ,,Jutru", kot predstavniku našega nakupa zmožnega občinstva. Razstavljalce na velesejmu, gg. trgovce, industrijce, zastopnike in obrtnike, ki se nameravajo v sejmskih dneh prihajajočim številnim domačinom in tujcem predstaviti na uspešen in najprimernejši način, to je z oglasi v »Jutru«, ki je tudi v inozemstvu in ne samo v tuzemstvu poznan kot največji slovenski dnevnik, prosimo, da nam svoja cenjena naročila čimprej dostavijo. Oglasni oddelek ,, Jutra Telefon št. 34-92, 33-92. Novosti Šentjakobske knjižnice v Liubljani Nadaljevanje Priobčuje knjižničar Matija Rode. Feigel Damir. Kolumb. Povest 4938. Undset Sigrid, Jenny. Roman. 4941—43. Thompson E. S., Tita - Lisica. Povesti. 4972. Detela Franc, Zbrani spisi, I. 4945. Magajna B., Gornje mesto. Povest }z zagrebškega življenja. 4952. Radivoj Rehar: (prev.). Pesmi o kraljeviču Marku. 495-3 p. Kranjc Jože. Pot ob prepadu. Povest. 4954. Kranjec Miško, Življenje. Povest. 4955. Cankar Ivan, Zbrani spisi, XIII. (Za križem, Sosed Luka, Kurent.) 4956. Sheehan A., Marjetica, mala pevka. Povest. 4,964. Koritnik Griša, Ptič Nikdarnič in drug« pravljice. 4965. Kač Janko, Med padarji i.n zdravniki. 4966. Aisberg E., Sedaj vem, kaj je radio. 4967 r. Durych JarOslav, Marjetica. Roman. 4968. Krylov I. A., Basnti. 4969 p. Biggers E. D., Kitajčeva papiga. Povest. 4970. Jelene F. in Velikonja N., Serviraraje. 4971 T. Keller P., Zima med gozdovi. Roman. 4.973. Lorenzini C., Lesenjač Cefizelj. Povest. 4974. Vidmar Milan, Zanimivosti elektrotehnike in njenega gospodarstva. 4975 r. Bednarik Rado, Goriška in tržaška pokrajina v besedi in podobi. 4976 r. Mrzel Ludvik. Luči ob cesti. Črtice. +977. Perhavec Vladimir, Pesmi. 4978 p. Albreht Ivan, Takih pet za mladi svet! 4979 d. Vidmar Josip, Kulturni problem slovenstva 4980 r. Duhamel Georges, Prizori iz bodočega življenja. 4981. Vodnik Fr„ Bori vec z Bogom. 4982 p. Muron J., Die spanisehe 'Insel. Das Buch ■vom Emtdecker Kolumbus. 12.670 n. Maurice M., Die Revolutk>n der Reichen. Roman. 12.672 n. Kaus Gina, Die rberfahrt. Roman. 12.673 n. Urban itoky Grete, Bine Frau erlebt dis We.it. Roman. 12.677 n. H edin Sven, Jehol. Die Kaiserstadt 12.680 z. Hauptmann GM Vor Sonnenuntergang. Sehauspiel. 12681 n. Steffen Albert, Sucher nach sich selbst. Roman. 126&3 n. Kaiser Georg, Es ist genug. Roman. 12684 n. David L., Ratgeber in Photographieren. 12685 z. Kruif Paul de. Mikrobenjager. 12689 z. Ponten Jos., Der Babylonische Turni. Roman. 12690 n. Thiry A., Das schone Jahr des Ca-o:u3. Roman. 12690 n. Heller O., Sibirien, ein anderes Ame-Ua, 12692 z. Haberlin P., Ueber die Ehe. 12693 z. Lewy H., Die Grundlagen der Weltwirt- schaft. 12694 z. Michaelis E., Die Menschheitps.-ob'eTnatiK der Freudschen Psychoanalyse. Urbild und Maske. 12695 z. Frazer J. G., Mensch, Gott und Unsterb- lichkeit. 12696 z. Niedick P., Mit der Buchse in fiinf We".t- teilen. 12697 z. Neumann Robert, Die Macht Roman. 12703 n. Ludvvig E., Schliemann. Geschichte eines Goldsucbers. 12704 n. Asch Schalom, Die Gefangene Oottes. Roman. 12705 n. Arnau Frank, Das Antlitz der Macht. Roman. 12706 n. Knickerbocker H. R., Deutschland so oder so? 12707 z. Edschmid K., Glanz und Elend Sud-Ameri-kas. Roman eines Erdteiles. 12723 n. Sieburg Fr., Die rote Arktis. 12745 z. Margueritte V., Aristide Briand. 12746 z. Edschmid K.-, Afrika nackt und angezogen. 12758 n. Sochaczewer H., Menschen nach dem Krie- ge. Roman. 12789 n. Mann Klaus, Treffpunkt im Unendlichen. Roman. 12S07 n. Dreiser Th., Das Buch uber mich selbst. (Jugend.) 12808 n. Ettighoffer P. C., Feldgrau schafft Divi- dende. 12809 n. Thiess Frank, Wiedergeburt der Liebe. Die unsiehbare Revolution. 12827 z. Mann Th., Goethe und Tolstoj Zum Problem der Human.it.at. 12828 z. Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11, posluje vsak delavnik od 4. popoldne do 8 zvečer ter iznosoma slovenske, srbohirvatske, češke, ruske, poljske, nemške, francoske italijanske, angleške in espe-rantske knjige ter modne ^te vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago tiskani imeniki knjig po Din 3. 7. 10 in 15. Za umor »Afrodite« — teden dni ječe 27-letni pleskarski pomočnik Furlinger, o katerem smo pisali, da je umoril barsko zvezdnico Anielo Maslankovsko. je bil v Lincu obsojen na teden drH zapora zaradi nedovoljene noše 1n rabe orožja. Vprašanje. če ie umoril Maslankovsko. so sodniki zanikali, nakar so ga takoj izpustili iz zapora. 206.40 — 208.—, Newyork ček 5579.88 do 5608.14, Pariz 221.22 — 222.34. Praga 166.23 do 167.09. Trst 287.19 _ 2S9.59. Zagreb. Amsterdam 2272.07 — 2283.43, Berlin 1323.32 — 1334.32. Bruselj 783.77 do 787.71. London 206.40—208. Milan 287.19 do 289.59, New-York kabel 5601.88 — 5030.14, New-York ček 5579.88—5608.14. Pariz 221.22 do 222.34. Praga 166.23 — 167.09, Curih 1097.85—1102.85. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 170—174, za julij 173 bi., za dec. 172—175, 7°/n investicijsko 44—50. 4°/n agrarne 23—24. 7% Blair 38.50-38.75. 8'Vc Blair 40—42, bančne vrednote: Narodna banka 3810 do 3850. Priv. agrarna banka 203—213. Beograd. Vojna škoda 173. 172. 174 zaklj., za junij 174 bi., 4% agrarne 23—24, begluške 32. 31.75, 31.50 zaklj., 7°/o T)rž. hip. banka 49 zakli., 7% Blair 38 den.. Narodna banka 3800—3900. Priv. agrarna banka 208, 207 zaklj. Dunaj. Bankverein 10. Eskomptegesell. 100, Staatseisenbahngesell. 17.75, Trbovlje 21.50, Alpine - Montan. 9.55. Blagovna tržišča LES Na lesnem trgu se v zadnjem času situacija ni mnogo spremenila. V mehkem lesu je bilo nekaj povpraševanja po podmernih deskah (III. in IV., 4 m) za izdelovanje zabojev. Zaradi visokih železniških tarif pa Slovenija ni prišla v poštev, ker pri sicer zelo nizkih cenah ni mogla konkurirati z blagom iz Gorskega Kotarja. V bukovini se iščejo neobroblieni plohi (I., II., III.) v dimenzijah 50. 70 in 100 mm deb., od 17 cm širine navzgor in od 3 m daljine navzgor. V hrastovini se iščejo hrastove frize (70°/o I., 30®/© II.), suhe in lepo obdelane. V tramih se situacija ni spremenila. Išee in kupuje se le blago po noti. cene pa se niso zboljsale. + Ljubljanska borza (3. t m.). Tendenca za les nespremenjeno slaba. Prometa ni bilo. Povpraševanje je za 500 hrastovih drogov (4.80—6 m dolž., premer na sredi 22 do 30 cm). 2IT0 + Ljubljanska borza (3. t m.). Tendenca nespremenjena. Prometa ni bilo. — Nudi se pšenica (slov. postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska, 78 kg po 182.50 _ 185. okolica Som-bor, 79 kg po 187.50 — 190; potiska. 80 kg težka po 192.50 — 195- moka: ba-ska »0«. franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 325 — 330. banatska po 335 do 340; koruza (slov. postaja, plačilo v 30 dneh): baška pri mlevski voznini po 145 do 147.50. po navadni voznini po 150 do 152-50. + Novosadska blagovna borza (3. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet 44 vagonov. Pšenica: baška. okolica Novi Sad, 79 kg 130 _ 132; okolica Sombor, 78 kg 131 _ 133; gomjebaška, 79 kg 131—133; baška potiš. 70 kg 131—133. Oves: baški 140 do 142; sremski. slavonski 142.50 do 147.50 Oves: baški 145 — 150; sremski. slavonski 147.50 — 152.50 Ječmen: baški, sremski. 63/64 kg 140-145; pomladni. 67/68 ks 155 do 160. Koruza: baška 97 — 99; okol. Sombor 97—98; baška bela 111—113; banatska 97—99, sremska 95—96, okol. Šid 100—102. Moka: baška. banatska »0g< in »Ogg« 225 do 235; »2« 200 — 210; »5« 185 — 195; >6« 175 - 185: »7« 145 — 150; »8« 92.50 do 97.50. Otrobi: baški, sremski 86 — 88; ba-natski 84 — 86. + Somborska blagovna borza (3. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet 90 vagonov. Pšenica: baška. okol. Sombor, 78'79 kg 13Q — 132; gomjebaška, 79/80 kg 130 do 132; sremska, slav,, 78 kg 130—132; baška potiska, 80 kg 131—133. Ječmen: baški, sremski, 63/64 ks 140—145. Koruza: baška 96—98; za maj-junij 98 — 100; baška bela 111—113; baranjska bela 125—135. Moka: oaška. banatska »0g« in »Ogg« 225—235. »2« 200 do 210; »5« 185—195; »6« 175—180; »7« 145—150; »8« 92.50—97. Otrobi: 85—86. Vlomilci v krojaški delavnici Litija, 3. junija. Nezaželjen obisk je imel ponoči litijski krojaški mojster g. Polde Knol, ki ima svojo delavnico na Glavnem trgu. Zjutraj so ga prišli obvestit vajenci, ki so prišli pospravljat delavnico, da so vlomilci izpraznili sobo, ki je služila za skladišče. Po znakih sodeč so prišli vlomilci v hišo skozi vrtna vrata okrog 2. zjutraj, ko je slišala sumljiv ropot hišna lastnica gospa Šegulova. Tudi vrata v delavnico so najprej nekoliko narezali, potem so jih pa le odprli z vitrihom. Oba vitriha so našli da: vi za hišo. Nočni nepridipravi so vlomili nato v kredenco, omaro in pisalno mizo. Po izjavi mojstra so ga oškodovali za 50 tisoč dinarjev, ker so odnesli blaga za 40 oblek in nekaj že narejenih. Na begu so zgubili vlomilci nekaj kosov blaga Izgubljene stvari so našli davi na Boriškovem dvorišču. Vlomilcem so marljivi orožniki že na »ledi. Osumili so nekega bivšega Knolovega pomočniki; kajtTvse kaže. da so morale biti ponočnjakom razmere dobro znane. Ali si že ^"^nikove družbe? \ i KULTU RN Arhitekt Josip Plečnik in Dalmacija PREGLED Svet v zrcalu Ceorgesa Duhamela Ljubljana, 3. junija. V današnjem vznemirjenem in vznemirljivem času je tako zvana »filozofija kulture«, ki je preje zanimala samo peščico specialistov in zanesenjakov, postala skoraj tako razširjena kakor v 19. stoletju n. pr. Darwinova razvojna misel. Kam drvi svet, kaj bo z današnjo civilizacijo? se vprašujejo celo ravnodušni in tepi fili-stri, ki za svojim stalnim omizjem pretresajo vsakdanja politična vprašanja. Kaj čuda: saj skoraj ne mine dan. da ne bi v listih izšla kakšna vest ki dokazuje posredno ali neposredno, da živimo v docela izredni dobi, ki niti v pameti najbolj povprečnega opazovalca ne zdrži primere z nekdanjimi »mirnimi časi«. Samo s povsem nenavadnim, že v širokih slojih obstoječim zanimanjem za usodo našega človeštva. za bodočnost vsega tega. kar nam predstavljata po ima »kultura« ali »civilizacija«, C odnosno vsak za se. po tem, kaj polagamo vanje), si lahko razlagamo, da so se v Nemčiji v stotisočih izvodov razširili spisi Oswalda Spenglerja in da se v Franciji Duhamelova knjiga »Scenes sur la vie future« bliža 180. izdaji. Duhamelovo knjigo o civilizaciji smo dobili sedaj v krasni slovenski izdaji (Tiskovna zadruga) in vzornem prevodu (Oton Župančič). Pojav te knjige je nedvomno vreden, da mu Jutro« v svojih, kulturi namenjenih stolpcih posveti zadostno pf zornost. Zakaj tu gre za bistvene probleme one sile, ki io imenujemo nekoliko široko, po nemškem vzorcu »kultura«, Francoz pa ^civilizacija«; slednje utegne biti točnejši izraz. Duhamelova zanimiva, strastna in ognjevita knjiga je prišla k nam v času ko dobivamo prvi nebotičnik — simbol ameriške civilizacije. Ni prišla kot nrotest, marveč kot vzpodbuda k razmišljanju o nekem vprašanju, ki ni tako oddaljeno našemu neposrednemu, provinci-jalnemu krogu, da nas ne bi moglo zanimati. Slovenci smo se kulturno izoblikovali pod vplivi zaoadne civilizacije: ona je s svojimi prevrati in velikimi idejami razgibala našo. dotlej še brezlično narodno maso in vznemirila našo zavest, ž njo smo prišli do tega. kar smo bili in kar smo. Ne moremo potemtakem biti ravnodušni nasproti usodnim problemom te civilizacije. Georges Duhamel je vidni član francoske književne skupine unamistov, pisec pretresljivih pričevanj o svetovni vejni in svetovno opaznih potopisov, ki so v bistvu nekake zdravniške diagnoze in prog-noze tega prikupnega moralista, ki je po poklicu zdravnik. Kaj torej hoče g. Duhamel s svojo knjigo? Pisec »Prizorov iz bodočega življenja« je prepotoval dobršen del Zedinjenih držav. Prihajal je v stike 7. ljudmi, opazoval in proučeval človeško življenje in se živo zanimal za duha ameriške družbe, za osnovne značilnosti ameriškega človeka. Njegovo opazovanje je bilo nezavisno. Ni prišel v Ameriko zato, da jo nekritično občuduje, da kakor povprečen evropski malomeščan ne pride do sape pred čudesi ameriške tehnike, marveč je prišel z namenom, da spozna, kaj se skriva pod videzom tiste ameriške civilizacije, ki manj kritične opazovalce tolikanj presleplja. Kajpak, tega ne smemo pozabiti: Duhamel ni potoval kot nekak živ avtomat