Zasaiuki *.L:X;i TEDNIK > OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA — 22. JULIJU | ........| občinske skupščine, vodstva družbeno političnih organizacij, občinski odbori ZZB NOV zasavskih občin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi in Litija.‘j tednika«.! čestitalo Čestitkam" se pridružuje uredništvo » Z a s a ega 22. julij- ; Dan vstaje slovenskega ljudstva S tihim šelestenjem so gozdovi pozdravljali v hudem letu 1941 slovenske borce za svobodo, ko so fašistične horde preplavile našo deže-f lo. Množičen odpor proti črni okupaciji je rodil borce' in vojsko, kakršne Slovenci še nismo imeli. Daljnovidnim -si-lam delavske revolucije so se v boju za svobodo pridružili vsi pošteni Slovenci. Doživeli smo svobodo. Ni bila’poceni, toda prinesla je bogate sadove. Zato bomo večne slavili 22. julij. Levo: detajl s spomenika borcem NOV v Hrastniku, delo akademskega kiparja Stojana Batiča. Praznovanje v Zasavju (ek) TRBOVLJE. — Dan vstaje slovenskega ljudstva — 22. julij — bfJmo tudi letos v vsem Zasavju lepo proslavili. Krajevne organizacije ZZB NOV pripravljajo vrsto proslav in tovariških srečanj v znanih krajih iz časov NOB. Posebno lepo bodo slovenski praznik vstaje proslavili tudi pripadniki JLA — graditelji nove Zasavske ceste. SEKRETAR CK ZKS-TOV. MIHA MARINKO NA ZASAVSKI CESTI LITIJA, ZAGORJE. — Torek, 14. julij, bo graditeljem nove Zasavske ceste še dolgo v spominu. Tega dne jih je obiskal sekretar CK ZKS tovariš Miha Marinko. Z njim so bili še generalni podpolkovnik JLA Rado Pehaček, Alojz Žokalj, sekretar za promet IS SRS, inž. Marko Bulc, predsednik skupščine okraja Ljubljana, in drugi; med njimi predstavniki občinskih skupščin in občinskih vodstev družbeno političnih organizacij zasavskih občin. Tovariš Miha Marinko si je ogledal traso nove Zasavske ceste od Dolskega pri Ljubljani do Zagorja ob Savi. Na začetku trase so '»)-variša,Miho Marinka predstavniki investitorja seznanili s potekom nove cestne magistrale, nato pa so se visoki gostje odpeljali proti Litiji. Naiprej so se ustavili na »Ho-ruk« pa še brigadirji, Bregu pri brigadirjih mla- s katerimi se je tovariš Ma-dinske delovne brigade r*r)*c0„ zadržal dalj časa v »Alojz Hohkraut«, ki jo se- prisrčnem razgovoru. . :. . ..... ... Z Brega so se visoki gostje stavljajo mladine, m mladin- odpeljalf po trasi ffive Za- ke iz vec občin ljubljanskega savsjje ceste proti Zagorju, okraja. Tu so sekretarja CIV Na najtčžjem odsekti je go-ZKS Miho Marinka tudi po- gte pozdravil vojak Božidar zdravili prestavnimi Litije, s Smiljanič v imenu pripadni-tradicionalnim brigadirskim kov JLA. Tovariš Marinko si je z zanimanjem ogledoval odsek nove Zasavske ceste, ki ga gradijo pripadniki JLA, nato pa se je odpeljal do-Zagorja. kjer so ga pozdravili predstavniki občinske skupščine in družbeno političnih organizacij. Tovariš Miha Marinko se je potem zadržal v daljšem pogovoru s predstavniki investitorja, JLA in spremstva. Nekaj fotografij z obiska objavljamo na 16. strani! S trase nove Zasavske ceste: sekretar CK ZKS tovariš Miha Trboveljčani pripravljajo Marinko v razgovoru z brigadirji LMDB »Alojz Hohkraut«. 22. julija že tradicionalno slavje na Vrheh, kjer je bila in slovesnosti; v praznovanje pred triindvajsetimi leti pa se bodo vključili tudi bri-ustanovljena I. revirska četa. gadirji ljubljanske MDB Slovesnost bo ob 10.'uri do- »Alojz Hohkraut«. poldne, v programu pa bo V Hrastniku bodo ob tej sodelovala tudi delavska god- priložnosti obiskali vse spo-ba. Omenimo naj, da bodo menike in družine, ki so med vozili iz Trbovelj do Pod- vojno podpirale partizane, meje (od 6. do 11. ure) in na- Partizanske patrulje pa se zaj (od 16. do 20. ure) tudi bodo 22. julija zbrale na Go-avtobusi. rah, kjer bo tudi tovariško V Litiji bodo krajevne or- srečanje. Zraven tega pri-ganizacijc ZZB NOV pripra- pravljajo v Hrastniku še ne-< vile vrsto manjših proslav kaj drugih prireditev. V počitniški koloniji v Piranu bo letos letovalo več kot 300 šolskih otrok iz vseh trboveljskih osnovnih šol: Alojza Hohkrauta, Ivana Cankarja Ln Tončke Čečeve. Letovanje jim je pripravilo trboveljsko Društvo prijateljev mladine v treh izmenah in tako se je prva izmena že vrnila s prijetnega 14-dnevnega letovanja na morju. Prejšnji teden pa smo naleteli tudi na tale motiv pred osnovno šolo Alojza Hohikrauta v Trbovljah, ko so otroci čakali na odhod. V njihovi izmeni imajo tudi plavalnega učitelja, prirejali bodo tudi razne prireditve in tekmovanja, skratka, poskrbeli bodo za čim lepše počutje trboveljskih otrok na letovhnju v Piranu. Ko se bodo ti otroci vrnili, pa bo odšla na letovanje še tretja izmena. (rap) OBČINSKI SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ TRBOVLJE ■ sklicuje v zvezi z gradnjo privatnih stanovanjskih hiš INFORMATIVNI SESTANEK ■ za petek, 24. julija 1964, ob 17. uri, v predavalnici Delavskega doma. Na sestanku bode interesenti seznanjeni s pogoji o dodeljevanju zemljišč, dobavi projektov, plačilu komunalne ureditve zemljišč, o možnostih dodelitve kreditov, o morebitni,-Skupni akciji pri oddajanju obrtniških del m o -ostalih vprašanjih, ki zadevajo gradnjo privatnih hiš. Vabimo vse, ki nameravajo začeti z gradnjo lastne hiše, da se udeležijo sestanka! ■ e ■ ■ PRESKRBA S KRUHOM - ee dalj Časa razpravljajo Trboveljčani o preskrbi s kruhom ne JO KRITIZIRAJO. POVSEM UPRAVIČENO, ALI MORDA nekoliko manj? ^Priporočila skupščine občine delovnim firga-nizacijam v zvezi z investiciisho politiko v gradbeništvu Poročali smo že, da je Skupščina občine Trbovlje na svoji zadnji seji obravnavala — med drugim — -poročilo gradbene inšpekcije glede ukrepov v investicijski politiki. V zveni s tem je sprejela priporočilo delovnim organizacijam. Samoupravni organi morajo stališča in ukrepe-vrveži s tem sporočiti Občinski skupščini Trbovlje do konca ju- hi se podrobneje po-• tem, kakšna je _______i * kruhom v Trbovljah, je prejšnji teden oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve skupščine občine Trbovlje sklical sestanek, ki h «e gt udeležili predstavniki Veleiitarja, prodajalke m zasebni peki. Glavni ki osnovni problem v zvezi s preskrbo s kruhom v Trbovljah je: KAKO NAREDITI, DA BO KRUHA VEDNO DOVOLJ, se pravi, da bedo POTROŠNIKI ZADOVOLJNI in da ga po drugi strani ne bo ostajalo. Udeleženci sestanka se povedali precej tehtnih pripon*, med drugim tudi te, da kruha ob nedeljah nikdar • posebej ne pečejo in da je kruh, tti ga potrošnik knpi v nedelje, prav takšen, kot bi ga lahko kepH v soboto. Torej se nam vsiljuje ugotovitev, da je prodaja kruha eh nedeljah sploh nepotrebna (kar so že zdavnaj ugotovili v vseh drugih mestih), saj si ho lahko vsakdo, oe se bo tako zgodile, kupil dovolj kruha do ponedeljka že v soboto. Bodo pa seveda v tem primeru vee prodajalne kruha odprte sobotah od jutra do večera neprekinjeno. In kako je z jugoslovanskim predpisom e svežem kruhu? Vročega kruha, kot ga Trboveljčani zahtevajo v veliki večini, sploh ne bi smeli prodajati, saj ee zda-leka ni zdrav. Prav ves kruh, k* ga dobijo prodajalne za predajo, bi se moral prej hladiti najmanj štiri ure, seveda pa je takšen kruh še zmeraj svež. Potem bi verjetno tudi odpadli neljubi prizori, ko kupevaltka pri- tisne prst v kruh in ga noče kupiti, če se ji pod prstom ne vda, oziroma če ni več vroč. Veležitar bo v ovoji novi pekarni v Celju pekel kruh, ki ho v celofanskih ovitkih in bo uporabljiv približno teden dni. Seveda bo zaradi tega kilogram kruha dražji skoraj za 10 dinarjev, vendar je mogoče to tudi ena od rešitev za zadostno preskrbo s kruhom oziroma možnost izogniti se prevelikim zalogam. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da naj bi o novem načinu prodaje kruha (ob nedeljah hi bile prodajalne zaprte) razpravljali na zborih voliloev: izdelala pa se bo tudi evidenca o prodaji kruha v posameznih dneh. N. D. lija. O V priporočilu je Skupščin?. občine Trbovlje predlagala samoupravnim organom delovnih organizacij, da naj pregledajo plane investicij, preučijo utemeljenost posamezne investicije ter ugotovijo, ali je za nameravano investicijo izdelana vsa potrebna tehnična dokumentacija, kakor tudi, ali so za planirane investicije zagotovljena potrebna finančna sredstva. Pri ugotavljanju stanja plana investicij naj bi samoupravni organi upoštevali stališča in smernice zveznih in republiških organov ter naj bi evehtualno korigirali investicijske plane. • Skupščina občine Tsbov-Ije v priporočilu tudi poudarja, da mora služba družbenega knjigovodstva pri NB, podružnici v Trbovljah, nadzirati trošenje investicijskih sredstev delovnih organizacij, posebno Se za tiste investicije, ki morda -niso dovolj proučene in je problematična upravičenost investiranja. OGradbena inšpekcija mora — po mnenju trboveljske občinske skupščine — poostriti nadzor nad izvajanjem gradbenih del in o tem, če je za določeno Investicijo izdelana vsa itehnična dokumentacija; v 'nasprotnem primeru pa .ukrepati v okviru predpisov. Trbovlje CENEJŠE KOPANJE ZA MLADINO Skupščina občine 'iBrhpvjj e j-e na zadnjem zasedanju korigirala cene za usluge v zvezi's kopanjem v letnem kopališču v Trbovljah, ki {ga upravlja KOMUNALA. Kolikor se bosta mladinec .oziroma mladinka izkazala g dijaško izkaznico oziroma $ kakim drugim dokazilom, (da obiskuje redno Solo, bo plačal za kopanje 50 dinarjev (prejšnja tarifa za kopanje mladincev, starih nad 16 let, je bila namreč 100 din, ikar je bilo občutno predrago). FOTO ZAPISEK Spominki iz s Trbovelj višje štipendije 1965! m izletniki v Trbovljah ee ee še ustavljlali pred DROGERIJO, poslovalnico trgovskega podjetja »1. jeni j«, kje«- imajo -med drugim v prodaji tudi #čee spominčke z izrazitim rudarskim obeležjem, kar je hkrati tudi svojstvena zanimivost. Tudi reporter našega tednika ee je prejšnji teden oglasil v tej trgovini in zvedel, da jMi izdeluje Trboveljčan Zvone Jamnik In da ti njegovi izdelki naletijo na čedalje večje zanimanje, saj so jih prodali že precej. Tako smo fotografirati lično izdelano miniaturno jamsko svetilko, voziček (naložen a premogom) in cigaretno dozo v. obliki jamskega vozička. Vsekakor je to ročno delo. ki zahteva trud in spretnost, zasluži pa tudi priznanje. 