J JE POKAZALA ANKETA lus štiri za IMašo komuno ub?6*? 0 NaSi komuni, vezana na j nvA,'0 in križanko je številč-stala pri 47 odgovorih, kar ^btižn^tudi pričakovali. Ts 1 oV_; ^ovarjajočih prejemajo NK to .;!,n,aslov' 9 pa ne, od teh bi si >Dis it 1 ’ 4 Pa ne - zato, ker ča-osf.H„ak r.edno dobivajo od drugih jso v . «td.). Naši anketiranci lodSJO* da dobivajo svoje gla-ai ttj redno, z zamudo do tedna #biv‘5e Pa so odgovorili, da ga ne fo J° rpdno, včasih pa sploh td”Jp Odvisno od nismnnošp 0d1vtsno od pismonoše," je VEPtr. nekdo. V uredništvu smo toenia "visuo. v uredništvu smo e«,,. ’ da na tem mestu anketi le ajbržPreVcč hupati, ker naši bralci osta Premalo primerjajo datum ti c ln objavljeni datum natisa. — :e iii Sni|0 zabcležil> ''a1 dvoteden-Kla Q Ce*° tritedenske zamude tem na drugem mestu. ^ S palcev ;SEga časopisa .iht‘zv°d NK prebere po rezul-cčin'!!lpe,c povprečno 2,6 občana tf' >>a.2-3, maksimalno 7). Če dani, levd° lahko posplošili, ima lV)č naklada NK (16.500 izvo-V 45.000 bralcev! etn0redništvu upamo, da k soraz- sq Ze*? ugodni številčni oceni, t- 1° prisodili anketiranci NK. ni ,bram?g,a lc njihova novoletna v°l|a, saj nas kritične pri-drugih mestih ankete o p, “jej.0; Kar 20 ocenjevalcev je stirico, 7 trojko in 9 petico, ep^u^dni kritičnosti skoraj ^lošT ” a v Uri,»_ ao;;Vt^v; Te ocene smo prav da Us j[-: Povprečju dobro ! ^jevalrpv* j,C zapisal eden tirico, izmed *u l(ajVescb vsi, ki imamo pri časo-BiU- ■> zraven, obenem pa je na tak pečeno 7annanip na« 'OdbuH^ jCno zaupanje za nas Szas,uži,i 3 b' 51 V*3! tisti plus za 0stala 'utežni vPra^anja v anketi so bila 'stavk„ Vsfb>nskcga značaja razen iajaia’*u nai bi NK v prihodnje žostCi(,,.VSe J® zanimivo, pestra * je v ,VH,lro»t, kvalitetni sestavki, CQU, 1 Ke8a prav vse, vse — ker je so nav mka^’ *,d' *žrugi odgo Ktutdli iddikonkretna po- 'SZtr\ P0sveča kar ^j- „ _ki iz NOB, več intervjujev z delavci in kmeti, posebno prilogo za otroke oz. šolarje, več o občini in njenih delavcih, podatki iz statistike o gibanju prebivalcev v občini, mesečna poročila iz matičnih uradov o smrtih, rojstvih in porokah, črna kronika, o delu občinske uprave, turistični informator, gospodinjski nasveti, resnična poročila o delovnih uspehih in konkretni predlogi za boljše delo in napredek krajevnih skupnosti, poročila o uspešnosti izvajanja sklepov s sej, kritične pri- |3ombe o delu krajevnih skupnosti v>jenJ 'az-nČ^ v naši komuni, vesti o kzai®v. naše občine, in- [»tv J* O UUV.1111;, 111- rai»p0litičn!hU o druž- ikVdih st, ' or8anizacijah, o delu v„eine TbPdosti, o zanimivostih i. J® naiboli všeč hranil* ZVeseihvJ;».JCJna'ibo,j v5ed branje J1Vln dogodkih kot podlaga bodočemu delu, poročanje o storjenem, vzroki za neuspehe in slabosti, kdo je za kaj odgovoren, imensko: kdo dobiva socialno pomoč, članek o Slavki Kumer, ravnateljici osnovne šole Vič - za njeno prizadevanje pri vzgoji otrok -šolarjev, več križank in nagradnih stvari, o stanovanjski problematiki, o preureditvi Karlovškega mostu in ■ ! ‘ • >itL Novoletna številka Naše komune je poleg nagradne križanke in ankete o slovenski himni prinesla tudi anketo o sami sebi. Čeprav ta anketa ni bila izvedena niti po neoporečnem vzorcu niti dovolj široko, da bi njene rezultate lahko preveč posploševali, pa je zanimiv prispevek naših bralcev k sooblikovanju časopisa doslej vsekakor najbolj popolna povratna informacija, po kateri se bo lahko v marsičem orientiral uredniški odbor s sodelavci, je pa tudi spodbuda k izvedbi popolnejše ankete, takšne, kakršno nameravamo p uredništvu pripraviti in kakršne tudi največji del slovenskega vodilnega časopisja še ni pripravil. najmanj pa so ji všeč žalostne novice. In tako smo že pri vprašanjih, kaj je našim bralcem najmanj všeč. Nekateri odgovori so spet bolj splošnega značaja, vendar je med njimi tudi mnogo spodbudnih: nič takega, celotno čtivo je bolj ali manj zanimivo, če mi ni všeč pa ne berem, ne vem, ničesar. Drugi odgovori so bolj kritični in nas v uredništvu opozarjajo, da moramo predvsem lastna vodila pri oblikovanju časopisa kar najbolj upoštevati. Kajti bralci bi nam najbolj zamerili: politično besedičenje, ponavljanje, kadar smo to brali drugje, suhoparna poročila, naštevanje sklepov s sej - ti sklepi se navadno itak ne uresničijo. V tem se anketiranci zelo ujemajo. Nasprotujejo pa si izrazito pozitivne alt negativne ocene o pisanju o športu in pa o rubriki o sporedu kinematografov, zlasti viškega. Očitno smo tu na področjih, kjer je deljenost mnenj - pravilo. samo za naslove, kaj šele za članke pod njimi! Pa ne, da bi v uredništvu nemočno dvignili roke, poskusili bomo realizirati nasvete in želje -kolikor se bo le dalo. Računamo na vašo pomoč! Odgovori na vprašanje po željenih spremembah so prinesli podobne odgovore, kot tisti o željah. Z njimi pa se je število predlogov še povečalo: intervjuji z navadnimi občani: „Saj bodo tako prišle na dan njihove želje", razkrinkanje bogatašev v občini, prikazi dela zveze komunistov na terenu, obdobne objave finančnih uspehov največjih podjetij v občini, itd. Anketa se zavzema tudi za boljšo slikovno opremljenost člankov in - na tem mestu ponovno - za pogostejše izhajanje. Nekaj anketirancev pa si ne želi nobenih sprememb, le tega, da bi NK ostala na sedanjem nivoju, ki v splošnem zadovoljuje. DOPISNIKI, NOVINARJI, OBOJI SKUPAJ Povprašali smo tudi, kako zagotoviti boljši dotok novic iz vašega ožjega okolja. Večina odgovorov predlaga razširitev dopisniške mreže, pri čemer bi morale pomagati zlasti krajevne skupnosti z družbeno političnimi organizacijami in delovnimi kolektivi. Drugi pa nam predlagajo, da bi dopisnike kar določili, da bi jih za to določili že po funkciji ali službenem položaju. Dopise bi morali vsekakor honorirati (kar delamo že ves čas!), dopisnike pa bi morali iskati zlasti med mlajšimi občani. Druga skupina anketirancev zaupa bolj v profesionalne novinarje ~ reporterje, ki pa bi morali prihajati pogosteje v krajevne skupnosti in k predstavnikom teh skupnosti in tamkajšnjih družbenopolitičnih organizacij, v delovne kolektive in tudi k občanom brez velikih imen, funkcij in poklicev. Na vprašanje anketirancem, če bi bili sami pripravljeni postati dopisniki, jih je večina odgovorila nikalno, vendar pa je največkrat navedla tudi razlog: nimam časa, nisem pisec, nimam prilike priti do novic, nisem zmožna, ovira me starost, ne morem zaradi drugih dolžnosti, ne, dokler sem zaposlen. Kar 7 anketirancev pa je odgovorilo pritrdilno - do teh se bomo obrnili iz uredništva osebno, upamo, da bomo pridobili nove sodelavce. Morda tudi med četvorico, ki je odgovorila pozitivno s pridržkom: morebiti, s pomočjo novinarjev, sodeloval bi kot animator, če bo kaj zanimivega. njem izhajanju! - Beseda kritizirati je odveč, raje več pozornosti s strani občinske uprave in komunalne službe - premalo ,0 delu občinskih organov - premalo o kulturnih in turističnih vrednotah v občini - manj besed o teoriji, več dejstev iz prakse boljša od kritike je samokritika! - uredništvo naj bo bolj kritično do svojega dela - večji posluh za glas ljudstva - V splošnem sem z NK zadovoljna. — Zdi se mi, da zaenkrat ne moremo kritizirati NK, ker stori, kar more - s temi sredstvi pa ne more več storiti!!! Že njeno izhajanje je pohvale vredno! - nimam kaj kritizirati, ker se mi zdi vaš časopis dober. - Če kaj kritizirate, skušajte preveriti obe strani medalje. - Kritika ne velja toliko Naši komuni kolikor tistemu, česar s svojo kritiko tudi sama ne more spremeniti. Dragi bralci, najbrž že iz tega grobega prikaza rezultatov ankete delite mnenje z našim uredništvom, da delo z anketo ni bilo zaman in da obeta postopno uresničevanje kritike in predlogov iz ankete nadaljnjo kvalitetno rast Naše komune. Sodelavce in tiste, ki so za to najbolj odgovorni, na vsak način obvezuje. SANDI SITAR S PRVEGA SESTANKA AKTIVA DELAVCEV KOMUNISTOV Nezaupljivost odpraviti z delom Sredi decembra seje pri komiteji občinske konference ZKS prvikra sestal aktiv komunistov delavcev i: neposredne proizvodnje. Član aktiva - izvoljeni v organizacijali ZKS v delovnih organizacijah - sc na tem sestanku pozdravili nove obliko delovanja Zveze komunistoi ter poudarili, da je Zveza komu nistov v zadnjih letih zanemarili skrb za delavca, zato je med delavci izgubila veliko zaupanja. Menili so da čeprav tega zaupanja ne bo moč čez noč povrniti, bo lahko k povrnitvi veliko prispeval tudi aktiv, saj bo njegova osnovna naloga skrb za reševanje vseh tistih vprašanj, za katera so delavci življenjsko zainteresirani. Aktiv si bo namreč prizadeval, da bo Zveza komunistov posvečala kar največ časa vsem tistim vprašanjem, ki delavce vsako- dnevno „žu!ijo“, so pa doslej bi NI BILO ZAMAN, CE... V anketi smo pozvali h kritiki. In kakšni so zadevni odgovori? . . . vedno z veseljem začnem prebirati NK, ker zvem nekaj novic iz okolice. Veliko uspehov pri nadalj- ---- > av/ pu UiraiCJ UI1) redko ali pa sploh nikoli na dnevni! redih sestankov organizacij ZKS. Aktiv delavcev komunistov bo št v tem mesecu sprejel tudi konkreter program dela, ki bo izhajal pred vsem iz razmer v delovnih organizacijah v naši občini, za sekretarja aktiva pa je bil izvoljen Slavko Košir, ključavničariz Ilirije. NA PRVEM MESTU Naprej zastava Slave Na anketo o predlogih za slovensko himno smo dobili 57 odgovorov. Dobro polovico vseh glasov je dobila Naprej zastava Slave (tekst Simon Jenko, glasba Davorin Jenko). Zanjo se nke občini. Dolenjske ceste. - Koliko prostora je opredelilo kar 33 anketirancev, ki so pojasnjevali svoj izbor z izvirnostjo te pesmi, s tem, da je najbolj udarna in borbena ter kot taka v vsem in povsod v ponos. Prešernova Zdravljica (glasbena priredba Stanko Premrl) je s 16 glasovi na drugem mestu. Naša zemlja (tekst Mile Klopčič, glasba Mar- jan Kozina) pa je s 3 glasov obtičala na zadnjem mestu. Pe anketirancev pa je imelo drug« predloge. Dva sta predlagala zi slovensko himno takšno pesem ki bi združevala glasbeno kva liteto Naprej zastava Slave ir tekstovno kvaliteto Zdravljice Dva sta si želela bolj sodobno bolj miroljubno pesem s po udarkom na samoupravnem so cializmu. Eden pa je odkloni vse tri predloge in je dodal svo jega: Slovenec sem, tako je moja mati dejala. te Prireclitv > A V organlzac‘j‘ občinskega odbora ZRVS. Aplavz slepim harmonikaijem, ki so uspešno sodelovali v kulturnem Cvetlica za starejšega občana. — V zadnjem času opažamo, da seje povečala skrb za naše starejše tovariše, ne le v besedah, marveč tudi v dejanjih. — Na sliki: prizor z enega izmed sprejemov v počastitev starejših občanov. Foto: F. Modic SPREMEMBE V KONCEPTU IN DOSTAVI Naša komuna med svoje bralce Časopis, če sledi svoji družbeni funkciji, odraža spremembe v družbi in se s tem tudi sam spreminja. Tega dejstva se zavedamo tudi sodelavci in uredniki Naše komune, vzpodbudo za gibanje v tej smeri pa nam dajejo zlasti izvršni odbor obč. korif SZDL in družbenopolitične organizacije po krajevnih skupnostih. Tako je politični aktiv KS ..Milan Cesnik''predlagal sestanek vseh svetov krajevnih skupnosti z našim uredniškim odborom, kjer naj bi se udeleženci pogovorili o vsebinski vlogi lokalnega glasila, o informiranosti občanov in o aktivnejšem sodelovanju krajevnih skupnosti s svojimi problemi, akcijami, nalogami in predlogi. Iz istega predloga izhaja tudi zahteva po popolni neodvisnosti uredniškega odbora od občinskih m drugih faktorjev, ki zavirajo kritično pisanje ali presojo dogodkov in akcij na terenu. ' Podobni predlogi, čeprav morda manj deklarativni, prihajajo tudi od drugod. S pomočjo izdajatelja, občinske konference SZDL, bomo te predloge postopoma realizirali. Od sestanka z družbenopolitičnimi delavci iz krajevnih skupnosti si veliko obetamo. Prav tako iz utrditve delegatskega principa v izdajateljskem svetu in uredniškem odboru. Rezultati novoletne ankete - deloma jih objavljamo v tej številki - obetajo biti zelo kreativno pomagalo pri oblikovanju uredniškega koncepta Naše komune. Priglašajo se nam novi dopisniki. Vse to obeta postopoma nadaljnjo vsebinsko rast časopisa in njegovo približevanje občanom. Zaradi letošnjega varčevanja ob vztrajanju na dosedanjih obsegih najbrž ne bo mogoče uresničiti večkratnih predlogov po štirinajstdnevnem izhajanju. Da bi vsaj nekoliko povečali pogostnost izhajanja, smo se v uredništvu dogovorili, da se načeloma odpovemo povečanemu obsegu, tako da bi lahko izšli v letu 1973 s 13 do 14 številkami. V tiskarni smo se dogovorili za redno izhajanje na vsake štiri tedne. Problem, ob katerem pa se čutimo nemočne, je vprašanje regulacije dostavljanja Naše komune bralcem, kar sedaj poteka preko pošte. Vendar ta način prihajanja našega časopisa med občane nikakor ne zadovoljuje. Pogosto zabeležimo med dnevom izida in dnevom dostave dvo ali tritedenske zamude. V uredništvo se vračajo naslovljeni izvodi, ki jih prinese poštar s pripombo „nc sprejme", ..odpotoval", „ne-poznan ali podobno. Toda v mnogih primerih smo ugotovili, da to ne drži in tedaj si ne moremo misliti drugega, kakor da si poštar sistematično manjša breme v svoji poštarski torbi. Te težave se pojavljajo zlasti na mestnem območju občine, zato resno razmišljamo o tem, da bi prenehali sodelovati z nesolidnim partnerjem in bi vzpostavili preko krajevnih skupnosti lastno distribucijsko mrežo. Zavedamo se, da bi bila edina profesionalna oblika dostave preko pošte. Časopis, ki ga prejme družina oz. posameznik na svoje ime, se tudi povsem drugače sprejema, kot anonimna dostava po vseh nabiralnikih. Vendar nas dosedanja praksa utrjuje v mnenju, da pošta tega področja svoje dejavnosti ne obvladuje dovolj in da tu ne bomo prišli na zeleno vejo. Med tem pa smo že uspeli z lastno dostavo na delu KS Vič in v Mur-glah. Prve izkušnje na tem področju so spodbudne. O nujnosti prehoda na novo distribucijo pa nas opozarjajo tudi izkušnje kolegov pri občinskih glasilih po drugih ljubljanskih občinah, kjer se povsod poslužujejo lastne distribucijske mreže. Pripravljamo torej spremembe, ki ne bodo nenadoma zato pa morda še temeljiteje zamenjale dosedanje oblike in vsebine Naše komune in tudi način njenega prihajanja med ljudi. V teh prizadevanjih računamo predvsem na pomoč in nadaljnjo naklonjenost naših občanov, ki so - kot nam kažejo izkušnje in raziskave - v veliki večini sprejeli Našo komuno kot resnično svoje glasilo. Izdajatelj in uredništvo bi z dosedanjega rada prešla na nov nivo povezovanja, na katerem časopis ne bo več le pretežno sredstvo obveščanja, marveč predvsem medij dogovarjanja. Temu so naposled in predvsem namenjene napovedane spremembe. UREDNIŠKI ODBOR 1000 radosti in ena Lani v decembru so zaključili pionirski odredi osnovnih šol dvoletno tekmovanje v Jugoslovanskih pionirskih igrah pod geslom „Tisoč radosti*'. V prvem delu tekmovanja, ki je bil zakljucer cen decembra 1971, so prejeli pionir- I #1 /■! t »X |4"\** /XJ"V sl Si ski odredi, ki so izpolnili pogoje tekmovanja, ,,diplome** in pravico, da se Irugi del tekmovanja za znak „Tisoc ; vključijo tudi v drugi del tekmovanja za znak „Tisoč radosti". Ta znak, kije pošteno prislužen s trdim delom, vztrajnostjo in z voljo tako pionirjev in mladincev v šolah, kot tudi s prizadevnostjo in požrtvovalnostjo mentorjev pionirskih organizacij in drugih pedagogov (predvsem v krožkih svobodnih dejavnosti) je pionirskim odredom podelila občinska Zveza prijateljev mladine na slavnostni proslavi 30. obletnice Zveze pionirjev, 27. decembra 1972. Ta znak so dobile vse šole, ki so si ga prislužile. šol Od 34 osnovnih šol (pionirskih odredov), kolikor jih je v naši občini, se jih je prijavilo k tekmovanju za znak ,,Tisoč radosti" kar 21! Tu so vključene vse centralne osnovne šole (popolne osemletke) in sedem podružničnih šol (nepopolne osnovne šole). Trinajst podružničnih šol pa zaradi premajhnega števila manjših pionirjev ni moglo sodelovati, ker so bili pogoji razpisa za te pionirske odrede le pretežki in zato skoraj neizvedljivi Vsekakor smo lahko zadovoljni z uspehi in množičnostjo te akcije ,,Igra in razvedrilo ob delu in ustvar- janju", ki je zajela prek 5.000 pionirjev naše občine, kar je bil končno tudi namen in cilj občinske Zveze prijateljev mladine, ki je to tekmovanje razpisala, organizirala in vse- skozi spremljala. Kakšne ne pogoje in naloge so morali opraviti naši pionirski odredi v drugem delu tekmovanja za znak Tisoč radosti? Težko je podrobno opisati vsako akcijo, ki so - vsaka za sebe - terjale mnogo študijskega dela, tolmačenj in predpriprav organizatorjev tekmovanja in trdega, vztrajnega dela pionirskih odredov pod vodstvom požrtvovalnih in sposobnih mentorjev. Prva od nalog je bila ta, daje moral vsak pionirski odred organizirati vsaj po dve množični.športni tekmovanji. To nalogo so izpolnfli (nekateri celo presegli). V pionirskih odredih in tudi v dvobojih z drugimi pionirskimi odredi so naši otroci množično tekmovali v veleslalomu, sankanju, drsanju, orientacijskem pohodu na smučeh, v letnem orientacijskem pohodu, plavanju, košarki, rokometu, namiznem tenisu, badmintonu, atletiki, gimnastiki itd. S sodelovanjem ObZTK so bila v nekaterih disciplinah organizirana občinska športna tekmovanja. Prvaki teh tekmovanj so si pridobili pravico sodelovanja še na področnih oz. republiških tekmovanjih. Naslednji pogoj tekmovanja za znak je bil: ..Sodelovanje na vsaj eni od velikih pionirskih prireditev v okviru JPI“ (preko 30!). To so razne razstave, prireditve, tekmovanja in srečanja v zveznem, republiškem ali občinskem merilu. V najbolj množični pionirski akciji ..Kurirčkova pošta" (letos smo praznovali njeno desetletnico) so sodelovali vsi naši PO. Pošto dolenjske proge so naši pionirji predali pionirjem občine Center, pošto s primorske proge pa direktno tov. Luki Leskošku v Hali Tivoli. Pionirji osnovne šole Vič so bili izbrani, da predajo torbo s čestitkami tovarišu Titu, v Beogradu, kjer so nastopali tudi s svojo baletno skupino. Občinskega šahovskega tekmovanja, ki ga je organizirala občinska Zveza prijateljev mladine, se je — po predhodnih tekmovanjih v pionirskih odredili - udeležilo 120 pionirjev in pionirk. Najboljši so se potem udeležili še področnega tekmovanja in šahovskega tekmovanja za mesto v Ribnici, srečanju zgodovinaijev v Titogradu, srečanju pionirjev v Lendavi, na pohodu po Titovem rojstnem kraju itd. Z drugim pogojem tekmovanja smo hoteli vzpodbuditi pionirske odrede k humanim, zbiralnim in delovnim akcijam. Tudi tu smo presegli pogoje. V zbiralni akciji za novo osnovno šolo v Cerknem si je šest naših PO (Oskar Kovačič, Vrhovci, Ig, Vič, Horjul in Brezovica) pridobilo posebna priznanja oziroma ..diplome" pokroviteljskega odbora. V mesecu novembru so pionirji sodelovali v solidarnostni akciji za pomoč otrokom Vietnama. To akcijo bodo še nadaljevali. Zbirali so tudi učbenike, knjige, oblačila in denar za prizadete otroke*, v Prekmurju, Halozah in na Kozjanskem. Izdelovali so krmilnice za ptice ter skrbeli za krmljenje in zaščito ptic pozimi. Pomagali so starim in bolnim osebam, zbirali so sredstva in papir za slepe sovrstnike ter skrbeli za spomenike in grobove iz NOB. Pioniiji so se izkazali pri urejanju šolske okolice, pri gradnji igrišč ter v vseh akcijah RK. Vsak pionirski odred, ki seje prijavil k tekmovanju za znak „Tisoč radosti", je tudi sodeloval v eni od velikih, množičnih nagradnih akcij Pionirskega lista: ..Smejte in igrajte se z nami" SLi v ..Veseli šoli". S tem so izpolnili tretji pogoj tekmovanja. ..Slovesno praznovanje 30-letnice Zveze pionirjev" je bil četrti pogoj tekmovanja za znak. Vsaka akcija in vsaka pionirska prireditev je bila v tem letu posvečena proslavljanju te pomembne obletnice. Pionirski odredi so skozi vse 1.197 2 • zbirali gradivo, da bi ugotovili, kako se je razvijala pionirska organizacija v njihovem šolskem okolišu v času med vojno in po vojni. Gradivo bo razstavljeno ob zaključku tekmovanja - 27. decembra - v šolah. Da bi seznanili starše in širšo javnost z delovanjem pionirske organizacije, je občinska ZPM organizirala Kviz oddajo, kjer so se pioniiji pomerili v znanju iz dela pionirske organizacije ter njene samouprave, iz zgodovinskil) dogodkov NOB v naši občini in v poznavanju literature priznanih mladinskih pisateljev in pesnikov. NASA KOMUNA Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik. Izhaja mesečno. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški od-bor: Milovan Difnitrič, ing. Alojz Habjan, Slavo Kobe, Bine Lenar-šič in Sandi Sitar (glavni in odgovorni urednik). Uredništvo in uprava Ljubljana, Trg MDB 7/L, tel. 20-728, tekoči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Ljubljana. Poleg tega so skoraj vsi PO sode- lovali na Občinskem prometnem tekmovanju, najbolje plasirani pa še na področnem in republiškem prometnem tekmovanju. Naši pionirji so s svojimi stvaritvami sodelovali na zvezni prireditvi „Mali Groharjevi slikarski koloniji" v Škofji Loki, na srečanju lutkarjev PREKLIC! Preklicujem izrečene besede zoper P. P., Iška vas Platnar F., Kot. __________________________/ NAGRAJENI SPIS Z NATEČAJA ZRVS »MALČI BELIČ« IN »MILAN ČESNIK« NA OSNOVNI ŠOLI VIČ Jugoslovanska ljudska armada Brez JLA si nc bi mogli predstavljati obrambe naše domovine. Kdo naj jo brani pogumneje pred napadalci, željnimi tuje zemlje, če nc ti mladi fantje, kijih z 18 leti pokličejo k vojakom? Kdo bi se srčneje boril zanjo kot oni, ki so sc tu rodili in na njenih tleh zrasli v može? In prav v tem je pomen JLA. Pripraviti nove, mlade vojake, da bodo vsak hip pripravljeni odbiti napad in bodo znali prijeti za puško, če bo treba. Danes jc naša JLA najsodobneje opremljena. Po Jadranskem morju plovejo naše vojne ladje in podmornice. Po sinjem nebu krožijo letala z zvezdo na krilih, po cestah vozijo naši džipi, v garažah stojijo tanki. V 20. stoletju se naša vojska ne bi mogla upirati sovražniku z orožjem, s kakršnim so nam priborili svobodo naši partizani. Njihovo orožje, proti do zob oboroženim Nemcem, je bito pogum in ne letala, podmornice in avtomatske puške. Ko so spale vse gozdne živali, so v mrazu in snegu slabo oblečeni in lačni stopali po gorskih stezah, kamor še zveri redko zaidejo. Pesem jim je vlivala pogum in s slogo so premagovali ovire, ki so terjale nadčloveške napore. Tovarištvo seje kazalo na vsakem koraku in zmagali so v težkih borbah, čeprav je bil sovražnik v premoči. Žrtve so bile ogromne, vsaka ped zemlje je bila prepojena s krvjo. Padali so junaki, nedolžni otroci, starci in nc-nocnc žene. A narod ni klonil. Vse te strahote so v partizanih krepile pogum in željo po zmagi. V teh štirih letih groze je mali pogumni narod z ljubeznijo do domovine zmagal nad fašizmom, v letu 1945 se jc začela graditi Socialistična federativna republika Jugoslavija, nova, pravičnejša država, za kar sc imamo zahvaliti samo JLA. Ponosna sem, da lahko rečem: „Naša armada nima naloge napadati tuje dežele, pač pa vedno in ob vsakem času braniti našo malo, ljubljeno domovino!" Napisala DA RIS IRFNA, 8. a Osi Jsnovna šola Ljubljana-Vič 30. obletnici Zveze pionirjev je bil posvečen tudi „Zbor slovenskih pionirjev" na Kureščku, ki gaje organizirala naša občina. Tega zbora se je udeležilo prek 2.000 pionirjev. Tu so všteti tudi pionirji iz drugih občin Slovenije in republik, ki so bili dva dni gostje naših pionirjev. Jugoslovanske pionirske igre „Tisoč radosti" (in tekmovanje za znak „Tisoč radosti") so bile zaključene 27. decembra na svečanih proslavah 30. obletnice obstoja Zveze pioniijev. Z odločbo republiškega sekretarja za prosveto in kulturo je ta dan pouka prost dan in namenjen izključno temu pionirskemu praznovanju. Ob tej priliki je predstavnik Zveze prijateljev mladine podelil pionirskim odredom znak „Tisoč radosti", ..diplome" pokroviteljskega odbora za postavitev osnovne šole -spomenika narodnoosvobodilnega boja — v Cerknem, priznanja ob 10-letnici Kurirčkove pošte, priznanja in knjižne nagrade mentoijem PO ter občinska priznanja zaslužnim članom društev prijateljev mladine, prosvetnim delavcem in drugim, ki so se posebno izkazali na področju vzgoje in skrbi za mladega, dorašča-jočega človeka. Z Jugoslovanskimi pionirskinu igrami pa smo prikazali le del dejavnosti pionirske organizacije. Ne smemo prezreti tekmovanja za „bralno značko", ki je razširjena v naših PO 30-letnico pionirske organizacije so svečano proslavili vsi pionirski odredi v naši občini. Tako tudi na osnovni šoli Bičevje, kjer je naš fotoreporter France Modic takole ujel skupino pionirjev pri izvajanju recitala OBČNI ZBOR BORCEV ZB »MILAN CESNIK« Sprejeli delovni načrt že več let, množičnega pohoda na- ših pionirjev „Po poteh spominov in tovarištva ob žici okupiran^ Ljubljane" itd. Ne smemo prezreti pionirske samouprave, slovesnega sprejema cicibanov v pionirsko organizacijo in pionirjev v mladinsko organizacijo, od rednih konferenc ter raznih pionirskih prireditev in proslav, ki tečejo organizirano po pionirskem koledarju ter po občinskih in odred-nih programih. Prvi koraki v svet, v katerega vstopajo naši najmlajši, so najpomemb- nejši za otrokovo pravilno rast. Zato naše šole - pod mentorstvom DPM oziroma ZPM - vedno bolj vključujejo vzgojno delo v izobraževalni proces šole. Tako so šole prvenstveno tiste, ki skrbijo za pravilno socialistično vzgojo in za zdrav ter nemoten duševni, moralni in telesni razvoj naše doraščajoče mladine. Toda Polno zasedena dvorana občinske skupščine Vič je dokaz, da se člani borčevske organizacije zavedajo, da skupno obravnavajo probleme, ki zadevajo vsakega občana v današnji borbi za ureditev gospodarskih in socialnih odnosov človeka do človeka. Leta 1972 je preteklo 25 let od ustanovitve Zveze borcev, ko so bili tovarištvo, enotnost in sloga med jugoslovanskimi narodi glavni činitelji, ki so pripeljali zmagovalce v osvobojeno domovino in ki članom borčevske organizacije tudi danes pomagajo pri razvozljanju težkoč doma in na tujem. Na zboru zbrani člani ZB so sprejeli v svoj bodoči akcijski program sklep, da bodo tudi v bodoče ostali zvesti načelom OF, ki ne dovoli počitka, marveč nalaga nenehni boj za napredek, boj proti razrednemu sovražniku in proti porajajočemu seneo fašizmu v nekaterih naših sosednih državah. ob večji pomoči in sodelovanju staršev, ob fc večji podpori in razume- vanju političnih, oblastvenih in drugih forumov za probleme in vzgojo otrok - ter ob še večji angažiranosti posameznikov - bi lahko na tem področju dela z mladino dosegli še boljše rezultate, kot jih dosegamo sedaj. SLAVA PRIJATELJ Naloga članov ZB, katerih je v Jugoslaviji nad milijon, organiziranih v približno 7.000 krajevnih združenjih, je že bila doslej in bo ostala tudi v bodoče, da usklajujejo svoja stališča s politiko ZKJ in da mobilizirajo vse napredne ljudi k izvajanju nalog, obveznih za vsakega državljana v Jugoslaviji. Na zboru sooce- Vesti iz ZRVS Ob dnevu JLA, 22. decembru, jc občinski odbor organiziral skupno proslavo v domu Svobode na Viču. V programu so sodelovali učenci osnovne šole Vič in gojenci Zavoda za slepo mladino. Navzoči, ki so dvorano popolnoma napolnili (mnogi so tudi stali) so izredno toplo pozdravili uspešno izvajanje nastopajočih. Dogodek, ki je segel v srce. Na tej proslavi so najzaslužnejšim članom ZRVS naše občine podelili 15 srebrnih in 22 bronastih plaket ter 66 priznanj. Razen posameznikov so dobili ta priznanja tudi občinska konferenca ZK, SZDL in občinski odbor ZZB NOV - vsi za uspešno sodelovanje. Srebrno 'plaketo je kot organizacija prejela ZRVS Brezovica, bronasto pa Dobrova. Republiški odbor ZRVS jc na ta praznik podelil zlato plaketo krajevni organizaciji ZRVS Ig in Ive ■ Starinu, predsedniku občinskega odbora ZRVS. mesto v streljanju z avtomatom, ena pa tretje. Med posamezniki je zasedel prvo mesto z avtomatom Marko Zdešar iz Dobrove, drugo mesto pa Dušan Kalan iz Rožne doline. Na ta način so naši strelci osvojili 2 zlati, 1 srebrno in 1 bronasto medaljo. Tudi ostale ekipe iz naše občine so se solidno uvrstile. Občinski odbor ZRVS jc na dan armije odprl prvi ogledni kabinet pehotnega orožja v prostorih KS Malči Belič. Ta kabinet bo v prihodnje doživel svojo izpopolnitev, že sedaj pa je dostopen vsem osnovnim in srednjim šolam naše občine. Poskrbljeno je tudi za strokovno vodstvo. Občinski odbor zato vabi k ogledu, najbolje skupine od 15 do 20 mladincev, ogled pa traja cca. 30 min. Prijaviti se jc trčba dan poprej, telefon 20-101. Tudi letos jc občinski odbor ZRVS ob 22. decembru sodeloval na tradicionalnem odprtem armij-skem tekmovanju v streljanju z vo- jaško puško, avtomatom in pištolo. Iz naše občine so sc tega tekmovanja udeležile 3 šestčlanske ekipe, ki so med 70 ekipami iz vse Slovenije dosegle lepe rezultate. Ena izmed naših ekip jc zasedla prvo Na letošnjih izpitih rezervnih vojaških starešin jc bila udeležba ob prvem sklicu 75 %. Tisti starešine, ki na izpit niso prišli oz. sc niso niti opravičili, so s tem pokazali svojo neodgovornost in bodo ponovno sklicani, ob morebitni ponovni neudeležbi pa predani sodniku za prekrške. - Uspehi na opravljenih izpitih pa so prav dobri, kar kaže, da velika večina rezervnih starešin resno pristopa k tem izpitom in vključuje to med ostale družbene obveznosti. nili zunanjepolitični položaj, prišli so do zaključka, da jc naša zunanja politika proti nasilju kjerkoli nad Komerkoli ter nevmešavanje v notranje zadeve samostojnih držav. Sočasno pa moramo biti pripravljeni braniti to, kar jc našega. Zaradi tega je pomembno sodelovanje članov ZB z vsemi telesi narodne obrambe, pri akcijah vseljudskega odpora in pri delu krajevne civilne zaščite. Na zboru so razpravljali o vprašanju mladine in odnosa starejših do nje. Pomagati moramo pri politični vzgoji mladine ter je bilo sklenjeno, da je treba to vprašanje reševati ob tesnem sodelovanju na relaciji: mladina - šola - družbenopolitične organizacije. Združenje borcev „Milan Česnik" šteje 402 člana, od teh 180 članic in 222 članov; starostna doba jc: 48 % od 60 do 70 let, 12 % pa je že doseglo starost nad 70 let; v zadnjih dveh letih je umrlo 17 članov. Iz poročila je razvidno obširno delo članov ZB pri organizaciji raznih proslav, pri sodelovanju s pionirskim odredom ,,Milan Česnik" na osnovni šoli Vič, pri izletih v kraje partizanskih borb itd. Člani odbora so tudi, skrbeli za socialne, zdravstvene in stanovanjske zadeve članov borčevske organizacije. Za bodočo dveletno mandatno dobo je bil izvoljen nov 15-članski odbor s predsednikom Ljubom Tipličem na čelu. Soglasno je bil sprejet obširen plan dela za leti 1973 in 1974. V prvem delu zavezuje članstvo ZB k podpiranju vseh akcij pri reševanju političnih, gospodarskih in socialnih problemov v Sloveniji in sicer tudi v Ju Jugoslaviji, nalaga članom točnost v vprašanjih vseljudske obrambe. Naloga članov in odbora pa je, da skrbe za pravilno politično izobrazbo mladine, da prenašajo mladini našo narodnoosvobodilno borbo v živi besedi in v tovariškem odnosu ter da pomagajo pedagoškemu kadru pri pravilnem usmerjanju šolske mladine v zavedne državljane socialistične države Jugoslavije. Določen je bil program prireditev (Dan žena, 27. april, kurirčkova pošta. srečanje internirancev, izlet mladine Pioniiji na osnovni šoli „Oskar Kovačič** so v počastitev 30-letnice svoje organizacije pripravili tudi zelo uspelo razstavo. Na sliki: pogled v prometni oddelek na tej razstavi na Podljubelj, izlet 4. julija, „Česni-kov dan" v osnovni šoli Vič, proslava 29. november). Občni zbor je bil zaključen v zadovoljstvo navzočih, da so se zopet sešli borci iz NOB, da so govorili o opravljenem delu in da so si svesti vloge borčevske organizacije postavili dveletni akcijski program v trdni zavesti, da gaje treba izvršiti. LJUBO TIPLIČ ZB „Milan Česnik" BORCEM NI VSEENO, ST KDO IN KAKO VZGAJA NAŠO MLADINO C IZ Člani zveze borcev Vrhe*1' Brdo-Vič so na letnem obM.. zboru podprli prizadevanjaj uresničevanje pisma toVW Tita in CK ZKJ in se bodo o ločno zavzemali za odpravlja? ^ socialnih razlik in za stabilnejVsel JjCl loo« gospodarsko politiko. Organizacija ZB NOV zadnjih letih realizirala naloge na področju materi#®]> in stanovanjske skrbi za boflf saj so v glavnem ti problemi šeni, pa čeprav šele po 25 III) w ■ V. JV . »1 Ostala pa je širša, človeška »T, za počutje borcev in dolg » Ko mladega rodu. Poudarili so, len jim ni vseeno, kdo in kakovz|e(| ja in usmerja našo inladinO;^ zadnjih letih je v šolah, v tj1?' P bledela revolucionarna tradi® 3Š iz NOB, v vzgojo mladih pa so tra vrinili tudi nazori, ki so škod! ev; vo vplivali na življenje Vzgoja mladega rodu mora* ■ neti na socialistični usmerij v pri tem pa je treba bolj upo* Ca vati preteklo zgodovino Nb cj Organizacija združenj V/i£,UllI£,UWJU •■J - . NOB bo pripravila skupaj N gimi organizacijami Širši P tva gram, ki bo predvsem nameOl $■ delu z mladimi. , ouc ANGELCA ZlBEROom — ogc Novi prostori !ajC za KS Trnovo ^ V slavnostnem vzdušju je 12. v spodnji etaži TVD Trnovo otvoritev na novo ure)1 •'■a prostorov Krajevne skupnosj' di družbenopolitičnih organujjjjj Prejšnji prostori na Opekarski! '•v so bili premajhni in nepnrne® |y novih pa bo mogoče bolje Sl ustrezne dejavnosti, v dvol' osh bodo možne tudi razne prire11, tie. seminarji, zbori in sestanki. jed Otvoritev na pragu novega >ei iys bila povezana s prisrčno vesnostjo, na katero so bik. vabljeni medvojni aktivistk j lJ njimi smo opazili tudi FfanCtfe ” movca-Žigo, enega prvih ”8 nizatorjev vstaje in enega Pn*j, kretarjev partijskega rajoi'. * komiteja, Cilko Prešeren-M? sekretarko partijske organi® c Trnovo pred 30 leti, Iva 5» K medvojnega sekrctaija terJ‘ iamem političnem življenju ctj samoupravne družbe. O-slo^i plati in prizadevanjih na ! konomskih področjih je sle- ie,rn' dan moč slišati veliko be-, m že tudi konkretnih akcij tis# precej v „pogonu“, zato smo li»as razgovor namenili drugi ^trani stabilizacijskih priza-idi ev?nj v samem političnem živ-, sJ®nJU. Tokrat smo za našega so-ri!®Vornika izbrali Staneta Vir-J0 Ca ~ podpredsednika občin-^upsčine. pL^SA KOMUNA: Kako bi označili to drugo plat stabilizacijskih priza-sili SrlvSl ?re za neke vrste politično akcijo, mar nc? iuh • ^ ^^TlC: ..Gledano prav z vidika politične akcije, moram takoj «..j . — ,,viuiivr jriav X. viviiiva aivvijv, iiivrituii R^onv^"1’ da F.e v tem primeru za nek dialektični odnos med samo eko-'jo m politiko. Napredek v prizadevanjih na ekonomskem področju, v Jgoi merU stabilizacijskih, je nedvomno prvi in lahko bi celo rekli edini * n 531,10 politično stabilizacijo. Slednja pa se oblikuje s samo ideolo-•ai», • no razjasnitvijo pojavov in seveda stremljenji za pravičnejše na- NasT B° delu “ [ažbene .^UNA: Kaj pomeni politična stabilizacija v samoupravnem >1SJANE VlRTlC: politična stabilizacija v samoupravnem sistemu po-“a^ odstranjevanje vseh tehnokratskih in birokratskih teženj, ali bolje po-idi i dni° r'.0sdccv te" teženj. Po drugi strani pa pomeni to ustvarjanje pogojev nirfatistV' n° družbeno klimo. Gre za premagovanje deloma konservativnih in , Jul,, 1Cnjh pojavov, ki se kot vsebina sistema zoperstavljajo splošnemu člo-eI(T mu faktorju.“ !»’ ST^OMUNA: Kaj konkretno zadeva ta politična stabilizacija? o« osiej ' MIRTIČ: „Grc predvsem za organiziranost, za odgovornost in ti denn05,1 Vscb političnih sil, za tekoče preverjanje uresničevanja stališč in lePov v praksi, skratka za odpravo protislovij. Sigurno pa je v ospredju lel iv,« "?.individualna odgovornost, vsak naj bi torej imel pred seboj zrcalo, i j. Vld'in pove.“ JANJA DOMITROVIČ ‘^nejši1 sijaj S SKUPŠČINSKE SEJE Davki in premoženje Osrednja razprava zadnje skupščinske seje v letu 72 je bila posvečena obravnavi dveh poročil: poročila o petletnem izvajanju davčne politike v občini in prvega poročila komisije za ugotavljanje izvora premoženja občanov. Iz izčrpnega poročila davčne službe za obdobje zadnjih petih let so razvidni precejšnji premiki v njenem delu kot tudi prizadevanja za še večjo učinkovitost pri izvajanju davčne politike v obči li. Iz poročila pa je še moč razbrati težave, ki se že več let pojavljajo kot nerešen problem same davčne službe. Pri tem ne gre za težave, ki bi bile značilne samo za našo viško davčno službo, pač pa za splošno znane težave pri zaposlovanju ustreznih kadrov. Kljub številnim razpisom so še vedno opazne precejšnje vrzeli v kadrovanju, kar nedvomno močno vpliva na samo delo in uspešnost davčne uprave. Odborniki so soglasno podprli predlog o intenzivnejši usmeritvi prizadevanj prav na področje kadrovanja v tej občinski službi v nasled: njem obdobju. Ob obilici dela in že omenjeni nezadostni in neustrezni ST M KOMUNA: Poraja se torej vprašanje lastnega spoznanja? " VIRTIČ: „To lastno spoznanje, ki se poraja in za čigar anga-gre t6’ ^Ktajuje zavestno usmerjanje človeka. Vendar brez izobraževanja rvSesede J3 tnislim predvsem na marksistično izobraževanje v pravem pomenu iis^žadev ° ’ZVlrnost' pravega marksističnega mišljenja pa mora voditi osebno lafl kitili' Vul8arn0 pojmovanje ga izkrivlja. Seveda pa ob tem nc smemo nirJRo v ’ “a 51 brez vsestranskega, strokovnega izobraževanja tudi ne mo-M Wmttl^ati naPredka naših proizvajalnih sil.“ L-rt' oljtik ROMUNA: *“e * povrnemo sedaj na prizadevanja stabilizacijske rt« i]a ‘e’ ui nas nedvomno močno zanimalo, kakšna tovrstna prizadevanja so M Pa?n? Plsmu predsednika Tita in izvršnega biroja ter po 29. seji CK ZKS Tol St?"a območju občine? ) - VIRTIČ: „Kot je znano so v tem obdobju družbenopolitične e t K jaff v naši občini, občinska skupščina in pa seveda občinski komite ra Dioč 316 svoie akcijske programe. Prav iz vsebine teh akcijskih programov orc< i ^otovn,, da se že ustvarja in se je že tudi ustvarilo prepričanje, da je )Si>° 'llkovr C dcl° Potrebno izpolniti predvsem dva pogoja. Prvič, potrebno je jel itidj. 3,1 nek nov stil pristopa in dela na vseh področjih gospodarsko druž-|i tž inridC*ovanja in življenja. Moram reči, da tu že prevladuje spoznanje, da jvo tijj n,| dualne politične sile in skupne organizirane konkretne akcije spre- ^ sam 1 Jasno dokazuje, da se samo po sebi ne more nič urediti, daje v llitijfT^upravni družbi za to potrebno angažiranje vseh subjektivnih in n*h sil v skupnem reševanju nalog." V ^ občin0?Prav'janje neupravičenega bogatenja. Komisjja, ki seje formirala nje 'ezi s "ski skupščini, dela nepretrgoma. Sprejema določene predloge v c llllltatj0v?ITIeZndni primeri. Njeno delo je učinkovito, kar pričajo tudi prvi ' nl Ponek(v?