za sprejemanje dojmov. Duhamel je potoval baš kot Duhamel. to se pravi: človek .osebnost, to se pravi: subjekt, ki s polno pravico po svoje doživlja svet in ga motri s svojim duševnim aparatom, s svojimi idejami, s svojimi — postavimo — predsodki. Zato njegova knjiga ni ni-kak »potopis« v navadnem pomenu besede. marveč knjiga vtiskov s poti, nabranih in urejenih po zavestnem redu in z zavestno idejno tendenco: pokazati na primerih iz današnje ameriške civilizacije stopnje, do katerih sc utegne v doslednem času razviti tudi evropska civilizacija, če se bo dala nekritično voditi po tehničnih načelih, katerim .jp človek manj važen od strojev, gospodarskih številk in kolektivne tiranije. čitatelj. ki ne pozna »Prizorov iz bodočega življenja«, bi po vsem tem utegnil soditi, da je Duhamelova knjiga polna teoretskega premišljanja in precej oddaljena svetu povprečnega človeka. Izvzemši sicer zanimivi in lepi uvod. ki ga je spisal dr. St. Leben in Duhamelovo uvodno poglavje, je vsa knjiga lahko umljiv, s stilistično veščino in dobro pripovedno tehniko izkušenega romanopisca napisan potopis po Ameriki. Potopis, ki je od začetka do konca živahen, razgiban, na vse strani odprt, izpolnjen z mnogimi stvarnimi podatki o ameriškem človeku in življenju. Samo umetnik je mogel iz toli raznolikega gradiva stkati tako živa in ponekod vprav pretresljiva poglavja; samo on je mogel nanizati pred čitateljem dolgo vrsto slik, ki jih zlahka ne pozabiš. (N. pr. obisk v čikaških klavnicah). Pri redkokateri knjigi mi je bilo tako žal. da sem obrnil zadnjo stran, kakor mi je bilo pri tej Duha-melovi: ali hočete še kaj dokazov, da je to zares živa in sodobna knjiga? In kakor je samo umetnik Duhamelo-vega kova lahko zbral svoje ameriške vtiske v tako živo knjigo, je lahko samo mislec Duhamelove vrste skozi te prizore iz ameriškega življenja odprl širok vidik v bodočnost vsega zapada. Mislec Duhamelove vrste! Pisec »Prizorov iz bodočega življenja« ne plete niti svojih razmišljanj prav do konca: ni ne globok in ne izviren. Toda to. kar napiše je vsekdar človeško toplo. Njegovo gledanje je enostransko, ponekod celo preveč pristransko. Take pa so vse resnično človeške knjige, vsa dela. ki niso produkti serijske standardne izdelave, kaker je v današnjem zmehani-ziranem času žal toliko knjig. I Duhamelove misli o športu, o kinu, o tehničnih napravah, o higijeni, o birokra-tizmu itd., bodo morda temu ali • onemu nevšečne; vendar naj skuša svoje stališče abstrahirati od sebe, svojih interesov, svo-j;h navad in razvad (poskus, ki tako redko uspe) in bo videl Duhamelove nazore v docela novi luči. Niti za trenutek ne smemo pozabiti, da z Duhamelom hodi po Ameriki Francoz, ki je zrasel v tradicionalnem kulturnem vzdušju, usmerjen po razumni in dovršeni francoski miselnosti, a le-tej sta mera in okus stari vrlini; srčno vzgojen ob najboljših plodovih francoske literature in umetnosti, nagnjen k ljubezni do prirode, k naravnosti, neposrednosti, intimnosti in srčnosti, k vsemu, kar je civilizacija v Ameriki odpravila ali » Umetnostni kritik Kosta Strajnič, znan zlasti kot propagator Meštrovičeve umetnosti. je imel v prvi polovici maja v Dubrovniku javno predavanje o največjem sodobnem jugosiovenskem arhitektu, slovenskem rojaku univ. prof. Josipu Plečniku. V uvodu je omenil tri največje jugoslovenslti vrednote v svetu upodabljajoče umetnosti: Srbske za-dužbine. Meštrovičevo plastiko in Plečnikovo arhitekturo. Potem je nadaljeval: Značilno je, da se je slovenski arhitekt zelo mnogo bavil z religiozno umetnostjo. Delal je načrte za cerkve, kapele, oltarje, nagrobne spomenike in znamenja. Ti načrti pa po večini niso' bili nikdar izvršeni. Vsa ta dela so kazala, kako profinjen okus in prirojen instinkt ima Plečnik za arhitektonske obiike. Po posredovanju agilnega vodje češke moderne arhitekture. Jana Kotere ie bil Plečnik 1. 1911. pozvan za profesorja na Umetno-obrtno šolo v Prago. Dasi je doslej živel samotarsko življenje in se odtegoval javnemu udejstvovanju. se je vendarle odzval bratskemu pozivu kultrnih Čehov; veroval je namreč, da se mu bo v njihovi sredini umirila njegova slovanska duša, ki je ioliko trpela na Dunaju. Odslej je živel, delal in ustvarjal samo za dijake in ni imel nič časa za naročila. Kako visoko so cenili njegove pedagoške sposobnosti. je videti iz tega. da sa je 1. 1913. profesorski kolegij dunajske akademije soglasno trikrat izbral za naslednika Otta Wag-nerja. vendar avstrijsko ministrstvo ni hotelo potrditi nobene teh izvolitev. Šovinistična žilica dunajskih oblastnikov namreč ne bi prenesla, da bi se tako važna stolica izročila Slovanu. Kako so bili Čehi Plečniku hvaležni za to. da je ostal v Pragi. kažp tudi dejstvo, da so ga 1. 1920. izbrali za profesorja svoje Akademije. Toda Plečnik ni sprejel tega častnega poziva. Odločil se je rajši za odhod v domovino, kjer je prevzel profesuro na ljubljanski tehniki. Navzlic temu. da ie sklenil ostaviti Prago. pa so mu Čehi poverili arhitektonsko obnovo Hradčanov, praškega gradu, ki ni samo divna Akropola češke metropol. marveč tudi živa sinteza minulosti češkega naroda. Plečnik je duhovito spojil Češko proučevanje Ivana Cankarja Mladi češki pesnik Rajmund Habrina, ki je pripravil za brnsko gledališče novi •češki prevod Cankarjeve farse »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« (prvi češki prevod je potekel iz peresa Jana Hudca). je ■pravkar objav:l v praškem literarnem pol-mesečniku »Rozhledv« (št. 8.) studijo »Dramatik Ivan Cankar«. Ta študija je nastala ob vnetem in resnem proučevanju 'Cankarjevega dela, ki se mu je g. Habfi-•na posvetil v zadnjem času, inspiriran bržčas po kratkem, a zanj vzpodbudnem bivanju v Ljubljani. Kakor mi piše, bo izšla v septemberskem zvezku odlične praške revije »Lumi.re« njegova daljša študija »Problem bolesti a vvkoupeni u Ivana Cankara«, ki bo pri Čehih prvi večji poizkus izvirne osvetlitve Cankarjeve umetnosti preko običajnega življemjepisno-infor-mativnega kroga. Rajmund Habrina izhaja pesniško iz •kroga češkega nesmrtnika Otakarja Brezi,ne in literarno-zmanstveno iz šole profe-forja književnosti na bmskem vseučilišču, enega najboljših čeških književnih zgodovinarjev, esejistov in kritikov, Arneta Novaka, pri katerem sedaj pripravlja dser-tacijo »Brezina in Nietzsche«. Tudi pri Cankarju zanimajo tega mladega češkega pesnika zapleteni problemi njegove duhovne osebnosti: upajmo, da nam bo prinesel iz globokih pronicanj v Cankarjevo delo marsikaj dragocenega. Te naše vrstice naj bodo g. Habfi.ni v vzpodbudo! Njegov članek »Dramatik Ivan Cankar« je, kolikor lahko sodim, uspel poizkus, premotriti z enotnega vidika Cankarjevo celotno dramatsko delo. Uvodno pravi, da mu lahko ostanemo hvaležni, da nas je po vzgledu svojega začasnega učitelja Nietzsche ja učil »filozofirati s kladivom«, pa tudi s srcem. »Zakaj njegova umetnost, ki ni bila zaprta z artizmom, marveč je vedno stala v odprti areni življenja in bila vsekdar tendenona, je že od samega začetka izhajala iz srca in iz pesniške zadolženosti življenju....«, pravi pisec. Nato izvaja, da je osrednji živec Cankarjeve dramatike in materino znamenje njegovih junakov »bolesten razpor upadka in hrepenenja po stvaritvi nove lestvice vrednot«. Nato razpravlja g. Habrina, kako je Cankar premagoval v dramatiki dekadenco in se dvigal k vzorom novega, čistejšega človeka. »Ne more biti dvoma o tem, da je Cankar, ki nikdar ni bil realist, dasi se je v začetku izdajal za takega, in kateremu se je vedno vpletala v realizem neka nova. višja prvina, ki je realnost spridila. Evropa mora rasti iz svojih tradicij, kulture naj imajo korenine v narodu, v ljudstvu! — to je morda morala njegove knjige, ki je tudi za nas vredna premišljevanja. Ameriška civilizacija je značilen vzgled nenarodne, zmehanizirane in popli-tvičene omike. Skratka: prevod Duhamelove knjige ni bil izbran samo zato, da izpolni mesto v enoletnem založniškem programu, marveč za to. da izpopolni našo prevodno književnost z delom, ki se tiče značilnega problema vsega 20. stoletja. Najmanj petdeset let že besedujemo o napredku; to žlahtno oesedo smo premlatili, da je grdo pogledati. Treba je že da smo si na jasnem, v čem je bil napredek pred 30. leti in v čem je danes! Del tega ideala sredine 19. stoletja je natanko izpolnjen v tehnično-biro-kratični civilizaciji Zedinjenih držav. Vsi večji sodobni ameriški pisatelji in misleci se upirajo stvarnosti tega materijalizira-nega napredka, zato se varujmo navduše-vanja za nekaj, kar drugod že zametujejo. K nam so doslej prihajale vse nove struje z najmanj dvajsetletno zamudo. Odpor zoper višek civilizacije je dospel prej nego nam je bilo treba, a ni prispel zaman. Duhamelova prikupna knjiga naj bi vzbudila našo čuječnost in nas vzpodbujala k kulturi, ki se je ne bomo učili samo na šolskih klopeh zapada. Zapad je v glavnem dopolnil svoje poslanstvo; drevo je zraslo do normalne višine, če si ne bo slepo uničevalo lastnih korenin, se utegne pod njim razviti prijetno življenje. Ko je pred Duhamelom vzhajala vizija raznovrstne celine praškega gradu in je 9 taktom, okusom in znanjem prilagodi! posamezne njegove stare dele sodobnim potrebam. L. 1921. se ie Plečnik dokončno preselil v Ljubljano. Njegovo dosedanje bivanje doma je obrodilo blagoslovljene sadove. Ljubljana ima danes celo falango nadarjenih Plečnikovih učencev, ki z apostolsko vdanostjo in veliko marljivostjo delajo v duhu svojega velikega učitelja. Poleg napornega dela v šoli ima Plečnik še vedno dovolj časa. da vodi obnovo Hradčanov. da vodi regulacijske načrte za slovensko metropolo in da dela načrte za hiše in cerkve ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Pragi in Beogradu. Po njegovi zaslugi Ljubljana rapidno dobiva novo lice. Plečnik pa se ne omejuje samo na nekatere dele svoje ožje domovine. Zanima ga vedno bolj estetična ureditev sodobne Dalmacije. Plečnik je zastonj izdelal mogočen načrt za regulacijo obale v Splitu. S fvojim nadarjenim gojencem Vinkom Glanzom Je skomponiral regulacijski načrt za Rab. Energično se je zavzemal tudi za arhitektonski razvoj novega Dubrovnika. Napravil je zastonj načrt za frančiškansko cerkev v Ma-karski. Toda ta redka požrtvovalnost genialnega arhitekta je žal ostala brez odziva. Naša primorska mesta so še nadalje predmet izkoriščanja brezobzirnih podjetnikov, neveščih zidarskih mojstrov in arhitektov - di-lentantov... O Plečniku govore vsi poznavalci sodonbe arhitekture s posebnim spoštovanjem. Pleč-je navzlic vsem vp'ivom antike, starokrščan-ske umetnosti, gotike, renesance, klasicizma stvaritelj oblik, ki imajo na sebi vedno nekaj novega, nekaj takšnega, kar se prilega naši dobi in kar je v polni meri osebno in dragoceno. Na koncu je predavatelj pozval Dubrovni-rane. naj se Dubrovnik, stare jugoslovenske Atene, okoristijo z velikimi Plečnikovimi sposobnostmi in naj se mesto sv. Blaža, ki se je v preteklosti umelo okoristiti z deli velikih tujih mojstrov, obogati z največjimi zakladi umetnika našega rodu. To nai se zgodi vsekakor prej nego bo dosegel Plečnik svoje sedemdeseto leto. nelogično zmaličila. ki pa je bila logičen izraz notranjega etičnega reda, v čigar razraščeni strukturi je prehajal iz simbolizma celo v ekspresijonizem, da je torej Cankar tudi v drarnatskih delih izražal svojo dušo: Namreč ona nemoč od dekadence in samega sebe, oni bič bolesti in ono hrepenenje so samo izrazi Cankarjevega notranjega sveta, ki j:h je v dramah polagal v dušo svojih junakov. Neoseb-most ni nikdar imela pri njem nikake vrednosti, ne, nje pri njem sploh ni bilo.« Po vzročni razvrstitvi Cankarjevega dramatskega dela vidi Ha b fin a njega idejni in čuvstveni višek v »Lepi Vidi« in pravi: »Neu-tešljivo hrepenenje je temelj te igre; ž njo je prišel Cankar k slovenski •metafizični favstijadi, ki je dopolnila Les-eingovo misel, da je iskanje resnice vzvi-»senejše od resnice same, tako da je več hrepeneti nego imeti hrepenenje ispolnje-mo. Lepa Vida je Cankarju postala sim-ibol hrepenenja po absolutnem.