1 troji) Na sestanku, ki ga je skl icala Skupščina občine Trbovlje s štipendisti, so razpravljali o osnutku novega pravilnika •o štipendiranju. Pravilnik naj bi začel velja- štipendirala samo kadre za tl « 1, januarjem prihodnjega potrebe javne uprave, leta. Takrat bi dobili štlpen- z novim pravilnikom p šti-.distl tudi razliko za čas od pendijah bodo v Trbovljah avgusta do decembra 1964. okušali zmanjšati razliko med Omeniti velja, da letos Skup- štipendijami srednješolcev in ... ' , . vlsokošolcev. Doslej so bile te ščlna občine Trbovlje ne bo razlike obc.utne, sa« so zna_ razpisala novih štipendij, lz- šale štipendije za srednječol-jemoma morda za predmetne ce od 6.000 do 8.000 din; za učitelje: v prihodnje pa bo višje oz. visokošolce pa od Razprava o turizmu-na Mrzlici V četrtek, 16. julija, je bila w planinskem domu na Mrzlici razširjena seja »veta za blagovni promet, turiaem in gostinstvo skupščine občine Trbovlje, na kateri so obravnavali tako smer poslovnega ■turizma, športnega in rekreacijskega turizma in o možnostih za dosego še večjti’ j uspehov v tej dejavnosti.] Seji so prisostvovali tudi] predstavniki nekaterih delovnih organizacij in društev j tor družbeno političnih organizacij, sama razprava pr J je nakazala vrsto možnost za čim večji razmah turizma1 v trboveljski komuni i« načela mnogo vzrokov, ki so negativno vplivali .na la razvoj. Več o tej aktualni problematiki bomo poročali v prihodnji številki ZT. (rap) 9.000 do 15.000 din. Nov pravilnik bo urejeval tudi -vprašanja diplomskih nagrad, -nagrad za Izpite ter socialne dodatke, sicer prav tako kot doslej, vendar s to razliko, tia bodo osnove znatno višje. Predstavnik sklicatelja je na sestanku opozoril štipendiste, da je bilo došlej veliko primerov Izigravanj in da bodo v prihodnje poostrili mere za 'odpravo takega stanja ;(ti-ste, ki se vpisujejo iz -ene tia drugo fakulteto oz. po 'končanem študiju odidejo v sluSbo v delovno organizacijo ali ;pa drugam in ne vračajo štipendije. bodo predlagali -v upravno kazenski postopek sodniku za prekrške). Na sestanku Je bila — imed drugim — poudarjena tudi potreba, jda se Izboljša stik med štipendisti in štipenditorjem, ker bo mogoče tako laže premostiti težave, !ki nastajajo pri študiju ln drugod. SER L e! to E .: Nova samopostrežna trjooioa O problemih družbenega standarda v Steklarni Hrastnik in Tovarni kemičnih izdelkov so na pobudo osnovne organizacije ZK Steklarne skupaj s predsednikom skupščine občine Hrastnik Milanom Babičem, sekretarjem ObK ZKS Hrastnik Janezom Zahrastnikom in predstavniki Splošnega trgovskega podjetja Hrastnik. Med drugim so razpravljali o izgradnji trgovskega centra v spodnjem delu Hrastnika, ker je v tem predelu preskrba nezadovoljiva, neurejena, ker ni na voljo za to odgovarjajočih prostorov. Predlog, da bi se nova sodobna samopostrežna trgovina uredila v prostorih garaž Steklarne, je bil v prejšnjih razpravah že sprejet, le komunisti iz remontnih de- lavnic Steklarne so imeli nekatere tehtne pomisleke. Razprava na tem posvetu pa je pokazala, da je ureditev samopostrežne trgovine v garaži ekonomsko utemeljena, najhitrejša in v danih pogojih tudi najbolj možna Ce bi govorili o kakem drugem predlogu, bi še najmanj dve leti ne bilo mogoče izboljšati preskrbe občanov v tem predelu Hrastnika in bi potrošniki torej še vnaprej upravičeno negodovali. V garaži Steklarne je mogoče urediti zraven samopostrežne trgovine tudi sodobno mesnico in organizirati prodajo kruha. Vsi prisotni so sprejeli predlog o ukinitvi trgovine, mesnice in prodajalne kruha v dosedanji garaži Steklarne pod pogojem, da mora biti vse urejeno do 29. novembra — dneva republike, -n- i'£3SSaS/ mm SMSEHIlii- V VSAKO HIŠO PRVA JAVNA RAZPRAVA 0 STATUTU ZKJ V HRASTNIKU Občinski komite ZKS Hrastnik je pred kratkim organiziral prvo. Javno razpravo o novem statutu Zveze komunistov Jugoslavije. Na razpravo so bila vabljena vodstva osnovnih organizacij ZK, člani ObK ZK in člani širšega političnega aktiva hrastniške občine. Tovariš Stane Dolenc, pomočnik direktorja Visoke šole za politične vede v Ljubljani in član komisije za spremembe v statutu, je zelo kvalitetno podal vse probleme pri sestavi novega statuta in njegove osnovne značilnosti. -j- Srečanje m mo grede: posvet komunistov - gospodarstvenikov NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI V HRASTNIKU Z našo kamero smo obiskali železniško postajo v Hrastniku in se odločili za prometnega odpravnika FRANCA BUCIKA, ki je ravno govoril v slušalko: »...kaj pa motorni 411...ob 9.05 iz Zidanega mosta? V redu!« In potem nam je simpatični vlakovni odpravnik France Bucik povedal, da pelje skozi hrastniško železniško postajo v 24 urah okrog 140 vlakov, da ima odgovorno službo in tudi to, da je star točno 33 let, 11 mesecev in 21 dni. Ko pa je dal znak za odhod motornemu vlaku 414, ki je odpeljal proti Ljubljani, smo ga tudi fotografirali. (rap) Polletni plan presežen PRED DNEVI SE JE SESTAL AKTIV KOMUNISTOV — GOSPODARSTVENIKOV IN SEKRETARJEV OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK V DELOVNIH ORGANIZACIJAH IN OBRAVNAVAL OCENO GOSPODARJENJA IN NEKATERE GOSPODARSKO POLITIČNE PROBLEME PRETEKLEGA OBDOBJA. Ugotovljeno je bilo, da je planirana proizvodnja v prvem polletju dosežena s 50,7 odstotka, prav tako pa je presežen tudi plan Izvoza, predvsem po zaslugi Steklarne, z 59,4 %>. Vzporedno s tem so na posvetovanju govorili o nekaterih proizvodnih problemih, o odnosu vodilnih komunistov do kadrovske politike in samoupravljanja. Ugotovljeno je, da v nekaterih delovnih organizacijah sistem ekonomskih enot ni napredoval. V zvezi z novimi ukrepi in spremembami v gospodar- skem sistemu je bila poudarjena nadaljnja odgovornost komunistov v delovnih organizacijah. Vse te ugotovitve so bile povezane s stališči predkongresne konference organizacije ZK hrastniške občine, ki jih je treba dosledno uveljaviti v delovnih organizacijah. Na posvetovanju je bila aktivu komunistov — gospodarstvenikov posredovana tudi informacija o ukinitvi revije »Perspektive«, pri čemer -je bila infomjacija CK ZKS v celoti potrjena. POSTREŽBA Prejšnjo sredo sem se mudil v Hrastniku Čakal sem prijatelja. Zato je senca na vrtu v gostišču »Zasavje« kar vabila. Da ne bi sedel ob prazni mizi, sem naročil turško. Natakarica mi jo je kmalu prinesla, pobrisala mizo. turška pa je bila močno polita po krožniku in skodelici Zakaj, ne vem. Vem pa, da je stala 50 dinarjev! -R- Hrastniški kulturniki (Nadaljevanje Iz prejšnje številke in konec) »Ah, da, na našo lutkovno sekcijo bi pa skoraj pozabil,« se je kar naenkrat spomnil tov. Urlep. V vsem Zasavju ni tako agilne skupine, kot je lutkovna skupina Svobode I. Prav zdaj bo šel eden od članov na seminar v Šibenik, kjer bodo predavali češki lutkovni strokovnjaki in bo tam zastopal celo Zasavje. Tudi sicer se njihovi člani udeležujejo raznih seminarjev in tečajev za režiserje na različnih stopnjah, za filmsko vzgojo in podobno. Razen te ga je hjl v tem letu šahovski 1 turnir v okviru občinskega Sveta Svobod v okrajnem merilu. Treba je bilo določiti kvalifikacijo posameznih šahi-stov. Na turnirju je sodeloval mednarodni mojster ■ Stojan Puc. V zelo močni konkurenci so trije domačini dosegli I. kategorijo. V šahovski reprezentanci nastopajo kot v celoti v okviru občinskega Sveta Svobod posamezni člani raznih društev/ In kako je z zgodovino društev? Zvedela sem, da Svoboda I in Svoboda II z istim Imenom izvirata že lz predvoj nega časa. Prvotno pa je bilo to društvo »Sloga«, ki se je ustanovilo približno leta 1900 in se 1922 leta preimenovalo v »Svobodo«. Ker je bila takrat godba na pihala izključno rudniška ustanova, so v okviru Svobode delovale le pevska sekcija, dramska, knjižničarska pa tudi godbena (navadno kakšen tamburaškt ali pa zabavni or- kester). Po Celjskem zletu so bile vse Svobode razpuščene oziroma so se preimenovale