Štev. 10.                     V Iijabljani,  1. vinotoka 1900.                   Leto I.
1                            Kralj Matjaž.
j^Sredi noči, opolnoci                                  Cuj prhanje konj, čuj oroŽja žvenket,
iz sanj se kralj Matjaž zbudi.                    med trumami gre pridušfen šepet.
I     Zbudi Alenka kraljica se,                             Glaj ostrine poll — Kak narašca hrup!
P     kot zarja bllščijo ji lica se.                          Matjažu v očeh vzplamfeva upl
[       In dvigne se glav bradatih sto,                    Že šum je in hrum med irumaml vstat —
molče vprašujejo: »Kaj je to?"                  kdo zrl ja vihar že z gorskih skal?
Pred kraljem pa mlad junak stojl,               Vse v stremenih stoji, vse v sedlu sedi —
kakor hrast stojl, stoji, govorh                    a junak se prestraši in zbeži.
I       ,,Hej, kralj zaspanec, pokažl svoj meČ!      Mrmraje razjahajo čete vse,
I        Prisef som ga iz nožnic vioč 1"                    spet padejo v sen, zaklete vS3.
I       ,„,Na sfeno poglej"" — In  vzame ga,         Matjaž ob mize udari srdit:
I       z levico krepko objame ga,                         ,,Čemu si prisel me Še ti budit!"
I       Z desnico ga prime za ročaj —                  Alenčica vzdihne In  sklone glavo
t       Že sinll je, glej, ostrine sijaj.                      in spet  je pod Krimom kot prej mrtvo.
[                                                                           _______                                    Oton Zupančič