« —o. Poljska monografija o Ivi Vojnoviču Pravkar je izšla v Varšavi obsežna monografija prof. dr. Jožefa Golabcka »Ivo Vojinovic, dramaturg jugoslowianskiir (Ksi^žnjca - Atlas, Lwow - \Varszawa, 1932, v. 8", 488 str.). To knjigo uglednega poljskega slavista je napovedal prof. dr. Ilešič v »Jutru« z dne 21. maja t. 1 Sedaj, ko je izšla, jo moramo samo pozdraviti kot izreden dogodek v poljsko-jugoslo-venskih književnih stikih; pridržujemo si kajpak daljše poročilo. Presenetljivo je, da je izšlo v tujini že toliko velikih študij o naših pisateljih, študij, ki jih v domačih literaturah pogrešamo. Tako smo pred tedni na tem mestu zabeležili italijansko monografijo o srbskem književniku Lazaru K. Lazareviču, ki jo je spisal marljivi slavist Artur Cronia. Preden je kateremu jugoslo venskemu književnemu kritiku uspelo, premotriti z enotnega vidika veliko stvariteljsko osebnost avtorja »Dubrovačke trilogije«, proučiti vse dokumente njegovega življenja in dela, raziskati vse stilne značajnosti njegovih dram in vplive tujih avtorjev ter dati zaključno sodbo o Ivi Vojnoviču, je vse to opravil z izredno akribijo varšavski profesor dr. Jožef Golabek (Golombek) in je s svojim velikim, temeljitim spisom presenetil ves naš književni svet. Sip:s obsega osem poglavij. Prvo zajema do podrobnosti Vojnovičev životopis, drugo analizira pesnikovo duševnost, tretje ima naslov »Pesnikovo delo«, v četrtem je podrobna analiza vseh Vojnoviče- Evrcpe kot dežele budne uravnovešenosti, razumne zmernosti, kjer še moreta znanost in modrost združeni krasiti zdravega, poštenega duha, ni bilo na obzorju naše ccline teako temnih oblakov. Danes?! — še vedno nam preostaja dolžnost, da se Evropci »razumne zmernosti« strnemo v gruče, ki jih^ie bo mogel vsak vihar vreči ob tla in pomandrati. B. Borko. Ob štiridesetletnici „Srp' ske književne zadruge" Beograd, v maju. Skromno, brez vnanjega hrupa, zvesta lepi tradiciji smotrenega dela, ki ne pozna kričeče reklame, je minule dni »Srpska književna zadruga« v Beogradu praznovala 40-letnico svojega obstoja V proglasu, ki ga je 80. aprila 1892 naslovila na »ves srbski narod* sedemnajst naj-odličnejših književnih, znanstvenih in javnih delavcev tedanjega Beograda, čitamo besede: »Z napredkom ideje o edinstvu naroda in jezika je napredovala tudi njegova književnost... Z ene strani je treba, da se vsakomur približa ono. kar sta srbska književna delavnica in zavest ustvarila dobrega, z druge strani pa je treba, da se okrog tega kakor okoli ogniišča zbero vsi bratje In da v tem najdejo svojo duhovno skupnost temelje svoje narodne individualnosti.« Program nadalje poudarja potrebo, da se izdajajo spisi starejših pisateljev, zbirajo po revijah in listih raztreseni spisi, tiskajo novosti mladih sodobnih književnikov, pri oe- vih dram, v petem je učeni pisec natanko raziskal njih genezo in obdelal v zvezi z dramami tudi ostale Vojnov:čeve spise (lirika, proza, kritika), v šestem je obsežno premotril književne vplive tujih dramatikov in dram, v sedmem razpravlja o kompozicijah in tehniki Vojnovičevih dram, v osmem pa o jeziku in stilu. Naposled je svoje izsledke strnil v krepki resume, ki obenem z obsežnimi opombami in imenskim registrom zaključuje to delo. Omenim naj, da je pisec upošteval vse, kar je kjerkoli pri nas izšlo o Ivi Vojnoviču, torej tudi slovensko gradivo, pri čemer sta mu. kakor posnemam iz predgovora, nudila dragoceno pomoč vse-učiliški profesor dr. Ilešič in ravnatelj •zagrebške drame I. Bach. Upošteval je celo neobjavljeno korespondenco in druge, doslej še neznane vire, tako da je njegova študija o Ivi Vojnoviču dobila bio- is bibliografsko popolnost ;n s tem trajno vrednost. Drugo je kajpak, kako vrednotimo čisto umetnostne strani Vojnoviče-vega dela i.n kako gledamo na njegovo celotno osebnost. V tem bodo ostajale razlike tudi nadalje. Za sedaj g. prof. Golabeku samo čestitamo k temu. zares tehtnemu donesku k poljsko-jugoslovenskemu kulturnemu sodelovanju in želimo, da bi z enako vnemo in uspehom izpolnil svoj načrt, da spiše veliko monografijo o Ivanu Cankarju. •—o. Razstava Nore Lavrinove v Nottinghamu Gospa Nora I^avrinova, soproga našega uglednega rojaka, vseuč. profesorja Janka Lavrina v Nottin^haipu, se je ponovno mudila v Jugoslaviji in posebej še v ožji slovenski domovin: svojega soproga. Plod teh obiskov nadarjene slikarice so nekatere risbe in lesorezi iz našega sveta, s katerimi nas je nedavno seznanil v »Mladiki« umetnostni kritik dr. K. Dobida. S svojimi risbami je ga. Nora Lavrinova lepo okrasila angleški prevod znamenitega romana Vlad. Levstika »Gadje gnezdo« in prispevala za francosko zbirko Cankarjevih novel (»Pages choissis«) značilen por-»tret avtorja »Hlapca Jerneja«. Pravkar se je vršila v Nottinghamu pod okriljem ondotnega Društva likovnih uimeitmikov (Nottngham Societv of Ar-tists) razstava umetnostnih del ge. Lavrinove. Prevladovala je grafika, ki ima v tej •umetnici svojo docela sodobno in intere-santno zastopnico. Med 47. razstavljenimi ■deli je bilo 18 motivov iz Jugoslavije, med itemi dobra polovica iz Slovenije. Poleg imarkantnih risb za Levstikovo »Gadje ignezdo« so bile tu razstavljene iz zgoraj "omenjenih reprodukcij v »Mladiki« znane risbe, med njimi dva motiva iz Kamnika. Nimamo na razpolago notrtinghamskih 'listov, vendar ne dvomimo, da je ta prva kolektivna razstava ge. Lavrinove dosegla izaslužen uspeh. —o. Književne novosti Ludvik Mrzel, Luči ob cesti. Črtice. 1932. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 188 str. (Cena vez. izvodu 50 Din). V slovenskem slovstvu je pripovedna črtica precej udomačena literarna zvrst: v Cankarjevih »Podobah iz sanj« je dosegla tolikšno zlitost oblike in vsebine, da je ta knjiga vprav klasičen vzor črtičarske umetnosti. Kakorkoli tudi to vrsto črtic preveva lirizem in ji daje drugačno obeležje nego so n. pr. Altenbergove anekdo-tične črtice, je vendar nje izhodišče realistično pojmovana pripovedka: Goethejeva >Lust zu fabulieren« se še vedno izživlja v nji, četudi v tankem in krhkem tkanju. Mrzelov tip črtice je Cankarju bližji glede izraznosti nego po zgradbi nn stilnem značaju. Ta črtica, se mi zdi, ne izhaja iz pripovedne, epične potrebe, marveč rz liričnega .nastroja, ki skuša rasti v epično obliko, a je vsaj s polovico še v liriki. Prvi izraziti črtičar te vrste je Slavko Grum, ki je ustvaril nekoliko izredno finih črtic, v ikaterih se slike ubrano zlivajo z glasbo stavkov. Avtor zbirke »Luči ob cesti« se je v tej zvrsti povzpel na najvidnejše mesto. Njegove črtice so delno v prozi napisane lirične pesmi, delno pa z Mriko gar-nirani podlistki, ki se odlikujejo po Mrze-lovem močno osebnem, a žal ponekod že v maniro razlezlem slogu. Mrzel pripoveduje o sebi tudi takrat, ko govori o drugih ljudeh in celo o raznih stvareh: v tej zanki tiči pesnik, ki se morda le iz oportuno-sti nasproti današnjemu -antirimarskemu« času izživlja v lepi ritmični prozi. Z idejne strani je za Mrzela značilna njegova soci-jalna nota, ki pa včasih zaide v opasno bližino sentimentalnosti; kakor ima rad malega človeka, preprosti svet, ga z iruze strani mika vse drobno, minijaturno, skrito in zasenčeno od velikih stvari in dogodkov. Literarna zvrst, ki si jo je izvolil, je nevarna: tu lahko okori v maniri, tam razvodeni v lirizmu .in verbalizmu; zlaj se izgublja ideja, zdaj razblinja oblika; tudi čitatelji takih-le črtic imajo velike zahteve in se kaj kmalu nasitijo, če "vcor ne zmore vedno novih dražil. Mrzel za se- __ ■ ■ —r~T mer bo Zadruga za razliko od zasebnih založnikov lažje upoštevala kakovost dela in manj njegovo poslovno učinkovitost. Dalje bo SKZ izdajala zgodovinske spise in podobno štivo, ki izpopolnjuje domačo knjižnico. Tako bodo člani zadruge z leti dobili res izbrano biblioteko dobrih spisov. Ta program je srbska javnost sprejela zelo simpatično in SKZ se ie z vnemo lotila dela, ki ga izvršuje sedaj že 40 let. Izvzemši vojna leta in prvo leto po prevratu (1914 do 1920), ko je bilo delovanje popolnoma ustavljeno, je SKZ izdala vsako leto po eno kolo knjig (5—8 kompletno). V celoti je doslej izšlo 34 kol rednih izdaj. Poleg tega ;e SKZ pred 24 leti ustanovila svoj »Zabavnik«, ki objavlja prevode izbranih romanov tn povesti iz svetovne književnosti. Od 1. 1925. izdaja svoj »Poučnik« s popularnimi znan-slvenimi spisi. Lani pa je ustanovila še »Savremenik za spise domačih živih pisateljev«. Razen tega si SKZ prizadeva, da preko svoje organizacije čim boli razširi domačo knjigo sploh. Doslej je razpečala okrog 2.500.000 knjig. Srpska književna zadruga si je takisto priborila zasluge za popularizacijo pisateljev izven nekdanje Srbije: tako je izdala izbrane spise mnogih hrvaških pesnikov tn pripovednikov, izmed slovenskih pa izbor iz Cankarja. S tem je SKZ prispevala v izdatni meri k ustvarjanju edinstvene jugoslovenske kulture. Danes je SKZ tudi finančno razveselljlvo trdna: njeno imetje cenijo na 5 in pol milijona dinarjev. V bližnji bodočnosti jo čakajo še večje naloge. Njeno kulturno delo je' vredno vsega priznanja in polne podpore! daj krepko vesla med temi nevarnostmi !n njegova zbirka »Luči ob cesti« je r naši lepi prozi nadpovprečno delo. Obsega 54 črtic, razdeljenih v poglavje »Luči<£, >Za čh> vekom«, >S ceste.« Gjuro Vilovic, Majstor duša. Roman. If. izdanje. Naklada »Binoza, Zagreb. 248 str. Cena vez. izvodu 80 Din. Poročevalec je nekoliko pozno dobil do ros ta roman, ki je izšel pred nekaj meseci in ki je že z založniškega vidika ^senza-cijas: v ne celem mesecu je bila razprodana vsa prva naklada (5000 izvodov). Gjuro Vilovic je eden najizrazitejših hrvaških pripovednikov sedanjega časa. Njegovo področje obsega življenje kmeta in malo-meščana, svet, v katerega ne prihaja kot socijološki opazovalec ali propagator novih socijalnih idej (to mu skušajo nekateri zameriti), marveč kot psiholog, opazovalec človeških strasti, dejanj, osebne usode; problem bede ga ne zanima toliko kot edinstvenost nekega značaja ali okolja. V zadnjem času je izdal zbirko ^.Hrvatski sje-ver in jug.:, ki je o nji poročal pisec teh vrstic v ^Odmevih« (V) in roman ; Majstor duša«. Tudi ta roman obravnava na primerih iz realnega življenja psihološki problem namreč vpliv osebnosti na druge ljudi. Konkretno gre za to, da mlad duhovnik lepe, krepke vnanjosti in od teologije neoslabljene čutnosti pridobi za se in s tem za cerkev dalmatinsko vas, ki je že 57 let delala višjim cerkvenim oblastim nezaslišane preglavice. Don Lovro vprav mojstrsko razprede svoje mreže in spravi vso uporno vas pod neko, dejal bi že som-nambulno zavisnost od močnih sugestij. Skrivnost tega vpliva je v tem: Don Lovro očara ženske, nekatere samo s svojim eksterierom, one z aktivnostjo v ljubezenskem hrepenenju. Ključ k temu pa je praznoverje v tem kraju, da se sme duhovnik trikrat na leto brez greha združiti z žensko. Don Lovro opaja ženske s svojo osebo, svojimi gestami in glasom, z vsemi profinjenimi pripomočki, ki se jih lahko domisli, in ko zavojuje ženske, se zapovrstjo vdajajo moški nasprotniki farovža. Tako postane don Lovro mojster duš ;. ki se mu vsi čudijo. Življenje dalmatinske vasi ima v tem Vilovičevem romanu žnjaško-žarko vzdušje in — vsaj za me — neko špansko barvitost, ki si jo težko zamišljam na naših tleh. Ne vem, koliko je ta Vilovičeva vas samo ekspozicija strastne narave glavnega junaka dona Lov-re, ki je pisca prvenstveno zanimal in t katerem podaja dalmatinsko izdanje dona Juana v duhovniški halji. Vilov.ič (bivši duhovnik) skuša dokazati, da duhovna moč svečenikov obstoji v psihološki virtuozno-sti, ki ji je .instrument telo: sugestivnost vseh vplivov je -torej telesna in od te.^a gre dobršen del na račun libiddoznosti. Koliko velja ta Vilovieev svojstveni freudi-zem za dalmatinske razmere, ne vem: za razmere med Slovenci bi ga odločno odklonil. Med našimi >mojstri dušs 'so ljudje, ter bi gradili svojo moč na libidioznem kompleksu, prave izjeme, niti malo značilne za celoto. Vilovič pa je svojo snov obdelal z izredno pripovedniško tehniko, prepieskal z ognjevitimi barvami, jo zajel v sugesri-ven, vendar pa polagoma utrujajoči slog. V tej psihološki anaLizi >mojstra duš«; i a njegovega objekta, izpolnjeni z nekim, za me nič kaj prikupnim seksualizmom, pogrešam širših etičnih vidikov: tudi če je tako, kaj potem? Ali je to smoter in zmi-sel? Verjamem pa, da knji-ga >užiga< — zares, nasiča Čutno domišljijo, duha pa ne! Marjan Telatko. Izgubljenci. 