v Vzajemnost, ki se je obdržala do začetka vojnej med vojno pa je bil kulturni molk in niso delali ničesar Pod silo razmer je motala delati le gcfdba na pihala, ker godbeniki niso mogli reči, da not po nemško ne znajo brati, vendar le pod silo razmer in kolikor je bilo nujno potrebno. V enem in to manjšem kraju imeti dve godbi na pihala, je zelo veliko, saj nima tega niti Ljubljana. Obe godbi na pihala redno nastopata: pri Svobodi I 40 članov, pri Svo bodi II pa nekaj več kot 30 , Tov. Urlep me je še peljal do Doma godbe na pihala Svobode I. Le-ti so šli leta 1944 vsi korporativno v partizane, razen člana, ki je Imel leseno nogo. Tam so postali godba VII korpusa, 12 jih je pa tudi padlo. Nanje spominja lepa spominska plošča pred vhodom v dom. Prav začudilo me je, od kod godbenikom takšna zgradba pa sem zvedela, da so jo v dveh mesecih zgradili z udarniškim delom in s pomočjo Rudnika. Najprej sva si ogledala re- prekentartčno sobo, ki je cel muzej. Ze ob vhodu me je pritegnila tabla s slikami najbolj znanih simfoničnih in opernih skladateljev, med njimi so tam Bach, Beethoven, Brahms, Mozart, Haendel, Grieg, Liszt, Chopin, VVagner in Verdi Zraven te je tabla z imeni in slikami padlih godbenikov pa še razne slike članov godbe iz NOV, razna darila članom, priznanja in' albumi. Verjetno že veste, da je godba na pihala praznovala že 100-letnico obstoja, je rekel tov. Urlep. Povedati vam moram še, da je bilo predlanskim pri Sarajevu tekmovanje godb na pihala v zveznem merilu in da so Hrastničani dosegli prvo mesto. Na koncu sem si ogledala še precej velik, prijeten prostor za vaje, kjer člani vadijo ali individualno ali pa vsi skupaj. Tam je tudi prostor za instrumente. Kar predstavljajte si, je hudomušno rekel tov. Urlep, da bi basist svoj velikanski instrument prenašal domov in-spet nazaj in da bi celo vadil Hrastnik doma, saj tega ne bi mogel nihče dolgo časa prenašati. Tu pa ima prostor in mir. Vidite, mi je še rekel ob -slovesu tov. Urlep, ni vse samo dobiti oziroma imeti sredstva, ampak tudi ljudje morajo biti pravi, volja mora biti, potem pa že gre. N. D, ZAGORJE OB SAVI navzlic vsemu iz dneva v dan spreminja svojo podobo. Napredek je najbolj viden v novogradnjah, ki jih sicer ni veliko, toda vsaka nova zgradba pomeni napredek. Področje na Polju med Cesto zmage in Ulico talcev v zadnjih nekaj letih pravzaprav »tez noč« spreminja svoj videz. Stanovanjskim blokom se iz leta v lete pridružujejo novi. Tudi štipendije vskladiti s porastom življenjskih stroškov Pred kratkim je komisija za štipendije pri Skupščini občine Zagorje ob Savi sklica la sestanek s štipendisti, na katerem so predvsem razprav Ijali o višini štipendij. Ugotovljeno jd, da so bile štipendije doslej izredno niz- Zagorje ke, saj je npr. študent v zadnjem letniku prejemal le 10.060 din' štipendije mesečno. Zdaj upajo, da bo bolje. Nov pravilnik o štipendiranju določa bistveno zvišanje šti- pendij, saj naj bi znašala maksimalna 16.000 din, vendar bo upravni odbor sklada verjetno zvišal gornjo mejo na 18.000 din. Tako bo mogoče izboljšati materialni položaj študentov. Nove štipendije bodo veljale od 1. julija naprej. (jom) Kraji, kjer ljudje pijejo kapnico Cesta na Zasavsko goro se vije mimo treh vasi, št. lamperta, Senožeti in Borja, ki ležijo precej blizu skupaj. Z združenimi močmi se začeli reševati osnovni problem: preskrbo z vodo. Morda bodo zdravo vodo iz studenca na Ko-biljku pili že naslednje leto. Avtobus, kj pelje iz Zagorja. je poln rudarjev iz hri-• bovških vasi. ki se utrujeni in zaspani vračajo z nočne izmene. Pa zdaj je že dobro, mnogo teže je bilo prej, ko tam avtobus še ni vozil in so hodili nekateri celi dve uri in še dalje na delo. Avtobus se ustavi Končna postaja Št. Lampert, Središče tega področja. V vasi stojijo šola, gasilsk: dom in gostilna. Lepo je zdaj tam in pšenica bo kmalu zorela. Pred Senožetmi vzbuja pozornost nasad vrtnic vseh mogočih barv. V Senožetih Je doma Rudolf Povše, ki ve marsikaj povedati o teža/ah in problemih svojega kraja. Vse bi šlo, pravi, če bi že imeli vodovod. Z delom smo le pričeli tona vodo iz studenca res komaj čakamo. Do sedaj so in še pijejo le kapnico, ki pa je pozhni včasih zmanjka in je prav hudo. Njegova Tena je pripovedovala o letošnji letini, ki že zdaj kaže, da 6o dobra, vsaj v primerjavi z lansko, ko jim je pozimi vse žito pozeblo, pa o novi trgovini oz. poslovni zgradbi, ki bi jo naj zgradila občina. Sedaj je trgovina v skrajno neustreznih prostorih, krajevni ural je v gasilskem domu, sestanke organizacij pa imajo v šoli ali gostilni. Rudolf Povše pa je povedal še nekaj o delavcih, ki sc v lanskem letu delali dve gozdni poti. Kot rečeno, je že leto dni od tega. Gozdna uprava pa še do sedaj ni dala nobenega denarja. Delavci so se že odločiti, kaj bodo za prisluženi denar kupili, sedaj pa je vse padlo v vodo. Jože Vrtavn!k, tajnik gasilskega društva, si tudi želi vodovod. Večkrat zaradi tega, ker zmanjka vode, niti vaj ne morejo imeti. Zdaj pa delajo orodjarno in rezervoar v Jablani. Zgradili ju bodo s prostovoljnim delom, denar za orodje pa bo dala občina. Pa mlada generacija? V prostem (asu se ukvarjajo z nogometom, in dekleta ? Ta pa lahko le gledajo, če hočejo (so rekli fantje). hi ie tole: med vojno je bila v bližini teh krajev, na Pleš*, ustanovljena Revirska četa. Prebivalci »e z vsemi sredstvi podpirati partizane; spomin na to je spomenik, ki stoji nasproti šele. Imena na njem opozarjajo: Tudi ml smo dali življenje za lepšo prihodnost! (Jom) IB ti B B B B IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI IBBI SLAVJE OB 10-LETNICI OBSTOJA IN DELOVANJA ■■ ti ■ a Za občinski praznik I blaške Tovarne i elektroporcelana "B B- B B B B Številne prireditve ob zagorskem občinskem prazniku - 9. avgusta • Začetek športnih tekmovanj v nedeljo, 2. avgusta • Na večer pred praznikom NAPAD NA ZAGORJE Letos slavi delovni ko-I lektiv Tovarne elektro-j porcelana Izlake pomem-I ben jubilej: 10-letnico ob- ■ stoja in delovanja. Zagor-j jani, še posebej pa člani g kolektiva se gotovo spo-I minjajo, kako težaven je | bil sačetek — brez stro-I jev, izkušenj, primernih I prostorov itd. Z velikim prizadeva-I njem je kolektiv v svojih | načrtih uspel. Danes je iz-I laška Tovarna elektro-l porcelana — po ustvnrje-I nem družbenem . brnto j produktu — druga naj- ■ večja delovna organizaci-j ja na področju zagorske j občine. Obstoje pa vse I možnosti, da »e razvija še I naprej in veča proizvod- 5 njo. g 10-letnko obstoja in de- ■ lovanja bo kolektiv To- Tbbbbbsbbbbbbbbbbbbbi varne elektroporcelana Izlake proslavil s številnimi prireditvami. Te so se začele že prejšnji teden, ko so bila ha sporedu tekmovanja športnikov kolektivov TEVE-VAR-NOST, Industrije gradbenega materiala, Lesno Industrijskega podjetja, Rudnika in Tovarne elektroporcelana Izlake v streljanju, plavanju, nogometu in šahu. V nedeljo so v Delavskem domu odprli razstavo, v torek bodo izročili namenu novo kinodvorano; 23. julija bo ustanovni občni zbor DPD Svoboda — Tovarne elektroporcelana; 25. julija pa bo promenadni koncert in interna proslava 10-let-nice obstoja tovarne. -ek. B B : ■ Bi ■ ■ ■ B B ■ B B B m m i Pripravljalni odbor za praznovanje občinskega praznika Zagorje ob Savi — 6. avgusta — je na svoji zadnji seji že izdelal podroben program prireditev v .okviru letošnjega praznovanja občinskega praznika. Zagorjani bodo začeli s slavjem že 2. avgusta, ko bo pokalni nogometni turnir, na katerem beda nastopila moštva Proletarca, JLA, Svobode Kisovec, Domžal, Rudarja Trbovlje (lanskoletni zmagovalec) in Radeč; na kegljišču v Toplicah se bodo pomerili kegljači Proletarca, Domžal, JLA. Tržiča, tr- boveljskega Partizana in hrastniškega Bratstva; na Ruardiju bo tekmovanje strelcev iz Zagorja, Domžal, Kisovca in pripadnikov JLA; v lutkovni dvorani Delavskega doma se bodo pomerili šahistl Zagorja, JLA in Domžal; v domu TVD Partizan pa bo tekmovanje v namiznem tenisu med moštvi Zagorja. Domžal in JLA. 2. avgusta, v nedeljo, bo v Zagorju gostoval ansambel belokrajnskih plesov iz Črnomlja; ob 16. uri bo nastopil na Izlakah, ob 20. -ari pa v Delavskem domu v Zagorju. 4. avgusta bo prome- fcj i|Eiii * I-i i F~T t i . I J■ i nadni koncert zagorske godbe pred Delavskim demom! 6. avgusta pa bo prav tako promenadni koncert na Izlakah. V Delavskem domu bo 7. avgusta revija zabavnih ansamblov. Na večer pred praznikom — S. avgusta — bodo pripadniki JLA v sodelovanju z obvezniki PW ob 19. uri Izvedli napad na Zagorje; ob 20. uri pa bo pred Delavskim domom program, ki ga bodo izvajali pevci in ansambli. 9. avgusta zjutraj bo tek po ulicah Zagorja; ob A. url pa bo v gledališki dvorani Delavskega doma slavnostna seja -skupščine občine Zagorje ob Savi; po seji pa bodo odprli razstavo del udeležencev l. slovenske slikarske kolonije na Izlakah. — Fo-poldne pa bo piknik na gam-brčkem gradu. (maj V LIT JI OSEH KRAJEVNIH SKUPNOST Kot smo na kratko že poročali,, so na zadnji seji obeh Hkrati s tem sklepom, pa zborov skupščine občine Litija med. drugim tudi potrdili Prenehajo 'delovati vsi kra-__ . ... . ., . ........ jevni odbor? na področju ob- sklepe zborov volilcev o ustanovitvi osem krajevnih skup- nosti na območju občine Litija. čine Litija. V tern smislu so bile že predčasno široke razprave- — tako ob ustanovnih razpravah, ob razpravah o občinskem statutu in podobno, v krajih, kjer naj bi bile ustanovljene te krajevne skupnosti, pa soi se sestali politični aktivi in tudi Ie*-tL vse- stransko analizirali, pa tudi občani so posredovali svoje predloge. Tako bodo odslej naslednje krajevne skupnosti: v Litiji, Šmartnem pri Litiji, Gabrovki, na Vačah, v Kresnicah, Jevnici, na Dolah pel Litiji in v REBALANS PRORAČUNA STANOVANJSKEGA SKLADA V Litiji so pred ,kratkim sprejeli tudi predlog o rebalansu plana sklada za zidanje stanovanjskih hiš za leto 1964., Ob sprejetju družbenega plana občinske sknp-Polšniku. ščine je bil sprejet tudi plan Družbeni nadzor cen sklada za zidanje stanovanj- rani v predvideni višini iz. sitih hiš za letošnje leto v določenih razlogov. Na zad-višini 362' milijonov dohod- nji seji občinske skupščine kov in prav toliko izdatkov, občine Litija pa se ta pred-Med letom pe se je pokazalo, log tudi potrdili s svojim da dohodki ne bodo realizi- sklepom. frap) SOGLASJE K FINANČNEMU NAČRTU Na zadnji seji Skupščine občine Litija, so sprejeli tudi odlok, o družbeni kontroli cen. v prometu na- drobno ter obrtnih storitev in izdelkov. Pri tem je bilo poudarjeno. Na zadnji seji skupščine občine Litija, ki je bila 10. julija- Letos, so. dali tudi so- ZI¥1LSKA PRESKRBA V UTM: spadajo sledeča živila: vse žega mesa na drobno v mes-vrste svežega mesa, vse vrste nicah na območju občine Li-kruta in mleko, poleg_tega lajat. Med drugim, je bilo popa še,, kot že rečeno, vse dar Jeno, da mora imeti vsa-obrtne s ločitve in izdelki. ka mesnica na vidnem mestu . . , „__Nadalje pa so sprejeli tudi turve strani zgodovine šale prve strani zgodovino skega naroda. Vendar so v njihovi številčni moči, oborožitvi In organiziranosti skrite možnosti vse večjega razmaha partizanskega gibanja ... ... Slovenske partizanske čete bodo postale armada, ki bo sčasoma postala neomejen gospodar vedno večjega dela slovenskega ozemlja, dokler ne bo končno popolnoma pregnala okupatorjev iz naše domovine. 3. septembra 1941 pa je »Delo« objavilo članek Edvarda Kardelja: V PARTIZANE! Skušnje prvih partizanskih oddelkov na naših tleh so po- polnoma razbile zlovešče glasove tistih prikritih okupatorjevih lakajev, ki so oznanjali hiter r-ziom« partizanskih čet, ki so govorili, da je »še prezgodaj« za oboroženo akcijo, in ki so hoteli slovenski narod prisiliti, da strahopetno In sramotno upogne tilnik pod tujčevo peto. Partizani so razbili prve napade sovražnika, mu pri tem zadali relativno občutne izgube in skoraj povsod že prešli v napad proti sovražnikovim oboroženim pozicijam na naših tleh. Brez izjeme v vseh oddelkih se je po teh prvih bojih bojna pripravljenost partizanskih bojevnikov silno dvignila, obenem pa so se ti oddelki okrepili še z močnim dotokom novih borcev. Danes je že ves teritorij Slovenije postal torišče partizanske akcije... Vsestransko razvijanje partizanskega gibanja v Sloveniji, njegovo razvijanje v vsenarodni upor proti okupatorjem, to je torej danes glavna naloga, ki stoji pred osvobodilnimi silami slovenskega naroda... - TAKO JE BILO V PRVIH MESECIH OKUPACIJE NASE DOMOVINE SREDI LETA 1941. BORBA, ZAPOČETA PRED 23. LETI, JE BILA USPEŠNO KONČANA. i.N TEGA SE BODO S PONOSOM V JEH DNEH SPET SPOMINJALI, KOT TOLIKOKRAT DOSLEJ IN TUDI VSAKO LETO V PRIHODNJE! dala tako ogromna in bučna žival lovcem tega, s hrano ne preveč bogatega kraja? Tega ne bomo nikoli izvedeli. Nekaj pa je prav gotovo. Savanti se niso obotavljali niti en sam trenutek. Videti ni bilo ne strahu ne oklevanja. Bili so pripravljeni na napad in obrambo pred neznanim, skrivnostnim sovražnikom. ____ Vrnila sva se proti vasi. Točno nad sredino H- SAMOMOR AJNUOV To, kar sva videla, naju je zelo iznenadilo. Bojevniki so s svojimi loki potiskali vrečo proti ognju, da bi zgorela. Niso želeli nikakršnih poklonov ali drugih stikov z našo civilizacijo. To je bilo leta 1946. Od tedaj so se stvari precej spremenile. vasi sva odvrgla vrečo, polno nožev, sekir, skodelic, soli in drugih daril. Zatem sva naredila velik krog nad gozdom in se vrnila proti vasi, da bi videla, kako so si razdelili ta nenadni plen. Ajnui žive na Hokajdou, najsevernejšem japonskem otoku. Tl ljudje, bele lase, so nekoč, pred prihodom današnjih Japoncev v te kraje, živeli na vseh japonskih otokih. To dokazujejo imena mnogih geografskih objektov. Nato so prišli novi priseljenci, verjetno z otokov Tihega oceana in z bližnje Koreje, in izrinili domače prebivalstvo proti severu — v hladnejše kraje. Tako so prispeli na Hbkajdo in na daljne Kurtlske otoke, kjer pokriva sneg zemljo več kot pol leta. Ker so bili povsem izolirani, Ajnui niso razvili neke večje kulture in so se tudi dolgo časa upirali sprejeti tujo. V tem Času se je začenjal izoblikovati japonski narod, ki je na osnovi elementov, sprejetih od Kitajcev, ustvarjal svojo lastno kulturo,- Na japonskih risbah iz 17. stoletja so Ajnui še ogrnjeni z medvedje kožo in Se v začetku našega stoletja so mnogg družine še stanovale v votlinah. Toda čas je vendarle naredil svoje, Ajnui so sprejeli od Japoncev kimono in ga okrasili na njim svojstven način; prav tako so adaptirali hiše, način obdelave zemlje in mnoge druge kulturne elemente. Ti belci še nepojasnjenega porekla so ani-misti. Vse kar jih obdaja: kamen, reka, sneg in drevo, vse ima dušo. Najbolj spoštujejo medveda kot predstavnika boga planin. Ce uspejo uloviti majhnega medveda, ga žene iz plemena hranijo na svojih prsih. Potem ga še dve leti zadržujejo v kletki kot »spoštovanega gosta« in ga naposled z neštetimi ceremonijami ubijejo, da bi osvobodili boga planin medvedjega telesa. Razumljivo, medveda potem s slastjo pojedo. Karakteristične za Ajnue so njihove dolge brade, kar je v kontrastu z golobradimi Japonci. Zenske so si do nedavnega tetovirale okoli ust z modro barvo nekakšne brke. V zadnjih tridesetih letih to ni več v modi. Danes hodijo mladi v japonske šole in jezika svojih očetov ne poznajo več. Največja želja staršev je, da se njihovi otroci poroče z Japonci oziroma z Japonkami in da pozabijo na svoje poreklo. Ajnui ne žele biti več Ajnui, radi bi se stopili z velikim japonskim narodom. Pri-sostvujemp kolektivnemu samomdru prastarega naroda. Stare ljudske pesmi znajo zapeti le še starčki. Tekst In fotngraliie: UKOR SIKIH ŽIVLJENJE." Takrat sem bil star petnajst let! Kako hitro beže leta. Nekateri spomini obledijo, so pa tudi takšni, ki ostanejo vedno čisti in močno zasidrani v srcu človeka. Dvajset let je že minilo, ko sem stal ob Savi in zamišljeno zrl v njene zeleno modre valove. Takrat sem bil star petnajst let in tisto noč sem nameraval iti v partizane. Spomnil sem se na leto enainštirideseto, ko nam je po kapitulaciji tedanje jugoslovanske vojske učitelj v šoli v svojem poslovilnem govoru med drugim tudi dejal, da nikoli ne smemo pozabiti, da smo Slovenci. Te besede so se mi vtisnile globoko v spomin. Za nas je bil april leta enainštiridesetega zelo zanimiv mesec. Doživeli smo nekaj dni vojske, nato kapitulacijo. Vsak dan je bilo veliko novega. Za Savo so se pomikale dolge kolone razpadle jugoslovanske vojske. Vojaki so bili utrujeni in demoralizirani. Orožje je ležalo razmetsrho na vsakem koraku. Igrali smo se s .puškami, naboji, bombami, opasači in bajoneti. Nato smo pričakali prve okupacijske čete in primerjali njihove uniforme in orožje z našimi... Na pročeljih hiš so zaplapolale nemške zastave. Kar ni narodu dala kraljeva Jugoslavija1^ pričakoval od na-cionalno-socialistične stranke Nemčije. Kako zmotno! Okupator je takoj začel korenito vladati. Zažigali so naše knjige, zapirali zavedne Slovence, izseljevali, streljali talce in ponemče-vali. Kmalu po kapitulaciji so počili prvi partizanski streli. Ti streli so bili za nas otroke lepši in bolj pomembni, kot je najboljša glasba na svetu. Vlivali so nam vero in zaupanje v moč lastnega naroda. Spominjam se, kako hrepeneče sem gledal v naše hribe in gozdove in v mislih doživljal življenje naših hrabrih partizanov. Razumljivo je, da sem si zelo želel postati čimprej partizan. Ker pa bi se lahko Nemci nad domačimi maščevali, sem moral vso stvar dobro izpeljati, tako kot da bi me partizani s silo odpeljali. To zame ni . bilo težko Na dan odhoda sem vzel skicirko, in .barve in se odpravil risati kamnolom. Ko še je zmračilo. =em razmetal barvne krede na vse strani, pustil narisano risbo med tiri blizu dvigala in se odpravil domov p< stvari, ki sem lih nameraval vzeti s seboj Doma me je že čaka) nahrbtnik Mama mi je dala za na pot tudi dva majhna hleba kruha, ki so ju pa pozneje pojedle krave v Požarjih pri Jablani. Sam sem še nabrusil velik kuhinjski nož, ki mi je pomenil edino orožje, kajti moj namen ni bil, da bi se dal ujeti prvemu Nemcu, ki bi me slučajno srečal na poti. Slovo