°rarn PrlPomniti, da tu nc gre za neko preganjanje občanov, kot Z1 ^»Itie jPf ^Rah, pač pa za to, da povrnemo vse nepravilnosti, ki izhajajo iz “ vrnjen ercnc’acUc' v nc*co 0^rilJc zakonskega reševanja. Občanu mora (eft1 neko sisteZaU^an^C v Pravno ‘n de hočete tudi socialno sigurnost. Torej gre RAZPIS Uredništvo Naše komune išče tajnico za redno zaposlitev in polni delovni čas. Nagrajevanje po družbenem sporazumu, zaželena srednja izobrazba in znanje strojepisja. Kandidatke naj se oglase osebno v uredništvu, Trg MDB 7 (občinska stavba) ali po telefonu 20-728. — Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. kadrovski zasedbi delovnih mest pa je tudi sedanja obdelava podatkov vse prej kot sodobna. Zato je razmišljanje o prehodu na elektronsko obdelavo podatkov povsem na mestu. Le tako bo davčna služba v svojih prizadevanjih na vseh področjih svojega delovanja uspešnejša in verjetno bo tudi manj kritik, ki so prav zaradi nepoznavanja pereče problematike tako nemalokrat verjetno tudi neupravičene. Občinska komisija za ugotavljanje izvora premoženja, ki je bila pri občinski skupščini ustanovljena lansko leto, je na tej seji podala svoje prvo poročilo. Delo te komisije, ki je v začetku naletela na precejšnje težave, saj še vedno ni povsem natančno določena metodologija njenega dela, je bilo za začetek uspešno. Do sedaj je komisija rešila dokončno že en primer, sprožen je trenutno postopek proti dvema občanoma, dva primera pa je odstopila drugim občinam. Komisija tesno sodeluje pri svojem delu z davčno upravo, upravo javne varnosti, javnim tožilstvom in krajevnimi skupnostmi. Prav zaradi sistematično vodenega dela, ki mora biti opravljeno dosledno in utemeljeno, se končni rezultati komisije pojavijo lahko šele v nekem daljšem obdobju. J. D. Plutal, Celovška 32 V letu 1972 80 milijonov letnega dohodka, plan presežen za 6 %. Načrt za leto 1973: prehod na klasificiranje izdelkov kovinske galanterije. V pripravi je tudi ustanovitev temeljne organizacije združenega dela. ANGORA, Emonska 2 V lanskem letu dohodka 20 milijonov, nekoliko pod planom (95 %). Nova spomladanska kolekcija že dana v promet. Novosti vsako leto pomladi in jeseni. Cene v letu 1973 z ozirom na leto 1972 povečane pri spomladanski kolekciji za 4 do 5 %. Razmišljajo o integraciji z nekaterimi sorodnimi podjetji, da bi ustanovili poslovno združenje ..Slovenski trikotažeiji". KOLINSKA, (tovarna hranil), Smartinska 30 V letu 1972 so imeli dohodka 49 milijonov. Plan 91 %. Po uspešnem referendumu ustanovljena TOZD ..Skupnost živilske industrije" (Tališ Pivo Laško, Kolinska in Pivovarna Union). Vsaka delovna organizacija je sicer samostojna, skupno sodelovanje na področju nabav, investicij, prodaje. V letošnjem letu niso predvideni novi izdelki v obratih Vino-cet in Pez. * IGO, Trnovski pristan 8 Lanskoletni dohodek 6 milijard 100 milijonov S-din ali 7 % več kakor leta 1971. Otvoritev nove proizvodne hale na Viču bo predvidoma proti koncu leta 1973. Zaradi predvidenih omejitev investicij v turizem bodo izdelovali opremo še naprej prvenstveno za hotele itd., poiskali pa bodo koristnike tudi izven turizma. PEKARNA CENTER, Tržaška 90 V letu 1972 plan 30 milijonov din, realizacija 30 milijonov 594.000 din, v letu 1973 plan 34 milijonov. V zvezi z ustanavljanjem TOZD so sklenili, da ustanove za celotno podjetje eno organizacijo. DUŠAN KOMAR OB NEDAVNIH DOGODKIH V MLADINSKI ORGANIZACIJI »Delo naj odloča o človekovem položaju v družbi« Zapis z 2. seje 0K ZMS Ljubljana VIC Rudnik Občinska konferenca ZMS Ljubljana Vič-Rudnik praznuje svoj jubilej. Pred enim letom smo imeli ANDREJ ARKO PIŠE IZ BEOGRADA Velike ali majhne KS? Naš zvesti dopisnik Andrej Arko, novinar Dela, je na novem službenem mestu: dopisuje iz Beograda. V uredništvu Naše komune smo mnenja, da bi od tam tudi nam lahko poslal zanimive prispevke, deloma o tem, kako komunicirata glavni mesti Jugoslavije in Slovenije in še posebej naša občina, deloma pa o organiziranosti, življenju in rasti Beograda - nam v primerjavo. Tokrat objavljamo prvi Arkov prispevek te vrste. V Beogradu in primestnih naseljih je 250 krajevnih skupnosti, med katerimi so nekatere pravcata mesteca z 20 tisoč prebivalci. Izjeme jih štejejo celo do 30 tisoč! Po drugi strani pa je v prestolnici več kot 30 ..družinskih" krajevnih skupnosti, ki imajo celo manj kot tisoč prebivalcev. Zaradi tolikšnih nesorazmerij sc v Beogradu sprašujejo, kaj sploh je krajevna skupnost kot krajevna organizacija, kot urbanistična celota in kot del občinskega območja. Pojavljajo se mnenja, da so za samoupravno in dobro organiziranost v velikih krajevnih skupnostih manjše možnosti. To naj bi zlasti veljalo za nova satelitska naselja okoli Beograda, ki so pravzaprav ene same velike spalnice in kjer ni nikakršnega družbenega ali kulturnega dogajanja. Po drugi strani pa recimo predstavniki voždovških krajevnih skupnosti (kjer so organizacije s 15 tisoč prebivalci, na primer naselje Brača Jerkovič) trdijo, da so velike krajevne skupnosti dobra rešitev in da so jim potrebne le bolje organizirane profesionalne službe. Zanimivo je, da so pa v Zemunu proti velikim krajevnim skupnostim. Menjjo, da bi to pomenilo, kot da bi skušali iz njih narediti nove organe oblasti, od predsednikov teh skupnosti pa predsednike občin v malem. Razen tega se postavlja vprašanje, ali lahko 20 tisoč ljudi pride do besede in odloča o komunalnih težavah, stanarinah, zemljiških prispevkih in drugem. Zato nru bi v prihodnje ustanavljali ravno toliko velike krajevne skupnosti, da bi se vsi prebivalci v njih poznali med sabo in v katerih bi bila vsaka težava skupna. Takrat bodo sestanki kratki, na njih pa bodo sprejemali odločitve v splošno zadovoljstvo. V Beogradu pogosto navajajo primere podeželskih krajevnih skupnosti, ki prav zato dobro uspevajo, ker se ljudje med sabo dobro poznajo. S samoprispevkom in prostovoljnim delom skupno gradijo vodovode, ceste, ali napeljujejo elektriko. V mestnih krajevnih skupnostih pa je drugače. Tu so stanovalci preveč lenobni in čakajo, da jim komunalne naprave drugi urejajo in za to tudi poiščejo denar. Toda kaj pomeni, če se ljudje med sabo poznajo, naj pove tale primer iz krajevne skupnosti Resnik izven Beograda. Tu so morali celo djjaško kuhinjo spremeniti v učilnico, pa jih kljub temu niso upoštevali pri dodeljevanju denarja za gradnjo nove šole. Ko pa je bil nekega dne prekinjen avtobusni promet z Beogradom, je malo manjkalo, da niso delavci in dijaki razbili pisarne resniške krajevne skupnosti. Težko je predsedniku krajevne skupnosti, kadar ga vsi in preveč poznajo ... Zanimivo je, da so nasploh v Srbiji krajevne skupnosti na podeželju daleč bolj ..marljive" od tistih po mestih, zlasti v Beogradu. Sicer pa je podobno tudi v Sloveniji, kjer je na primer v velikih mestih treba v propagando za samoprispevek vključiti celo vojsko ljudi, pa je uspeh nazadnje še vedno bolj kilav, medtem pa si krajevne skupnosti na podeželskih (beri: revnejših) območjih že dolgo uspešno in brez pomislekov pomagajo s samoprispevki. Kaže, da sc v Beogradu vendarle ne bodo mogli zediniti okoli velikosti posameznih krajevnih skupnosti. Ko jc SZDL pred tedni sklicala posvetovanje s predsedniki beograjskih krajevnih skupnosti, je bilo videti, da sc bodo tudi odslej krajevne skupnosti sam* zase odločale, ali sc bodo združevale v večje, ali cepile v manjše. Glavno jc, da takšni posegi nc bodo umetno izvedeni in administrativni, so poudarili. Beograjskim krajevnim skupnostim v zagovor pa jc vendarle treba še povedati, da zelo zavzeto sodelujejo v tradicionalnem vsakoletnem tekmovanju za najbolj urejeno in najbolj snažno krajevno skupnost. Preteklo leto jc v tem tekmovanju sodelovalo vseh 250 krajevnih skupnosti iz 14 beograjskih občin. V občini Zemun je na primer sodelovalo več kot 75 tisoč ljudi, v občini Cukarica blizu 35 tisoč', kar je že 20 tisoč ljudi več kot predlanskim. Najvišja priznanja in denarne nagrade jc dobilo deset krajevnih skupnosti. Prva je bila KS Ivan Milutinovič iz občine Palilula, druga Proleter iz Cukarice, vse tretje nagrade pa sta pobrali sedma KS iz Zemuna in dvanajsta KS iz Voždovca. Takšna tekmovanja so nenehna in neprisiljena spodbuda za lepši in bolj urejen videz mesta. A. A. 0 ! * * * * * * * * * * * 5 ** S * * * \ * * I I S * j 1 ustanovno sejo, ko smo sprejeli delovni program, razdeljen na posamezne komisije. Kako in kaj smo delali, kakšni so bili uspehi, kaj je bilo pravilno in kakšne so bile napake — vse to nam je pokazala analiza našega dela na letošnji konferenci v decembru. Na vso srečo smo bili sklepčni (kar se zadnje čase v ZM že redko dogaja) in smo lahko pričeli z delom. Na sejo konference so bili razen članov OK povabljeni tudi člani aktiva mladih komunistov. Predsednik OK ZMS Bogdan Jur-' kovšek je poročal o delu v preteklem obdobju in programu dela do aprila 1973 leta. Omenil je, da smo v teni času dosegli lepe uspehe, prav tako pa tudi ne smemo prerreti nekaterih pomanjkljivosti, ki smo jih opazili med svojim delom. Politika reorganizacije MK ZMS kot take in ustanavljanje OK ZMS se je izkazalo uspešno, saj je bilo v kratkem obdobju ustanovljenih mnogo novih aktivov. Razprave in nesoglasja ob vprašanju pristojnosti MK ZMS in OK ZMS pa so gotovo škodile mladini in so vodile k melanholiji. V prihodnosti moramo dati poudarek predvsem množičnim akcijam, ki zajamejo večje število mladine (kot je bila solidarnostna akcija na Golo). Slaba točka pa je tudi družbenopolitično usposabljanje tako vodilnih kadrov kot mladincev v MA. Premalo pozornosti smo posvetili tudi specializiranim občinskim organizacijam in študentski organizaciji. Premalo premišljeno smo delali na področju kadrovske politike. V začetku mandata smo s pomočjo OK ZK ustanovili aktiv mladih komunistov, kasneje smo organizirali kviz ..Obramba socialistične Jugoslavije", razprave o stanovanjski problematiki mladih, o materialnem položaju MA, samoprispevkih idr. Poleti smo se udeležili mladinske politične šole. Najpomembnejše akcije so bile: razprava o tezah 3. konference ZKJ, referendum o združitvi delavskega in kmečkega zavarovanja, obiski članov sekretariata MA v občini, pričetek akcije 1000 KS, 1000 aktivov ZMS), usta- limi DPO, v katerih imajo že tudi svoje predstavnike. Še vedno pa so problemi, ki ogrožajo tudi obstoj aktiva: prostori, financiranje, usposabljanje vodstev in širšega kroga mladih, uveljavljanje osebnih interesov nekaterih, kar povzroča neenotnost članov. Ob vsem tem pa jim je zmanjkalo časa za družbenopolitično usposabljanje. Prvi korak v to smer je bil tridnevni seminar v Portorožu. O nujnosti družbenopolitičnega usposabljanja in izobraževanja mladine so tudi v času razprav o tezah za III. konferenco ZKJ spregovorili mladinski aktivi. Da pa bi delo OK bilo opaženo, da bi bila o njem informirana širša javnost in ne nazadnje, da bi vzpodbudili MA k še večji dejavnosti, smo sklenili od januarja do maja meseca organizirati „Vičiado“. Predlog pravilnika je razložil Iztok Trček, pobudnik tekmovanja MA v OK ZMS Ljubljana Vič-Rudnik. V času „vičiade“ bi ocenjevali celotno dejavnost MA od kulturnih do športnih prireditev. Način ocenjevanja je različen za tekmovanja, predavanja, za izpolnjene kartončke sončne ure, športnega trima, za udeležbo na sejah, sestankih, konferencah, seminarjih. Zaključna prireditev bo dvodnevno taborjenje v bližini Ljubljane. Aktivi bodo imeli možnost, da si priborijo še zadnje točke na partizanskem orien-tacjjsko-taktičnem pohodu in v kulturnem programu ob tabornem ognju. V poročilu o delu komisjjc za kulturo sem opozorila na nepravilnosti, ki pa so posledica predvsem premajhnega angažiranja v MA aktivih. Aktiv mladih komunistov, katerega sekretar je Franci Zalar, je v svojem programu poudaril predvsem družbenopolitično usposabljanje. V prvih mesecih 1973 bodo orga-. nizirali politično šolo za mlade komuniste in nekatere člane ZM. O vlogi in delu komisije za DEO je spregovoril Vinko Bilič. Prebral je tudi zapisnik o zadnji seji komisije za DEO, na kateri so tov. Bogdanu Jurkovšku in tov. Janezu Starmanu Mercator novitev komisije za SLO, seminar za MA v KS v Portorožu in seminar komisije za kulturo v Ljubljani. V prihodnje bomo skušali zamujeno nadoknaditi, pravočasne kadrovske priprave na novo mandatno obdobje, reševanje stanovanjske problematike mladih v DEO, problemska konferenca mladih v kmetijstvu, javna razprava o drugi fazi ustavnih sprememb v MA, priprave na IX. kongres ZMS in IX. kongres ZMJ, priprave na volilno konferenco, oiganiziranjc solidarnostnih akcij in drugo. • Po sprejetju programa jc poročala o delu komisije za MA v KS predsednica Štrajn Vesna. Ocenila je stanje v MA, pred letom dni, ko so na terenu obstajali le 4 MA, danes pa jih jc 15. Številni aktivi so že tako močno organizirani, da se samoiniciativno dogovarjajo s KS in osta- izrckli nezaupnico. Ker so nezaupnico izrekli tudi nekateri MA tovarn, sta tovariša odstopila s funkcije predsednika in sekretarja OK ZMS Ljubljana Vič-Rudnik. Njuno delo prevzame do volilne konference v februarju predsedstvo pod vodstvom Francija Zalarja. Upajmo, da bo novo vodstvo uspelo realizirati naloge in odpraviti napake, na katere je v začetku opozoril Bogdan Jurkovšek in da bo draga izkušnja le obogatila in pospešila naše delo, ne pa ga zavrta ali povzročila celo razkroj. Tedaj bomo lahko tudi govorili o uspehu ali neuspehu konference, o koristnosti ali nekoristnosti našega delovanja. Prepričana pa sem, da bomo zmagali in pokazali, da smo mladi vredni zaupanja in odgovornosti, ki nam jih nalaga družba. VESNA DVORNIK IZ NAŠIH KRAJEV UREDITEV POKLJUKARJEVE CESTE PrebivaJci Pokljukaijcve (pa tudi drugih) ulic resno vprašujejo, kdaj bo asfaltirana njihova ulica. Tod namreč dograjujejo noVo naselje, nujen pa je tudi normalen dohod k samopostrežni trgovini ter povezava Viča s cesto na Brdo. KALNA VODA Na Viču so sc znašle 3 hiše brez vode. Le-tc so imele doslej vodnjake, ki pa niso uporabni več. Zaradi večjega izkoriščanja ilovnatih plasti Ljubljanskih opekarn so vodni izviri za te vodnjake deloma usahnili, deloma pa je postala voda tako slaba, da ni več uporabna. Za rešitev tega vodnega problema je KS Vič pripravljena dati cca 300.000 SD, 500.000 SD Ljubljanske opekarne, deloma pa interesenti sami. Nihče pa še ne ve, kje bi dobili preostanek sredstev. IGRIŠČE NA VIČU!? Mladina na področju KS Vič bi se rada športno udejstvovala, a za to nima niti primernega družabnega prostora, niti mesta, kjer bi se lahko ukvarjala s športom. Dasiravno so nekateri prebivalci zbrali za igrišče 250.000 SD, da je dala skupščina 500.000 SD in, da je pripravljena pomagati tudi mladina sama, igrišča ne morejo narediti. Vzrok za to leži med drugim tudi v tem, da je prostor, kjer naj bi bilo igrišče, razkopan, dela pa ovira tudi deževje. Upajmo, da bomo uspeli narediti kaj še letos. Vedo, da na športno igrišče čaka vsaj 250 otrok. PODVOZ - POSLEDICE Asfaltni trak od Viške ceste proti novemu podvozu v Rožni dolini je položen. Toda bolj ko se bliža dan „otvoritve“, bolj so občani zaskrbljeni. Železniška zapornica na Viški cesti se bo zaprla in ves avtomobilski, kolesarski in peš promet se bo zlil k podvozu, ki že zdaj komaj požira promet. Preden zaprete zapornice - mislite na posledice! POTREBUJEMO TELEFON Tako v Polhovem Gradcu kot na Črnem vrhu nujno potrebujemo telefon. Zdaj dela telefon samo do 14. ure. V nujnih primerih moramo sredi noči priti do Viča in šele od tam telefonirati na ustrezno mesto. Tisti, ki ima telefon na nočni omarici - si pač ne predstavlja, kaj se pravi sredi zimske noči vstati in se z mopedom pripeljati do Ljubljane - da pokličeš reševalca. KAJ JE Z VLEČNICO NA RAKITNI? Vse kaže, da vlečnica na Rakitni letos ne bo delala. Naprava je namreč v tako jlabem stanju, da bi zahtevala večjega popravila. Lastnik vlečnice zanjo ne kaže niti najmanjšega zanimanja in bi jo Rakitniškemu turističnemu društvu prav lahko odstopil v trajno last. NEZAOSTRENO NADZOROVANJE GARANCIJSKIH DEL Gradbeno podjetje Grosuplje, ki je zgradilo bloke na območju KS Vič, se ne zmeni na opozorila za dokončno ureditev blokov. Stanovalci vedo povedati, da niso urejene vodovodne inštalacije, ponekod pa ne delajo črpalke za toplovod. Marsikje pa niso izolirani tudi priključki. Nekateri objekti šc nimajo hišnih številk, spričo česar nastajajo problemi, poštarji se ne znajdejo, pokojnine prihajajo prepozno itd. Naj ob kopici drugih navedemo šc pn primer. Odtočni jaški v viškem naselju so izdelani očitno mimo projekta, tako da ob vsaki nevihti meteorne vode poplavljajo kleti. Namesto, da bi dal izvajalec na dno jaškov kamenje (kar ve tod okoli vsak kmet), je na dnu pustil ilovico, skozi katero voda seveda ne pronica. Posledice nosijo stranke! Skrajni čas je, da investitor zaostri nadzorovanje nad takimi malomarnostmi. Voda na Brezovici - odgovor Na članka v Naši komuni št. 9-10/72 ..Težave z vodo na Brezovici" in kasnejši šc v številki 11/72 „Sc o vodi na Brezovici" dajem kot predstavnik KS in odbornik SOb Vič sledeče pojasnilo: navedeni čas zapiranja in odpiranja vode, ki je objavljen v Naši komuni, je točen. Pooblaščenec KS, edini, kije imel ključe, daje lahko opravljal ta posel, se je tega razporeda držal. Vendar je zaradi velikega padca vodovodnih cevi voda v nižjih predelih dalj časa ostajala, vtem ko je je v višjih mnogo prej zmanjkalo. Poleg tega je pomanjkanje vode nastalo zaradi neracionalne potrošnje s strani potrošnikov, pranja avtomobilov, nesmiselnega zalaganja ogromnih količin vode za rezervo, puščanja odprtih vodovodnih pip in ne nazadnje še zaradi premajhne kapacitete rezervoarjev. Ce bi potrošniki upoštevali večkrat objavljene prepovedi, bi do tako kritičnega stanja vode ne prišlo Na vprašanje, kje je denar zbran od vodarine, pojasnjujem le to, da se namensko uporablja za popravila starih in dotrajanih rezervoarjev, zbiralnikov in za eventualna popravila počenih cevi. Del teh sredstev pa je KS že prispevala za nov priključek na vodovodno omrežje iz Podpeči. S tem novim priključkom bo že v prihodnjem letu zagotovljeno dovolj vode za območje Brezovice. MARTIN SELAN KS Brdo v letu 1972 Krajevna skupnost Brdo se lahko z zadovoljstvom ozira na uspehe, ki jih je dosegla v letu 1972. Čeprav je že v marsikateri krajevni skupnosti zamrlo prostovoljno delo, pa smo na Brdu prav pri večjih skupnih akcijah uspeli izpolniti sprejeto obvezo in program dela z organiziranim prostovoljnim delom. Tako je bilo opravljenih kar lepo število prostovoljnih ur pri preureditvi in razširitvi ceste na Mlaki, dalje ureditev ceste XXVI. in ceste na Griču. Urejeni so jarki za odvodnjavanje meteornih vod, položene betonske cevi ob cestah, napravljeni jaški za čiščenje. Prek 100 kub. m je bilo brezplačno odpeljanega odpadnega materiala itd. Kakor vsako leto je tudi letošnjo jesen KS posula vsa pota in stranske ceste. Prek 200 kub. m gramoza je bilo nabavljenega za posipanje cest. Samo pri teh delih je bilo opravljeno prek 300 prostovoljnih ur. Tudi prevoz s kamioni je bil organiziran brezplačno. Potrebno je bilo skrbeti za avtobusne postaje in njihovo vzdrževanje, skrbeti za ..Podmornico" skupni grob ..brdenskih žrtev v NOV", pa šc in še bi lahko naštevali izvršena dela komisije za komunalo. Posebna naloga krajevne skupnosti je bila letos v pripravah za odkritje spominske plošče žrtvam fašizma v času NOB ob dnevu vstaje. Tuje bil izravnan teren