1932. Samozaložba. Str. 96. Cena 15 Din. Knjiga, ki je spodobno natisnjena »a lepem belem papirju. Pisec jo je rzdal v samozaložbi, ves čas pripoveduje vsakdanje in nezanimivo o tujih usodah, dočim knjiga izdaja njegovo osebno, skrito usodo. Volja in moč _ stari problem, stare in vendar vedno nove muke! Biti pisatelj! V današnjem težkem času je to plebiscitni glas za duha proti moči materije in denarja: izdati svoje prvence v samozaložbi vrt nositi v siromašni suknji belo gospodsko krizantemo, je romantičen protest zoper brezobzirni materijalizem današnjih ljudt. Toda Marjan Telatko bi bolje storil, če M si ne naložil samozalozniškega križa, marveč bi skušal spraviti zrnc-a svojega pisar teljskega hotenja skozi sito revij. To j« dober običaj izza starih časov: še v©dno boljši od izdanja premalo zrelih, začetni-ških spisov v samostojni knjigi — na svoje stroške. Zbirka obsega več črtic in dve enodejanki — >t.ragediji«: >Mrtva sreča« in >V borbi za kruh;:. Micun M. Pavičevič, Črnogorci u pričama i anegdotama. Zabavna biblioteka knjiga 524. Zagreb 1932. Str. 208. (Cena broš iz*. 2j6._ Din). Tej novi knjigi povesti in anegdot iz črnogorskega življenja, ki jih je spisal neumorni Micun M. Pavičevič, je kumoval pisatelj Gjuro Vilovic z esejem »Svijet bez kasta i bez staleža-^. V njem skuša delno na osnovi osebnih opazovanj pregnantino označiti črnogorsko zemljo in mentaliteto ljudstva, ki je dalo gospodu Micun u toliko snovi za. njegove knjige. Dobrem uvodu se vrste anekdote razdeljene med -plemenske i čojskec, >junačke i osvetničke«, :,žen-ske«, »šaljive i satirične« in razne. Poznavalec Pavičevičev.ih črnogorskih anekdot bo tu odkril nekatere, ki so v dosedanji obilni zakladnici novi, debeli biseri ljudske dovtipnosti in svojske črnogorske modrosti. Zabavna biblioteka ni izdala te knjige kar na slepo srečo: vzlic »sfcidanra. mask« ima Pavičevič svojo stalno publiko. Ostalo pa naj opravijo Črnogorci in naro-dopisci kar med seboj. Njihova stvar! Gospod Micun se za to kaj malo zmeni. —o. Premijera opere »Hlapec Jernej« v Brno. Brnsko nemško gledališče je dne 30. maja uprizorilo opero ^Knecht Jernej«, ki ji je po noveli Ivana Cankarja priredil libreto in ga sam uglasbil nedavno umrli kapelnik brn-ske nemške opere Alfred Mahovsky. »Prager Tagblatt« je priobčil o tej zanimivi premije-ri poročilo svojega brnskega kritika, ki pravi med drugim, da je »glasba k tej visoki pesmi o svetosti dela, o tesni zvezi med človekom in zemljo«, močan izraz znatnega mladega glasbenega talenta, ki črpa globoko iz srca. MahovskV se je zavestno obrnil Droč od brezplodne čiste atonalne glasbe, kakor jo je bil pokazal v svojem opernem prvencu »Sužnja« in se je vrnil zopet k melodični liniji. V nežnih, vprav komorno-glas-benih zvokih se izražajo tudi najbolj duševni gibi tega pravico iščočega hlapca; resničnost izraza ie enako pregnantna v tonu kakor v formi. Nastopni Jernejev monolog v drugi sliki je v tem pogledu višek razpoloženost-nega slikanja. Tudi v nadaljnjem je kritiko-va sodba o tei operi prav ugodna. Kakor fz-vemo, pride »Hlapec Jernej« v prihodnji ee. zoni tudi na ljubljanski operni oder. ŠAH Urejuje dr. MIlan Vidmar V prvih dneh aprila so Angleži v starem svojem univerzitetskem mestu Cambridgeu priredili šahovski kongres s celo vrsto turnirjev. Tudd nekaj tnozemcev so povabili. Glavni turnir je bil dokaj težak. Prvo nagrado v njem je odnesel Sultan Khan Zna-ega angleškega mojstra Yatesa in svetovno prvakinjo, miss Menchik. najdemo aa 6. dn 7. mestu. Sir Thomas je bil četrti. Nizozemec van den Bosch Je z Angležem C. H. Aleksandrom delil drugo ln tretjo nagrado. Angleški zunanji minister Sir I. Simon je otvoril kongres z zanimivimi besedami. Rekel je, c** mu ugaja kongres, na katerem ljudje sploh ne govore, zato pa mnogo pro-ducirajo. Da bo take metode poskušal for-airat.l na mednarodnih konferencah, v Laiifianni in ženevi. Povedal je tudi, da je v palači angleškega parlamenta šah edina dovoljena igra. Mali angleški turnir je prinesel čudne partije. Drugi zmagovalec na pr. je porazil slavnega Yatesa v Evansovem gambitu. Ali naši šahisti sploh še vedo, kaj je to? Kje so časi Morphvja in Anderssena in njihovih Evansovih gambitov! Kje romantika preteklega stoletja! Poglejte si to pravljico iz prastarih časov! Prinašam jo danes. Kako slabo je teknila modernemu mojstru Yatesu. Kar sram ga je moralo biti strahovitega poraza. Zanimiva, zelo zanimiva partija! Beli Črni C. H. O* D. Alesander F. D. Yates 1. e2_e4 e7—e5 Yates ima rad avanture in divje igre. Dandanes štejemo že skoraj solidno potezo o7_eo med pustolovske. 2. Sgl—f.3 Sb8_o8 3. Lfj_c4 ___ Solidna je še španska partija (3. Lfl— b5) Seveda, tudi italijanska otvoritev je lahko zelo solidna. 3.------LfS—c5 4. b2_b4 ___ To pa je za današnje pojme zločin. Stari kapitan Evans se preobrača v grobu. 4. _----Lc5Xb4 Pošteni ljudje vsaj odklanjajo gambit. Lasker je priporočil -4)---Lc5_b6. 5. c2_c3 Lb4—a5 6. d 2—d 4 d 7—d6 Yatesu se je vzbudila vest. Od sile M bila stara rkompromitirana« obramba S.) — — —e5xd4. Pozno, a vendar, uboga črni Laskerja, ki je priporočil to potezo. 7. Ddl—b3 eoXd4 Stara teorija priporoča 7.)---DdS— d 7. Na 7.)---D iN?_e"? bi sledilo 8.) d4—do! Sef>—d4 9.) Sf3Xd4. e5Xd4 10.) Db3—a4+ L/c8—d7, lj.) Da4xa5. Y"ates sledi sedaj s svojo igro pokojnemu Alaninu. 8.) Lc4xf"+ KeS—e7 9. e4—e5 ! ___ To je pristna, stara romantična igra. Gambit prezira materijal. Napad, odpiranje linij, mu je glavna stvar. Poteza grozi Lcl —g5-K črn! mora vzeti tud! tega kmeta 9. — -----d6Xe5 Na 9.) — _ _ Sc6xe5 hi sledilo 10.) Sf3Xe5, d6Xe5 11.) Lf7xg8, Th8Xg8 12.) Db3—a3+ in Da3Xa5. 10. 0—0 Lc-8_g4 Najbrže je črni že zgubljen. Saj nima pametne poteze. Na 10.)---Sg8_f6 na pr. sledi U.) Lcl—a3-K Čakati črni tudi ne more. Po igrani potezi postane napad strahovit 1. Tfl— el Lg4Xf3 To je logična posledica prejšnje poteze. Sedaj pa je črni kralj v »rožni situaciji. 12. bel—a34- --- škoda! Bell bi bil lahko elegantno l&ral 12.) TelXe5-f!! Poglejte: 12.) TelXe5 4-Sc6xe5 13.) Lcl_a34- Ke7—f6 14.) Db3— C64- Kf6—g5 15.) La3_cl+ Kgo—h 4 16.) De8_h34- ta mat K sreči je tudi igrana poteza zelo močna. Za zmago je na vsak način močna dovolj. 12.------L 8.5—b 4 Kaj naj ubogi Yfttes igra? S kraljem, kakor smo pravkar videli, ne more marširati na f6 in g5. 13. c3Xb4 b7—bo črni mora seveda zamašiti strahovito diagonalo a3_f8. 14. Db3Xf3 --- Napad je prinesel celo figuro, črni ima za njo 3 kmete, toda obupno pozicijo. 14.------Dd8—d'6 15. Tel—cl Ta8—f8 Edina poteza. Sedaj pa pade c-linija. 18. Df3Xc8 Tf8Xf7 17. Dc6xc74- Ke7_e6 Da čfni ne zamenja dam, je razumljivo. Beli bi mu seveda zamenjal še trdnjavi, udaril na f4 in kmalu dobil drugega kmeta. Beli p? ne zamenja dam, ker iera na napad. 18. Dc7_c8+ Dd6—(17 19. Sbl—d2 --- Prav za prav ima beli premoč dveh figur. Nesrečno kraljevo krilo v črnem taboru sploh ne Igra. Beli lovec na a3 pa je samo začasno mrtev. 19.______Tf7_e7 20. Sd2—f4 --- Hud poper! Napad postala silnejši. črni sedaj pač že mora zamenjati dame. 20.______Dd7xc.$ 21. Tel Xc8 h7—h6 22. Tal—el --- Partija je že dolgo odločena. Beli lahko igrra, kar hoče, problemov nima nobenih več pred seboj. 22.--_ g7—g6 Y"ates igra vedno do grenkega konca. 23. La3—b2 g6—go 24. Tc8—f8 --- Menda bi beli rad igral Se4—f<>. 24. _----Te7—g7 Yates bi seveda rad na 25.) Se4--f6 odgovoril. Ke6—e7. Toda kaj pomaga vse to? Kmetje v sredini so mrtvi. 25. Lb2xd4 — — — Seveda! 25.______e5Xd4 28. Se4_f6+ Ke6_fo 27. Sf6XgS + Kf5—g6 28. Tel—e6+ črni se vda. Dokaj prepozno! P O R T Francoski športniki na potu v Beograd Pol ure med francoskimi nogometaši — Prisrčen sprejem in pozdrav na ljubljanskem kolodvoru Ljubljana, 3. junija Kar na tihem smo jo popihali v Kranj, Francozom nasproti. Lahka rosa in nizke megle so objemale Gorenjsko, naše planine pa so se bile poskrile. Kje bodo neki ? I, v restavracijskem vozu pri zajtrku. In res šampijoni, tako smo jih kar po domače nagovorili, so sedeli za mizami in se živahno razgovarjali. Po francoski navadi. Izročili smo prve pczdrave jugosloven-skih in slovenskih športnikov, prav za prav so nas prestregli pridni člani jeseniškega >Bratstvat, ki so prvi potrkali na okenca francoskih kupejev. In sedli smo nato, kar med nje, prosto, in že je bilo treba vreči v družbo krilatico, ki naj sproži smeh in vzpostavi duševni kontakt. »Ampak, v vaši reprezentanci so sami mladi dečki, krasotci, des gigolos.« Pa so bili res sami postavni fantje. Stavimo, da bi tekmo v Ljubljani zanesljivo izgubili, če bi se pokazali po naših promenadah! Sam; živahni temperamenti, krasnih, vitkih postav. Kakcr živo srebro jim je tekla beseda. S pravim francoskim es-pritom so povzeli naš domisLek. Njihov kapetan, simpatični, mladostni Charder, se je spravil na svojega marseillskega tovariša Aleazarja: > Vidiš. vidiš, Pepito, to velja tebi!« še stari g. Rimet s svoje srebrnosivo glavo se je razgibal in podrezal damo, ki je sedela na njegovi strani. Rekli smo eno, dve tudi o športnih zadevah. Na pr. g. Rimet nam je odgovarjal na vprašanja, ali ne bi kazalo reprezentančnih tekem voditi v skupinah: po več moštev ene in druge države naj se na en dan sestane in naj premeri svoje sile. Ali bi to ne kazalo boljšega razmerja kakor pa sedanji slučajnostni izidi? Morda bo ta formula v bodoče zmagala, ne more se reči, kaj prinese razvoj. Ima mnogo lepih strani, finančno bi bile boljše, pa tudi moralni uspeh bi bil ugodnejši.« S tekmo v Ljubljani da ni nič, so rekli službeni spremljevalci. Evo vam programa, iz Bukarešte se vračamo naravnost v Pariz preko Budimpešte in Monakovega. Pač pa bi se dale organizirati turneje klubov. Načrt je bil sprožen, morda se bo kdaj uresničil, morda že letos? In spet je bilo treba Francozom tolmačiti to in ono. Naši kozolci so jim sila skrivnostni! Po čem so neki te naprave? Ali so to telovadna orodja in igralne naprave za naše ctroke po švedskem sistemu. Idealni njihovi interpretaciji je sledilo suhoparno naše pojasnilo. Hoteli so vedeti vse, prav vse. Zakaj imajo naši sprevodniki toliko službenih trakov na rokavih? če jih imajo nižji uslužbenci na meji toliko, koliko jih mora biti šele pri višjih doli proti središču države. Nemara kar po hrbtu ... Vmes medklici v raznih pokrajinskih narečjih, ki jih človek ni mogel razumeti. Ampak nad vsem neprisiljena radost, čar svatovske pot' iz Pariza dol na Balkan na velike mednarodne tekme. V daljavi se prikaže Ljubljanski grad. S svojim klasičnim likom preokrene razgovor v drugo smer. Vidite, rMlagamo, to je naša Akropola, tod okrog se zgrinja naš narod. A že drvimo preko šišenskega kolodvora, bližamo se postaji v sami Ljubljani, kjer izročimo geste voditeljem nogomet nega podsaveza, in naših vodilnih klubov. V Ljubljani V nedeljo bo nogometni in sploh športni Beograd imel velik praznik. Po daljšem presledku bo imel v gosleh francosko državno reprezentanco. Deset tisoč, morda celo petnajst tisoč ljudi bo pohitelo na igrišče, da občuduje francoski elan, galski tempo, francoski temperament na nego-metnem polju. Bitka bo prej ko slej huda, Francozom bo šlo za sloves, nam pa za rehabilitacijo po nemarnem porazu v Zagrebu... Mi, ki ljubimo nogometni šport in ki bi radi videli, da tudi med nami vzrastejo re-prezentantl, kakor jih imajo drugi narodi, pozdravljamo take tuje reprezentance z nekakšnim otožjem v srcu. Tudi svojemu glavnemu mestu bi radi priredili kdaj tako prireditev, prireditev, ki bi prešinila staro in mlado, razgibala mncžice in omogočila doživetja, ki jih dajejo le moderne športne igre. A nič zato. Tudi k nam bodo prišli taki časi. Medtem pa z vso svojo gostoljubnostjo pozdravljamo tuje državne reprezen-tante na potu k nam! In posebno prisrčna so naša čustva, kadar gre za zastopnike naroda, ki ga ljubimo z iskrenim srcem, z razumem, z vso svojo dušo. Dobro smo se topot zavedli, da bodo Francoze pozdravili tudi v Zagrebu, tudi v Beogradu in zato nismo zaostali. Do Kranja sta jim šla nasproti podpredsednik ASK Primorja g. dr. I. Birsa in odbornik g. Drufovka ml. Na ljubljanskem kolodvoru, kamor so prispeli z jutranjim br-zim vlakom z