je bilo težko in kratko. Po mojem tedanjem pojmovanju partizan ni smel poznati sentimentalnosti in zato se mi je zdelo sramotno pretakati solze, če greš v boj za domovino. Z nahrbtnikom na rami, oblečen v kratke hlače in srajco, sem se z nožem v desnici mimo apnenic splazil na Rigl. Na vrhu Rigla sem se vsedel me j dve skali in gledal na Zagorje. Vsepovsod je bila tema, kajti zaradi zračnih napadov je moralo biti vse zatemnjeno. Nad Partizanskim vrhom so se vlekli temni oblaki Vladal je popoln mir in tišina. Vse do zore sem ostal buden, nisem hotel; zadremali, če-' prav zunaj ni bilo težko zaspati, ker ni bilo mrzlo. Ko se je začelo daniti, sčm se odpravil naprej proti Družini. Ob poti pri kapelici, od koder se lepo vidi na postajo, sem se vsedel in gledal na zagorsko postajo. Nikjer še ni bilo nobenega človeka. Vse je bilo kakor izumrlo. Gledal sem Savo in se, vprašal, če se bom v njej sploh še kdaj kopal. Ali bom še kdaj srečal mo- . je prijatelje, znance, starše... Kdorkoli je prišei v partizane, je moral biti vedno pripravljen darovati življenje za domovino. Zdrznil sem se in skoraj z nožem planil na znanca, ki je čisto potiho prišel do mene in me vprašal, če grem tudi jaz »v hosto« Tako sva bila že dva Čez nekaj časa sva malo višje zaslišala glasove ljudi. Bili so naši tovariši ki sc bili na isti poti. Zlezla sva v hrib in se jim pridružila. Takoj smo se počutili nekoliko močnejše. Bil sem edini v kratkih hlačah Moje nasprotje pa je bi) rudar iz Kolohije, ki jt imel na sebi pet spodnjih hlač in povrhu-oblečene še tri molke hlače. Zena mu je dejala, da je tako boljše, da >ga,vsaj'zeblo ne bc. In res ga mi prav nič zeblo, ampak se je kar kopal v potu in takoj ob prihodu začel odlagati odvečno kolekcijo konfekcije, ki je nate. našla prostor v njegovem nahrbtniku ■(Sje nadaljuje) £ MK» PRIČETKOM TEKMOVANJ V L ZVEZNI ROKOMETNI LIGI Ugoden žreb za RK RUDAR Ro sklepu izvršnega odbora Rokometne zveze Jugoslavije bo v prihodnji prvenstveni sezoni v I". zvezni rokometni ligi sodelovalo 14 ekip. Rokometna zveza Jugoslavije je namreč ugodila prošnji skopskega Rabotničkegai tako da; bo tudi skopski rokometni klub —kljub izpadu— sodeloval' v družbi najboljših jugoslovanskih rokometašev. Za 14. člana v ligi se bosta pomerila Železničar (Niš) in' Dubočica (Eeskovac). Zmagovalna ekipa bo- postala' novi' član: P. zvezne rokometne lige. •* I zvezda rokometna 11- VII. Kolo — II. oktobra: ga bo torej izjemoma v se- RUDAR — Rabotnički zoni 1964/65 povečana za dva člana, todh ob zaključku tekmovanja bodo izpadla štiri zadnje uvrščena moštva na lestvici. • V Beogradu je bilo tudi žrebanje parov za jesenski del tekmovanja. Razpored tekem trboveljskega prvoligaša Rudarja je naslednji: I. kolo — 23. avgusta: RUDAR (Trbovlje) — Rudar (Pl ovij e) II. kolo — 6. septembra Medveščak (Zagreb) — RUDAR. IIL kolo — 13. septembra: RUDAR — Crvena zvezda IV. kolo — 20. septembra: Mlada Bosna (Sarajevo) — RUDAR V. kolo — 27. septembra: RUDAR — zmagovalec tekme Železničar — Dubočica Vt kolo — 4. oktobra: Borac (Banja Luka) — RUDAR (Skopje) VIIT. kolo — 18. oktobra: Zagreb - RUDAR. IX. kolo — 25. oktobra: RUDAR — Partizan (Beo^ grad) X. kolo — T. novembra: Bosna (Sarajevo); — RUDAR XI. kolo — 8. novembra: RUDAR — Split' RUDAR — Dinamo (Pančevo) •> 2e sam razpored nam pove veliko^ namreč, da je bil Trboveljčanom žreb naklonjen. Sedem »lažjih* nasprotnikov bodo imeli doma, šest kandidatov za najvišji naslov pa bo sprejelo rokometaše Rudarja v goste na domačem igrišču. Vsaka točka, dobljena izven Trbovelj, bo nadvse dragocena. XIr. kolo — 15. novembra: slavijo- je že tudi določila 24 sodnikov za vodenje tekem v I. zvezni rokometni ligi. To let« — za razlika od drugih — ne bo veljalo načelo nevtralnosti za sodnika, pač pa bodo najvažnejše tekme sodili najboljši sodniki na rang lestvici. • Prijetna novost je tudi, da bo vse odločilne tekme spremljal tajni ddegat. • Omeniti velja še, da ima ! [ domačin — organizator tekme — možnost igranja v času od sobote popoldne pa vse do nedelje zvečer. • Trboveljski rokometaši so po napornih kvalifikacijah imeli bore malo počitka, kajti priprave za še bolj zahtevne prvoligaške tekme so>i > se začele že 20. julija i > Trener Bašič je na pripra- HRASTN1K. — Verjetno še ne veste, da hrastniški kolesarji. ki se pripravljajo za nastop na državnem prvenstvu, trenirajo vsak dan, tako da ima ob koncu tedna vsak kolesar 308 km »za seboj«. Trenutno) so hrastniški kolesarji slovenski prvaki. Zato je prav, da lih vsak dan lahko vidimo na cesti. Trenirajo večinoma na cesti proti Celju oziroma Velenju, kjer so za to odlični pogoji. TRBOVLJE. — Obnovljeno teniško igrišče na Leninovem trgu Je spet »oživelo*. Zlasti v popoldanskem času in ob nedeljah ter praznikih je treba potrpežljivo' čakati na vrsto. Ce bo šlo tako naprej, bo postal v Trbovljah tenis kmalu šport' številka Z Prepričani smo, da navdušenje za tenis ni samo »krik mode«, , . T _ pač pa d H potreb' po re- Rokometna zveza Jugo- i * kreaciji io ip 70 furli rini9.4 ^ 1 mmmmm mmmm BIZJAKA Ime Bizjak Je dhnačnji mla- trideseto leto aktivnega tre' dlni mogoče le malo znano, niranja. Vadi člansko vrsto pri TVD Partizan Trbovlje in tudi mladincem kaže svoje Izredno bogato znanje v Toda pred nekaj leti je bil Mirko Bizjak eden od najvidnejših telovadcev ali če hočete športnikov, ne samo orodni telovadbi, v- Zasavju, pač pa tudi izven vaš redni poklic »a Je? meja Revirjev. Dalj časa je _ 2e dalj časa sem pred bil stalni reprezentant v vrsti metni učitelj za telesno vzgo- orodnih telovadcev. Prav rad se spominja tistih veselih dni, ko je še sam oblačil »dres« S športom Je začel že z dvanajstim letom (rojen je 1008. leta v Trbov-Hab) to le s splošno telesno jo na Tehniški srednji šoli v Trbovljah. Razlika med športom pred leti In sedaj? — Sem mnenja, da je med mladimi športniki premalo Idealizma. Ne gledam več tistih zagrizenih borb, kot so včasih bile, pa čeprav samo za barvo kluba, čestokrat s, svojo opremo. Sem tudi mnenja, da se z našimi najmlaj-šiml prehitro začne- s specializacijo in jim zato največkrat manjka osnovhe telesno kulturne izobrazbe. Večkrat greste čez mejo kot sodnik? — Sem mednarodni sodnik za orodno telovadbo, zato me PIG čestokrat pokliče na sojenje najrazličnejših- tekem v Evropi. Kaj menite o orodni telovadbi v Trbovljah In Zasavju? — v Revirjih ne manjka mladih talentiranih telovadi cev. nesreča pa je v tem. da primanjkuje specializiranega l iu Se sedaj ostal strokovnega kadra, ki Je pri orodni telovadbi posebnena- 11 i > < I X < ► < I < I so še tako utrujen: in imajo; še toliko prtljage! Po vsem tem skoraj šz-gleda, da SAP b«lj malo skrbi za potnike. Pa brez zamere! NA KANALU 9 — SLJEME 19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). , SOBOTA, 25. J ULMA 19.15 Kaj bo prihodnji teden na sporedu (Ljubljana) 19.30 Nenavadni konj Sampijon — serijski film (Ljubljana). 20.9» TV dnevnik (Beograd). 26 38 Cikcak (Ljubljana). 20.45 Ogledalo državljana Pokornega — ponovitev: (Beograd). 21.45 Serijski film (Ljubljana). 22.35 Poročila (Ljubljana). | NA KANALU 9 — SLJEME I 19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). 19.30 S kamero po svetu (Beograd). 21.45 Serijski film (Zagreb). 22.35 Včeraj, danes ju« trl (Zagreb). , R T V - Ljubljana Poročila ob 8.18, t.00. 8.00 10.00, 11.00, 13.00. 14 00, n oo 18 00, U.oo tn 14 00. Pozoi. nlmal prednosti ob ll oo Kmetijski nasveti ob 11.18 Vsak dan za vas ob 16 oo Rndllskl dnevnik ob 18.10. Oddaja Naši poslušalci če stltajo ln pozdravUajo — vsako nedello ob 8 05 In 12 05: eJ vsak ponedeljek, četrtek ln soboto pa ob 14.35. SREDA, 22. JULIJA 8 00 Mladinska radijska Igra — Aleksander Marodič: Junaki Mlhčeve brigade. 9.20 Zabavne melodije slovenskih skladateljev« 30.00 Sončne poljane. 11.10 DrejZnlkov Andrej govori ... 13 25 Slovenski pevci v slovanskih operah. 14.00 Glasbeni avtomat (pester glasbeni spored). 15 05 Reportaža 15.25 Praznično popoldne z domačimi napevi. 18.00 Radijska Igra. Vasja Ocvirk: Pridi po orglice (prva Izvedba). 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Skupni program J RT — studio Ljubljana o prazniku vstaje. 22.60 Literarni nokturno. 23.00 Melodije za lahko noč. ČETRTEK, 23. JULIJA 7.15 Zvočni kalejdoskop. 8,05 Peje Slovenski oktet 1.00' Počitniško popotovanje od strani do etranl. 8.18 Vesele počitnice. 8.30 Od koračnice do Seherza 18.18 , 2 opernimi pevci po svetu. 11.11 Pozor, nimaš prednosti! 12.25 Z Jugoslovanskimi pevci popevk. 13.30 Priporočajo vam., 14.05 Dalmatinske narodne pesmi. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.40 Stari plesi. 16.0(1 Vsak dan za vas. 17.05 Poletni sprehodi po glasbenih revijah — tokrat od Skandinavije do Pl-renejev. 18.10 Turistična oddaja. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov. 2100 Večer umetniške besede. Lojze Potokar. 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana. 23.05 iz današnje poljske tn romunske glasbe PETEK, 24. JULIJA 7.15 Od uverture do finala. 8.06 Majhni zabavni ansambli. 