za park, navoženih 45 kub. m vrtne zemlje, sem sodi ureditev novega vhoda v Dom družbenih organizacij in odvoz odpadnega materiala. Delo z buldožerjem pri izravnavi terena in odvoz materiala je opravil Stanko Grmek iz Brda brezplačno. Za ureditev okolice doma je bilo porabljenih 17 kub. m belega peska, položili so 260 betonskih ploščic in 40 vrtnih robnikov. Vsa ta dela komunalne komisije pri KS Brdo in še sto drugih nalog na terenu urejuje in nadvse uspešno vodi naš komunalec Nace Kavčič. Občani Brda, Vrhovcev in Podutika so nadvse zadovoljni, daje bilo v tem letu vsaj začasno rešeno najbolj pereče vprašanje otroškega varstva. V programu pa imata KS in Osnovna šola Vrhovci, ki z otroško varstveno ustanovo strokovno upravljata, še povečanje kapacitet, predvsem še za dojenčke, ureditev igrišč, tratic, zasaditev dreves in zavarovanje vrtov pred prometom z lično vrtno ograjo. Ob zaključku leta 72 je KS pripravila skupaj z Osnovno šolo, varstveno ustanovo. Rdečim križem in KO SZDL več kulturnih prireditev z obdaritvijo starih in bolnih občanov, predšolske otroke pa je obiskal dedek Mraz. Naj še omenimo uspeh krvodajalske akcije. Čeravno je Brdo mala krajevna skupnost, je bila v tej humani akciji med prvimi v občini, za kar gre zasluga naši neutrudljivi članici Slavki Močnikovi, ki se je res z vso požrtvovalnostjo vključila v pridobivanje novih in novih krvodajalcev. Njej, pa tudi vsem krvodajalcem, iskrena hvala. No, pa ko začenjamo novo leto, bi v imenu vseh občanov Brda in Podutika, posebno pa oskrbovancev, ki živijo v Domu starih na Bokalcih, izrazil željo, da bi v letu 1973 v resnici razširili in asfaltirali Cesto na Bokalce od križišča na Brdu do Doma Bokalce. JERNEJ ČERTANC ZAPAŽANJA NAŠEGA DOPISNIKA Iz razgovora z občani Prav lahko zapišemo, da krajevne organizacije SZDL v naši občini uspešno delujejo. Predvsem so sposobne trajno, še posebej pa' ob določenih akcijah, aktivirati svoje članstvo in doseči politični uspeh. Med take dogodke, kjer so še posebej vidni napori krajevnih organizacij, sodijo gotovo zbori volivcev, evidentiranje možnih kandidatov za poslance in odbornike, množične solidarnostne akcije, sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in podobno. Seveda ni nobenega dvoma, da delo naše organizacije spremljajo težave, ki imajo za posledico slabši delovni uspeh in zavirajo notranjo rast. Ko so pred nedavnim naši dopisniki obiskovali naše krajevne organizacije, so napaberkovali nekaj vtisov, ki jih to pot objavljamo. Predvsem se v večini organizacij pojavlja pogosto vprašanje, kje je mladina? Funkcionarji naše organizacije menijo, da se po vogalih in gostilnah med mladino zelo veliko govori, daje ..odrinjena", ko pa jih ..starejši" povabijo k delu, ni nikogar blizu. Slišijo se celo izjave, „če bi za to kuj dobil, bi se že lotil - zastonjkal pa ne bom!" Le redkokje (v 2 krajevnih organizacijah) pa je položaj obraten, da leži večina bremena na mladih plečih in se tam, kot po dogovoru, sprašujejo: „Kje so stari, kje so borci in nekdanji aktivisti? “ Kljub temu menimo, da je kar precej naših organizacij, to velja vsaj za vodstva, v relativno mladih rokah in kaže, da se ta proces še nadaljuje. V enem prejšnjih sestavkov o problematiki KS smo že omenili prepire med KS - lahko rečemo, da imamo podoben položaj tudi v naši organizaciji. Marsikje se je razraslo pravo strankarsko sektaštvo in razkolništvo. Neenotnost, ki se je vgnezdila v nekaterih organizacijah, ovira plodno delo in duši spodbudo. Zdi se, da so taki pojavi najvidnejši v polkmečkih, polindustrijskih območjih. Zdi se tudi, da so ponekod vzrok za neenotnost tisti občani, ki stanujejo na mejah z drugo, uspešnejšo organizacijo. Laže pogledajo „čez plot" in potem očitajo domačim, da so oni, sosednji, storili več in bolje kot domačini. Če zunanji opazovalec pronikne prav v jedro nekaterih, na srečo izjemno redkih organizacij, dobi vtis, da so združeni v eni organizaciji tako različni interesi, kot da bi imeli tri stranke, ki se zagrizeno bore za svoj prav. Pogosta je zahteva, da bi Z K delovala na terenu učinkoviteje kot doslej. Ponekod tu še ni med članstvo SZDL ponesla novega vala, ki ga prinaša Titovo pismo. Ljudje žele govoriti, kritično oceniti napake, člani ZK pa čakajo. Dosledno uresničevanje Titove politike in duha bi gotovo med naše članstvo vneslo osvežujoče vetrove in razčistilo marsikatero sporno vprašanje in odpihnilo številne spore ter utrdilo samoupravno zavest in pripadnost organizaciji. ..Delavskemu in kmečkemu razredu je treba približati kulturo" je enotna ocena, v kateri ni prav nobene fraze, ki jo izrekajo predsedniki SZDL - zlasti na deželi. .Nevzdržno je," pravijo „da imamo (brez pravih sredstev) tako slabo vzdrževane vaške kulturne domove, ki so včasih dobesedno cveteli. “ In res, iz prispevkov naših dopisnikov smo v zadnjih letih ugotovili, da se vedno pogosteje pojavljajo poročila o obnovi kulturnih domov in tudi želje, da bi kulturno umetniška društva znova zaživela. Občani, kot smo že nekajkrat ugotovili, žele imeti kulturo pri sebi v domačem kraju, hočejo biti soudeleženci umetniškega poustvarjanja, pa naj bo na še tako nizki ravni. Pojavlja se tudi težnja, da bi kulturno umetniške, zlasti dramske skupine s svojimi naštudiranimi točkami krožile po občini. Ob naših razgovorih s posamezniki iz teh skupin ni nihče postavljal v ospredje denarja nekateri so celo rekli, da bi plačali del stroškov celo sami, le da bi lahko nastopali. Zdi se, da stopa v KUD celo davno pozabljeni idealizem. Pa še drobna opomba. Funkcija predsednika SZDL postaja ponekod dedna. Ne bi se hoteli opredeliti glede tega novega pojava -kot si hoče kdo tolmačiti - vendar pa lahko to pomeni „pre-našanje politične tradicije" na svojce, pomanjkanje kadrov, pa še kaj drugega . . . -ar Drago rušenje trnovskih hiš Pred nekaj meseci smo v naši komuni sicer že razložili in to Pte2j0 podrobno, kakšen bo novi obraz legendarnega nekdanjega Ijubljansk^n predmestja Trnovega. Kot je znano, da ponovimo v nekaj vrsticah,boit območju sedanjega Trnovega zrasla ogromna stanovanjska soseska L. vsemi ustreznimi spremljajočimi objekti kot so šole, vrtci in |rSov'Iljoo| Vprašali boste, kje pa vendarle bo ta soseska, saj staro Trnovo še ved^' stoji. Imate prav. Zato pa bo za pridobitev 110.000 kvadratnih metUs, —... . . površine (toliko je po načrtih predvideno za izgradnjo soseske) P0,1:'Jrnj rušiti že obstoječe objekte. Teh pa so našteli kar 73. S tem pa seje^ pojavil problem močno porastlih stroškov izgradnje, ki se bo predvideni pričela že to jesen. Po najnovejših ocenah (o tem je stekla besedar zadnji seji upravnega odbora viškega komunalnega sklada) bodo p,J stroški rušenja in nadomestnih stanovanj predstavljali eno največjih P stavk vseh stroškov komunalnega urejanja omenjene soseske, ki sc " imenovala VS-1. Se prcd'samim začetkom gradnje je občinski komunalni sklad nal^ijo na precejšnjo oviro, ki jo bo potrebno premostiti v kar najkrajšem clte(> sovnem obdobju, saj sc ob današnjih ekonomskih razmerah stroški j1 aj Senja in nadomestnih stanovanj lahko kaj kmalu povzpnejo na še vit ,0( raven. J. Laz KS Vič: Delajmo organizirano! Predsednik krajevne organizacije SZDL KS Vič Lojze Dobrovo! 'j meni, da krajevna skupnost še vedno ni taka asociacija, kot smo si. zamišljali. ,,Kdcn od razlogov za takšno stanje," meni predsednik, tem, da KS še ni resnična življenjska in delovna skupnost, za drugi ra» ^ pa je kriva KS, ki je za interese prebivalcev še vse premalo zavzeli ^ Čeprav je to eden od predsednikov, ki zna ..politično misliti", pa* W| najin razgovor hote zasukal v neposredne materialne probleme. ijk Eden od osnovnih problemov, ki je vir nezadovoljstva tamkajšni taš prebivalcev, je komunalno-urbanistično gospodarstvo. Takole o temi1 ak ustanavljanju novih naselij ni nihče vzporedno reševal komunalnih P »j blemov. Postavlja se vprašanje, zakaj urbanizem ni teh vprašanj rešu Maj krat, ko je bil čas, ne pa, da zapravljamo znova denar za razkopavanj^ uči čimer uničujemo zelene in asfaltirane površine. Da bi bilo šc huje,Po zneje razkopanin niti ne spravijo v prvotno stanje. Med take sodu0 Viška cesta, Sattnerjeva ulica in cestišče, ki povezuje Viško cesto s cL io Dolomitskega odreda. Ze urejeni nasadi so bili pred dvema letoma skc.e uničeni, ne da bi jih kdo „popravil“ ali obnovil. Kanalizacijo so gm^itr ko je bilo grajeno naselje, pozneje pa so ugotovili, da ne ustreza P Mh delali povsem novo. Zakaj prihaja do tega in kdo naj nosi stroške? pa Med komunalne probleme spada gotovo tudi neurejenost raZitP*)dc nekdanjimi lastniki zemljišč. Ze več let ti niso prejeli odškodnin'n i zemljo, ki se uporablja v javne namene. Plačujejo celo dohodnino od N jey Taki primeri so: Franc Knstar in Borut Knez (in solastniki). Daje še bolj drastičen, so Ljubljanske opekarne za odvzeto zemljo l°v'"j p*1 staru povrnile stroške davčne obveznosti. To namreč kaže, da se mUi, beno zavedamo svojih napak - tehnično pa jih ne urejamo in ne d cn jamo. Kot posebno vprašanje pri razreševanju teh vprašanj je m on0' lati listični položaj Gradbenega podjetja Grosuplje, ki skoro kot absole’ Hej gospodar razpolaga z zemljišči. - ja »"L Od tu izhajajo tudi drugi močno aktualni problemi npr. izgradnja*■ Zaradi pomanjkanja prostorov za otroško varstvo so prišli že tako dal aj; da morajo otroke prevažati z avtobusom na Bičevje. KS Vič se nani srečuje z vprašanjem programiranja novih naselij, kjer je bilo mogoč od vsega začetka računati, da ne bodo stanovali le starčki, ampak nč starši z doraščajočo mladino. Zelo žalostno jc pogledati zjutraj te 0lI,s pred gasilnim domom ob vsakem vremenu, ko čakajo na prevoz, nat" . da bi jim uredili vsaj preprosto strehico za kar pa KS žal nima sredsi1) \ Začetek gradnje šole c pa je vendarle predviden za 1974 leto r. a1 seveda zelo pozno. Eno izmed aktualnih komunalnih vprašanj j° 7 <0, vprašanje telefona, ki se po mnenju KS rešuje zelo neodgovorno' “ „Na Viču vemo," zaključuje predsednik KS Vič tov. Dobrovoljc''' ; tako kmalu še ne moremo pričakovati zlatega standarda. Ob dejstvih imamo premalo sredstev, pa se zavedamo, da delajmo vsaj z najvišjo H! organiziranosti, s smotrnostjo in z občutkom do skupnega in na* denarja." jih ANONIMNO. VENDAR UPRAVIČENO rav sem nešolana Namenila sem se vam napisati nekaj vrstic, čepra ska. I’a poglejmo malo iz centra tudi na Ižansko cesto ter na , štradon, kjer smo tudi delavci in davkoplačevalci. Najprej Ižanska^ ni nikjer omejena za hitro vožnjo z avtomobilom, da te ta skoraj P0’"; za seboj, če si peš ali s kolesom. Dalje je ob Lahovem štradonu 16 hiš in 10 avtomobilov, pa ne premoremo niti ene žarnice javne raZ'\ Ijave. Mladim je že vseeno, saj sc vozijo z avtom, starejši človek, pe* kolesom, pa nič ne vidi. Gramoz so nasuli po štradonu tako debel, j ga s plugom zrinili in da sedaj sameva ob robu ceste na travi. Odl° l sem se, da vam pišem, ker se od mladih nobeden ne spomni. DodauNaj šc, da pri nas manjka kažipot, že nekaj let, ne vem, kod je odtrgal vendar, če pride kakšen tujec, mora spraševati, kje je ta in ta štradon. - Z odličnim spoštovanjem - stanovalka z Lahovega štra°T a stanovalka z Lahovega .N OBISK V SOSEDNJI OBČINI 17 m2 za 70.000 občanov ioit tva, flor ffbo t 'kr Razgovor s predsednikom skupščine občine šiška Občina Šiška se odlikuje po nekaterih zanimivostih, ki jih v drugih slovenskih občinah ni zaslediti. Tako stanuje na mestnem območju občine tri petine prebivalstva, dve petini pa na izven-mestnem območju. Teritorialno gledano pa je položaj prav obraten - dve petini imajo zemlje na mestnem območju, tri petine pa na podeželju. Sicer pa šteje občina več kot 70.000 prebivalcev, od katerih jih je zaposlenih v industriji - gledano teritorialno - 16.000. Tako je med vsemi občinami v Ljubljani zaposlenih p Šiški največ. Več kot 60% ljudi dela v industriji. Skupno pa je zaposlenih več kot 27.000 ljudi. Izmed negospodarskih dejavnosti imajo zaposlenih največ občanov v šolstvu in zdravstvu. Osebni dohodek na zaposlenega v občini je v podjetjih 2154 ND. Na občana pride poprečna stanovanjska površina 17 kvadratnih metrov. Narodni dohodek na občana pa znaša 20394,00 ND. Predsednik občinske skupščine prof. Danilo Sbrizaj opravlja to funkcijo od 1968. leta. Po poklicu je profesor geografije in direktor Gostinskega šolskega centra. Predsedništvo opravlja že od vsega začetka kot amater. Do nedavnega je, spričo specifičnega dela pri njegovem poklicu, še lahko brez težav opravljal dve zahtevni dolžnosti, kaže pa, da se bo moral nečemu odpovedati. Sam pravi: ..Komajda še v držim delo od jutra do večera". Vsi smo priča nezadržne rasti vaše stanovanjske gradnje. Povejte o tem kaj več! 'as '0V| • VrvjVi Trend priseljevanja in s tem novega naseljevanja v naši obči0' , Op, hodnjem obdobju očitno ne bo popustil. Že za naslednjih deset J°Y| Kid videvamo, da bo število prebivalstva od sedanjih 70.000 narastlo na l0.^' 'od kar postavlja seveda pred nas vrsto problemov, izmed katerih L lod • • - -•vn t pomembnejši: kako usmeriti naša investicijska vlaganja. Danes .■'"i-r1 prečna površina stanovanja na prebivalca naše občine 17 kvadratnih nc,|; o Ta trenutek ne morem povedati, koliko bo znašala v naslednjem d65^ Wti gotovo pa je, da ne bo manjša. I‘ač pa predvidevamo do 1980. leta ^ffjl 13.500 novih stanovanj, kar gotovo ni malo. Soseska 6 je v zaklju^rl'(> vse naše sile usmerjamo v soseski 7 in 8. Menimo, daje uresničitcv t^ša teh sosesk za nas velikega pomena. Sicer pa smo skupaj s ..Stand'1^ |<»<1 stom" v ..Programu 80“ poskušali zasnovati tako stanovanjsko P°'^1 Lni bi bila stanovanja čimbolj dostopna občanom s poprečnimi d°h f čemur naj bi med drugim prispevala tudi racionalizacija gradnje. ,. Če vam tako narašča število prebivalstva, je precej jasno, "J posebej srečujete s pomanjkanjem šol, vrtcev in zdravS 1111 domov. Hi Res je, to so pri nas problemi, s katerimi se srečujemo dnevn0:^’;jjst nove soseske prihajajo predvsem mlade družine in tako sc nam P0” fCJH načrti v zvezi z izgradnjo šol, vrtcev in sploh komunalne infrastrukt0 tako je z našimi zdravstvenimi zmogljivostmi. Naš petletni načrt predvideva izgradnjo 7 osnovnošolskih objc*# ^ yt, čemer gre za 4 telovadnice in 3 osnovne šole. Tako '' naj bi Jti: obdobju ena šola na Brodu, ena v Pirničah in ena na Kosezah- I mislimo postaviti na Brodu, v Zgornji Šiški, v Šentvidu, na obm0^oljti- stroja, v tsosezan m v ivicuvouan. sprteo takega števila ustan°)H J> r0' nam bo še kako dobrodošla vzgojna posvetovalnica in posebna s0,vsC|i Levca. Omeniti moram, da vzgojno posvetovalnico financira ^ ljubljanskih občin. Moram tudi povedati, da smo se lotili vseh * [,|t a. Tako že dve leti pred gradnjami ^(i i4j„ strukturnih gradenj zelo načrtno.___________BHML r_______„____ lokacije z zemljiščem vred. Obvezna participacija za izgradnjo letu I milijon 510 ' ^ gramiranih objektov je znašala v preteklem letu 1 milijon 510 j0š’)i približno 24.000 občanov, ki so prebivali na območju 5 krgjcvnui [jtptib in ki težijo k temu zdravstvenemu domu. V teh letih pa seje dvig0 fjSifšr j območju število prebivalstva na približno 44.000. Spričo takega »jijti,“P j prebivalstva se je znašla zdravstvena enota v izredno težkem J k , M 4«^ a»>. Lr • a a • *% M 4 i £*4.«aa!lM.a I« a* 1 .« a i t RO kaže predvsem v prostorski utesnjenosti. Številne komisije, kis0 Gradaščica oziroma Mlinščica je regulirana irc«. Prebivalcem, ki stanujejo ali ima-ikea|®.,sv°jc parcele, vrtove in drugo v bližini Gradaščiee, se je sedaj odvalil kamen od srca. Gradaščica je namreč regulirana in tako ne bo več edj b£r°žala njihovega imetja kot doslej. etn1 ,Povijanja Gradaščiee so bila nam-eb/ , na dnevnem redu ob vsakem je C2 0 m°čnejšein dežju. Pred leti so Jomj, odločili, da je treba narediti la ij,.eiPu konec in so v letu 1971 začeli p1#"}31*. Gradaščico. To, prvo etapo h Fi„CJan-la>. Pa 50 končali lani s tem, da a; m . regulirali kar 3200 metrov njene ptruge Regulira!i So t. i. Mlinščico, aleCT ^ Gradaščico od bokalškega jeza n £'t„V°Vame vijakov. Po sedanji strugi . na sekundo pet kubikov vode, J je več jez ne prepusti. Ostala 'da pa odteče pri jezu, ki je tudi vodje, po Malem grabnu. Tako so 1 Gradaščico na tem odseku po-noma ukrotili in so vse možnosti, , Postane miren okrasni potoček. - poleti se ji obeta verjetno malce 5‘ vodostaj, ker t p v Mali graben. gradaščica sicer tudi že prej ne bi j ^e a Poplavljati, saj je bil jez zgra- • v.i ji uucia vcijcuiu uiaicc ujj1 ^odostaj, ker bo nekaj vode šlo g' mel Precej prej, vendar je bilo ■c« Pav'JanJC malomarno. Tako včasih " “ Pravočasno zaprli zapornice na . sploh pa niso vzdrževali struge išni rS kot *3‘ ntorali. Zato je voda na-li:|>‘la tU(Ji umazanijo in material, i P" n*ii se -i0 struga marsikje zelo šil I lai a’ ^a tUti’ Plitva je postala. Se-inje'tudiS? Strug0 poglobili, tako da je e, Pio -r in po1 globlja kot Prei> DbPda J, m zravnali. To pomeni, n Gradaščici izkopali novo rav-ikoijc t.,J namcsto dosedanjih vijug, saj mo ° ^golaoija lažja in boljša. inVih f°i,S0 °bložili na dnu in brego-Pa z bjt0nskimi ploščami, prekrUi rieibdccniu?