Jesenic, pa so se zbrali zastopniki našega podsaveza z zaslužnim tainikom g. Kuretom na čelu, odposlanci SK Ilirije s svojim predsednikom g. dr. Dularjem, zastopniki ASK Primorja z načelnikom g. Sancinom in še mnogi drugi. Francoski konzul g. Neuville jih je pozdravil službeno s tajnikom konzulata g. prrf. Detelo. Strumno so francoski nogometaši s svojim spremstvom poskakali iz vozov. Toplo so segli v roke svojim slovenskim tovarišem. Med njimi njihov zaslužni predsednik g. Rimet. vrhovni poglavar nogometnih družin vsega sveta predsednik FIFA in obenem predsednik francoske federacije FFFA. Prisrčno se je zahvalil ljubljanskim nogometašem za brzojavne pozdrave, ki so jih bili poslali francoskim prijateljem naproti na Jesenice. Uslužni natakarji kolodvorskega restav-raterja g. Majcna so pridno razdelili bogato naloženo košaro sendvičev in drugih manjših prigrizkov, francoskemu vinskemu okusu primerno ie bilo tudi. da jim je nas Ocdsavez serviral terana. Bili so sranieni od naših pozdravov. Le še nekaj kratkih posnetkov in vlak se je pripravil na odhod. lUjši bi bili Francoze pozdravili drugače. Kar kot svoje goste, rajši bi jih bili povabili na naše igrišče, na tekmo, ali za to bo morda drugič lepša prilika. Naj bi se v Sofiji in Bukarešti kar moči lepo odrezali... To so bile želje, ki so se z njimi oprostili naši športniki od svojih francoskih prijateljev! Tournee dans les Balkans Francoska nogometna reprezentanca je izdala ob priliki sedanje balkanske turneje svoje državne reprezentance lični program, iz katerega posnemamo: Francoska reprezentanca bo odigrala tri tekme: prvo 5. junija v Beogradu proti jugo-slovenski državni reprezentanci. drugo 9. junija v Sofiji proti bolgarski najboljši enajstorici; tretjo 12. junija v Bukarešti proti Ru-munom. S francoskimi nogometaši potuje posebna službena delegacija francoske nogometne federacije s predsednikom g. J. Rime-tom na čela. Kakor je znano, je g. Rimet cbenem predsednik FIFA. V teh tekmah bodo nastopili ti-le reprezentančni francoski igralci: Tassin, Chaisaz, Mairesse, Chardar (kapetan), Houivet, J. Laurent, Kauczar, Scharwath, Finot, Rc driguez, Litferati, De-lannoy, Cesember, Rohlion, Alcazar, Korb. Torej 16! Potni maršal ali po njihovem spremljevalec je g. Gambardella, njihov masseur pa se zove Panoseiti. Francozi so s seboj pripeljali tudi dve dami. III. kolo teniškega prvenstva Ilirija nastopi v nedeljo v III. kolu, in sicer proti splitskemu ATK z gospodi, z damami pa proti JTK Split. Zmagovalec v tem turnirju ima najboljše šanse za finale in upamo, da bo to tu 'i Iliriji uspelo. Po sedanjih izgledih bo nastopila Ilirija, če ji uspe v III. kolu zonama nad Splitčani v IV. kolu proti Concordiji iz Zagreba, ker je Hašk za dobo 6 mesecev diskvalificiran. Ilirija nastopi v postavi: Siiigle: Truden, Kmet, Šlvic, Gorup. dr Koželj: double: Truden—Kmet, šivic— Gorup. Turnir vodi g. Kos. Za dame se postava še ni določila. Na prvem mestu je novopečena Ilirijanka gdč. Ksenija Ravniharjeva, ki je zevzemala v Zagrebu lepo mesto v teniškem 6vetu in ki je igrala pri ZKD. Njen zopetni start v Ljubljani vzbuja mnogo zanimanja. Dame tekmujejo separatno, tako da rezultat dam nima vpliva na rezultate moštev. Ilirijanke so letos brez nastopov prišle v III. kolo, ker Atcna Ljubljana in Ptuj nista nastopila. Izmed gospodov so že vsi v dobri formi, tako' da gredo z upi v boj! Splitskih postav še nismo prejeli. Športno občinstvo pozivamo, da se v čim večjem številu odzove vabilu in si ogleda turnir, ki začne v nedeljo ob 8. zjutraj ter traja do 12. Popoldne se pa nadaljuje ob 13.30. Na udeležbo vabimo zlasti še posetnike velesejma in drugih nedeljskih prireditev! Vstopnine ni! Službeno iz LNP (Seja u. o. z dne 1. junija 1932.) (Prisotna gg. Rvbaf, Stanko, Kure t, Šeti-r.a, inž. Kuljiš, Kralj, Buljevič, dr. Kustl, Fr-iedl, Pevalek, Vospernik in Logar. Na dopis ASK Pritnorje z dne 21. maja tega leta se bo pismeno odgovorilo. Potrjuje se prejem izjav gg. Fis-cherja in Lor-berja (Maribor). Vzame se na znanje zapisnik seje Mo Trbovlje z dne 30. maja tega leta in seje Mo Maribor z dne 23. maja t. 1. Namesto odstopivšega odbornika Mo Trbovlje g. Bostiča ee potrdi koopta-cija g. Gačnika Fr. Potrjuje se kooptacija namesto odstopivšega odbornika g. Koni-ča v Mo Maribor g. Tomaschitza Eda. Prijava medn. tekme SK Svobode Maribor za dne 16. in 17. julija t. 1. v Mariboru proti S. V. Voitsberg se odpošlje JNS. SK Mura se v pogledu poškodovanega igralca Nemeta opozarja na določbe Pravilnika o poškodbenem fondu in zav. pogojih. V ostalem bo prejela tozadevno poseben dopis. Poziva se SK Svoboda. Maribor, da javi, v kolikor ni tega že izvrgla, postavo moštev za tekmi proti Voitsberger S. V. in pa pogoje gostovanja navedenega kluba. Na znanje se vzame brzojavka ISSK Maribor, ki 6e istočasno obvešča, da je o tem LNP že korespondiral z JNS. Njegovi dopisi št. 71—73/32 so toiej brezpredmetni. Potrjuje se prejem dopisa št. 56 od 27. maja t. 1. SK Disk. Nadaljnje preiskovanje se odstopi k o. LNP. Na znanje se vzame dopis SK Bratstva št 72 od 23. maja tega leta ter dovoli odigranje poizkutnih in pri j. tekem: dne 26 maja proti SK Svobodi, Ljubljana. 29. maja proti SK Iliriji, 5. junija proti ASK Primorje in 12. junija proti Hermes. Na dopis SK Svobode, Zalog z dne 23. maja t !. se ji dovoli odigranje poizkusnih tekem dne 29. maja v Domžalah proti SK Disk in dne 5. junija v Hrastniku proti tamošnjemu klubu. Dopisa št 103 in 104 SK Reke od 18. in 19. maja t. 1. se odstopi JNS. SK Zagorje se pismeno odgovori k njegovi izjavi na dopis prosvetnega društva na Lokah brez datuma in številke. Vzame se ra znanje dopis SK Amater z dne 30. maja t L, s katerim javlja spremembo v osebi tajnika (seda i g. Jordan Vinko). SK Iliriia. ASK Primorie in ISSK Maribor se opozarjajo na službene obiave JNS v »Sportisti«. broj 812 in 813 od 26. in 30^ maja t 1. Prvenstvena ligaJka tekma ISSK Maribor: SK Ilirija se igra v smislu razporeda v Mariboru 5. junija t. 1. Pozivata se SK Ilirija in g. Uršič, ker JNS ni poslal Tešitve no vlogo igr. Košaka in Uršiča. da vrneta do 15. junija t. 1. sprejeta zneska po 300 Din. Opozarjajo se klubi, da bo LNP v Ljubljani in po svojih Mo organiziral iunjorsko tekmovanje. Tajnik I. (Nadaljevanje s seie p. o. dne 1. junija 1932.) Naknadno se odobrijo prijateljske tekme. odigrane 29. maia. ASK Primorje : HSK Concordiia. Zagreb, v Ljubljani. ASK Primorie II. : TSK Slovan kot nredtekma. ŽSK Hermes : SK Domžale 26. maja v Domžalah. Vzame «e na znanje »apisnik M O Maribor od 17. maia. nadalje dopis SK Rapi-da Maribor od 23. maja Prepove s* vsako ig??nje Igralcu fu Josipu, članu SK Železničar. M^ibor. dokler ne poravna svojih obveznosti do ------—BBB^g^Mg m EM Uporablja ga vsaka redoljubna gospodinja. 211-* | prejšnjega kluba SK Rapid, Maribor. Verificirajo ee s pravom nastopa dne 11. junija 1932. za SK Svoobda. Ljubljana, Usnik Jože, Spreitzer Bojan, za SK Ilirija, Ljubljana Hortner Viljem, za SK Elan, Novo mesto Bavcen Franc. Palčič Branko. Culek Dragotin. Dremk Alojzij, za TSK Slovan, Ljubljana Korer.čan Vili, za SK Olimp. Celje Drajič Jovo. za SK Domžale. Domžale Kuralt Ivan. Lavrič Štefi, Ja-nežič Miha. Hace Ludovik. za SK Železničar Maribor: Singer Ar.ton, z« SK Rapid, Maribor: Binder Franc. S pravom nastopa dne 11. junija 1932. za mednarodne, dne 1. septembra 1932. za prijateljske in dne 1. decembra 1932. za prvenstvene tekme se verificira za SK Rapid. Maribor Kosem Karel. Poziv« »e SK Železničar. Maribor, da pošlje njegovo legitimacijo do 8. junija 1932. Ponovno se poziva MO Maribor, da takoj oošlje zapisnik o zaslišanju ist na eksperimentalnem polju kot vzreditelj novih rastlinskih individuov (slive brez pečk. kakteje brez trnov. odpornejša pšenica itd.). Tudi tu je treba seveda nekaj dobre znanstvene nodlage in študija, toda brez teh reči laik v znanosti ne bo dosegel ničesar, kvečjemu stopnjo šušmarja. Dragocene slike izginile S pariške postaje so izginile štiri dragocene slike, vredne več sto tisoč frankov. Pošiljatev je bila deponirana v oddelku za prtljago, odkoder pa je izginila. Po poizvedbah policije je prišel po slike neki moški, ki je dvignil deponirane predmete z listkom, ki ga je bil pravi lastnik izgubil. Vsevidni žarki Tnik. ki so ga ameriški goljufi prenesli najprvo na Angleško ln potem na evropsko celino: Pred draguljarja stopi elegantno opravljen gospod, mu pokaže krasen zlat prstan z velikim, v mavričnih barvah le-sketajočim se diamantom, in pravi, da ga mora iz zasebnih razlogov, žal, prodati. Ko ga vpraša draguljar za ceno, mu navede visoko vsoto, toda draguljar mu jo je pripravljen plačati, ker je na tihem že izračunal, da bo s prodajo dragocenega kamia zaslužil še veliko več. Pravi pa, da mora dragulj najprvo še natančno pregledati in izvleče iz predala čuden aparat. V tistem hipu se elegantno gospod spomni, da dr,ia nekje nujen sestanek in da se vrne čez uro, medtem pa naj draguljar kamen pregleda. In hitro izgine. Draguljar pa ve že po petih minutah, da ga ne bo več nazaj, kajti možakar je v čudnem aparatu spoznal rontgenskj aparat, ki s svojimi v globino prediiraje>čimi žarki loči pristno od ponarejenega — dragoceni diamant, ki ga je ponujal v nakup, pa je čisto navadno in poceni svinčeno steklo ... Preden je bil izumljen ta aparat, je veliko število draguljarjev postalo žrtev premetenih goljufov, ki jim pa danes obrt ne cvete več. Magični žarki pa nudijo še v mnogfh drugih ozirih neprecenljivo zaščito pred sleparji in tatovi, še pred nekoliko leti je bilo n. pr. ponarejanje in prodajanje po starih mojstrih ponarejenih slik in antične hišne opreme zelo cvetoč posel. Vsak boljši prodajalec starin in umetnin pa uporablja danes Roentgenove žarke, ki mu takoj pokažejo pristno in nepristno. Carinske oblasti uporabljajo te žarke., da izsledijo v nedolžno izgledajočih tovorih skrite kotičke, v katere so tihotapci skrili svoje blago. Pred nekoliko leti je v južno- afriških demantnih poljih cvetelo obširno tihotapstvo dragocenih kamnov. Domačini, ki so bili zaposleni v obratu, so v svojem telesu odnašali še neobdelane diamante. Ko so pa začela vodstva uporabljati Roentgenove žarke, je ta vrsta tihotapljanja kaj hitro minila. Celo genialni izumitelj teh žarkov ni mogel slutiti, kako mnoeostran&Ko uporaben bo nekoč njegov izum- Danes ga uporabljajo n. pr. tudi v industriji, da ugotavljajo na zunaj nevidne napake in poškodbe v strojnih delih ali pa da analizirajo kakšen produkt, ki ga hočejo izboljšati. Vse, kar spada med potrebščine našega vsakdanjega življenja, se v ta ali oni namen dandanes običajno najprvo preišče po.i »Roentgenskim očesom«. Brezdvomno je Roentgenov aparat prihranil industriji ogromne vsote, toda strokovnjaki trdijo, da je uporaba Roentgenovih žarkov v praktičnem življenju navzlic vsemu šn vedno v začetnem štadiju! Letalska nesreča nad Oceanom V abesinski prestolnici Adis Abebi se je vršila takoj po vrnitvi prestolonaslednika iz Evrope njegova poroka z neko domačo princeso. Slika kaže ženina in nevesto v svatovskih oblačilih po poroki Strašna smrt v dvigalu Dunajska 17 letni bov Karel Kučerovski, oshržibcn v hotelu »Miinchnerhof« na Ma-riabilferci je dobil te dni nalog, naj očisti kabino hotelskega dvigala. Lotil se je dela, med čiščenjem pa je po neprevidnosti najbrže pritisnil na gumb, kar je bilo dovolj, da se je dvigalo jelo premikati. Kučerovski je bil po vsej priliki tako zatopljen v svoje delo, da ni niti tega opazil. Stisnil sc je celo k steni, misleč, da bo dvigalo šinilo mimo njega. Prav to pa je postalo use>dno za njegovo življenje. Dvigalo je namreč hipoma potegnilo kvišku in je z vso silo pritisnilo bova k steni ter ga zmečkalo. Ko je na mesto nesreče prispel zdravnik, je bil nesrečni bov že mrtev. KARIKATURA Po verskih nemirih v Bombayu Papen in Amerika Vse svetovno časopisje komentira dejstvo, da je bila sestava nove nemške vlade poverjena von Papenu, ki je bil med svetovno vojno nemški vojni ataše v Ze-dinjen.ih državah, kjer se je tako kompromitira1, da ga je moralo ministrstvo v Berlinu odpoklioati. Papsn je deloval v Wa» shingtonu z mornariškim izvedencem Bov Edom. Američani, Angleži in Francoza mu