8.35 V zvokih po Jugoslaviji. 8.00 Pionirski tednik. 8.30 slovenski pevci popevk. 10.15 Igra pihalni orkester Martin Gould. 11.00 Turistični napotki za tuje turiste 11.10 Pozor, nimaš prednosti I 12.25 Opoldanski domači pčle-mčle. 13.15 Obvestila tn zabavna glasba. 14.06 Glasbeni avtomat-. 15.15 Zabavna glasba. 15.45 Poje rrfladinskl pevski zbor romunske RTV. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe. 18.10 Promenadni koncert 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Trideset minut v studiu 14 . 20.50 Arena za virtuoze. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 23.05 »Poletne no- SOBOTA, 25. JULIJA 7.15 Jutranja glasbena srečanja. 8.00 Solistična oddaja. 8.25 Iz koncertov ln simfonij. 9.15 Otrokov svet. 8.35 Zabavna glasba iz Sovjetske zveze. 10.15 Jugoslovanski pevci popevk. 10.35 Pesmi ln plesi Iz Španije. 1110 Pozor, nimaš prednosti! 12.25 Lahek opoldanski spored. 13 30 Priporočajo vam. 14.05 Zdaj pa kar po domače. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.10 Prizora Iz Smetanove Opere »Dalibor«. 20.00 Serenada in nokturno. 20 30 Sobotni večeri v naših krajih. 22.10 Oddaja za naše Izseljence. 23.05 Nočni akordi. NEDELJA, 26. JULIJA 7.15 Narodni ln domači zvoki. 8.60 Veseli tobogan. 9.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 10.60 8e pomnite, tovariši. . . 18.30 Pesmi borbe in dela. 11.50 Zabavna glasba. 11.15 Lahka glasba. 11.40 Nedeljska reportaža. 13.10 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14 03 Koncert pri vas doma. 15.05—19 00 »Danes popoldne« (šport in glasba). 19.05 Glasbene razglednice 21.00 Melodije v Izložbenem oknu. 22.10 Godala v noči. 23.05 Nočni komorni koncert z deli slovenskih skladateljev. 'x PONEDELJEK, 27. JULIJA 7.15 Jutranja glasbena srečanjaf 8.05 Nekaj domačih In narodnih. 8 30 Take pojo In igrajo v Sofiji. 9.00 Za mlade radovedneže. 9.15 Mladi pevci mladim poslušalcem. 10.15 Iz romantične klavirske glasbe. 10.55 Glasbena medigra. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.25 Opoldanski domači peie-mele. 33.30 Priporočajo vam. 14.05 Glasbeni avtomat. 15.15 Zabavna glasba. 15.45 Pihalni orkester JLA p. v. Pavla Brzulje. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Poletni sprehodi. 18.10 Zvočni razgledi — italijanski zabavni ansambli In orkestri. 18.45 Na mednarodnih križpetjih. 20.00 Melodije slovenskih skladateljev zabavne glasbe. 20.55 Koncert zbora Slovenske filharmonije p. v. Janeza Boleta. 22.10 S popevkami po svetu. 22.50 Literarni nokturno. 23.05 Po svetu jazza. TOREK, 28. JULIJA 7.15 Lahka koncertna glasba za dobro jutro. 8.05 Jugoslovanski pevci popevk. 8.35 Novi posnetki ženskega vokalnega kvarteta. 0.15 »Bobri tovariši«. 9.30 Četrt ure * ansamblom Weekend. 8.60 Črnogorske nore** pesmi. 10.15 Z opernimi pevci po svetu, 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba. 12.25 Mali koncert lahke glasbe. 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Priporočajo vam. 14.20 Jo« že Cernč peje slovenske narod« ne pesno;, s harmoniko sprem« lja Avgust Stanko 14.35 Naši po« slušalci čestitajo in pozdravlja« jo. 15.15 Zabavna glasba. K 30 V torek na svidenje. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Poletni sprehodi z zabavnimi orkestri. 3810 Koncert po željah poslušalcev. 19.05 Glasbene razglednice. 20 00 Dva »dunajska klasika«. 20 20 Radijska igra. Prežihov Voranc-Mitja Mejak : Judenburg. 21.07 Fantazija, pesem ln balada. 23 05 Nočni koncerti z deli tugoslo« vanskih skladateljev. SREDA, 29. JULIJA 7.15 Narodni in domači zvoki, 8.05 Plesni orkester Les Brown. 8.25 Kraljevi glasbeniki. 9.00 Svet skozi sončna očala. 9.20 Zvočni mozaik. 10.15 Solistična instrumentalna glasba. 11.15 Po« zor, nimaš prednosti! 12 25 Opoldanski domači pčle-mčle. 13 15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Priporočajo vam. 14.03 Glasbeni avtomat. 15.40 Poje komorni zbor RTV Ljubljana p v. Lojzeta Lebiča. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Poletni sprehodi z našimi solisti. 18.30 Iz fonoteke radia • Koper. 18.45 S knjižnega trga. 19.05 Glasbene razglednice. 20.06 Slovenski orkestri, ansambli in pevci popevk. 22 50 Literarni nokturne. MOŽ IZ KUPEJA Mister Larry je bil že postal živčen, ker je vse svoje potovanje moral biti sam v oddelku železniškega voza. »Tudi vrag bi mi bil dobrodošel sopotnik i je pomislil. »Mogel bi se malo pogovarjati ali pa se vsaj prepirati« A tako je ostal sam .. 2e so minile, tri ure. kar je ekspresni vlak zapustil newyorško železniško postajo, pa ni bilo niti sprevodnika da bi pregledal vozov- KKIMINALNA ZGODBA nico Larry je upal, da bo vjaj v Jerseyu, na edini postaji, kjer ima vlak postanek, stopil kdo v njegov oddelek. Pred nekaj minutami je vlak zapustil Jersey, a Larryjevo pričakovanje se ni izpolnilo. Ni mu preostalo drugega, kakor da se zlekne na udobnih sedežih in prespi ostali del poti Tako j? tudi storil. Toda komaj je zadremal, so se vrata oddelka naglo odprla Dostojno oblečen moški je hitro vstopil in prav tako hitro zaprl vrata za seboj. ko je poprej pogledal še na obe strani hodnika. »Ste sami v oddelku?« je živčno vprašal neznanec. •Če vi niste nič in nihče, mister!« je odgovoril Larry. ♦Ali je bil že sprevodnik pri vas in pregledal vozovnico?« »Mislim da ne.« »Kako to .mislite1? Ali ste morda spali do mojega prihoda?« »Nisem bil tako srečen « »To pomeni, da sprevodnika še ni bilo v tem vozu « »No, pa recimo, da ni bil, če imate od tega kako korist« »Da. da ...., « je zamrmral neznanec in živčno potegnil iz žepa zavojček cigaret »Kadite?« je vprašal Lar-ryja in mu ponudil cigareto. »To je oddelek za nekadilce, mister!« »K vragu vi in nekadilci!« Neznanec si je prižgal cigareto in pri tem ves čas motril Larryja. »Kam potujete?« je vprašal. »V New Orleans!« »To je prva naslednja postaja, kjer se vlak ustavi, ali ne?« »Da, če ne bo kazal rdeči signal pred mestom, da proga ni prosta.« »Dovolj je bito zafrkaval nja, če smem pripomniti... « »Ni potrebno. Saj sem že opazil, da imate v desnem žepu površnika revolver.« »Ne samo to. Revolver je namerjen na vas « »Hvala za pozornost X zdaj mi povejte, čemu se imam zahvaliti za toliko pozornost?« »Ni važno. Od vas zahtevam samo eno: če bi morda prišla policija in vprašala, od katere postaje potujeva skupaj. boste odgovorili, da sva sopotnika že od New Yorka.« »Morda bi bilo bolje, da je res tako ...» »Tako je!« »Da, tako je, zahvaljujoč revolverju v vaši roki« »Vaša inteligenca vam bo vsekakor podaljšala življenje, mister ... mister ... « »Larry Larry Danton « »Mister Larry. Jaz sem Erg Benjamin Erg, filmski producent« »Me veseli, mister Erg. Ali sem morda zasilni statist v kakem vašem najnovejšem filmu, ki ga režira Hitchock, ali... « Nato je mister Erg pokadil Se dve cigareti drugo za drugo Globoko je vlekel dim vase in bil precej živčen. Larry se je zamislil in nenehno gledal v obris revol-verske cevi v žepu Ergovega površnika Molčala sta,... »Rekel sem'vam že, da je bilo dpvolj šale. Najresneje vas opozarjam, da storite vsa, kar bom od vas zahteval, če želite videti New Orleans. Dajte mi častno besedo, da ne boste nikomur o tem ničesar povedali.« »Nikomur ne bom niti črhnil o tem, častna beseda!« »V redu! Naj bo to najina skrivnost« »Da! Naj bo NAJINA SKRIVNOST!« Kmalu so se pojavili spre- vodnik ... Ln dva policaja. »Oprostite. Upamo, da gospoda potujeta skupaj... « »Da!« je potrdil mister Larryf ■ Vz New Vorka?« »Da, če vas to ne moti... « »Niti najmanj. Oprostite!« »Kaj se je zgodilo?« je vprašal Larry. »Umor. V petem vozu za vašim Sprevodnik je v nekem. oddelku našel truplo mladega dekleta. Ubita je bila po Jerseyu, kar pomeni, da morilec še ni mogel zapustiti vlaka « »Če ni medtem skočil iz njega,« se je vmešal mister Erg. »Dvomim. Vlak vozi z veliko hitrostjo,« je dejal policaj Nato so vsi trije odšli naprej V oddelku je ponovno zavladal molk »Torej ste ji plačali vožnjo do raja,« je pripomni! mister Larry. »To vas nič ne briga Obljubili ste, da me ne boste izdali, ko sem stopil v vaš oddelek, in tega se držite! Sicer pa ne pozabite, da bi vas našel, pa če se skrijete kjerkoli.« »Seveda, nikomur niti besedice,« je rekel mister Lar-ry. »Mister Erg, povejte mi, zakaj ste jo ubili.« »Prekleta mala pocestnica! Hotela se mi je doživljenjisko Obesiti na vrat samo zato, ker sem ji poklonil deset lepih dni in noči.« »Ali ste oženjeni, mister Erg?« •Da « Vlak se je približeval New Orleansu Že so se vozili mimo prvih ulic predmestja »Mister Larry, ne pozabite, da vam bo za hrbtom cev mojega revolverja. Stopajte mirno pred menoj in vzemite prvi taksi, ki bo prost. S taksijem me boste pospremili do«prvega večjega mesta z železniško postajo. Plačal bom vožnjo tudi za vaš povratek« »Zelo ste ljubeznivi, mister Erg,« je rekel Larry. Ker se! je vlak že ustavil, je izstopil. Peron sta prešla brez ne-prilik Ergu se je zdelo, da ju pozorno motri nekaj policajev, toda kmalu je dojel, da se mu je to samo zdelo zaradi prevelikega strahu Larry je stopil k prvemu taksiju A brž, ko sta se udobno namestila na sedežih, ju je obkolilo nekaj policijskih agentov v civilu. »Roke kvišku, mister! Bodite mirni!