-' f/.adaJčlca oziroma njen lin in ni* ”*ln5d'ca je tako sedaj urejen d P) cev v0®10*2 ve^ ok°liških prebival-itni a ,la “reditev pa je veljala pre-nJi6 denarce: kar 4,6 milijona ■ dat' ^ato ^i kazalo sedaj skrbe-ijtje’n a Mlinščica postala lepo ure- "t Jj*nje d« Zat0^i kazalo”sedaj'skrbe^ , |ži len „ “'Mlinščica postala lepo ure-n«? "^tk; ni:,.Pa odpadni slej ’ ^ Kar so jo imeli mnogi do- , kaj o tem meni inž. ,laliWi ir HALLER iz Vodne skup-1 kjubljanica-Sava. „Sedaj se bo videla kultura tamkajšnjih prebivalcev. Oni so namreč prejšnje bregove zasipali s smetmi. Odpadnega gradbenega materiala na bregove Mlinščice prav gotovo ni vozil nihče izza Bežigrada, temveč bližnji prebivalci. Bregovi pa so bili polni vsakovrstne nesnage in odpadkov, nič bolje pa ni bilo s strugo. To se sedaj ne bi smelo več ponoviti. Mlinščico bi morali obdržati čisto in kositi bregove, tako da bi privlačevala, ne pa odbijala. Lahko bi uredili tudi kaka dva metra od vode pot za sprehajalce in živo mejo, tako da bi bil tu pravzaprav park in urejen nasad. Zato niso sprejemljive betonske ograje, ki bi ograjevale parcele prav do vode ali pa sploh onemogočale dostop do vode. Poskrbeti bi morali, da bo Mlinščica javen objekt, ne pa le stvar nekaj zasebnikov, saj je družba v njeno regulacijo vložila precej denarja. Tu bo morala odigrati važno vlogo krajevna skupnost. Lastniki pa bi morali skrbeti, da ob vodi ne bodo odlagali ne oni, ne sosedje smeti in odpadkov." Z regulacijo Gradaščiee pa so se precej sspremenilc posesti posameznih lastnikov. Nekateri so bili ob zemljo, kar teče sedaj po njihovi zemlji Mlinščica, drugi pa so pridobili nekdanjo strugo. Tako je trenutno stanje, vendar si tisti, ki so pridobili strugo, zaman manejo roke, saj bo izdelan nov urbanistični načrt in nova razparcelacija, tako da ne bo nihče nič pridobil niti izgubil. Lastniki, ki so zemljo izgubili, bodo dobili protivrednost v denarju ali zemlji, kar bo bolj funkcionalno, tisti, ki so pridobili strugo, pa bodo morali plačati pridobljeno zemljo ali pa jo odstopiti za novo parcelo oziroma gradnjo. Za letošnje leto in še najmanj dve leti (po sedanjem principu financiranja) pa stoji pred vodno skupnostjo še velika naloga: regulacija Glinščice, potoka, ki se izteka v Mlinščico. Za to regulacijo je že pripravljena vsa dokumentacija. Regulirali bodo Glinščico od izliva v Mlinščico do Vojnoviča, to je odsek, dolg 4,5 kilometra. To je kar krepek zalogaj in bodo zato, če bo šlo vse po programu, začeli z deli že letos. Glinšči- co bodo regulirali, strugo in dno pa bodo obložili z betonskimi ploščami. Tako bo imela Glinščica potem prepustnost 40 kubikov na sekundo, kar sedaj le s težavo zmore. Kljub tej regulaciji pa to ne bo imelo vpliva na Ljubljanico, saj to le ni tako velika količina vode in se zato Ljubljanica ne bo izboljšala zaradi večjega pritoka čistejše vode. Stvari okoli Malega grabna pa še vedno ostajajo precej odprte. Pred leti je bil sicer izdelan projekt regulacije Malega grabna (torej drugega rokava Gradaščiee), vendar je ostalo pri načrtu zaradi načrtovanja obvozne ceste. Tako je Mali graben v glav- nem še vedno nereguliran, čeprav so najbolj kritični odsek že regulirali oziroma stanje izboljšali. Tako so regulirali oziroma rekonstruirali Mali graben pod vrtnarijo v dolžini 300 metrov, uredili pa ga bodo' še do Plutalovcga mostu. Tu je voda večkrat poplavljala in povzročala pravcato razdejanje. Mali graben namreč doseže katastrofalne pretoke vode: 300 kubikov v sekundi in tedaj poplavlja daleč okoli. Sedanje ureditve so precejšen korak naprej, saj je sedaj tudi struga Gradaščiee krajša za 300 do 400 metrov, pa tudi urejena je. M. DIMITR1Č * * * * * * * * * * * * * * * * 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 *0 0 0 0 Mar res izolati?! Gre za samske domove ali delavska naselja, ki jih imajo nekatera gradbena podjetja na območju naše občine. Mislim, da je politika do takih gradenj, kakršno imamo danes, mjlo rečeno — nepravilna. Zaradi dveh stvari: Najprej mislim, da tako podjetje, ki z nekaj prihranjenimi denarji, in občina, ki to dopusti, ustvarjata med naseljenci v takih blokih slabo počutje. V takih stavbah je osredotočena ena sama plast občanov in ti se tudi sredi cvetočega tujega naselja počutijo izobčene. Stvar je v tem, da zaradi take stanovanjske ločenosti preprosto nimajo možnosti, da bi prihajali — razen na službenem mestu - v neformalne stike s svojo okolico - z domačini. Gradnja blokov po mojem prepričanju še daleč ni način, da bi se delavci z juga integrirali v našo sredino, nas spoznali in mi njih, ter tako našli drugačen odnos, kot samo odnos delavca in plačnika (po možnosti za najbolj umazana in naporna dela). Vem za primere, ko so se taki ..sezonski delavci" odtrgali od take sredine, v kakršno jo vtikajo iz praktičnih in komercialnih razlogov (marsikje manjka samo še jutranja trobenta) pridobitniška podjetja, in se vgradih v „našo“ družbo. Mislim, da so prav vsi odlično uspeli. Ne samo, da so se naučili jezika, napredovali so v službi in končno so dobili tudi svojo individualnost, ki jim jo tak izolat jemlje. Po drugi strani so take sodobne vojašnice - pa naj so skrite pod še tako vabljivimi imeni - za okolico mučne. Taki moški bloki imajo svoj ritem življenja (vstajanje ob petih, zajtrk, delo, popoldne prihod domov - kolikor ni fuša) in tako iz dneva v dan. Imajo svoj hrupen način zabave, način skupinskih odhodov v mesto in prihodov — skratka tak moški način življenja, kot ga imajo v takih samskih domovih po vsem svetu! Razvitejši od nas so ugotovili, da taki domovi zadenejo sociološko v prazno. Tako se sprašujem, zakaj sc prav zdaj v Trnovem — sredi stanovanjskega naselja in povsem svojevrstne strukture prebivalcev — odloča Tehnika (s privolitvijo skupščine) za graditev novega ..samskega naselja". Predlagam, da najdeta tako skupščina občine kot GP Tehnika novo, bolj človeško in za obe strani sprejemljivejšo rešitev. S S s s s * * s N S S S S N % s ! % * s * s * s * H s s s s $ * * s s s * italJkico(^e*avec’ mestn' 'n občinski odbornik Ciril Stanič, nam je še pred svojo avtomobilsko nesrečo, v kateri se je huje poškodoval, poslal ide'!tanj£,/ravnane Gradaščiee. K tej objavljamo nekatere podatke v zapisu novinarja M. Dimitriča, pričakujemo pa še avtorjevo legendo, tov. ^ Cu Pa želimo ob tem hitrega okrevanja. — Ur. odbor Platoni i! Prostor za predšolski in šolski dispanzer, dispanzer za žene, L flfez i 'n Za nekaj drugih zdravstvenih služb. Krivnn°ma ste Vl em naib°lj „trdno stoječih" občin v Sloveniji. h(iustrSt\VaSe8a uspeha ni težko odkriti - industrija. Na katerih ~ Težko $raciite svojo prihodnost? Ias vse intj..-*c §ovoriti, na katerih industrijah ..gradimo". Mislim, da so za v l0vem nek USlr'Jskc Panoge pomembne. Za ilustracijo pa naj vam vendarle (,tP°Pisu jn s aJ rezultatov ankete, ki smo jih objavili v našem občinskem ča-00i 'Ujetja na najboljših industrij na našem območju. Testirali smo vsa j jrr *. i viiuf,! na iiiv.-mvs jv «(?i 8 nic ni u-| ,moram reči, da nekako po tem vrstnem redu, čeprav te-rd Sn!? Podieti ! . “delano z eksaktnimi znanstvenimi metodami, vrednotimo ‘lik« jetij, S0J ’u9' v praksi. To „igro“, ko smo ugotavljali ..vrednost" naših Jjl ntlar pa nuij.CCr nekatcri obsojali in ji očitali, da stvari poenostavljamo, I Prj Va .sl|m, da kljub vsem očitkom skriva v sebi zrno resnice. ubiral^V6 tu^i n(tkaj kmetijskega prebivalstva. Kakšno poli- S Predelom nimamo kakšnih posebnih težav. Bližina Vf zaslužit ^ ,r^da daje našim občanom s podeželja predvsem viiiiU. b° ali ni ■ s kmetijskimi proizvodi, mnogi pa se poleg tega vozijo še |f, pa pa lc zaposlen v industriji vsaj en član družine. Razvoju kme- lfl tVi J° kjr1eii„asa,T’0.na vcč načinov. Prav lahko rečem, da v tej ali oni obliki del, a dobo .nazaj h*13 sredstva, ki jih občina zbere od njih z davki. * ifc > ^ Sredstva n \i nhlibi -»n n t m«* tiicfi/o ^ot¥e*'°Ve loka|Sa?10pr'spevka- Skupščina se je namreč odločila, da prispeva za 1 JJRo ; ^arnonrK^ zadeve prav toliko, kolikor zberejo s samoprispevkom. Torej, M;Veda °m zl>crcjo 1000 dinarjev, jim prav toliko da skupščina. 'h wtn.an' Že kar • ,na vz.P°dbuda in pri zbiranju samoprispevka z našo vsoto .biTheK0 na Dotloir mat'^no računajo. Samo za primer, kako ugodno spre-„,h Kin„,zbrali _ , jcliu. ^kc ugodnosti, naj povem, da so lani v Repnjah v dveh 'n so si md'jon starih dinarjev (prav toliko so dobili od skup-da im.lrrina ‘"lr»co kupili gasilski avto. (Sicer pa moram ob tem po-U aktivne o-..,? J na5i občlni zdaj že 20 gasilskih avtomobilov in številne IjV G0fop 8 ske organizacije). J^hi. kJk' (ia so gasilske organizacije ved kot aktivne tudi v vaši f ici n,V N s kulturo? )il>foh.0remo n"’ P^delu, tako kot povsod drugod, sc s kulturno dejavnostjo jjjfctjf^dno cl’ ^ Pohvaliti. Vse drugače pa je na deželi, kjer marsikje kultura i °08radiii »,'i, i.m,° /a primer naj navedem Sorico, kjer so v zadnjih petih , fen ji; "ajvažneiž, kulturni dom, na katerega bi bili ponosni tudi v mestu. In 'ntf a celo cvrrlrf '°m *'v’- Razen tega imamo dva ansambla, ki dosegata Pski nivo. Gre namreč za naše lutkarje v Dravljah in harmo- nikarski orkester v Dravljah, in pri tem ne smem pozabiti šentviškega harmonikarskega orkestra, pihalnega orkestra, več pevskih zborov in folklornih skupin. Aktivne so tudi nekatere dramske skupmc. Naj samo za ilustracijo, kako živo je ponekod kulturno izročilo, navedem primer vasi Senica (blizu Sore), kjer na nekem kmečkem dvorišču še zdaj vsako leto igrajo Finž-garjevo Verigo. Sama skupščina pa ima probleme pri razpisu na sistematizirana mesta pri kulturni dejavnosti. Imamo stalno pomanjkanje kadrov. Mimo tega pa direktno vzdržujemo knjižnico, deloma pa Etnografski muzej v Goričanah. Ali se bomo še dolgo vozili po zakrpani Celovški cesti? - Ce je zakrpana naša - Celovška, je zakrpana tudi vaša - Tržaška. Sicer so pa ceste, zlasti vpadnice, naš skupni problem. Celovška cesta se je spremenila v najožjo vpadnico v Sloveniji. Ozko grlo pa ni samo ta cesta, ampak tudi finance, ki bi jih morali nameniti zanjo. Po naših načrtih v prihodnosti ta cesta ne bi bila več vpadnica, ampak bi služila bolj za notranji promet. Ce bi bila v prihodnosti zagotovljena zadostna finančna sredstva, bi to cesto v naslednjem obdobju v prvi fazi uredili od Rcmize do Šentvida, pozneje pa do Medvod. Sicer nad celotno uresničitvijo te zamisli visi še velik vprašaj, vendar upamo, da bomo lahko začeli vsaj s pripravljalnimi deli za ureditev Celovške ceste že letos. V čem imata naši občini stične točke? - Dasiravno nas vežejo številne posameznosti, bi to pot dal rad večji poudarek skupni ureditvi Polhograjskih Dolomitov. S skupnimi napori in ob strokovnem sodelovanju LUZ bi morali to hribovje proglasiti za narodni park ali rezervat, ob terti pa bi se morali dogovoriti, kje dovoliti gradnje in kakšne vrste. To naše skupno turistično zaledje bi morali primerno turistično opremiti in skozenj speljati vsaj eno dostojno asfaltirano turistično cesto, ki bi ne zajemala le našo in vašo, ampak tudi škotjeloško občino. N. K. Horjul, moj rojstni kraj Moj domači kraj se imenuje Horjul. Podoben je kotlu, saj ga okoli in okoli obdaja gričevje, poraslo z gozdovi. Po samotnih krajih stojijo vikendi. Ljudje iz mest hodijo v gozdove posebno v jeseni, ker so gozdovi lepo obarvani. Skozi vas teče asfaltirana cesta. Imamo več ustanov: gasilski dom, šolo, prosvetni dom, matični urad, itd. Starši so zaposleni v dveh tovarnah: v Iskri in Rašici. Na sredi vasi stoji že zelo stara lipa in spomenik. Moj najljubši kraj je ob cesti, ki pelje v Ljubljano, ker tam stoji moja rodna hiša. V tej hiši je še nekaj stanovanj, zato mi ni nikoli dolgčas, saj je vedno polno otrok tudi iz bližnje okolice. Pred hišo je veliko dvorišče. Za hišo pa teče potok Horjulščica. Svojega rojstnega kraja ne zamenjam za nobeno veliko mesto. Tu imam veliko več zabave v naravi kakor mestni otroci. Vendar pa si bi želela, da bi imel moj rojstni kraj več zabav za otroke. Želim si, da bi imeli lutkovno gledališče, kino, kjer bi lahko gledali otroške filme in risanke. Rada bi pa videla, da bi imeli pri naši novi šoli bazen, kjer bi se lahko kopali vsi otroci. Želim si, da bi imeli veliko in novo trgovino, da mi ne bi bilo treba toliko časa čakati v vrsti. Vseeno pa sem srečna v Horjulu, saj lahko vsakomur s ponosom povem, Kako lep je moj rojstni kraj. ANDREJA KONČAN, 4. a. r. literarno novinarski krožek Osnovna šola Horjul Kdaj rekonstrukcija cest v Londonu? Kadarkoli grem na „tisto“ podeželje, ki ga Ljubljančani prav radi po krivem podcenjujemo, bodisi peš ali kako drugače, mi vedno pridejo na misel londonske ceste. Kot študent geografije sem na terenskih vajah marsikatero cesto v Sloveniji (in tudi drugje) premeril peš, pa sem malokje našel slabšo cesto kot so v Londonu (oz. Gornjem Rudniku). Zlasti sta problematični cesti 1. in 11., zato, ker sta najbolj strmi. Ljudje kolnejo in si vsakih nekaj let privoščijo kamion peska -običajno brez participacije občine — ki pa ga že prvi močnejši naliv odnese. Po dežju pa ga z samokolnicami zopet vozijo nazaj, dokler ga je še kaj. Cestarja londonske ceste še od daleč niso nikdar videle, kaj šele od blizu, kar — da omenim zopet podeželje - na podeželju ni primer. Zato mislim, da NI naša dolžnost, da si sami popravljamo cesto (beri: kolovoz), čeprav plačujemo davke in druge prispevke ravno tako kot povsod drugod. Človek se včasih vpraša, kako je to sploh mogoče, da je v neposredni bližini „bele“ Ljubljane takšna ciganarija. Vsak šofer, ki cesto pozna, raje pusti avto na ravnem in gre peš v London, kot pa da bi si privoščil rally po luknjali. Pozimi pa sta cesti I. in H. sploh neuporabni za avtomobilski promet, kaj šele za kamionski. Zato si morajo ljudje oskrbeti premog itd. v poletnem času, ko je cesta povsem suha. Na cesti II. se redno po vsakem deževju, sploh pa v zimski polovici leta pojavi izvir, ki bi ga prav lahko izkoristili za vodno zajetje. Pa ne gre tu samo za avtomobiliste, ampak tudi za pešce, med katere spadam tudi sam. Človek bi moral imeti pri avtobusni postaji omarico z rezervnimi čevlji, da bi prišel spodoben v Ljubljano. Marsikomu se bodo zdele naštete stvari alarmantne, ampak dejstvo je, da je res tako. Kot občan postavljam naslednja vprašanja in postavil jih bom tudi na zboru volivcev, za katera zahtevam, da se mi javno odgovori: 1. ali je oddelek za komunalno gospodarstvo pripravljen prispevati sredstva za rekonstrukcijo cest v Gornjem Rudniku v občinskem proračunu za leto 1973; 2. kdo daje sredstva za vzdrževanje ceste preko Golovca od gostilne Jesih do Bizovika in kdo je dal sredstva za popravilo te ceste, ki ne služi nikomur, razen nedeljskim sprehajalcem in ljudem, ki so potrebni seksualne sprostitve v naravi; 3. in končno — kdaj bo izvršena rekonstrukcija londonskih cest? V zvezi s prvim vprašanjem predlagam takojšnjo nastavitev cestarja, vendar le kot začasno rešitev. Nadalje, če bo oddelek za komunalno gospodarstvo prispeval sredstva za rekonstrukcijo, mislim, da prebivalci Londona ne bodo imeli nič proti manjšemu samoprispevku in udarniškemu delu, če bo to potrebno. Kot kaže v Sloveniji, brez samoprispevkov in udarniškega dela ne gre. Dejstvo je, da Londončani že ves čas po vojni plačujemo davke in prispevke ravno tako kot vsi drugi, imamo pa kolovoze brez vsakršne kanalizacije, precej hiš pa je brez vodovoda. V zvezi z drugim vprašanjem naj dostavim, da Londončani bolj potrebujemo urejeno cesto, kot pa hosta na Golovcu. Ob cesti čez Golovec najdemo na vsak km ceste ali še manj kup peska, ki ga cestar razmeče, kadar je to potrebno. Ceste v Londonu tega še niso doživele. Naj poudarim še, daje ta cesta mnogo daljša, kot vse londonske ceste skupaj, ki so dolge skupaj ca 800 do 1000 m, kar ni ravno veliko. V zvezi s tretjim vprašanjem me zanima, ali je to res, daje že dalj časa napravljen kompleten načrt za rekonstrukcijo londonskih cest. Ce je, potem me zanima, kakšna rekonstrukcija je predvidena. Dejstvo je, da tu skoraj ne pride v poštev asfalt zaradi precejšnjih nagibov in zamrznjenja cestišča pozimi. Zato se mi zdi, da so kocke vendarle najprimernejše. Zemljišče, po katerem potekajo obstoječe ceste, je še vedno v privatni lasti. Slišal sem, da bi morala občina prvo odkupiti to zemljišče in šele nato bi lahko izvršila rekonstrukcijo cest. Baje pa tega občina noče, ker bi imeli potem Londončani pravico zahtevati popravilo in redno vzdrževanje cest. Kaj je zdaj res! Menim, da bi Londončani prav radi brez odškodnine poklonili to zemljišče občini (oziroma sami sebi v korist), samo da bi se cesta popravila. Naj opozorim še na eno stvar, ki se mi zdi kot diskriminacija do Londona. V septembrski številki Naše komune lahko beremo na strani sedem v članku ..September v KS Krim-Rudnik", da bodo sestanki o komunalni ureditvi posameznih sektorjev z koristniki cest. Tako so bili predvideni in verjetno tudi izvršeni trije sestanki: 26. 9. za Peruzzijevo cesto, 27. 9. za Rakovniško ulico in 28. 9. v šoli Rudnik za Rudnik. Ali je bil zadnji sestanek mišljen tudi za Gornji Rudnik (London), pa iz članka ni razvidno. Za te sestanke sem izvedel 29. 9., torej dan kasneje, kot je bil izvršen zadnji sestanek in to iz Naše komune. Upam si zanesljivo trditi, da v Londonu ni nikjer visela objava za te sestanke. Kot kaže sestanek ni bil namenjen tudi nam. Zato zahtevam pojasnilo, kako to, da v Londonu ni viselo niti eno obvestilo. Za konec naj zapišem, da sebi in drugim Londončanom želim namesto oguljene parole ..Srečno novo leto", da bi se že v letu 1973 vozili in sprehajali po lepši cesti, kot smo se dosedaj. TONClC LUDVIK, Gornji Rudnik 11/15 Ljubljana Vikendarji in kmetje ob petrolejkah V „Naši komuni" sem med drugim prebrala tudi članek z naslovom ..VIKENDARJI PRI PETROLEJKI". V tem članku med drugim piše: „Menda so vikendarji v Iškem Vintgarju edina neclektrificirana „vas“ v naši občini . .. luč naj bi pri vikendarjih zasvetila do 1975. leta." Na žalost pa niso le vikendarji brez elektrike. Brez elektrike je tudi vas Bukovec, občina Ljubljana Vič-Rudnik. Ta vasje oddaljena od Krvave peči le slabe 3 km. Sprašujem se, mar vikendarji res potrebujejo elektriko? Ne bi elektriko bolj potrebovali kmetje? Tisti kmetje, ki nimajo elektrike, so precej prikrajšani od drugih kmetov, saj ne morejo imeti ne žage ne kakšnega drugega stroja na elektriko. Pa tudi ..svetloba" se od elektrike do petrolejke precej razlikuje. Prepričana pa sem, da bi bilo vikendarjem oz, jim je ob petrolejki veliko lepše preživljati proste dneve, saj so večeri ob petrolejki v vikend hišicah ob petrolejkah ali celo svečah prijetnejši, bolj romantični. Kot piše v zgoraj navedenem članku, bo vikendarjem v Iškem Vintgarju zasvetila elektrika že leta 1975, medtem ko bo vas Bukovec najbrž še naprej ostala brez nje. DRAGICA INTIHAR Doživetje v Horjulu Moški in ženski zbor Horjul sta priredila 3. decembra H. letni koncert. Slišala sem, da je horjulska publika dokaj zadržana. No, dvorana je bila razprodana do zadnjega sedeža že ob prvem koncertu in to pot tudi. Precej mladih je stalo ob steni in lahko bi odšli opazno ali neopazno, saj sta se na odru menjavala moški in ženski zbor. Pa niso odšli. Pred menoj sta sedela dva precej zaljubljena, že ko sta prišla v dvorano. Ona je iz zadrega premetavala po ustih žvečko. Ne vem kdaj je prenehala s tem, vem da sta odšla ob koncu prireditve vsa blažena in srečna, da sta skupaj doživela tako lepoto. Bele bluze in modra krila ter okusne pričeske prav za ta večer -praznik je nocoj. Brhki in stasiti ženski cvetovi Horjula so na odru. Menda jih je 25. Pozabila sem jih prešteti. Prelepo so pele, da bi se domislila tega. Občuteno so nas popeljale v nežno milino pristne ženskosti, tako so se predstavile na svojem prvem koncertu in prav bo, če bodo na tej poti vztrajale. Zapele so: Albina Weinge Veingerla: Pomlad (Lili Novy), Rada Simonitija: Plovi, plovi (priredba narodne). Matija Tomca: Ena sama reč me griva (priredba narodne iz Roža), Danila Bučarja: Burja (Cvetko Golar) in Albina Weingerla: Oglar (priredba narodne). Zadržanost horjulske publike se je pokazala v takem aplavzu, ki je nagradil in spodbudil ženski zbor in pozdravil moški zbor. Gore, fantovske in moške, so zrasle na odrčku in ga napolnile. Potem so planile v dvorano še njihove veličastne harmonije. V trenutku so osvojili prostor in poslušalce. Pa niso storili drugega. kot da so se prepustili pesmi, prepe vanju, muziciranju. Kot bi slišal slišali odgovor ženskemu zboru, smo doživljali njihov program. Jacobus Gallus: Dulcis amica (Harmonia morales XXI), Hrabroslav Volarič: Lahko noč, Rado Simoniti: Kaj ti je deklica (priredba narodne), Albin Weingerl: Pesem (Tone Kuntner). Odmorov hoijulska publika ni vajena. Vseeno so poizkusili z odmorom. Večina jih je obsedela v dvorani in čakala. Tudi tisti mladi ob steni se niso premaknili. Saj, Horjulci! Tako smo menili in pri tem mislili na njihovo vztrajnost in voljo do uspeha. Pred leti, tega še ni tako dolgo, je njihova igralska družina na srečanju amaterskih gledaliških družin kot najboljša v Sloveniji bila izbrana na Hvaru tudi za najboljšo v Jugoslaviji. Kar desetina prebivalcev je aktivnih na umetniškem področju. Česarkoli se lotijo, napravijo temeljito in pristno. Horjulci so že prestopili mejo diletant- stva, njihov amaterizem je tisto najplemenitejše, kar si želimo imeti v vsakem kraju. Spet