očitajo, da je dal pobudo za razna sabo-tažna dejanja, ki jih ie tudi fmansiraJ. Po njegovih navodilih so izvrševali nemški agenti napade, s katerimi je imela ameriška policija mnogo opraviti. Ko 6e je pri napadu na kanadski \Velandfiki prekop izvršil takšen napad, je ameriška vlada zahtevala, da se Papen odpokliče, kar se je zgodilo. Ta napad je pomenil pravi prelom z nevtralnostjo. Državni tajnik Lansing je stvar naznanil z dopisom tedanjemu nemškemu poslaniku v Washigtonu, ki je ukrenili, da je bilo ugodeno zahtevi ameriške vlade. Von Papen pa ima na vesti še druge prestopke. V vozu podzemske železnice so našli ameriški detektivi torbico iz usnja z dokumenti, ki so nedvomno pričali o tem, da se je von Papen pogajal z Mehiko v škodo Zedin jenih držav. Angleški vojaki ob truplu domačina, žrtve verskih spopadov med muslimani in Hindi Pristopajte k Vodnikov! družbi Titulescu, londonski poslanik, znan po svoji aktivnosti na zborovanjih Društva narodov, bo najbrže novi načelnik romunske vlade MIcbel Zčvaco: 58 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »Dostikrat sem vam, draga prijateljica, pravil o možu, ki se imenuje vitez de Pardaillan. Dobro veste, da je bil moj sovražnik, da me je ranil... in me potem negoval in zame skrbel kakor za brata. Znano vam je tudi, kako spoštujem svojo dražestno vladarico, knežnjo Favsto. Ko jo je Pardaillan premagal, nas je odpustila ip š1a v deželo solnca in ljubezni, v vročo Italijo. Toda prej ie še nagradila vse, ki smo ji zvesto služili. Po nieni zaslugi sem lahko kupil Vaubrunsko posestvo, ki meji na vaše, in kjer me je doletela sreča, da sem vas spoznal in se v vas zaljubi L Moja vdanost do nje, ki je bila moja dobrotnica, je velika. Prav tako je tudi resnična in globoka vdanost do moža, ki Je bil moj sovražnik, plemenit in velikodušen, pa je postal moj drag prijatelj. Zdaj se mi je ponudila prilika, da obema zahvalim za njuno dobroto. Ti papirji, ki vam jih pošiljam, ker mislim, da pri meni niso dovolj varni, imaio ogromno vrednost, ker so ključ do tajnega skrivališča, kjer je moja gospodarica zakopala neizmerne zaklade. Zvedite obenem tudi zgodbo o tem zakladu rn kako so papirji prišli v moje roke. Moje nad vse ljubljene gospodarice ni več. Umorili so jo. Ta zaklad, ki ga je imela za svoje potrebe,. Je zapustila otroku, ki ga je imela s Pardaillanom. Myrthis, njena zvesta služabnica, je prevzela mesto matere, ki je umrla v cvetu mladosti, v trenutku, ko je že skoraj praznovala zmago. Myrthis je svojo gospodarico oboževala. Hotela ji je slediti v smrt. Toda otrok je živel in zaradi nJega ni svoje namere uresničila. Dala mu je vso ljubezen, ki bi mu jo mogla izkazati mati. Toda otroka so ji ugrabili. Tega udarca ni mogla preboleti. Zastrupila se je. Umrla je v mojih rokah in pravkar sem jo krščansko pokopal. To je bila nepopravljiva nesreča. Ce bi bilo ubogo dekle, ki si je v nepremišljenem obupu vzelo življenje, še malo počakalo, bi bilo morda videlo otroka. Vrnil bi ji ga bil, saj sem sumil, kdo ga je uropal. V Parizu sem srečal pred kratkim nekega razbojnika, ki napravi za denar vse razen dobrega dejanja. Ime mu je Sa-efcta. Ta mož je mislil, da mu je vladarica delala krivico in na otroku se je nad materjo maščeval. Žalibog Je Myrthis. ki je otroka povsod iskala, pa ga ni mogla nikjer najti, vzela strup, preden sem ji to mogel povedati. Ko je otrok izginil in sta mati in Myrthis mrtvi, sodim, da po pravu pripadejo ti papirji očetu: vite-zu Pardaillaau. On bo znal braniti premoženje svojega sina proti vsem, ki si ga bodo hoteli prisvojiti. Zato jih bom izročil nJemu, ko ga prvič srečam. Zdaj, ko poznate vrednost teh papirjev, sem prepričan, da boste nanje pazili. Ce bo usoda hotela, da izginejo ali pa 'da jth kdo ukrade, tk>m Srez časti. Sami 'dobro veste, 'da nisem človek, ki bi mogel kaj takega preboleti... Nato je bilo v pismu še nekaj osebnih podrobnosti, ki gospo Colline Colle niso zanimaie, ker ni bilo med njimi niti besedice o zakladu. Podpisan je biil Luigi Capello, grof Vaubrunski. Prečitala je pismo še nekajkrat, kakor b isi hotela slednjo besedo vtisniti v spomin. Potem si je dejala: »Zakladi!... Neizmeren zaklad!... Tako pravi pismo... Koliko bi le moglo biti?... Sto tisoč zlatnikov?... Milijon?... Morda še več? Ce bi mogla, če bi znala razbrati vsa ta pisma, bi bilo vse moje ...« Gube na čelu so se ji poglobile in šiljasti nos se ji je podaljšal. Z obžalovanjem je vzkliknila: »Kako sem neumna! Pismo .ie staro že sedemnajst let! Zaklada že davno ni več tam!« Toda ta misel se ji je kaj hitro zazdela Tieverjetna. »Pogledati bom morah,« si je rekla. »Ta Vaubrunski grof je imel tedaj važnejše opravke, kakor da bi iskal svojega prijatelja... Zaljubljenca sta se usmrtila, ne da bi se spomnila Pardaillana in njegovega zaklada... Prisegla bi! Pogledati bo treba!« Še enkrat je preložila papirje. Dobila je vmes še marsikaj. Spomine, listine, lastninske izkaze, potne liste, pisma zaljubljencev, oporoko... Toda niti črke o zakladu in njegovem tajinstvenem skrivališču. Ostalo je še nekaj listin, ki jih ni razumela, ker so bile napisane v neznanem jeziku. Kako naj zve nJth vsebino? Premišljala je in premišljala, potem ji je le prišlo na um. »K spovedi pojdem in oče Goulard mi vse pove. Saj mora molčati, ker ga veže spovedna molčečnost Sokolitv o Navodila za Tyršev jubilejni župni zlet v Ljubljani župne tekme se vršijo na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola danes točno ob 15. ter se bodo nadaljevale jutri zjutraj točno ob 6. Oblačilnice. člani imajo oblačilnice v I. državni gimnaziji, moški naraščaj in moška deca pa v prostorih Narodnega doma. Vsi ženski oddelki imajo oblačilnice v ženski realni gimnaziji (v bivšem liceju) na Bleivveisovi cesti. župna akademija, pri kateri sodelujejo razen ljubljanskih društev tudi nekatera zunanja društva, bo v soboto 4. t. m. točno ob 20.30 v Sokolskem dcmu na Taboru. Vse članstvo naj se udeleži slavnostne telovadne akademije v sokolskem kroju. Javna telovadba bo v nedeljo točno ob 16. na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola z naslednjim sporedom: 1. igre mo-eke dece. 2. pravljični nastop ženske dece, 3 proste vaje moškega naraščaja. 4. proste vaje ženskega naraščaja, 5. vaje s palicami starejših bratov, 6. orodne vaje naraščaja in članstva, 7. stafetni tek 400 X 300X200X100 m članrv, 8. proste vaje članic. 9. proste vaje članov. Javni nasfenp se vrši ob vsakem vremenu. Slavnostni sprevod. Slavnostni sokoiski sprevod bo v nedeljo 5. t. m. ob 11. dopoldne oh vsakem vremenu. Zbirališče na Bleivveisovi cesti točno ob 10.30 po navo-• lih župnega načelništva. Kdor izmed članov ne bi imel slavnostnega kroja, se sprevoda ne more udeležiti. Prav tako pa tudi re more nihče v sprevod, ki ne bo imel predpisanega kroja, članicam je dovoljeno izjemoma, ako nimajo slavnostnega kroja, cla korakajo v sprevodu tudi v telovadnih oblekah ali narodnih nošah. Sprevod se razvija: mimo Narodnega doma po Aleksandrovi cesti do pošte, po Dunajski cesti v Tavčarjevo ulico, po Miklošičevi cesti na Marijinem trgu v Wolfovo ulico, na Kongresni trg, po Šelenburgovi ulici mimo pošte na Aleksandrovo cesto, mimo Narodnega doma po Bleiweisovi cesti na zletišče, kjer bo razhod. Sokolske prapore, članske in naraščaj-ske, naj prineso vsa bratska društva s seboj na župni zlet. Vožnja po železnici je glasom odobritve pr * met nega ministrstva četrtinska, na kar opozarjamo vse župne edinice. Krcji v povorki. Ponovno pozivamo vse brate, člane ljubljanskih in okoliških društev, da se vseh zletnih prireditev udeleže v krojih, zlasti za povorko naj velja parola: noben kroj ne sme ostati doma! Cene prostorom na župnih prireditvah. Na številna povpraševanja občinstva spori čamo. da so cene sedežem na akademiji od 20 Din navzdol, stojišča pa po 5 in 3 Din. Za nastop v nedeljo popoldne pa so sedeži na tribuni 25 Din, ostali po 15 in 10 Din. stojišča pa enako po o in 3 Din. Za skušnje se bodo izdajale vstopnice po 2 Din. Vsesokolski zlet v Pragi Sokoiski stadion v Pragi, kjer se bo vršil vsesokolski zlet, se bliža dovršitvi. Na telovadišču bo prostora za 17.010 telovadcev (za 3.060 več kakor na zadnjem zletu). Po dolžini bo stalo 162 telovadcev, po širini 105. Telovadišče je 310 m dolgo in 202 m široko. V garderobah bo 20.800 prostorov za člane, 19.000 prostorov za članice in 4200 prostorov za sodelujoče pri zlet-ni sceni. Zbirališč za proste vaje bo 24. Vhod za nastopajoče bo 60 m širok. V bližini garderob bo postavljenih 12 velikih obednic z mizami za 500 oseb. Na tribunah bo prostora za 147.270 gledalcev. Zletni proračun znaša 16 mil. Kč. Ta proračun bi se še znatno zvišal, ako bi ne bilo na desettisoče delavcev, ki posvečajo svoje sile brezplačno skupnemu delu. V zletnih dneh bo imela Praga daleč preko 1 mil. prebivalcev. Računa se na več kot 250.000 gostov iz republike in tujine, ki bodo prispeli deloma z rednimi, deloma s posebnimi vlaki, katerih bo 112. Samo iz Jugoslavije pojde v Prago 10 posebnih vlakov. K telovadišču so zgradili nove tramvajske proge, ki bodo omogočale prevoz 46.000 oseb v eni uri. Pri stadionu bo prostor za 1000 avtomobilov. Za propagando v tujini je tiskala COS 40.000 plakatov v 7 jezikih in 350.000 brošur v 9 jezikih. Razen telovadnih nastopov, bo veliko število drugih prireditev od katerih bo največja zletna razstava. Pri zletni sceni »Tyršev san«, bo sodelovalo 5300 oseb. V sprevodih se računa, da bo stopalo 30.000 naraščaja in 60 do 70.000 članstva. Vsi ti podatki nam že kažejo monumen-talne obrise letošnjega zleta, ki bo brez-dvomno daleč prekosil vse dosedanje sokolske zlete in tudi vse zlete drugih telovadnih organizacij. Porast sokolske misli na Vačah Starodavni trg Vače, ki leži vzvišeno nad zoženo savsko sotesko nad Hotičem so znane že iz prejšnjih časov po svoji napredni miselnosti. Zaradi pomanjkanja sokol-skih delavcev pa se društvo — do nedavnega so bile Vače le odsek litijskega matičnega društva — ni moglo dovolj zadovoljivo razviti. Zadnje leto pa se pozna društvu nad vse uspešno delo, včerajšnja sončna nedelja je prikazala Vače kot navdušeno sokolsko trdnjavo! že po kosilu so se pričeli zbirati izletniki z vseh strani, in je nudil trg ves v zastavah sliko živahnega sokolskega taborišča, številne družbe planinarjev so prihitele s sosednje Sv. Gore, zlasti mnogo publike je dala Litija, odkoder so prišli na čelu s starostom br. Pleničarjem na vozeh, avtih, motorjih in peš. Vsa prometna sredstva so stopila v službo sokolske misli. Prav številni so bili tudi gostje iz Moravč, nadalje iz Medije, Izlak, sploh iz vseh daljnjih okolišev, Ob zvokih moravške godbe se je vršila na sejmišču poleg gasilskega doma javna telovadba. Vsa čast domačinom, fantom in dekletom iz Vač in sosednjih vasi, ki po-sečajo sokolsko telovadnico in ki so se uveljavili v nedeljo tudi pred izbirčno sokol sko publiko! Vsi so jim priznali vrl napredek, saj je izvajalo praške proste vaje 20 zavednih domačinov, kar je za Vače gotovo lepa, vzgledna številka! Ves nastop je vodil društveni načelnik br. Kristan Albin. Z nekaterimi točkami in pri orodni telovadbi pa so sodelovali tudi gostje, med drugim litijske naraščajnice pod vodstvom s. Anice Jerebove. Prav animirana prosta zabava, pri kateri je domači veselični odsek pokazal vso svojo spretnost, je nave^ zala mnoga nova in utrdila številna stara poznanstva. Z nedeljskim nastopom pa so Vačani otvorili letošnje javne nastope. Vsa zasavska društva bodo pokazala uspehe zimskega dela v telovadnici. Kot eno prvih društev pride na vrsto litijski Sokol. Delovanje marenberškega Sokola zadnjem času je začel marenberški Sokol s prav intenzivnim delom. V nedeljo 22 t. m. je napravil svoj prvi pešizlet na mejo na Remšnik. Izleta se je poleg cece in naraščaja udeležilo tudi iepo število članstva. Popoldne ob 2. se je vršil v vasi javni telovadni nastop vseh društvenih oddelkov. Da so bili izletniki bolj zidane volje, smo imeli s seboj tudi godbo iz Vuh-reda, ki je igrala tudi pri nastopa in pri prostih vajah. Domačini so se &4zvad v prav zadovoljivem številu in so z zanimanjem sledili. Pred nastopom je vse zbrane pozdravil društveni prosvetar in pojasnil