« Je dejal eden od njih, čigar revolverska cev je bila naperjena v Erga. Mister Erg se je amedel Podzavestno je dvignil roke in s pogledom, polnim prezira, je hotel Larryju nekaj reči. Toda le-ta ga je prekinil in se smehljal: »Sami ste priča, mister Erg, da nikomur nisem zinil niti besedice la da sem svojo Zmedlsi žmrudlo teplussu 5 Nove kopnine obleke s pomanjkljivim zgornjim delom ali bol /e — brez njega — so napravite pravo zmedo v čustvih, pogledih, morati, industriji itd. Imenujejo jih topless, kar je najbrž beseda s tiskarsko napako na koncu: ženskam na) bi bilo o n jih bolj TOPLO, pa tudi moškim. k' bodo odslej videli žensko polovico tako golo. kot jo je zadnji na javnem mest o videl Adam v raju. - izumil jih je neki Rudi Cernreich iz llo-Igurooda, po poklicu kroiač, modni kreator. Postal bo milijonar, in prvi. ki se je obogatil s tem. da je žensko slekel do pasu. Renkcija na ta modni sunek je po svetu zelo različna. Mnoge tovarne krem so takoj preimenovale s/are kreme za negovanje kote in njeno zaščito pred soncem Radio, časopisi, televizija so polni gesel reklamnih agentov: krema ta in ta daje galanten sija). mehkobo, trdoto, blesk, fineso tena. zaščito itd odvisno pač od dela telesa, ki ga je treba zaščititi jrred žgočimi pogledi tn atmosferskimi motnjami Neka tovarna je že poslala na tržišče dve kremi v em škatli: za nego leve' in desne polovice Pri nas pa nekateri zastopniki naših tovarn že iščejo po tujini tovarno, ki bi prodala licenco za izdelovanje teh krem in mogoče že tudi potrebne stroje Neka tovarna modrčkov in kopalnih oblek te že preusmerila dni svoje proizvodnje na fige. bolje hgove 1'jfi in to naravne in iz umetne mase s črtkami Nujno potrebujejo še dva vrtnarja s plačo po dvojnem tarifnem pravilniku Mogoče se bodo kopalne obleke omejile drugo leto samo še no to? Tekstilci sejejo in sejejo tajne seje in mečejo denar za reklamo tekstila skozi okno. Podkupujejo zdravnike, da bi dajali izjave, da je treba te sedaj tako izpostavljene dete telesa zaščititi, pa čeprav samo z modrčkom površine dveh kvadratnih centimetrov. Nudisti so užaljeni, besni in zadovoljni Užaljeni, ker so si to modo izmislili oni že zdavnaj in so že vložili prošnjo na mednarodno sodišče za zaščito avtorskih pravic. Sodno so pa napadli krojača Gern-reicha. češ da je nesramen in predrzen p!aqiator. Zadovoljni pa zato. ker bodo po- . stali najmočnejši in najštevilnejši klub sveta, ie bo šlo v drznosti tako naprej. Glasniki morale so pa razen redkih izjem tiho. Niso st še opomogli od presenečenja: sedaj pa je tako že prepozno Morala je že na psu prihodnosti. Zenske delajo shujševalne, olepševalne, napthovalne, zmanjševalne kure in samomore. Zavist terja svoj davek. Čuvarji lavnega reda so nemočni, večinoma v bolniškem staležu zaradi poškodb, dobljenih od pobesnelih moških ob prvih aretacijah to-nless kopalk. Drugi pa brskalo po arhivih, da hitro odkrijejo kokšen zakon, ki bi kopanje v teh kopalkah prepovedal Doma rni pa plava nekam čudna atmosfera po zraku. Zena dela shujševalno kuro in neverjetno rada teži na trebuhu Sedemletna hčerka zahteva, da kupim novo veliko ogledalo, češ da se v tistem, ki ga uporabljam za britje, .človek sploh ne more pogledati. Sin št. l’hoče po vsej sili k optiku po nova očala, sin št. 2 pa stopa ves polomljen v mavcu. Baje je padel po stopnicah Jaz pa dobro vem. da je padel skozi okno. ko je gledal na sosedov bazen s petim/ odraslimi hčerkami. Ne bo me nalagal. Saj sem jaz tudi skoraj padel. TONI HAUC obljubo držal. Toda ali vidite tisti avtomobil tam? To je moje vozilo. Kakor vidite, so me pričakovali, ker kot šef tukajšnje policije na povratku z dopusta pač zaslužim nekaj pozornosti svojih ljudi... « D. J. Baly I Vendar I i® ; bil umor ■ Pri zajtrku je mož a a-' ■ glo pregledal časnik »Danes ni nobenega J umora,« je rekel. »Kaj praviš? To je ne-| mogoče!« je dejala žena. ■ »Častna beseda, nič po- ■ membnega. Samo nekaj 5 prometnih nesreč, dva ■ vloma in napad.« »Umora goto voj nisi ■ opazil,« je rekla žena. ■ »Beri bolj pazljivo!« ■ Zena mu je vzela časo- ■ pis in pričela brati. ■ »Boš videi, da bom ia-I šla kaj zanimivega, na I primer, umor iz ljubo- ■ sumnosti.« ■ Žena je mrzlično listala ■ po časniku. »Doslej še nisem videla m časnika, v katerem bi ne ■ bil opisan vsaj en umor. } Ne mine dan, da se ne bi I zgodil kak umor.« »Zakaj ne more miniti j dan brez umora?« je ■ vprašal mož. »Zato, ker zajtrk brez — umora ni zajtrk,« je rekla * žena in si oslinila vršičke ■ prstov. »Ce v časniku ni nobe-I nega umora, pomeni to, j da nobenega ni bilo!« je a izjavil mož zmagoslavno. »To nikakor ne pomeni, j da ga ni bilo. Umor se jo l zgodit, ko je bil časnik že ■ natisnjen« »Jaz pa mislim, da tudi I pozneje ni bilo nobenega | umora.« ji je rekel mož S razdraženo. »Zame je vsak dan brez j umora izgubljen,« je rekla ■ žena zlobno. ■ »No, potem pa današnji j dan sploh ni dan.« je re-I kel mož mračno. »To Je čisto tebi podob-| no! Uživaš, kadar mi lah- ■ ko kakšno zagodeš,« je I vzkliknila žena. »Dovolj .mi je vsega. So S besedo, pa bom izgubil I oblast nad seboj!« je bes-j no zarjovel mož. »Kaj se bo zgodilo, če ■ boš izgubil oblast nad se-j boj? Morda umor, ti šlc- m va!« ga je pričela dražiti ■ žena. V naslednjem trenutku ■ je mož pograbil vazo in ■ jo treščil ženi na glavo. Žena je padla Preden ■ je umrla, je blažena za- ■ šepetala: »Kaj sem ti rekla! Ven- ■ dar je bil umor ... « H. Sanovskl Partizanski humor: MIHOVA PLESA Skupina partizanov se je počasi vzpenjala na Kal. Popoldansko sonce je močno pripekalo. Zato so si borci odpeli bluze in sneli titovke. Ko je Dušan zagledal priletnega Miho, je v šali zaklical: »Miha, pokrij se! Tvoja pleša predaleč odbija svetlobo. Naj to opazijo Nemci, pa bomo imeli vraga!« »O, madonca,« si je zašepetal Miha in si urno pokril glavo, rekoč: »Moja pleša ne sme biti izdajalka!« MIHOVE TUJKE Aktivist Miha se je izogibal tujk kot romar kletvic. Če jih je pa le moral uporabljati, je bil vedno v .zadregi. V grlu so se mu zatikale kot ribje košti, včasih pa jih je pogoltnil kot'kača žabo. Na nekem sestanku, kjer so razpravljali o partizanskem statutu, se je čutil dovolj zgrajenega za diskusijo, zato se je priglasil k besedi in prisotnim nekako samozavestno dejal: »Jest se strinjam, kar je oni piskotiral, strinjam se, kar je treku oni oblastni inu predlagam, da sprejmemo naš komunistični štrbuc!« Svojo diskusijo pa je Miha podkrepil s tem, da je mogočno udaril s pestjo po govorniški mizi. HUDOMUŠNI PREDLOG Bilo je v revirjih. Kadar smo šli proti Hrastniku ali nazaj proti Zagorju, smo se zglasili pri na-, ši zaupnici na Lizi, kjer so nas Nemci in raztrgan-ci večkrat čakali v zasedi in spraševali za nas. . »Kako je, mama? ... je , bilo kaj Nemcev tu,« sem povprašal staro ženičko Francko, čeprav sključena, je bistro dvignila glavo in na pol resno, na pol za šalo predlagala: »Dajte no že enkrat hoditi skupaj! Ko pridejo Nemci, vprašujejo za partizane, ko pridete vi, pa sprašujete za Švabe. Kdo bi komu mogel streči...« cirkus, m poletje in prva ljubezen Udarce . kladiv in nenehno petje šotorskih: delavcev je spremljal cel orkester zvokov. Iz kovačevega šotora se je slišalo zvonenje jekla, iz škropilnega voza je brizgala voda po prašiti cesti, verige delovnih slonov so rožljale; Ginny, ki je vlačila stebre za glavni šgtor, Je trobentala kot največja trpinka, odgovarjali so ji konji z vriskajočim rezgetanjem. Traktorji so brneli sem in tja in prevažali vozove s kletkami na določene prostore. Zveri so se vzpenjale na mreže ifleiltem, ko so jim pazniki jemali pokrivala s kletk. Zmešnjava zvokov In podoba hitro rastočega šotora — to je bil moj prvi vtis prave-cirkuškega življenja pod šotorom. K temu se je pridružil vonj sveže pražene kave iz kantine in čisti duh sena, ki je bilo nakopičeno pred me-nažerijskim šotorom. Po petih tednih v New Yorku-*>in šestem v Bostonu se je končno pričelo potujoče življenje. x Nikoli Še nisem prisostvovala gradnji cirkusa, zato se mi je zdelo več kot zanimivo. »Kako je to lepo,« sem rekla. »Nihče mi ni povedal, da bo tako lepo.