je tu ženski zbor. Danilo Bučar: Vse rožice rumene (priredba narodne), Danilo Bučar: Dežek (Stana Vinšek), Anton Jobst: Rožmarin (priredba narodne), Danilo Bučar: Dober večer ljubo dakle (priredba narodne), Albin Weingerl: Lovec in volk (Janez Mohor). Dirigent ubira ob svojem novem zboru dve taktiki: prav zanje je skompo-niral kar tri pesmi za prvi koncert ter jih tako pnpravil do razumevanja svojega pojmovanja izvajanja zborovskega petja. Prijetno poživitev je dosegel tudi z veliko solističnih partov. Še tako kratek solo nastop je doživetje za pevca, prijetna osvežitev za poslušalca, ki nekako privatno spozna posameznike in njihove glasove. Gostovanje moškega pevca pri ženskem zboru in ženskega ob moškem zboru je že zametek mešanega zbora. Saj, Horjulci! Na prvem letnem koncertu so predstavili moški zbor, na drugem moški in ženski zbor. Na tretjem bodo prav gotovo mešanega. Še malo, pa bodo - upamo - imeli v gosteh tudi mladinski zbor. 1974. leta so Hor-julcem obljubili ob uspelem referendumu za samoprispevek novo šolo. To je že čez dve leti. Če danes še ni pogojev za tako sodelovanje šole in kraja, takrat prav gotovo bo. Koncert jc sklenil moški zbor. Danilo Bučar: Majolčica (Cvetko Golar), Matija Tomc: So še rožce u gartelnj žalvale (priredba narodne), Pavle Kernjak: Pa že svita se den (priredba kor. narodne), Emil Adamič: Završki fantje (Rudolf Maister), Albin Weingerl: Lisjak (Matej Bor). Zadržanost horjulske publike se je pokazala v zahtevi, da je moral dirigent Albin Weingerl ponavljati vsega štiri pesmi. Odzval sc je samo na najbolj vztrajne zahteve. Zadržanost publike pa taka! Me prav zanima, kdo si jo je zamislil! Moj vtis je prej tak, da imajo Horjulci ne le tenka ušesa, ampak tudi že dokaj izdelan občutek za pristno lepoto. Tisti, ki so stali ob steni, so zelo točno in jasno vodili navdušenje. Taisti so tudi vprašali, ali sprejemajo v zbor samo stare. Zato so jih na tem koncertu povabili, da se pridružijo. Potem bo treba razriniti oder in povečati dvorano. Horjulčani bodo zmogli tudi to. Z novo šolo bo vse laže in drugače. Med koncertom nas je povezoval z zboroma špiker Matko Zdešar, s tekstom, ki bi bil v čast vsakemu profesionalcu. Izpoved obeh zborov in njegov vezni tekst je bil pogovor o pristni lepoti, o vrednosti domačega in o naši narodni bolečini ob Slovencih na koroškem Avstrijskem. Kulturne vesti Že pred dvema mesecema je vznikla misel za ustanovitev občinske godbe. Zbranih je 25 godbenikov z glasbili in trobili in tudi kapelnik je pripravljen takoj pričeti z vajami. Težave pa so nastale pri iskanju primernega prostora, kjer bi godbeniki vadili. Do sedaj še nismo našli izhoda iz te zagate - mogoče v novo urejenih prostorih Kulturnega doma na Viču, ki pa so začasno zasedeni po Mestnem gledališču. Pevski zbori na območju občine pripravljajo nove programe, nekateri so že imeli prve koncerte. Moški in ženski pevski zbor v Horjulu (60 pevcev) je pravkar pri-• redil dva samostojna, celovečerna koncerta v popolnoma zasedeni dvorani. Za začetek marca pa zbora pripravljata nov program za koncert ob 50-letnici njih zborovodje prof. Albina Waingerla. V Horjulu sc je pevska dejavnost močno razširila, tako da imajo skoraj iz vsake hiše vsaj P° enega pevca. V zbor je vključenih tudi precej mladih, kar še posebej pozdravljamo. V programu je še ustanovitev mešanega pevskega zbora. Tu so se v Horjulu močno angažirali - kaj pa tradicionalna dramska dejavnost? Upajmo, da se ne bodo zadovoljili samo z gostovanji drugih. Pevski zbor društva na Škofljici jc k moškemu zboru pridružil še ženski, tako da so pričeli z mešanim pevskim zborom pod vodstvom zborovodje prof. Ribariviča. V decembru je društvo priredilo za občane Škofljice pevsko revijo, na kateri je nastopal poleg moškega zbora še otroški in mladinski zbor. Moški pevski zbor Brezovica je pripravil popolnoma nov program in bo 14. 1. priredil samostojen koncert v novo urejeni dvorani v Notranjih Goricah. Tudi na Viču imamo nov moški pevski zbor s 25 pevci pod vodstvom zborovodje prof. Ulage. Začasno vadijo v gasilskem domu na Viču. Za občinsko revijo pevskih zborov odraslih, ki naj bi bila kar v dveh krajih v občini, se pripravlja 8 pevskih zborov in oktetov s 157 pevci. Mladi pevci osnovnih šol naše občine t. j. 21 mladinskih in otroških pevskih zborov s preko 1000 pevci pa se pod vodstvom svojih zborovodij pripravljajo na majsko proslavljanje oz. .pevski revij nirskem domu, kar prireji ZKPO. Dramske skupine so že pred premierami raznih dramskih del v januarju in februarju. V marcu in aprilu bo potekala občinska revija dramskih skupin. Občinska ZKPO pripravlja kot vsako leto proslavo Prešernovega dne v začetku februatja s knjižničarji ljudskih knjižnic. Tudi društva pripravljajo Prešernove proslave. Na spodbudo mladine na Turjaku je bilo ustanovljeno kulturno prosvetno društvo Turjak in že je Mladinsko gledališče ljubljansko v dvorani zadružnega doma priredilo Tur-jačanom prijetno praznovanje „dedka Mraza". Tudi v Polhovem Gradcu jc novo KP društvo. Prebelili so dvorano, uredili električno instalacijo in upajmo, da bo zapuščena dvorana kmalu nared. Zbrali so sc igralci z režiserjem ..učiteljem tamkajšnje šole" in pripravljajo delo „Cvctje hvaležno odklanjamo". BREDA ZAIC Kolesarska TRIM steza reviji v Pio-prireja obč. V zadnji številki Naše komune sem zasledila živahno polemiko o kolesarski stezi po trasi nekdanje železnice od Ljubljane do Vrhnike ali ob žici okupirane Ljubljane. Ne bi hotela vnašati v vaše morebitne načrte zmedo, vendar vam želim svetovati nekaj stvari. Prva zamisel ima pomanjkljivost morda v tem, da bo v bližini tekla nova avtocesta in jo bodo dosegli še plini z nje - s čimer bi lahko steza precej izgubila na svojem zdravstvenem pomenu. Druga zamisel - Trim ob žici okupirane Ljubljane - se mi zdi zelo draga - zahtevala bi ureditev povsem novih cestišč, nevarna prečkanja z velikimi cestami in premostitev glavne prepreke - Ljubljanice. Morda bi odbor za „Pohod“ našel kaj denarja, da bi uresničil vsaj del te ideje. Sama se pa ukvarjam z mislijo, če ne bi bilo mogoče ob podpori Ljubljanskih mlekarn urediti Trim stezo po neskončnih Barjanskih štradonih -do Agrokombinatovih njiv - do koder pripelje zdaj le traktor. Torej predlog - TRIM NA BARJE! ALBINA KOS To jc bilo dejanje opredeliteve ... Zborček, ki je zrastel iz nekaj več kot 10 pevcev (vodil ga je Alojz Zupet), predstavlja danes kulturno obliko kraja, ki mu daje barvo, značilnost, usmerjenost. Obrat Iskre. 700 prebivalcev. Vas. Dve gostilni. Stoletna šola. Uspel referendum za samoprispevek. Pričakovanje šole 1974. leta. In pevski zbor. Ne eden. Zdaj sta že dva Moški zbor je že posnel svoje pesmi za radijsko oddajo. Tisti, ki niso mogli v dvorano, Ker je bila pač razprodana, bodo poslušali pač to. Toda doživeti njihovo pesem, pesem delavcev in delavk doma na njihovem skromnem odrčku, pa je doživetje, ki ga radio ne more posredovati. Nič čudnega, da sta se ob osvajanju kulturne potrebe doline srečala Prešernov nagrajenec pesnik Tone Kuntner in komponist — dirigent Albin Weingerl. To in take so karakteristike kulturnega Horjula, ki 30 km od Ljubljane živi svoje polno življenje. JOŽA ZAGORC Knjižnica v Velikih Laščah v mladih rokah * neT rc' Knjižnica v Velikih Laščah Po skoraj triletnem premogi delo v ljudski knjižnici v Vclif Laščah znova zaživelo, ko je knjižničarja prevzel mladinec ZAj Samsa. S tem so prcn-hale starej žavc, ko je primanjkovalo mfod A rok, pa tudi za druge naloge v turni dejavnosti ni bilo zanima« Otvoritev knjižnice jc bila vi as vembru. Njen delovni čas pa je a rdn krat le ob nedeljah dopoldne. Za« |or; ugodnejše dostopnosti mlajšim «utj, skovalcem bo dosedanji urn'*t,l’ i zi stavljen na poznejši čas in bo odi ^ desetih do pol dvanajstih. )lo V enem mesecu delovanja s« od] vključilo petnajst izposojevalceVi 3V[ so vsi mladi. Med starejšimi p(c )|j( valči do sedaj še ni bilo zanimanj* oo je verjetno k temu pripomogla jv; neobveščenost ter neprivajenosf aV| bodoče bo potrebno več obvoSor nja. Knjižnica pa naj bo odprta *' eti ob delavnikih, takrat ko sc " aki časno v sosednji sobi zbirajo " sp< dinci v klubu. TOVARNA VIJAKOV SKRBI ZA IZOBRAZBO DELAVCEV Šola v podjetju Naj danes zapišem nekaj več besedi o skrbi za šolanje svojih delavcev v tovarni TOV1L. Tovarna vijakov, ki je našim občanom dobro poznana, zaposluje danes okrog 260 delavcev in uslužbencev. Med njimi je precej fantov in deklet, ki so tu našli svoj vsakdanji kos kruha, a je ta prav zaradi njihove nezadostne izobrazbe oziroma neustrezne kvalifikacije nemalokrat premajhen. Podjetje, ki že dalj časa uspešno skrbi za šolanje svojih delavcev, tudi sedaj ni ostalo brez posluha. V jeseni lanskega leta je sklenilo organizirati šolanje vseh tistih, ki nimajo zaradi tega ali onega vzroka končane osnovne šole. Po končani osnovni šoli pa jih podjetje namerava usposobiti za nadaljnje šolanje bodisi na administrativnih šolah (predvsem dekleta) oziroma omogočiti kvaUfi-kacijo. To pa morda ne bi bilo niti tako presenetljivo, če sc v podjetju ne bi odločili, da bodo šolanje imeli kar v tovarni sami. Marsikomu bi bila tako pot na druge šole predaleč, no, pa tudi med delovnimi tovariši učenje verjetno gre laže od rok. Zanimivo je, da v podjetju pravzaprav niso računali, da jih bo toliko obiskovalo večerni pouk in so bili v začetku kar malce v skrbeh za prostor. Petdeset deklet in fantov je razdeljenih v dva razreda. Predavajo pa jim učitelji dopisne delavske univerze. Samo šolanje, ki je organizirano na nadvse posrečen način, vreden posnemanja, bo stalo podjetje okroglih sto deset tisočakov. In učenci? Kot smo zvedeli, so s tako organiziranim šolanjem zado- voljni, no, da bi bili z njimi zado- voljni še njihovi učitelji in bi njihov uspeh bil tako najlepše plačilo podjetju za njegova prizadevanja. J. D. Dramska dejavnost v tekoči sezoni S septembrom se je začela nova sezona na kultumo-prosvetnem polju. Člani komisije za gledališko dejavnost so skupaj s predstavniki obč. ZKPO obiskali vsa društva, ki že delujejo ter nekatera, ki letošnje leto na novo začenjajo s kulturno-prosvetnim delom ter se domenili po predhodnem posvetovanju in v skladu s programom dela, koliko in katera dramska dela bodo društva pripravila za tekočo sezono. Društva so izražala želje po konkretni pomoči ob pripravi posameznih odrskih del. Več društev je brez režiserjev, zaradi česar so se domenili za delno pomoč pri režiji, ali celotno režijo, pa tudi za ostalo strokovno pomoč ob pripravi dramskih tekstov. Prvo je z delom začelo kultumo-umetniško društvo Rob na Dol., ki se je za Novo leto že predstavilo s predpremiero komedije Mannersa „Peg, srček moj!" Predstavo je publika, v nabito polni dvorani, ki jc improvizirana, z navdušenim aplavzom sprejela. Za to sezono igrajo še v garali, gradijo pa že nov kulturno-prosvetni dom, v katerem upamo, da se bodo prihodnjo sezono že predstavili. Premiera imenovanega dela pa bo v sredini januarja v dvorani na Turjaku. V načrtu imajo še eno dramsko delo z naslovom „Pra-babica", ki jo jc režirala domačinka, dolgoletna in požrtvovalna prosvet. delavka Angela Puh. V oktobru so začeli z vajami tudi na Dobrovi, kjer pripravljajo komedijo B. Cannersa: ,,Roksi“! Zaradi bolezni in odsotnosti posameznih članov ansambla se jc delo ob pripravah nekoliko zavleklo, vendar upamo, da bomo v začetku februarja že videli premiero v ogrevani dvorani. Z delom so začeli tudi v Šentjoštu, kjer pripravljajo komedijo A. Roksandiča „Poroka“! Takoj nato bodo začeli s pripravo komedije „Kam iz zadreg". V Šentjoštu je že vse pripravljeno za gradnjo novega kulturno-prosvetnega doma in bodo spomladi z delom že začeli. Podjetni in požrtvovalni domačini bodo po že dokončanih raznih drugih gradnjah v kraju začeli še z novogradnjo in na področju kulture po. dograditvi šole slavili še eno zmago. V Notranjih goricah pripravljajo komedijo Stevensa ..Zakonski vrtiljak"! Predstava oz. premiera dela bo v mesecu februarju. Na Igu pripravljajo komedijo N. Manzarija ..Mrtvi ne plačujejo davkov!" Obe skupini sta lansko leto Po nekaj letih se jc spet oglasila dramska skupina KUD Škofljica, ki pripravlja mladinsko igro Pugeta ..Srečni dnevi!" Skupina mladincev se je razvnela, da bo delo na Škofljici spet steklo in obljubljajo, da bodo v sklopu starejših pripravili še eno dramsko delo. Po več letih so začeli spet z delom v novo ustanovljenem društvu v Polhovem Gradcu, kjer pripravljajo komedijo Barrash-Moorc ..Cvetje hvaležno odklanjamo!" Skupina namerava spomladi pripraviti še eno domače delo. Tudi na Tutjaku se pripravljajo, da bodo v okviru novo ustanovljenega društva pripravili mladinci eno dramsko delo. Trnovčani se bodo v kratkem predstavili z mladinsko igro Kammcrmana ..Rdeča kapica", nato pa bodo še sledila dela komedija Ko-stojeva „Dan oddiha", ter drama 0’Neilla ..Strast pod bresti". Tako na KOncu lahko pričakujemo, da bo v času do XII. obč. revije dramskih del kar 15 premier, kar je v vseh 12 letih, kar organiAajo revije, največje število predstav. Skupine bodo nato še gostovale širom področja Zveze kulturno-prosvetnih organizacij mesta Ljubljane. Kot je razvidno iz opisanih podatkov, dramska dejavnost v okviru kulturno- rosvetnih dejavnosti ne stagnira, j jč pa sc uspešno uveljavlja in uspešno pokriva nastale kulturne vrzeli po naši ožji domovini. M. PELJHAN ČIGAVA STA KLOBUKA? Člana ZRVS, ki sta na izpitu pozabila klobuk, ga lahko dobita na sedežu občinskega odbora ZRVS. Srečanje^vredno posnemanja Prisrčno in nemalo ganljivo je bilo vsakoletno srečanje upokojencev krajevne skupnosti Kolezija v zadnjih dneh poslavljajočega se leta. Krajevna skupnost, ki je vsakoletni pobudnik tega srečanja, je povabila vse upokojence starejše od sedemdesetih let. Prišlo jih je sicer manj kot so pričakovali, nekako osemdeset smo jih našteli v prostorni avli šole na Bičevju. Z rdečimi nageljni v rokah ali pa v gumbnici so najprej prisostvovali kratkemu kulturnemu programu, ki so jim ga priredili s pomočjo svojih tovarišic cicibani iz vrtca Kolezija in pionirji bičevske šole. No, to pa še ni vse! Majhna spominska darilca so jim dali cicibančki, denarnice in živalce, ki so jih sami oblikovali. Sledila je pogostitev ob zvokih harmonikaija iz Trnovega, nekaj pesmi pa jim je za- pel še trnovski kvartet. V pri)6® tuš vzdušju sta najstarejša udcler® a srečanja in najstarejši udcR^ijj, otvorila ples. . lle Takšna pozornost osebju ^ td; šole in krajevne skupnosti, lub sami pripravili, organizirali, 511 j iVm in postregli, in vse to le z 9“ *ob dobre volje, je temu srečanj*1 Um tisnila še poseben pečat. . !<>n In navsezadnje, kaj lahko ri: srečanje pomeni staremu obCSfh ( Predvsem je že tu zadovoljsi*® 'ejc nanje niso pozabili, da je takšn j1« Čanje lahko tudi del njihove dr*>’ u nosti (predlagali so celo, da p* “t novili društvo upokojencev) i". *>b da jc res prav tako, da tudi naj Ha življenja zaveje včasih tudi že1’* atn pozabljeni veter človeške topi”* 0: sočloveka. PRAZNIK TUDI ZA StAREJSE OBČANE pavzirali, letos pa sta ponovno pristopili k delu. PD Hotjul se trenutno pripravlja na vokalni koncert in bo z dramskim delom začel pozneje. KUD Lavrica trenutno ponavlja lanskoletno komedijo A. Ackarda: „Odkri-tosrčna lažnivka!" V mesecu decembru pa bodo gostovali v domu „Svo-bode", Kleče-Savlje. Se v tem mesecu bodo začeli na novo pripravljati komedijo A. Golarja „Vdova Rošlin-ka!“ Vrla skupina pripravi vsako leto eno predstavo. Dan pred praznikom republike je organizacija Rdečega križa „Milan Česnik" na Viču prijetno presenetila z že tradicionalnim družbenim popoldnevom nad 70 let stare občane. Osebna, v prisrčnem tonu napisana vabila, so zbrala to popoldne v dvorani zavoda za slepo mladino 90 udeležencev, katerim je odbor pripravil lep kulturni program, na katerem so sodelovali učenci glasbene Šole in Erane Mil-Činski-Ježek. Sledila sta zakuska in razgovor. DRAGO VONČINA, Jamova 13 UPOKOJENCI N. GORICE-PLEŠIVICA NA IZLETU Društvo upokojencev N”1* Gorice Plešivica je imelo v let” . dva izleta. 6. maja so se odP preko Trojan in Celja v RogašK tino in Kumrovec, kjer so rojstni kraj predsednika Tita- , so sc mimo Čatcških in DoR11 Toplic po dolini Krke. Drug*c namenili čez Vršič preko Go** in Primorske po dolini Soče i” > do Nove Gorice, nato na so S**/ do Nove Gorice, nato pa so. Črnega vrha vrnili domov. jeten zaključek leta so s” družnem domu zbrali ”a strovanje. Prišlo je pismo Oprostite mi, da se oglašam kot ena manj vredna stvar-. Nisem namreč v zavidljivem položaju. Osamelost, sociala' problem, bolezen... . V Komuni sem brala o sesedski pomoči. V mnog''1 primerih bo to edina možna rešitev. A verjemite, da ja & stvar zelo žalostna. Pomislite, koliko primerov pa bo t£l' kih, da se bodo sosedovi res s humanim čutom pribliia,t revežu, bolniku ali onemoglemu? Tukaj bi se moralo zahtevati poštenje! Nikakor pa, a? ti sili v bajto, da bi zmaknila, če bi še kaka stvar bila, 'JJ otroci prekucevali vse predale in kar se premakniti da,^ je po taki pomoči še dosti slabše, kot če je ne bi Ugovarjati pa ne smeš, ker si popolnoma nemočen. odklanjaš usluge ali obiske, ker ti niso ljubi, te razglasil0, da si čudak, da ti ni mogoče pomagati, ker si nedostoj’00-In potem širijo in razglašajo v deveto vas, kako radi O* pomagali, pa se ne more. Da si potem na vsak način še ^ slabšem, kot če bi te čisto na miru pustili. Obisk osamljenega je zaželen, če je res sočuten. hinavščine ali radovednosti pa ne. Zakaj bi še s tem ^ čili bolnika, ko je že tako dovolj revež. ZELO PRIZADET* Ko postaneš star in potreben pomoči.Foto: F. Modic ^Razmišljanja ob sprejemanju ečjega proračuna OBZTK ojci® glas vpijočega v puščavi? mlw , v k. ^I1 boste, tovariši občinski mai!, J.e> letos zopet odrinili telesno iti ' ‘etos zopet odrinili telesno (! ^0-l° in šport? Ce to nameravate, . zj j? °Pozarjam, da ste že trikrat za-Zai obljubili, da tega ne boste več m ('°rilL * imenu telesne kulture vas ik Pii’ <*a ie ne zavržetc: tudi vi ste odlji' ™potrebni in močno kliče za rr!,' Telesna kultura je nedeljivi del i s* .°Sne’ tui*' va^e kulture. Ce je ne cer, 11210 ustrezno, ste sami od-pit ,|i?tni za njeno mrtvcnjc. Ko danes anji Opravljamo o tem, kako la I -rvl Zanemarili socialistično obli-i0St. mladega človeka, kar je ena lVcš "I""1. nalog telesne vzgoje, se tati še dveh, treh resnic. Pa- c is Lg0sP°darstV0 ne potrebuje o » ^av 'n okornih rok.“ Za P sno obrambo domovine morajo snnJeni .tvo.rci zdravi in krepki, te-i„° ““Uenii pogumni ter borbeni, tka delovne vzgoje mladega člo-L™n prav telcsna vzgoja, saj ni in srečnc8a življenja a brez zdravja in telesne |!?fj*av® navade ljudi, množičnost ■l|ii.®sn0vz8ojnih organizacijah in Prostega časa ljudje posvetijo siavnv®0^’ ?Portu in rekreaciji, ti lltn?IKl P^ojujejo stopnjo telesne sčeirf neke8.a naroda. Mladi ljudje ortivk • ŽeliJ° aktivno sodelovati v iciiac J” telesno vzgojnih organi-j61” uth/' ,° 86 želijo vključiti v neko citklub, naletijo največkrat lel* [ža .? »rajni značilnosti teh orga-■' - T “rva je zaprtost športnega ki je odraz minimalnih laga. Če bi razširil de- Jbila’ j* x sreostva tako raz-liu tutlrla 't**3 bi dejavnost počasi »ortn u 0 pa Je žo druga značilnost tak rj. 