navzočim cilje, delo in veliko važnost So-kolstva na naši meji. Zahvaljujemo se vsem, ki so pripomogli bodisti z denarnimi prispevki al.i pa z jestvinami, da se je izlet tako lepo izvršil ter da so bili vsi, posebno pa deca iin naraščaj dobro pogoščeni. Posebna zahvala gre našim sestram So-kolicam iz Vuhreda in Marenberga — V nedeljo 5. junija t. 1. pTiredi Sokol Maren-be.rg - Vuhred svoj javni društveni nastop na letnem telovadišču v Vuhreda. Načelništvo ljubljanske sokolske župe javlja sokolskim društvom, ki so prijavila tekmovalce in tekmovalke za župne tekme 4. in 5. t. m., da eo izžrebane naslednje tekmovalne vaje: Člani, višji oddelek: drog 3, bradlja 1, krogi 1, konj na šir z ročaji 1; srednji oddelek: drog 2, bradlja 1, krogi 2, konj na šir z ročaji 1; nižji oddelek: drog 1, bradlja 2, krogi 3. konj na šir z ročaji 3. Moški naraščaj: krogi 1, konj na šir z ročaji 3. Članke: višji oddelek: bradlja dočelna 1, krogi doskočni 2; srednji oddelek: dvovišinska bradlja 1, konj vzdolž brez ročajev 2: nižji oddelek: bradlja dobočna 2. drog dočelni 1. Ženski naraščaj: drog doskočni 1, konj vzdolž brez ročajev 2 in pol. Proste vaje so izžreb?ne za člane 1, za članice 2. za moški naraščaj 3, za ženski naraščaj 2. Pozivamo ponovno vse tekmovalce in tekmovalke, da so zanesljivo danes ob 15. na zletišču pripravljeni za tekmo. Mirnsko sokolsko okrožje. Kakor je bilo že javljeno, bo v Krmelju — št. Janžu 5. junija okrožni zlet mirnskega sokolskega okrožja. Spored: V soboto 4. junija bo ob 22.30 v Krmelju zbor sodnikov za okrožne tekme; v nedeljo 5. junija se prično točno ob 7. okrožne tpkme vseh oddelkov; ob 10.15 sprevod v št. Janž; po prihodu iz št. Janža cb 13. glavne izkušnje; nastop pa se prične točno ob 15. in je program prav pe- ster. Zanimiva točka bo tekma moške in ženske dece za okrožno prvenstvo. Nastop je obvezen za vsa društva okrožja, prijav ljena pa so tudi bratska društva novome škega okrožja. Vabljeni! češkoslovaški sokoli ne pojdejo v Los Angelos na Olimpjado ter se češkoslovaško Sokolstvo v nobeni oblikii ne udeleži njenih prireditev. Tako je odločilo predsed ništvo ČOS ponovno in definitivno na zad nji seji 18. maja na tozadevno vprašanje praškega Olimpijskega odbora Priznani češki komponist dr. Prohazka skladatelj godbe za znamenito zletno sceno ».Maraton«, ki se je izvajala leta 1912. na VI. vsesokolskem zletu v Pragi, je slavil pričetkom maia svojo 60-letnico. Sedai dokončuje glasbeno spremljavo velike zlet-ne scene »Tyrševe sanje«, ki se bo izvajala na vsesokolskem zletu v Pragi letos. Br. Prohazka pa ni samo skladatelj, temveč je poznan v češkoslovaških in drugih zdravniških krogih kot dober zdravnik in organizator zdravstva v CSR. Iz Slovenske Bistrice sh_ Sokoiski nastop. 29. maja se je vr šila največja vsakoletna sokolska prireditev s sodelovanjem matičnega društva in sedmih okoliških čet in sokolske godbe iz Središča.. Prvič se je tokrat pri nas priredil štafetni tek skozi mesto, za katerega je vladalo nenavadno zanimanje, štafete so postavile vse čete in domače društvo, Ki je z razliko preko 100 metrov zmagalo na progi treh kilometrov. Kot druga je prispela na cilj četa iz Črešnjevca, tretja pa četa iz Laporja. Popoldansko prireditev je motilo vreme, vendar se je spored izvedel v skrčenem obsegu. Formiral se je sprevod vseh oddelkov, ki. krenil po glavnih mestnih ulicah, koder so vsi hišni posestniki izobesili zastave, pred mestno hišo. Tukaj je sokolstvo in predvsem naše četa-še pozdravil z jedrnatim nagovorom v imenu mestnega županstva svetovalec g Gornjak. Na razmočenem telovadišču so ZA VAS! II. partija izgo-tovljena na zalogi ice tipa v 4g I tipa >" Velesejem £ 53*65 Erman-Arhar Št, Vid nad Ljubljano nastopili z največjo težavo le moški oddelki. Ob Koncu se je odigrala še tekma v odbojki, kjer so zmagali člani s Pragerske-ga. Občinstvo je vztrajalo kljub neprestanemu dežju do konca. Ženski oddelki so nato nastopili v dvorani Okrajne hranilnice. Ob koncu je izpregovoril starosta dr. Pučnik o pomenu telesne vzgoje in o potrebi smotrenega sokolskega udejstvova-nja. Prireditev se je nato izpremenila v skromno društveno zabavo. sb— Tekmo koscev priredi 12. t. m. slo-venjebistriška podružnica Kmetijske družbe. Ob 10. bo zanimivo strokovno predavanje, ob pol 14. zbiranje tekmovalcev in gostov na Mestnem trgu in skupen odhod na posestvo g. Mallyja. kjer bo tekma. Ob 17. se bodo zmagovalcem razdelile nagrade v hotelu »Beogradu«. Natančnejša navodila daje načelnik podružnice g. Gornjak, ki sprejema obenem prijave tekmovalcev do 8. t. m. sb— Prijeta tatica. Trafikantka glavne zaloge gdč. Lerherjeva je že dalje časa opažala manjšg tatvine v svoji prodajal,niči, ni pa mogla zaslediti storilca, dasi je opravičeno sumila mlado IS letno brezposelno pletiljo Ano V., ki stanuje v isti hiši. Te dni se je med opoldansKim odmorom nenadno vrnila v trgovino in je našla stranska vrata., ki vodijo v lokal iz veže, odprta, v lokalu samem pa osumljeno Ano V., ki je hotela odnesti plen. Mlada tatica je vdrla v trgovino s ponarejenim ključem, poiskala predal z denarjem in vzela 400 Din gotovine, dočim je večji znesek nad 2000 Din pustila (nedotaknjen. Nepridi-pravka ima kljub svoji mladosti že dva nezakonska otroka, pride pred sodnike. Champion svečico lažje stavljanje v pogon naglejše pospešen] e več moči večja brzina Glavna zaloga in skladišče za Jugoslavijo ROBERT WEEVBERGER D. D_, Zagreb Ga jeva 10 139 Čitajte tedensko revijo »ŽIVI JFN T!? !N SVET« ftaiiipion svečiee Kurja očesa SajboIjS« sredstvo proti kurjim o&eaom »ClaveD. je mast Dobite v lekarnah, droge rijab aii naravnost ti tvor aioe to glavnega skladišča Čuvajte »e pooaredbl 15 M. Hrnjak lekarnar — Sisak Ob priliki velesejma si oglejte razstavo najnovejših I* P A F F šivalnih strojev in PUCH koles samo v Tavčarjev! ufict št 7 pri tvrcfld Ign. Vok, Ljubljana 6320 TOVARNA POHIŠTVA Andrej Kregar in sinova to ŠT. VID — VIŽMARJE nudi za časa velesejma v paviljonu E moderno pohištvo: spalnice, jedilnice, gosposke sobe itd. Cene znatno znižane. Priznano solidno delo in večletna garancija. Poset tudi ob nedeljah v zalogi nasproti kolodvora. r 7262 licema Z ZASTOPNIKA za Ljubljano enega, drugega za Maribor s pripadajočim potovalnim okoljem za žo uveden močan konsumni artikel kolonijalno-spe-cerijske stroke. Ponudbe pod značko JAMSTVO na oglasni oddelek lista. Za malo denarja nova obleka ako jo prinesete v našo sprejemnico v Voš-njakovi ulici 4 h krojaču Prezelj, ki kemično snaži ali barva. — Cene nizke. — V krojačnici se popravljajo vsa oblačila. Ant. Prezelj, krojač. An t. VVogner, bar- var. 6242 OTVORI DNE 6. JUNIJA T. L. SVOJO PODRUŽNICO V LJUBLJANI MIKLOŠIČEVA C. 13 KI BO OBAVLJALA VSE V NJENO STROKO SPADAJOČE POSLE. PRI NJEJ VLOŽENI DENAR BO VLAGATELJEM VSAK ČAS BREZ OMEJITVE NA RAZPOLAGO. 7293 L J Cene malim oglasom Zenitva bt dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za iifro ali ta dajanje naslova Din i—, Oglasi trgovskega tn reklamnega enačaja: vsaka beseda Din 2.—v Po Dm l.— ta besedo te zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«. »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«. »Stroji«, »V rednote«, »Informacije«. »Živali«, »Obrt* tn »Les« ter pud rubrikama »Trgovski potniki« in »Zastu-iek«, če te t oglasom nudi zaslužek, oz'roma. če te išče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama tiče zaslužka ali službe. plača ta Potniki Kd'«r išfce mesto piknika, plača za vsako besedo o*' j»ar; ta dajanj« naslova »li za šifro 3 Din — Kd«r sprejema potnik©, pla ča b'-M-'t/) po 1 Din; ta dajanj« naslova ali ta šifro i« 5 Din. (5) Potnika »a obisk privatnih strank z vzorci manufakturnege blaga, iščem za takojšen nastop. — Ne na obroke! Nov sistem. Naslov pove o-glasni oddelek »Jutra«. 20137-5 Potnika mannfak turne stroke, z« obisk privatnih strank v Ljubljani in okolici iščemo za takojšen nastop. Visoka provizija, a pri odgovarja jočem prometu tudi fiksum Naslov v oglasnem oddelku »Jutra c. 20138-5 Trgovski potnik ki potiije že 20 let. sprejme takoj zastopstvo dobrih tvrdk, oziroma tovarn. — potuje stalno po Sloveniji Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Dobro vpeljan iu poštene. 20-87-5 Vsaka Beseda 50 par. ta da'anie naslova aH ix šifr« pa S Din- (1) Pek. poslovodjo z tipkaj kavcije, iščem. — Naslov v ogias.nem oddelku »Jutra«. 20347-1 Poslovodjo namestnika za zemljiško po--: dovalno podružnico v Ljubljani, za otvoritev, s primernim denarjem sprejme takoj Posredovalnica v Mariboru, Sodna ulica 30. 20338-1 Prvovrstno kuharico starejšo. ki bi knhaia sani o vžasth za goste, iščem za v vilo na d želi. V vili b' bila sama. Pismene ponudbe z navedbo plače no oj:'-1*. oddelek »Jutra« pod z'u.čko »Cista«. 20205-1 Sobarico preprosto in pošteno. z Te,;e*nim: spričevali služb T Sloveniji, iščem za boljšo hišo na deželi. Pismene ponudbe z navedbo plače na o^*la«ni oddelek Jutra pod šifro »Pridna«. 20206-1 Učenko ? primerno izobrazbo sprejmem v modno trgovino. — Ponudbe pod »L:ubljana« na og'asni oddelek Jutra. 20208-1 Akviziterja sposobnega sprejmemo za riabTauje ogla-ov v Ljub-1 a ni in okolici. Naslov v "glasnem oddelku »Jutra«. 20310-1 Voditeljico xff'n stroke, iščem ■7a Tf'-ji pletilni obrat. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod »Voditeljica«. 20225-1 Več šivilj *r>rffi:h in dobro izurjenih sprejmem za šivanje oblek Heflektiram !e na prvovrstne m.vi. Služb:! je stalna. Na-lov pove oglas, oddelek »Jutra«. 20223-1 Vajenca s primerno predizobrazbo. za trgovino z mešanim blagom sprejme Norb. Zanier S; sin. Sv. Peter v Sa vinski dolini. 19177-1 Trgovski pomočnik izučen avtovozač prvovrstna moč v ma.nu-fakturi, dobi stalno mesto v veletrgovini. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Manufakturisi - avtovozač« 19176-1 Trgovski pomočnik rnanufakturne in konfekcijske stro.ke, začetnik — event. izložbeni aranžer, dobi d-obro in stalno meno. Nastop 1. julija 1932. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Agilen pomočnik«. 20297-1 Frizersko vajenko sprejmem. Ponudbe na »gl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vajenka«. 20374-1 Čevljar, pomočnik boljši, ki je bil tekom leta prost, dobi delo v Ljub liani. Aleksandrova cesta št. l/H, dvorišče. 203G1-1 Mlajšo donašalko sprejmem za dopoldanska dela. Predstaviti se je v trafiki v Kolodvorski ul. št. 35. 20410-1 Sedlarski pomočnik dobra moč, vešč tudi vseh tapetniških del, išče nameščenje. Cenjene dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Priden in zanes Ijiv 4«. 20195-2 Frizerka išče službo — najraje Ljubljani. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Frizerka«. 20262-2 Strojnik in kurjač zmožen vseh stroj, in električnih naprav ter popravil, z dolgolet.no prakso, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten 47«. 20447-2 Prodajalka začetnica, izučana v trgovini mešalnega blaga in čevljev, prosi kjerkoli službo a 1. julijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20434-2 Kdo* išče ta-služka, plača za vsako besedo 50 par; za naslov ali šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din. ta dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (3) Beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali z« šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro aH 'Aa dajanje naslova 3 Din. (4) Sedmo- ali osmošolec ki bi hotel poučevati latinščino tudi med počitnicami, naj se oglasi z navedb") honorarja pod šifro »Latinščina« na oglas, od-lelok »Jutra«. 20338-4 Francoščina Starejši gospod išče učitelja ali učiteljico z« pouk. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Francoščina« 20247-4 Šoferska šola Gojko Pipenbacner, Go sposvetska cesta 12. -Najboljši teoretični ln praktični pouk, plačilne olajšave. — Zahtevajte prospekt. 210-4 Sprejemni izpit za srednje šole, priprava! Informacije v nedeljo in ponedeljek med 10. in 12. v Pražakovi 11, pritličje desno. 20449 Vsaka beseda 50 par: Z3 da jen je naslova aH za šifro pa 3 Din. (21 Restavracijsko blagainičarko zanesljivo, sprejmem. Po. Tndbe s sliko na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Takojšen nastopa. 