« Mary Luise, ki Je stala poleg mene, je zastoka- la: »Če še enkrat rečeš da je tale razmetani prostor lep, mi postane slabo. Pojdi greva zajtrkovat« V kantinskcm šotoru nama je natakar prinesel jajca s slanino, najboljše pecivo, ki sem ga kdr.j okusila in več skodelic vroče kave. Od vsega sva pospravili dve porciji, ne da bi se pri tem ozirali na ljudi iz mesta, ki so gledali Izpod dvignjenega okenskega platna v šotor, kbt da so plačali zato, da nas gledajo pri jedi. Po zajtrku me je radovednost gnala v veliki šotor. Opomniki — sredi šotora močni, okrogli in navpični, ob straneh pa tanjši in poševno postavljeni — so dajali prostoru videz, surrealistične podobe. Pod visokim šotorskim nebom so delavci brezskrbno skakali z lestve na lestev ali pa plezali po vrveh z vsemi štirimi, predrzno kot opica v živalskem vrtu. Spodaj so spet drugi delavci z utrujenimi obrazi postavljali klopi za gledalce. Tu in tam je kateri obležal pijan in se ni zganil niti potem, ko ga je preddelavec s kletvicami in brcami nagnal nazaj k delu. »Garderobni šotor stoji,« je zaklicala Mary Louise iz vho- da za artiste. Peljala me je k srednjeveškemu šotoru, kjer so bile na levi in desni strani garderobe za dame In gospo -de, v sredini pa je bilo nameščeno krojaštvo. Mary Lotize je odgrnila platneno zaveso iri stopili sva v najino garderobo. Naši kovčki go bili razvrščeno krojaštvo. Mary Louise vrstnem redu. Na vsakem hodniku so se vrstili ločeni prostori za štiri do šest deklet. Mary Louise, Lvnn :i« Anne so stanovale menoj -v tretji vrsti drugega (hodnika. Ta razvrstitev je veljala za vso aezono in v istem vrstnem redu smo našle svoje! kovčke v vsakem novem kraju. Ko sem šla po svoj .kovček, bi se kmalu spotaknila ob dveh vedrih, napolnjenih z vodo. »Zakaj pa je to?« sem’ vprašala. , »Za kopanje, otrok moj,« me je poučila Anne. »Prvi je za umivanje, drugi pa za splakovanje. Toda, bodi varč-i na z vodo! V njej boš (morala oprati tudi svoje stvari. Nosač prinese dnevno le dve vedri na osebo.« Pomočila sem roko v vodo" in zavpila: »Tu notri kopati! To je vendar samomor, voda je ledeno mrzla!« (Se nadaljuje) »Si ti prinesla šopek?« jo je vprašala Ciska. Ko je Andrea prikimala, se je hitro sklonila k njej ter jo poljubila, preden se ji je mala lahko umaknila. »Zelo si me razveselila,« se ji je prisrčno zavhalila, »to je bilo zelo lepo od tebe, da si se spomnila name.« Otrok se je nasmehnil: »Stric Mihael mi je naročil, naj na vrtu natrgam nekaj rož za vas.« »Stric Mihael je to rekel?« je vprašala Ciska neverjetno. »De, menil je da nisva bila preveč prijazna z vami, zato naj vam nesem rože, da ne boste preveč slabo mislili o naju.« »Ta tvoj -dragi stric Mihael me je včasih res zelo užalostil,« je priznala Ciska. »Vem, saj sem vse slišala pred vrati,« je odgovorila Andrea in njene majhna rcvka je pobožala Ciskino. Ta pa je potegnila otroka k sebi in na njeno veliko veselje se je mala ni (branila, temveč se je stisnile k njej. Milo ji je pogledala v oči ter jo skušala potolažiti: »Ge ne bi imela , strica Mihaela, bi prav rada šla •* teboj.« \ »Kako lepo bi to bilo,« je odvrnila Ciska, vsa srečna, ker je .mala prešla no zaupljivo tikanje, »midve bi se lepo razumeli iin ‘bi se imeli zelo radi, mislim.« ,, A »Saj veš, da moram skrbeti za strica Mihaela, ki bi bil sicer čisto sam.« Cerkvena ura je. udarila tričert na osem, Andrea pa je zaklicala: »Tako pozno je že, zamudila bom pouk!« »Popeljem te z avtom!« je predlagala Ciska. ,V Andreinih očeh se je za trenutek pojavila senca nezaupanja. »Pa vendar -ne misliš, da bi te proti tvoji volji vzela in odpeljala?« jo je žalostno vprašala. \ Andrea je povesila oči, nato pa urno zlezla v avto. Ciska jo je vprašala, če bi jo lahko kdaj obiskala v mestu. »Ne bi rada pustila strica Mihaela za nekaj dpi samega,* je odvrteli otrok, »on pa mest ne mara — so prehrupna zanj.* Ko sta prispeli do šole, je 'Ciska (zaprosila: »Andrea, obljubi _jni, da ml boš pisala, če iboš kdaj rabila kak nasvet ali pomoč.* »Saj imam vendar strica Mihaela!« »Vem, vem, a kljub .temu se lahko zgodi, da ti kdaj on ne bo mogel stati rob strani. Takrat se spomni name . In mi piši ali telefoniraj, saj znaš, kajne?-« »Beveda, saj imamo telefon tv (hiši,« odvrne mala ponosno. . Cjska.je hitro napisala na list papirja -svoj naslov in telefonsko številko. »Na, pa dobro shrani listek! Če me boš poklicala, bom prišla takoj k tebi. Zate imam vedno čas!« Nato je pritisnila ustnice v otrokove mehka lase in gledala za njo, ko je odhitela proti: šoli. Na pragu je še enkrat pogledala nazaj proti Ciski ter ji v slovo pomahala z roko,— • »Kako lepo je, da se me otrok ne boji več,« si je mislila Ciska, ko je spet vžgala motor. »In Mihael Brugger ima pod raskavo lupino mehko srce,« je razmišljala, zaradi njegove prijateljske geste že čisto potolažena. Med vso dolgo vožnjo je ležal v njenem naročju šopek z Brugger jevega vrta. V svoji delavnici je Ciska našla listek oi$ sestre Mili. »Pridi takoj k meni!« ji je pisald, Toda Ciska ni utegnila. Popoldne je želela na-( doknaditi vse, kar je zamudila zaradi svojega) izleta na Bodensko jezero. 1 Bilo je že olyog devetih zvečer, ko je pre* nehala z delom in se napotila umivat v kopaj-i nico. Bila je tako trudna, da lakote niti ni ob-i čutila. Ko se je že napol slekla, je zazvonil v delavnici telefon. Kar ni se ji ljubilo dvigniti slušalke. Nenadoma pa jo je prešinila neumnai misel, da jo morda Brugger želi vprašati, če jel srečno prispela. Seveda ni bil on, bila je Mili) .Zasula jo je z vprašanji o tem, kje je tičalai zadnje čase.. »Takoj moraš k meni, da poveš, kaj si po« čela,* je zaključila Mili ter odložila slušalko takoj hitro, da Ciska sploh ni prišla do besede. Nekaj trenutkov za tem je Ciska jezno po« tegnila navzgor zadrgo na črnem krilu in oblekla še .bel -pulover, .pretkan z zlatimi -nitkami —i Milino darilo. (Se nadaljuje) PISMO IZ RADEČ Sekretar CK ZKS tov. Mrha Marinko na Zasavski cesti NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS VREME Do konca tedna bo lepo vreme, pa tudi v naslednjem fednu ne bo bistvenih sprememb. iivSii Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odborov SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK ZANIMIVO JE, DA V TEH JV L1JSK1H DNEH DRUŽBENA IN KOMUNALNA DEJAVNOST T UDI V RADEČAH NI ZMANJŠANA! x/ Pred dnevi se je sestal svet Stanovanjske skupnosti Radeče in razpravljal o tekočih problemih komunalne dejavnosti v Radečah. Prisotni so kritično ocenili obstoječe stanje Ugotovljeno je namreč. da stanovanjska skupnost v prvem polletju letošnjega leta za komunalno dejavnost, za vzdrževanje cest IV. reda ter za funkcionalne Izdatke ‘ni prejela za področje Radeč od Občinske skupščine Laško nobenih sredstev. Pa tudi sicer so sredstva občutno nezadostna za komunalno de- stroškov za vzdrževanje cest razsvetljave, vzdrževanje nasadov in parkov, pokopaisč. sejmišč, popravilo lesen.h mostov, čiščenje cesušč o kana lizacije, otroških igrišč itd. V omenjen^vsoto 400 000 din pa so vključeni še osebn dohodki delavcev, ki opravljajo te službe. Podobno je tudi s sredstvi. 20. avgusta na Kleku izseljeniški piknik (Ria) TRBOVLJE. — TUDI LETOS SE MUDI NA OBISKU V STARI DOMOVINI VEČJE ŠTEVILO IZSELJENCEV ROJAKI IZ EVROPSKIH DRŽAV BODO OBISKALI JUGOSLAVIJO V VEČJEM ŠTEVILU V JULIJU IN AVGUSTU. ne prireditve Pododbor Slo- zbor delavsko prosvetnega venske izseljenske matice v društva Svoboda Trbovlje II. Trbovljah bo organiziral pri- Seveda bo sledil še pozdrav reditev za Izseljence v re- rojakom, ki so na obisku v publiškem merilu v četrtek, stari domovini, potem pa 20 avgusta, popoldne Kleku nad Trbovljami. Izseljeniški piknik na Kleku bodo združili s kulturnim programom, ki ga bodo Iz- zabavni del izseljeniškega piknika. — O pripravah na izseljeniški piknik in o sami prireditvi vas bomo sproti obveščali! javnost. Namenjenih 4091090 " k! so namenjena za vzdrže-dinarjev brez dvoma ne mv.re vanje cest IV. reda, ki jih je zadostovati za poravnavo vseh okrog 80 km. Za to je določeno 3,750.090 din; v prvem polletju pa je bilo za osebne dohodke zaposlenih cestarjev porabljeno že 1,300.000 din, za materialne izdatke pa 800.000 din. Brez dvoma takšno stanje zelo otežkoča urejanje tekoče komunalne problematike, da na nadaljnji razvoj te dejavnosti sploh ni mogoče misliti. O tej problematiki so razpravljali že zbori volivcev, Kot vsako leto doslej bodo vajali Instrumentalni ansam- stanovanteke ^ImDnasti* oosta? tudi letos pripravili za naše bel »Veseli rudarji, iz Trbo-z “il zahtevo da Občanska izseljence po Sloveniji števil- vel] s solisti tn pa pevski skupščta tkško preskrbi dodatna sredstva za komunalno 'dejavnost. V nasprotnem primeru bo Stanovanjska skupnost Radeče prisiljena odpustiti delovno šilo, kar pa bo imelo za posledico slabo vzdrževanje komunalnih naprav in objektov. Med obiskom na najtežjem odseku — v Tolmunih Visoki gostje na trasi nove Zasavske ceste Tako je naslovila pismo naša bralka V. K. iz Litije, ki je v prejšnji številki našega tednika brala vest potk naslovom »Le pogojna kazen«. — To ni prav, piše. Tako nizka kazen za tako nečloveško poletje, le takrat, ko sem februarja brata o ubogi majhni deklici (»Sklepala je ročice in- prosila«), sem se ka v hladnem vremenu na prostem, povsem pomanjkljivo oblečenega in brez vsake hrane? Je kaj bolj človeško puščati ga cele popoldneve lačnega In čisto samega v nezakurjeni sobi? Ali pa zapirati ga v zajčji hlev? Pustiti možu, da do onemoglosti pretepa tako majhnega otroka, ki bi se moral v dno srca in se tudi smili vsakomur, ki ■■lili zgrozila nad početjem njene lastne matere in očima. Sama imam dva otroka. Hčerka je stara skoraj toliko kot deklica, ki je do sedaj marala že toliko pretrpeti. Sploh si ne morem predstavljati, kaj bi storila z nekom, ki bi mojemu otroku prizadejal le del vsega tega. In vendar je tu otrotftfl