'n ,0rganizacij. Društvo živo-,iil h ai„Dedno materialno osnovo. No-lVo. nov ni ved- Nihče noče v ne-jnO !>ben|i,m revne razmere, kjer nima dn>l uni? imo^nost'- Lastna dejavnost bi11 Ottnikj kiub! Tudi pri šolskih in« ob0(i društvih ni nič bolje. Ta iaj‘ iia jana aktivnost je časovno omc-e tfi im Os'“o dostopna le izbrancem. ^ VIl5 biološko potrebo da-I' J “a človeka po telesnem gi- ^ Jjktiva banju v našem času že izrabljajo nekateri za pridobivanje novih podanikov: gostilne privabljajo nove pivce, cerkev nove vernike. Kaj storiti? Družba mora zagotoviti sredstva za nov temeljni program telesne kulture. Skrbeti mora za gradnjo novih nujno potrebnih šolskih objektov, vzdrževati obstoječe objekte, šolati strokovnjake in publicirati telesno kulturo. Konkretno pa potrebujemo opremljene in oskrbovane telesnovzgojne prostore in igrišča, na katerih bodo delovali poklicni telesnovzgojni strokovnjaki. Edino v tako urejenih razmerah lahko družba pričakuje, da se bo občan odzval vabilu. Praksa je pokazala, da je ta trditev pravilna. Mar pretiravam? Nikakor! Tako bi le zadostili dejavnosti. Kakšno je dejansko stanje? Že vloženi denar mečemo stran. Zgradili smo drage objekte, ki naj bi združevali čim več dejavnosti na istem prostoru. Sedaj služi tak kompleksen športni prostor le za eno ali dve panogi, navadno jc to nogomet ali pa divja rekreacija. Osmislimo to idejo o velikem osrednjem športnem parku: tak objekt potrebuje redno nastavljene strokovnjake, ki bodo vedno na voljo mlademu človeku kot svetovalci in organizatorji. Prostore in naprave je potrebno tudi skrbno vzdrževati, tako da so vedno pripravljeni za dejavnost. V naši občini so taki objekti in organizacije: Športni park Svoboda, športno društvo Krim, obe telovadni društvi Partizan in oba objekta za vodne športe: veslaški klub Savica ter Kajak kanu klub LB D, katera bi lahko povezali v center za vodne športe. Vsa društva in klubi, ki so vezani na ta športni prostor, in ostale organizacije so poslali občinski zvezi za telesno kulturo svoje letošnje programe dela. V njih so dejavnosti, ki skupno zahtevajo 4,12 milijona dinarjev sredstev. OBZTK jc v svojem predračunu to vsoto zredčila na najnujnejših 2,44 milijona dinarjev, v lanskem letu pa je skupščina občine namenila telesni kulturi 0,68 milijona. Kako dobiti manjkajoča sred- iot; |U' *lp‘' šk«j ob' ,.V! le«) iis ,re« inf c P' Z« Roj se dogaja s telesno vzgojo v osnovni šoli? o^sna vzgoja je v vseh osnovnih šolah (ne samo v naši oc/M/j & vedno kamen spotike. Premalo se zavedamo, stavi' pomem^en ie ta predmet, ki ga že dolga leta zapo-tol L mo' ^emo' kako pravilna telesna vzgoja izpolnjuje kot vzk°ino'zdravstvenih, moralnih in etičnih nalog, ni?J?°ben drug predmet. Vendar v tem pogledu do sedaj ukrenili še skoraj ničesar. Samo poglejmo: la^, uižjih razredih do petega učijo telesno vzgojo -pr 0 trdimo - nestrokovnjaki. Ne zavedamo pa se, da severi te*■ razvoin‘ faz' otrok potrebuje največ gibanja in <4, °. nafboljši vzgojni kader. Za to obdobje je potrebno, ali trener vsaj v grobem obvlada nekatere veje gija °ne med‘cuie in psihologije kot so: športna psiholo-eina aJlatom}ia< fiziologija, preventivna gimnastika, medi-di Se Porta in vsaj nekaj osnovnih atletskih disciplin. Zgo-bon ot.rokom v tem obdobju zaradi nestrokovnosti splošn'U,em° 1(01 pa koristimo. Poleg tega pa tudi učen' zdravniki ne priporočajo telesne vzgoje mnogim kar r)C,n zaradi degeneracije ali manjših srčnih obolenj, kade/ še škoduje mlademu organizmu. Strokovni stvom tem Področju Pa bi s pogovorom ali nadzor-učencasVnilia lahko v teh primerih vsaj ohranil stanje nestrok C t” ^ ga ne rnogel izboljšati. Vendar pa ni samo go 0s ovnost kriva za takšno stanje telesne vzgoje. Mno-tel0Vn?vnik šol je brez ustreznih orodij, še več pa brez Xgli ntc- garderob in kopalnic, tnateriai, ^ ‘zva.jamo telesno vzgojo, ko pa nam sami da g i }11 Pogoji to največkrat preprečujejo? Ali ne spa-rala? yS,u vzgoj' tudi higiena, disciplina, etika in mo-samo i^Prušajmo se, ali je dovolj za mladi organizem statistik tedcnsko preživeti v telovadnici, ko pa je aktiven ^ P°kazala, da je otrok v eni uri telesne vzgoje /e prav atuo 10 do 12 minut, ali 30 minut tedensko. To Uit tn0 jut-’ kolikor je aktiven vsak, ki izvaja petmi-lesne a?p ranj° gimnastiko. Že tako osiromašeno uro te-telovadni°/e *e skrajšujemo s tem, da otroci odhajajo iz kteva/0 Pft do sedem minut pred koncem, ker to za-rpetov P c d metni učitelji ali pa profesorji drugih pred- natrpwla'nl ^ višjih razredih osnovne šole pa je tako dpbij0 ’ 1° mu otroci ne morejo niti slediti - ali pa ,en tako ^ !anlše znanje. Večinoma je ta program sestav-50 bodisi' nH nekoliko obvladajo le najboljši učenci, ki Ppmj Ve*P. klubih alt pa pri $$D. Kaj niso slabotnejši in kako nai otroci veliko bolj potrebni telesne vzgoje? Urah' če P!lPfram desetih disciplin učenci obvladajo v 20 nega dela? na Vsali0 disciplino komaj dve uri aktiv- ! ^opri^LfJ^rno? Bomo morali še enkrat glasovati za I Tj fJe portvil ’, , vemo, da denarja še vedno ni dovolj ČJ°Veškenj ,, šolstva. Ne zavedamo se, da se na mladem Petnemu ,i.rsanizmu Pojavlja vse več degeneracijskih /e upoštevamo gesla: ..Zdrav duh v zdravem Skitu gesin P l.stremimo lc za Coubertinovim olimpij-teSčia Vru, l' hitreje, višje, hrabre je, in še to samo pri Kaj n[hunskih športnikov. množična in zdiava telesna vzgoja naš cilj? ANDREJ STURM t i. stva? Ali bodo telesnokulturni delavci še naprej stihijsko zbirali denar: prosjačenje, strici, pokrovitelji, meceni in reklama? Ali bodo še naprej oddajali nujno potrebne športne prostore za skladišča delovnim organizacijam, da se bodo lahko pretolkli? Namesto, da bi ti ljudje vzgajali in izobraževali mlade ljudi, morajo beračiti. Tak način zbiranja sredstev za družbeno dejavnost ni zakonit in ni samoupraven. To je dogovarjanje posameznikov. Ce v telegrafskem slogu preletim problematiko telesne kulture v občini, ugotavljam takole: ObZTK honorira trenerje za osnovno dejavnost, torej množičnost; vendar le delno. Trenerjev za kvaliteto ne podpira, jih bo pa morala. To bo skušala rešiti z novim pravilnikom. Za kadre bodo organizacije porabile 422.000 dinarjev. Za vzdrževanje objektov skrbi množica amaterjev. Ti ne morejo tekoče in redno skrbeti za športni prostor in naprave. Le nekatere organizacije imajo na voljo profesionalce, vendar delovni odnos z njimi ni urejen. Ko zmanjka denarja za elektriko, vodo in kurjavo, dejavnost društva preneha. Počakati je potrebno na pomlad, ko je že toplo in se lahko umijemo v kakšnem grabnu, če ni smrdeč kot Ljubljanica. Letošnji funkcionalni izdatki društev -in klubov bodo 730.000 dinarjev. Naloga OBZTK je.omogočati rast množičnosti in njeno razvijanje v kvaliteto. Tekmovanja so zunanja manifestacija množičnosti. In ta tekmovanja stanejo 1,429 milijona dinarjev. Vsaj približno toliko denarja lahko dobijo športni kolektivi samo z prelivanjem denarja iz drugih postavk. To jc največkrat investicijsko in redno vzdrževanje. Objekti zato propadajo! Toda mladi ljudje morajo tekmovati. Množičnost pogojuje kvaliteto. Kaj naj ta kvaliteta dela, če ne more tekmovati? ! Resume: telesne kulture in njenih problemov ne bodo rešili vrhunski dosežki in rekordi ..maziljenih” športnikov, temveč pozornost družbe do lastnih potreb. J. GERKMAN Letošnji smučarski tečaj bo v Mojstrani Občinska zveza za telesno kulturo občine Vič-Rudnik zopet prireja svoj tradicionalni smučarski tečaj v času šolskih počitnic od 27. januarja do 3- februarja. Že devetič po vrsti se bo tokrat ob dvanajstih smučarskih učiteljih in vaditeljih zbralo okoli 120 smučarjev in bodočih smučarjev. Začetek tečaja bo 27. januarja, ko se bodo ob 7.30 uri zbrali vsi udeleženci pred kinom Vič, zraven zgradbe občinske skupščine Vič-Rudnik. Tečaj bo trajal do vključno 3. februarja, kar je skupno sedem dni smučanja. Za stroške prevoza, prehrane in žičnic bo vsak tečajnik prispeval 280 dinarjev, učitelje in vaditelje ter bolniško sestro pa bo financirala OBZTK. V tečaj lahko starši prijavijo šoloobvezne otroke, stare od šest do petnajst let. Tečajniki se bodo vsak dan vozili na smučišče z avtobusi. Ko jih bodo vodniki razdelili v vrste po znanju smučanja, se bodo zagrizli v smučarsko abecedo po predvidenem programu za vsako posamezno kvalitetno skupino. Po dopoldanskem pouku bodo vodniki odpeljali svoje varovance na enolončnico v bližnji gostinski objekt, kjer se bodo hako tudi pogreli, če bo zunaj hladno. Ko bo mimo tudi popoldanska smuka, bodo tečajniki shranili smuči v primeren, za to najet prostor. Tako jim ne bo potrebno prenašati opreme nazaj domov. TUd i v letošnjem tečaju bo verjetno v nedeljo, ko so smučišča ob vlečnicah polna, izlet z turnim smukom. Ob tem izletu bodo vodniki povedali tečajnikom nekaj o razvoju smučanja, o nevarnostih, ki prežijo na smučarja v gorah in kako se jim ubranimo ali se jim izognemo. Namen tega izleta na smučeh jc predvsem ta, da otroci spoznajo lepote, ki jih lahko doživijo le med turnim smučanjem. Morda sc bodo kdaj kasneje tudi sami ali s starši odločili za podoben izlet. Ta smučarska aktivnost jc v dobi žičnic in steptanih smučišč neupravičeno zapostavljena. OBZTK skuša prispevati vsaj drobec pri oživitvi turnega smučanja ali smučarskega izletništva. Novost v letošnjem tečaju bo učenje na kratkih smučeh. To metodo vse bolj uveljavljajo pri nas po zaslugi tovarne športnega orodja ELAN, ki izdeluje serijo kratkih smuči z nazivom GLM. Učchje s temi smučmi je primerno za starejše začetnike in tudi za večje ter močnejše šolarje. Po tej metodi bosta učila v tečaju dva učitelja smučanja. Poučevala bosta tiste, ki nimajo svojih smuči, imajo pa smučarske čevlje. Torej letos se lahko za tečaj prijavijo tudi tisti, ki še niso tako navdušeni za smučanje, da bi si kupili lastne smuči ali jih še ne morejo kupiti, bi sc pa radi naučili smučarske veščine. Ce se bo ta način poučevanja obnesel tudi v tem tipu smučarskega tečaja, ga bo OBZTK drugo leto razširila ali priredila poseben tečaj samo po tej metodi. Seveda pa jc oprema za tak tečaj zelo draga, kljub temu, da nudi tovarna ELAN športnim organizacijam 20 % popusta pri nakupu smuči in palic. Popust pa bi lahko bil še večji, saj je vsak tečajnik potencialni kupec smučarske opreme, ko se nauči vsaj nekoliko vijugati. OBZTK bo imela letos za učenje štiri komplete GLM smuči, to je dvanajst parov smučk. Te komplete bo izven svojega tečaja tudi posojala svojim osnovnim organizacijam za njihove tečaje. Občinska zveza za telesno kulturo vabi občane, da vpišejo svoje otroke v smučarski tečaj, ki bo tudi letos solidno organiziran, za kar jamčijo izkušnje, pridobljene v tečajih na Ulovki, Zaplani, Seničici, Rakitni, Veliki planini, Vop'u in v Mojstrani. Vsekakor pa je vse odvisno od snega. „Torej: sneg letošnji, kje si, da razveseliš mlade in stare? “ J.G. Ustanavljamo telesnokulturno skupnost občine Z delom je začel iniciativni odbor za ustanovitev telesno-kulturne skupnosti v občini. Za predsednika tega odbora je bil izvoljen Bine Lenaršič, sekretar obč. konf. SZDL. Njegove izhodiščne teze objavljamo v skrajšanem zapisu. Našim bralcem smo uvodoma dolžni osnovnih pojasnil. Zakon o telesnokultumih skupnostih je že pripravljen in bo sprejet konec meseca ali v začetku prihodnjega. Spremembe, ki jih prinaša, so zlasti v nadomestitvi predstavniških odnosov z delegatskimi tudi na tem področju družbene dejavnosti. Spremenjeni odnosi pa naj pripomorejo predvsem k resnični množičnosti telesne kulture, kar je sicer že vseskozi naše geslo, a z njegovim uresničevanjem vsaj doslej ne moremo biti zadovoljni. V naši občini smo med ljubljanskimi prvi, ki smo pristopili k formiranju telesnokultume skupnosti. Za občinski okvir smo se odločili zato, ker v tem obsegu vidimo najboljše zagotovilo za razmah množičnosti. Pa tudi dosedanji uspehi občinske zveze za telesno kulturo nas prepričujejo, da smo na pravi poti, na kateri prehajamo zdaj v nove kvalitete in kvantitete. Že več let se v raznih družbenih in političnih organizacijah kot tudi LEPI DOSEŽKI TALENTIRANEGA TELOVADCA M. Kunčič naskakuje vrh jugoslovanske gimnastike M. Kunčič se s talentom, vztrajnostjo in dobrim vodstvom dviga v vrh jugoslovanske gimnastike Lanska sezona bo za telovadca TVD Partizan Trnovo Milana KUN-ClCA prav gotovo zapisana kot najuspešnejša doslej. Milana Kunčiča verjetno ni treba posebej predstavljati. Povemo naj le to, da se z gimnastiko ukvarja dobra 4 leta in da jc v tem relativno kratkem času izredno napredoval. Ce se zaustavimo pri trenutnih razmerah v jugoslovanski, posebej pa še v slovenski gimnastiki, lahko z gotovostjo trdimo, da položaj ni rožnat. Nezadostno opremljene telovadnice, nestrokovni trenerski kader, nesistematsko delo - vse to je našo gimnastiko potisnilo v težaven, skorij) nerešljiv položaj. Nobenega dvoma ni - naša gimnastika je zabredla v težko krizo, iz katere zaenkrat ni videti izhoda. Prav zaradi tega je razveseljiv vsak uspešen nastop ambicioznega, skromnega in izredno marljivega telovadca TVD Partizan Trnovo Milana Kunčiča. Po osvojitvi naslova mladinskega državnega prvaka so se uspehi kar vrstili. Tako jc na mednarodnem gimnastičnem srečanju mladinskih reprezentanc Romunije in Jugoslavije Kunčič zanesljivo osvojil prvo mesto. Podoben podvig jc ponovil tudi v Sremski Mitroviči, na prijateljskem dvoboju reprezentanc Vojvodine in Slovenije. Na turnirju mest, ki jc bil v začetku decembra v Novem Sadu, pa je Kunčič v zelo močni konkurenci (saj je tekmoval v konkurenci članov) zasedel 11. mesto, vendar pa bi njegova uvrstiev bila gotovo boljša, če ne bi že na prvem orodju — bradlji, nesrečno padel in si poškodoval roko. Prav ta poškodba mu je preprečila nastop na republiškem prvenstvu zveznega razreda članov, kjer bi prav gotovo zasedel solidno mesto. Iz uspehov Milana Kunčiča je razvidno, da gre za izredno perspektivnega orodnega telovadca. Začel se je resno približevati kandidaturi za člansko državno reprezentanco. Njegove največje odlike so vaje na konju z ročijji, kar večini tekmovalcev dela največ preglavic. Poljubne vaje ima zelo težke. Te mu sicer ne ležijo preveč, vendar pa, ko bo odpravil tudi ta problem, lahko pričakujemo njegov vzpon v sam vrh jugoslovanske gimnastike. Seveda pa bo vse to lahko dosegel samo z delom, trdim delom in z dobrim vodstvom trenerja Jožeta Mešla. Večkrat ga bodo pri delu še ovirale razne poškodbe, težave bodo z žulji.,.. . .. vendar - vse to je sestavni del tega športa - in ker Milana Kunčiča poznamo kot nepopustljivega tekmovalca z železno voljo, lahko v letošnjem letu pričakujemo njegovo kulminacijo in to že v dresu članske državne reprezentance. NIKO ŠOŠTARIČ posamezniki prepričujemo o potrebnosti po temeljito organizirani športni rekreaciji in splošni telesnokulturni dejavnosti. Zal smo se o tem doslej vse preveč kampanjsko, največkrat pa slabo organizirani, lotevali zgolj prepričevanj med seboj, dokazovali smo, grajali, predlagali, pozivali in tako naprej. Trdim, da med seboj, kajti vsa ta dokazovanja in prepričevanja so, kljub javnemu obravnavanju, povečini ostajala v vedno istem krogu podobno mislečih, ki si v bistvu nismo mogli povedati ničesar novega ob dejstvu, da je telesna kultura v naši družbi zapostavljena in nepravilno ovrednotena. Kot prvi problem, ki jc ključnega pomena za preseganje takega stanja in za nadaljnji razvoj telesne kulture, je dejstvo, da v naši zavesti, občanov oziroma delavcev, družbenopolitičnih forumov, telcsno-vzgojnih delavcev v krajevnih skupnostih in mladine, nismo dosegli premika v smeri doživljanja telesne kulture kot potrebe posameznika in družbe, usklajene s težnjo za kvalitetnejšim življenjem posameznika, za njegovo zdravje. Druge probleme pa vidim na poti razvijanja samoupravnih odnosov na področju telesne kulture v skladu z delovnim dogovorom ZTK Slovenije in bodočim zakonom o telesno-kulturnih skupnostih. Ta Zakon bo sprejet v skupščini SRS najkasneje v prihodnjem mesecu in bo samo osnova za ustanavljanje tclcsno-kulturnih skupnosti, za pravno uokvirjenje samoupravljanja na tem perečem področju družbenega življenja v občinah oziroma SRS. Zavedati se moramo, da telesno-kulturna skupnost v občini sama po sebi še ne bo zagotavljala samo- K0NČAN JESENSKI DEL TEKMOVANJA V LCRL »M0KERC« DRUGI Rokometaši ŠD Mokrca smo z uspešnim nastopom v Zagorju zaključili s tekmovanjem v jesenskem delu v Ljubljanski conski rokometni ligi. Na prvem mestu sc jc zasluženo znašla neporažena ekipa Kamnika, sledi pa ji ekipa ŠD Mokrca, ki jc po dveh začetnih neuspehih v nadaljevanju zaigrala mnogo bolj zrelo in s serjjo zaporednih zmag pristala na drugem mestu. Z nastopom ŠD Mokrca v jesen-skdjo; delu tekmovanja smo lahko zadovoljni, saj jc pomlajena ekipa prekosila samo sebe, v zimskem odmoru pa bomo skušali pripraviti ekipo za naporno tekmovanje v zimski ligi in spomladanski del v LCRL. Kot vsa leta doslej, smo tudi letos postavljeni pred dejstvo, da bomo morali trenirati na prostem, v snegu in mrazu. Taki pogoji dela postajajo že nevzdržni in čas je, da tudi Ižanci dvignemo glas za postavitev ustrezne telovadnice ob Ižanski šoli, ki bo v prvi vrsti zadovoljevala potrebe šole, športnikom in rekreativnim članom ŠD Mokrca pa nudila primerne pogoje za trening in rekreacijo. Za izboljšanje pogojev delaje UO ŠD Mokrca že storil prvi korak. Na svoji zadnji seji je sklenil, da čimprej zagotovi ustrezna sredstva za postavitev razsvetljave na rokometnem igrišču, ki naj bi predvidoma zasvetila ob proslavi občinskega praznika, 27. aprila in s tem omogočila nove možnosti za uspešno delo ŠD Mokrca. LESTVICA JESENSKEGA DELA V LCRL: Kamnik 11 11 0 0 236:180 22 Mokre 11 8 1 2 186:158 17 Scšir 11 7 0 4 181:147 14 Olimpija 11 7 0 4 207:177 14 Duplje 11 7 0 4 210:185 14 Sava 11515 164:174 11 Novo mesto 11 5 0 6 200:202 10 Hrastnik 11 4 1 6 120:168 9 Alplcs 11 4 0 7 175:187 8 Zagorje 11 3 0 8 185:212 6 Križe 11 2 0 9 175:204 4 Prule 11 1 1 9 157:203 3 MIRO JAKŠA upravnih odnosov v telesni kulturi (kakor tudi ne zagotavljajo samoupravnih odnosov v gospodarstvu delavski sveti v delovnih organizacijah.). Pač pa je nujno potrebna pravna oblika samoupravnega statusa telesne kulture. Ob ustanavljanju telesnokultume skupnosti moramo računati na morebitne odpore v občini kot tudi mestu. Brez dvoma je za marsikaterega posameznika, pa tudi za marsikatero ekipo bilo laže ,,odtujiti" iz delovnih organizacij pa tudi ^ iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti določena sredstva preko različnih zvez, na račun drugih za hrbtom širše javnosti, kot pa uveljaviti svojo zahtevo pred celotno telesnokulturno javnostjo na osnovi dejanskih potreb in resnične množičnosti in kvalitete v primerjavi s potrebami in kvaliteto drugih. Nosilci telesnokultume dejavnosti, združeni v samoupravni interesni skupnosti, bodo odslej samo na osnovi družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja oblikovali in uresničevali dogovorjene programe za razvoj množične telesne kulture in športne rekreacije do vrhunskih športnih dosežkov. V dosedaj znanem osnutku zakona je predvideno, da se telesna kultura financira v okviru posamezne telesnokultume skupnosti s sredstvi, ki si jih zagotavlja na podlagi zakona in družbenega dogovora o izvedbi programa telesnokultume dejavnosti. 