20445-1 Plači!, natakarico in prvovrstno kuharico spodobni in pošteni iščem za manjši letoviški hotel. Letna in zimska sezija. — Fvenf. cploletna zaposli'e"v Pomene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »T.etn in zima«. 20027-1 Dekle za vse z znanjem slov., nemščine in italijanščine, vajeno go-sipodinjskih del, išče službo — Marija Jenst-erle, Cesta na Golico lil — Jesenice. 20318-2 Vrtnar poročen, dober vzgojevalec zelenjave in cvetlic, ki se razume tudi na sadjarstvo in po potrebi tudi druge ,panoge kmetijstva — ž,ena naobraže.na v perutninarstvu — želi premoniti službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 20293-2 Vrtnar oženjem. brez otroik. z večletno samostojno prakso v cvetličnih in zelenjadnih kulturah, želi stalno službo Naslov pri pcdrtnž. »Jutra« v Mariboru pod šifro »100« 20296-2 500—1000 Din dam tistemu, ki mi preskrbi službo skladiščnika. inka-saota ali kaj podobnega. Po potrebi položim 6O00 Din garancije. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra« }K>d šifro »D 6000« 20419 2 tdgar Rice Burroughs* „ kralf Sluml V komisijo vzamem kravate, pletenine, perilo, nogavice, športne in podobne predmete, za prodajo v velikem mestu. — Cenjene ponudbe prosim od popolnoma sortiranih podjetij na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Siguren dobiček brez režij«. 19220-3 Šivilja gre šivat na dom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Chic«. 20309-3 S 100 Din lahko zaslužite 3000 Din in še več. Prospekti na zahtevo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Afceijonar«. 20164-3 Entel raznovrsten, takoj pri Ma-tek & Mikeš. Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. 19H67-3 Zastopstvo zmožne firme ali tovarne išče trgovski pomočnik — .poznan po trgovinah. Dopise pod šifro »Delaven in pošten 67« na oglasni oddelek »Jutra«. 20067-3 Perilo sprejmem v pranje in likanje na Krakovskem nasipu št. 14, dvorišče. 20382-3 Boljša šivilja se .priporoča cenj. damam na doni. Ponudbe na oglas. ocld«!ek »Jutra« pod šifro »J trni i«. 20429-3 Avto, moto Vsaka beseda 1 Din; z« dajanj« naslova aJi za šifro pa 8 Dia. (10) Luksuzni avto dobro ohranjen, pripraven za predelavo v poltovorne-ga, za bagatelno ceno naprodaj. Event. se tudi zamenja za motorno kolo. —-Poizve se v gostilni Osol-nik, Novo mesto. 20432-10 ^ol^oi za besedo. Oglasi »o-ci j al nega značaja po 50 par beseda. Za da janje naslova ali za šifro 3 Din, otiroma 5 Din. ' (1.1) Novo kolo prav poceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7,111. vhod poleg Delavske pekarne. 20282-11 v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— ta besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta titro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par ta vsako beseao. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besetlo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, *r< oglasih po I Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati r pismu obenem t naročilom. 248. D' Arnot je začuden bral angleške besede: »Jaz sem Tarzan, kralj opic. Kdo si ti?« Nato je d* Arnot zapisal nekaj stavkov o sebi. Ob takem dopisovanju je častnik zvedel zgodbo o boju in Janini rešitvi. Nato se je spet onesvestil in ležal tri dni v vročici. Tarzan se ga je bal pustiti varnega Oglasi trg. značaja po 1 Dia beseda; dajanj« Da slov* aii La šifro 5 Din. — Oglasi socialnega *a«4a.ja vsa ka beseda 50 par; ta •jajanje naslova aii za iifro pa 3 Din. (T) Vinski kamen kupujem v vsaki količini. Samo ponudbe z vzorci in navedbo razpoložljive mno zine ter cene pridejo v po štev. S. Kolarovič, Zagreb Klaonička ulica štev. 31. 20132-7 Čebelni vosek pristen in 6ist kupujem' po najvišji ceni v vsaki množini. Golob & Ko., to varna kem. izdelkov. Vir pri Ljubljani. 18^19 7 Čebelnjak z Alb. Žnidaršičevimi panji vse do^bro ohranjeno kupi J. Vidmar, Stična štev. 94. Dolenjsko. 20396-7 Prodam Oglaai trg. soaAaja po 1 Din beseda; ta da janj« naslona aii » šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; n dajanj« naslova ali ta šifno p« 3 Din. (6) Jajca 65 para komad, popolnoma sveže nudi Sever & Komp. Ljubljana. Gosposvetska c. št. 5. 20331-6 Kotel za perilo in dve peči za delavnice, proda Em bra. Ljubljana VII. 20350-6 Perje kokošje in puranovo. veliko zalogo, poceni proda ja in razpošilja Marko Fuhrmann. izvoz jajc in perutnine. Sunja. 20185-6 Sandale 119 Din damske. proti gotovini. — »Tempo«. Gledališka ul. 4 (nasproti opere). 114 Pozor mizarji! Novost Na velesejmu s: ne pozabite ogledati novoizumlje-nega oblica za čiščenje furnirjev pri tv. Peter Angelo zunaj paviljona »F« na vogalu. Zahtevaj t«, da se Vam v obratu 233-6 predvaja. Soboslikar. vzorce lepe dobite na velesejmu v paviljonu »E«. Priporoča se Josip Božič. 18529-6 Irg. oglasa po 1 Dn beseda; za dajanj« na sJova ali ta šifro 5 D'' Oglasi socialnega zna čaja vsaka befM-da 50 par: za lajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13) Moško obleko letno fdolge in kratke hlače), dobro ohranjeno, pripravno za dijaka srednje-velike postave, prodam za 300 D:n. Naslov v osla-, oddelek »Jutra«. 20045-11 Dvonadstropno hišo šeststauovanjsko, z vrtom za 195.o240-19 Več kočij polpnkritih, eno- in dvo-vprežnih, kakor tudi drugih voz poceni proda Stu-pioa, Slomškova ulica št. 6 20104-6 Plinski štedilnik dobro ohranjen prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ^ 20450-6 Pozor! Sveža jajca 50 para, 65 para, komad na stojnici Ane Kresnik, Maribor — Glavni trs. 20-141-6 Predsobno steno lepo, prvovrstno kopalno peč in kuhinjski lijak zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 204,17-6 Velika prodaja! Da mastni namizni prti 30 Din, dams/ke nogaivice Fil-de-ccos 13 Din, posteljne garniture, trodelne 320 Din elegantne rokavice 15 Din. Velika razprodaja alipaca posode in jedilnega pribora za polovično ceno. — Sapira, Dunajska ces+a 36. 20394-6 Pohištvo Vsaka be«eda 1 Din; ta dajanj« naslova ali ta šifro po 5 Din. (12) Starinsko pohištvo ugodno naprodaj v Rožni dolini, cesta VIII štev. 13. 20424-12 Vsaka beseda 1 Din: ta dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (16) Tihega družabnika z vsoto 200.000 Din iščem za prav dobro in sigurno ka.ssa podjetje. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Avgust 20c!.. 20312-16 10.000 Lit. v gotovina prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod značko -»Gotovina 06«. 20«XM!6 Družabnika 30.000 Din kapitala, za izdelovanje kreme za čevlje sprejem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Siguren zaslužek 48«. 2041Č-16 Lokal na Bledu z 2 izložbami oddam na naj.prometnejši točki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. "0224-19 Trgovski lokal na prometnem kraju takoj oddam z inventarjem. Informacije v restavraciji gorenjski kolodvor 8. 204?7-19 V najem Vsak* l Din; d ta dajanj« aaotava al j Vi šifro pa i D»d. (17) j Lokal na prometni točki vzamem v najem z avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa iz!ož"ba«. 19219-17 Na periferiji mesta oddam poceni v najem velik vrt s stanovanjem sobe. kuhinje in pritiklin. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20402-17 Lepe stavb, parcele pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20156 Več stavbnih parcel [irodamo Tb Dunajski cesti in za Bežigradom. American Motors, Dunajska 9. 18883-20 Vilo z vrtom v sredini' Ljubljane, blizu banske uprave prodam. — Naslov v oglasnem -oddelku »Jutra«. 204:32-20 Vsaka beseda 1 !>!.:• rA dajanje naslova ali '.a šifro pa 5 Din. (33, Lečo najlepšo, veliko, po Din 6 kg nudi Sever & Comp:, Ljubljana, Gosposvetska 5. 19170-33 Olivno olje da3matiii.sk« po 16 FHn — bučno-štajersko po 16 Din in namizno po 13 in 16 Din liter, kakor vse drugo špecerijsko blago nudi Viktor Sober, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 4. 20120-33 Vttaka beseda 1 Dm: ta dajanj« nastova aH sa šifr« pa t Din. (30) Več majhnih parcel blizu tramvaja poceni prodam ali zamenjam za hišo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »št. 10«. 20346-20 Vilo na Mirju prodam za 270.000 Din. — Plačilni pogoji zelo ugodni. Pojasnila dije Društvo posestnikov, Salendrova 6. 20407-20 Družinska hiša z velikim vrtom naprodaj. 1'obrežje, Cankarjeva 23. 20139-20 Pozor! Dobro idoča trgovina mešanega blaga, z lesno trgovino, na periferiji Maribora naprodaj. Vprašati samo predpoJdne na stojnici Ane Kresnik, Maribor — Glavni trg. 204$2-20 Kupim hišo v ccni cca 80.000 Din, v najbližja okolici Ljubljane. X poštev pridejo spadajoče pod mesto. Prevzamem tudi hipoteko. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stanovanje«. 20411-20 Visokopritlično hišo 10 m!, z vodovodom, električno razsvetljavo, gospodarskim poslopjem i.ii 25iki m- zemlje, na prometnem kraju poleg državne ceste proda Ana Kobe, Novo most«, Zagrebška cesta 11. 20399-20 Stanovanje Vsaka beseda 1 Dto: sa dajanj« oaajova aa ca iifro pa fi Din. (31) Stanovanja enosobno, trisobno in šti-risobno. z vsem komfortom v novi vili za Bežigradom oddam s 1. julijem. Naslov v og.asnem oddelku Jutra .)/,-'■>- Al Kcmiortno stanovanje dveh velikih in ene male sobe, s centralno kurjavo iu samo plinskim štedilnikom. za avgust odda arhitekt Costa.peraria. Vrtača št. 4. 20341I-21 Trisob. stanovanje oddam z vsem komfortom. za avgust, v Rožni d"Hni. cesta X/io. 2 Vi iuevri: oe::: frizerski -a "i Jože Vaši. Sv. Petra • - a št. 44 . 2037-j-» Vsaka beseda 1 D.n. za dajanje naslova al: ra š;fro t>a 5 Din. (18, Prostovoljno gasil, društvo na Barju priredi v nedeljo 5. ;uni a p:-poldne vrtno veselico 8 srečolovom in pl«>i m :ci načelniku Vrbincu na Ilovici. Za dobro jedače n pijačo preskrbljeno. Odbor 2045.'-:s Vsaka beseda i Din. za dajanj« naslova ali ta šifro pa 5 Din. (37 Prodaja košnje I. K n e z iz Ljubljane bo prodajal v nedeljo, dne 5. junija 1932 travo za ob« letošnji košnji. Prodaja se prične ob 2. uri popoldne pri Ančnikovem kozolcu v Spodnji Šiški. 2(>060-37 Nov pisalni in šivalni stroj zelo poceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/III, vhod poleg Delavske pekarne. 20056-29 Pisalni stroj znamke: 1'ndervvood, Continental. Smit.h ali Reming-ton, dobro ohranjen in brezhiben, kupim. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 60077-29 Pisalne stroje rabljene, v zajamčeno dobrem stanju nudi v veliki izbiri Ludv. Baraga. Ljubljana, šelenburgova ul. 6. 203S7-29 Undervvood pisalni stroj, brezhiben, poceni naprodaj. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20386-29 ObrL Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali ta šifro pa 5 Din. (301 Slike za legitimacije dobiš v 10 minutah pri foto Joško Šmuc, Marijin trg 8 vogal Wolfov* ulice št. 1. g •* rin Železo-kovine Prodajam poceni rabljene tračnice, transmisije, jer-menice, cevi, stroje itd. Kupujem stari baker in mesing. Miroslav KRAS, Zagreb, Podvožnjak, telef. -6-49 (Jugo-furda). 344 Vedno zadovoljne so stranke, ki stalno naročajo lepa suba DHVA IN PREMOG pri Iv. Sehunii Dolenjska cesta — Telefonska št. 2951 Malinovec pristen in naraven, s čistim sladkorjem vkuhan Ee dobi na ma'« in veliko v lekarni dr. G. Piccoli, Ljubljana, Dunajska cesta 6. 226 Fotoamaterska dela kakor tadi vsa strokovna dela naredi do sedaj najbolj« in najceneje fotograf Joško Smuc, VVolfova ul. 12 in špecijalna foto-trgovina, A. šmoc, Marijin trg št. 8 ^ogal Wo4fove ul. 1. 3t POZOR! POZOR! MOSTNE TEHTNICE Prva jugoslovenska tovarna »Tehtnic« in ključavničarskih izdelkov ima razstavljene svoje prvovrstne tehtnice v pa\iijonu P št. 555 do 558. Opozarja se osobito na mostne tehtnice. 7290 z večletno prakso išče mesto za 1. VH. ali 1. VIII. v Ljubljani. Ponudbe na ogL oddelek »Jutra« pod »Samostojna moč«, 7296 ščitnike za vrata v vseh barvah po meri dobavlja Franjo Zrnee, steklarstva LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 5 7220 jSef at Hjubljana, Slctnsfceva u/. 13 ŠPECERIJA, DEL1KATESE, VINOTOČ JOŽEF ŠORN slikar in pleskar 7214 nr.znanjam cenj. občinstvu, da som se preselil na Sv. Petra cesto 43 (Mencinger) ter se priporočam nadaljni niklonjenostt M, a. —------------------ . - UCC1|W. Urejuje Oavonn Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra* Adoll Ribnika!. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani ¥