1 Osnova za sklenitev družbenega dogovora bo program telesnokultume dejavnosti, ki ga te-lesnokultuma skupnost predloži ostalim udeležencem družbenega dogovora. .V tem družbenem dogovoru bo moralo biti določeno, koliko sredstev je potrebnih za izvedbo programa in kdo jih prispeva. Redna udeleženca družbenega dogovora bosta tclesnokultuma skupnost in družbenopolitična skupnost na njunem območju delovanja. Poleg njih pa še organizacija združenega dela in druge organizacije kot tudi občani. Posameznim izvajalcem te-lesnokulturnc dejavnosti se bodo zagotavljala sredstva na podlagi pogodb, ki jih bodo sklenili s telesnokulturno skupnostjo. Za posamezno vrsto telesnokultume dejavnosti ali za posebej določen namen bo le-lesnokulturna skupnost lahko dodelitev sredstev vezala tudi na pogoj, da uporabnik dodeljenih sredstev prispeva del svojih sredstev, ki sijih zagotavlja iz drugih virov. Zaradi dejstva, da bo zakon o telesnokultumih skupnostih sprejet precej £red zakonom o njihovem financiranju, se lahko zgodi, da se bomo morali v telesnokulturni skupnosti občine že takoj v začetku ukvarjati predvsem z vprašanjem financiranja že vlečenih telesno-kultumih dejavnosti, ne pa z razširitvijo le-teh na osnovi samoupravnega dogovarjanja vseh zainteresiranih za razvoj telesne kulture v občini. (S podobnim problemom ob že dokaj urejenem finansiranju so se več let ukvarjali v TIS in sedaj ob neurejenem finansiranju še v ljubljanski kulturni skupnosti). Samo načel sem nekatera vprašanja, katerih rešitev je v veliki meri odvisna od nas samih, od našega odnosa do telesne kulture v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, občini in mestu, še posebej pa v vseh interesno organiziranih telesnokultumih kot tudi ostalih družbenih sredinah. Nujna je močnejša prisotnost krajevnih organizacij SZDL, osnovnih organizacij ZK, organizacij zveze sindikatov in ne nazadnje aktivov zveze mladine v krajevnih skupnostih, šolah in organizacijah združenega dela, pri reševanju in bolj samoupravnem organiziranju množične telesne vzgoje in športne rekreacije na območju njihovega delovanja. BINE LENARŠIČ STRAN r Križanka, anketi, nagrade Križanka v novoletni številki je bila očitno trd oreh, za mnogf pretrd. Kako naj si sicer razlagamo, da je prišlo le 51 rešitev, ko jih sicer pride po 400 ali 500. Ali so se morda bralci ustrašili ankete, ki je bila pogoj za pošiljanje križanke? Menda se ja niste ustrašili povedati mnenja o nas, našem urejanju, sploh Naši komuni. Priznati pa je treba, da ni bilo dosti napak, bolje, skoraj jih ni bilo. Probleme je povzročal le pojem TOVIL v prvi vrsti, originalno ime irske E1RE in bogoskrunstvo SAKRILEG. Zn ' ' „ . ____________ Znaki naših znanih podjetij MER- CATORJA, TOBAČNE TOVARNE in ILIRIJE niso povzročali nikomur problemov, tako se je žrebanje lahko začelo brez večjih pretresov in senzacij. Pa ponovimo še enkrat razpisane nagrade: prvo nagrado poklanja ca— ■ • • gf i M' ' m' - -— MERCATOR in sicer darilni zavitek, drugo nagrado poklanja TTL in sicer cigarete, tretjo nagrado: veliko kolekcijo svojih izdelkov, pa ILIRIJA. Tovarna kemičnih izdelkov in kozmetike ILIRIJA pa bo podelila tudi dve nagradi izpolnjevalcem ankete: dve veliki kolekciji svojih priznanih izdelkov. Iz kupa je najprej priromala modra kuvarta in prvo nagrado je tako dobil JOŽE PAVLIN, upokojenec iz Jamove 70 v Ljubljani. Darilni zavitek MERCATORJA je torej prišel v prave roke, saj gotovo vsebuje dobre stvari. Tudi drugič se je sreča nasmehnila moškemu in sicer prejme drugo nagrado: cigarete TTL MARTIN VEREŠ iz Ra-kovniske 1 v Ljubljani. Na tretji rešitvi križanke pa je pisalo končno le žensko ime, da nam ne bi kdo očital diskriminacije in da smo zanalašč kaj goljufali v korist moških. Veliko kolekcijo tovarne ILIRIJA prejme za svojo pravilno rešitev uslužbenka PAVLA ZALAR iz Jezera 86, p. 61352 Preserje. Pri anketah oziroma nagradah za ankete pa je bila sreča bolj naklonjena ženskam. Za anketo o slovenski himni prejme nagrado MARJETA PEKLENK iz Ljubljane, Vrhovci c. XIII/6, za anketo o Naši komuni pa prejme nagrado NATALIJA KAJTNA iz Ljubljane, Koreninova 4. Obe nagrajenki bosta prejeli veliko kolekcijo izdelkov tovarne ILIRIJA. Tako je znano, kdo je dobil nagrade, podelili jih bomo pa v podjetjih, ki jih bodo dala. Nagrajence bomo obvcstUi pismeno, kdaj bo podelitev nagrad. Ostalim pa želimo v prihodnje več sreče pri reševanju naših križank. Pravilna rešitev križanke je: Vodoravno: Bond. Tovil, ogel, osama, trma, tele, srečno novo leto, Tati, sodi, tek, Anadir, sakrileg, katarakt, lice, Arni, doga, ta, sardina, pol, Imola, nona, ra, alk, ara, Tit, kireta, nebes, orolog, Oziris, rota, bivalnica, Asta, Cres, Ada, Eirc, Real, čir, Lap, Ist, na, nuna, Ade, etolog, Aman, dac, Ilirija. '----- r s ■ ■ ■■ 8 Grem, greš, gre — v kino VIŠKE PREMIERE S ■ Ljubitelji takoimenovanega „čistega“ filma naj ne zamude angleške drame LJUBEZENSKI GLASNIK (The Go-Between) režiserja Josepha Loseya z Juhe Christie in Alanom Batesom v glavnih vlogah. Povemo, da je scenarij delo slavnega Harolda Pinterja ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ m I ! ■ ■ 1 ■ ■ 8 po romanu L. P. Hartleya, zgodba pa nam - v ljubeznivi, zdaj že pomalem romantični retrospektivi - predstavi ljubezen nesrečno poročenega dekleta do preprostega kmečkega fanta. Zelo manj ljubezniv, sploh nič romantičen, pa hudo pretresljiv in po svoje poučen je italijansko-jugoslovanski zgodovinski film BRONTE (proizvodnja RAI TV in koprska HISTRIA FILM) ali „kronika pokola, ki ni zapisan v zgodovinskih knjigah". Film so dokončali lani in prikazali izven konkurence na lanskoletni filmski Puli. Gre za (malo romantizirano) zgodbo o garibaldinskem gibanju, o nacionalni in socialni osvoboditvi Sicilije, ki je povezana z znanimi dogodki v mestecu Brontc, kjer so nekateri sovražniki gibanja v njegovem imenu pobili večino pripadnikov garibal-dinstva. Film je uspešno zrežiral Florestano Vancini, igrajo pa Anna Maria Ghio, Ilija Djuvalekovski, Janez Škof, Bert Sotlar, Ilija Ivezič in drugi. Lahko smo veseli, da naši igralci tokrat (izjemoma? ) ne nastopajo le kot statisti, ampak so nosilci glavnih ali vsaj vidnejših vlog. Tudi to je nekaj! Filmi RATTLER KI D, DJANGO in BRATA MAŠČEVALCA so westcrni, česar seveda ni bilo težko uganiti iz naslovov. Razlika med njimi je ta, da sta prva dva takoimenovana „špageti-we-sterna", nastala na italijansko-španskih tleh in produkciji, tretji o bratih maščevalcih pa je „pristni ameriški" western, kar pa ne pomeni, da je torej tudi nujno boljši ali „originalnejši“. „Rattler-ja“ je režiral JLeon Klimovsky in sodi v precej dolgočasno poprečje italijanske westernske konfekcije. Tega seveda ne moremo trditi za film DJANGO, saj se kot režiser pojavlja znameniti Ser-gio Corbucci, eden najboljših oblikovalcev novega vala ..evropskih westernov z dramaturgijo nasilja, krvi in sovraštva". Zanj, za Cor-buccija, pravijo, da je oče nekakšnega „Othella na Divjem zahodu", polnega temperamenta, nemirne krvi in sle po maščevanju. In tak je tudi „Django“ s Francom Nerom, tem modrookim revolvcrašem v glavni vlogi. James London pa je (ameriški) režiser (ameriškega) rvestema ..Brata maščevalca", ki ju igrata Richard Harrison in Donald CBrian. Na vašem platnu pa sc boste kmalu srečali z „love story po italijansko", s filmom PREŠUŠTVO (Incontro ali Srečanje) režiserja Picra Schiavazappa ter s Florindo Bolkan in Massimom Renicrijcm v glavnih vlogah. Klasičen, vendar malce zaobrnjen ljubezenski trikotnik: mlad fant, ki se zaljubi v starejšo poročeno žensko (..Umreti od ljubezni" na drug način!) - ko pa spozna, da je bil zanjo le igrača, se pred njeno hišo ubije. Prav nič pretresljivo in komajda ganljivo, ker v filmu oz. njegovi zgodbi pogrešamo človeške razsežnosti. PAST ZA DVOJNEGA VOHUNA je ameriška kriminalka Romaina Garyja z Jamesom Masonom, Stephenom Boydom in Jean Sebergovo: film odkrije, da je inšpektor obenem tudi šef tolpe razpečevalcev mamil. Francoski film pa zastopa OBRAČUN NA KAR1BIH, zanimiva in zelo razgibana pustolovka režiserja Jacquesa Besnarda z igralci Frederickom Staffordom, Jean Sebcrg in Sergom Gainsbourgom. Na račun pridejo ljubitelji lepih pejsažev, saj je film večji del posnet na Karibih. 3 i ■ 3 ODPRITE VRATA - PRIŠEL JE BOTER BOTER je seveda film. Ameriški, kajpada. Največji. Najpomembnejši. Najbolj divji. Rekord vseh rekordov. In še res je: najbrž ste že kje prebrali, da je to film, kije ..posekal" vse doslej reko-J—1 —'------*’ —.i-- j znane svetovne rekorde glede poslovnosti - prvič po dolgih letih se je namreč zgodilo, da so v ameriških mestih prenočevali pred blagajnami, da bi prišli do vstopnic. To je bilo lani. Letos je film že pri nas. In kmalu bo v Ljubljani. Glavna vloga: MARLON BRANDO. Režija: FRANCIS FORD COPPOLA, po romanu Maria Puzza, ki ga je pri nas izdala založba UPA. Torej film, ki mu vsi prerokujejo vse možne letošnje OSCARJE in ki je šele pred kratkim doživel svojo evropsko premiero. Torej: odprite vrata (in denarnice): BOTER JE PRIŠEJJ Interesne skupnosti tudi na področju socialnega varstva Politični sistem, ki ga oblikujejo XXV. XXVII. XXIX. in XXX. ustavno dopolnilo, mora temeljiti na oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi, kar pomeni, da delavci v združenem delu razpolagajo z dohodkom v temeljni organizaciji združenega dela ter odločajo o vseh zadevah družbene reprodukcije. Tako imajo delavci in občani torej pravico, da o vseh svojih interesih neposredno odločajo. Na tako zasnovanem političnem izhodišču je že in še nastaja samoupravna organiziranost delovnih ljudi v interesnih skupnostih, kjei se delovni ljudje in občani sporazumevajo in dogovarjajo o zadovoljevanju svojih in skupnih družbenih potreb. Neposredni interes delovnih ljudi in občanov je tudi zagotavljanje socialne varnosti slehernemu članu naše družbe. Socialna varnost se ne uresničuje samo v okviru pokojninskega in invahdskcga zavarovanja, v zdravstvenem zavarovanju, stanovanjski politiki itd., ampak je ena izmed komponent socialne varnosti tudi socialno varstvo, v okviru katerega določeno število ljudi uresničuje svoje življenjske interese, pravice in koristi. Socialno varstvo kot dejavnost posebnega družbenega pomena se je izoblikovalo prav iz potrebe zavarovati pravice in interese oseb, ki se ne morejo enakovredno vključiti v vse družbene odnose. Socialno varstvo se je vzporedno z razvojem družbeno-ekonomskih od- Glasba za prijetnejše vzdušje na srečanju starejših občanov N nosov dopolnjevalo po vsebini in obsegu. Tako v okviru socialnega varstva družba danes pretežno še z državno intervencijo zagotavlja razne oblike denarnih pomoči osebam, ki so brez sredstev za preživljanje, varstvo in usposabljanje telesno in duševno prizadetim osebam, skrb za otroke brez staršev, pomoč otrokom, katerim družina ne more zagotoviti zadostnih pogojev za normalno rast in življenje, skrb za prevzgojo družbeno neprilagojene mladine, pomoč socialno marginalnim skupinam občanov, pomoč družbeno neprilagojenim odraslim osebam, da se enakovredno vključijo v delo in življenje, skrb za stare in onemogle osebe itd. V okviru socialnega varstva se izvaja še vrsta drugih ukrepov, katerih smoter je preprečevanje nastajanja socialnih problemov oziroma njihova odprava. Dejavnost socialnega varstva je urejena z vrsto zakonskih in drugih predpisov, deloma pa se izvaja n podlagi ugotovljene družbene potrebe. Dejavnosti s področja socialnega varstva, zlasti tiste funkcije, ki so izpeljane iz državne regulative, opravljajo upravni organi v občinah, vil občinah v Sloveniji pa samostojne organizacije združenega dela: zavodi za socialno delo oziroma centri, ki deluje tudi v naši občini. Nemajhnega pomena so tudi sredstva za financiranje socialnega varstvi, jih predvideva predlog zakona, in sicer: ^ - prispevek delovnih ljudi za socialno varstveno dejavnost; ov - sredstva, določena z družbenimi dogovori za izvedbo programa st* jpj no-varstvene dejavnosti; | v, - dotacija družbeno-politične skupnosti; ,ta\ - sredstva, ki so določena z drugimi predpisi; ter - sredstva, ki jih za izvedbo posameznih nalog ali za posebne nan* Ua dodelijo družbeno-politične skupnosti, organizacije združenega dela, <“ ^ organizacije in občani; nu - druga sredstva. uj. Čeprav je zakon o skupnostih socialnega varstva še v osnutku in 8* javna razprava nedvomno še izpopolnila, se mi zdi ta ukrep nedvomno« arr korak naprej na področju socialnega varstva. S tem zakonom bo socn 6[li varstvo v naši družbi pridobilo tisti položaj, ki mu nedvomno P^ine Obenem pa bo zagotovljen njegov nemoten razvoj v skladu z beno-ekonomskim razvojem in potrebami. Na podlagi stanja, ki sem ga prikazal na področju socialnega varstva je to področje dokaj zaostalo. Socialno varstvo pa je področje posebnega družbenega pomena in je že čas, da sc z zakonom določi obvezno ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti. V ta namen je bila pri republiškem sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo ustanovljena posebna delovna skupina, katere naloga je bila izdelati predlog za izdajo zakona o skupnostih socialnega varstva v SR Sloveniji. Predlog za izdajo zakona, ki ga je ta delovna skupina pripravila, vsebuje ustanovitev temeljnih skupnosti socialnega varstva za območja občin, regij ter skupnost socialnega varstva za območje republike oziroma zvezo temeljnih skupnosti socialnega varstva. PETER VRHlAdt; Najvišji organ upravljanja skupnosti socialnega varstva je skupščina, ki jo sestavljajo delegati organizacij s področja socialnega varstva, njihovih asociacij, temeljnih organizacij združenega dela, družbeno političnih skupnosti, krajevnih skupnosti, družbeno-političnih in drugih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih institucij s področja vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva ter zainteresiranih občanov. Delo, organizacijo, samoupravljanje in financiranje skupnosti ureja predlog zakona le v splošnih načelih, sicer pa bo ta materija oblikovana v samoupravnih aktih. Naj navedem še nekaj pomembnih načel, ki jih vsebuje predlog zakona: Socialno varstvo je dejavnost posebnega družbenega pomena, ki obsega s področja socialne politike tiste dejavnosti in ukrepe, katerih naloga je člane družbe varovati pred težavami, ki ogrožajo njihovo osebno in družbeno živ- ljenje. Vs' /sebino in cilje socialnega varstva določajo delovni ljudje s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori in programi družbeno-eko-nomskega razvoja. Podlaga za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje so načrti razvoja socialnega varstva v občini in republiki. Skupnosti socialnega varstva skrbijo za uveljavljanje in razvoj socialnega varstva in ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami na svojem območju. Spremljajo in proučujejo socialne probleme in pojave in sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju socialno političnih ukrepov. Zagotavljajo kadrovski in organizacijski razvoj služb socialnega varstva. Naša komuna vodi trajno akcijo za rekreativno in turistično p° vitev Ljubljanice. Na sliki: Podkovani krap, nekdaj tradicional® | reditev na Ljubljanici RAZMERE JE TREBA UREDITI ALI PA LOKAL ZAPRETI, SAJ SO PRETEPI NA DNEVNEM REDU p'at kolikokrat so se stepli, ne da bi prišli miličniki, kolikokrat so se step^lra bifejem na poti domov itn., kdo ve. Kolikokrat so miličniki min*0®««: Nekako se nisem mogel odločiti za obisk bifeja ..Trnovski zvon" v Gra-daški ulici 10 v Trnovem v Ljubljani. Slabe občutke sem imel za svojo kožo, ki je vsaj meni zelo dragocena, vprašanje pa je, če bi bila tudi obiskovalcem tega bifeja. Kolegi so mc bodrili z „več kot ubiti te ne morejo" To je res! Res pa je tudi, da so pred tem bifejem že enega ubili, enega so zaklali v bifeju, da o pretepih sploh ne govorimo. Menda so enega pred časom zanesli iz bifeja kar v Gradaščico, da bi se ..ohladil" In kako bi se vi počutili, če bi vedeli tako zgodovino? Verjetno kar dobro, dokler ste oddaljeni, v bifeju pa slabo, kot sem se jaz. Po vrsti spodbud sem sc dopoldne le ojunačil in šel v času, ko je menda najbolj mirno in ko je največ spodobnih ljudi tam na ogledu zloglasnega bifeja. Ob približevanju bifeju ./Trnovski zvon" sem razmišljal o tem, da lahko tudi meni odzvoni. „Le zak^j ima tako ime", sem tuhtal. Zvon zvoni in če komu zvoni, vemo, kaj pomeni: da mu bo kmalu odzvonilo. Kot sem imel rad šolski zvonec, tako sem sedaj malce omajal svojo ljubezen do zvonov. Most čez Gradaščico toliko da sc ne konča točno pred vrati bifeja. Že sama napisna tabla, ki ni ravno vzorno vzdrževana, odbija, pa tudi zunanje stene stavbe in vrata ne dajejo dobrega vtisa. Ko sem se približal bifeju, sem sc začel obotavljati in preklinjati kolege, ki so me sploh pregovorili, da sem šel sem. Iz bifeja se je namreč opotekel možakar v povaljanem svetlo zelenem plašču. Takem, kot so jih nosili v stari Jugoslaviji, ko so bili zadnji krik mode tam okoli leta 1935. Zamazan plašč, raztrgane in „zašpehane“ lil* posredovali, tudi nihče ne beleži. V letu 1971 je postaja milice Vič-■'p, j" ta prekrške zaradi kršitve reda in miru, enega f n podala 27 prijav sodniku za m*,,,« —~r-o j- ovadili tudi javnemu tožilcu, ker je poškodoval gosta lokala. Lani s/j, 53 ličniki poslali s te postaje 23 prijav sodniku za prekrške zaradi kršitve F, miru, tožilcu zaradi kaznivih dejanj, ki so se zgodila v bifeju „*'Tnt Svil 71/nnl* IftlbČnrt r\rr»rl ctavlin Izvir tl •»•» in iacflO. zvon". Kakšno moro predstavlja tak lokal za miličnike, je jasno. prijav je podala intervencijska skupina UJV Ljubljane, pa nam n* vemo pa, da je večkrat posredovala. V lokalu je bilo lani namreč na one c. redu nasilnišl Poglejmo si je večkrat jjosredovala. V lokalu je bilo 1 iko obnašanje, bile pa so tudi tri telesne poškodbe. le nekaj najtežjih primerov iz preteklega leta. Sp°^ meseca marca je vinjen gost zabodel z nožem v bifeju v trebuh neko “ in.v 'm. ki je imela pogum, da je prišla tja ob pol enajstih ponoči. Po težj^ ^ p| hlače, luknje, sestavljene v čevelj, neobrit obraz z brki in krvav pogled. Pogled zapitega, pogled človeka, ki ga ne bi rad srečal ponoči v kaki zakotni ulici. Pogum mi je dalo dejstvo, da se je dokaj miroljubno opotekal na robu pločnika in seje skušal nekako postaviti v ravnotežje. Bife je dokaj starinsko opremljen, novejšega datuma so očitno le trije avtomati: jukc-box in še dve skrinji na kroglice. Vrata v stranišče, ki je nasproti vhodnim vratom, so bila zaprta, vendar očitno še vedno ne dovolj trdno, saj je bilo okoli vrat mokro. Voda ali kaka druga tekočina je očitno pritekla iz stranišča oziroma izza vrat, na katerih piše, da je tam stranišče. Ob pultu sta dva srebala vinjak, na koncu ob igralnem avtomatu pa se je naslanjal tipičen zanemarjen obiskovalec takih lokalov. Na vsak način je hotel menda narediti vtis oziroma osvojiti natakarico ali kaj je, v glavnem neko žensko, ki je stala pri njem ob šanku. Človek utrujenega videza in razcapane obleke sc je naslanjal na igralni avtomat in zrl v tla, ki bi lahko bila precej čistejša ža mizo v sosednjem prostoru, ki ima nad vrati napis: soba, je slonel možakar in čakal. Kdo ve na kaj. Edina svetla točka v lokalu je natakar za šankom, ki ga je kar škoda za tak lokal, saj bi lahko stregel kje v boljšem lokalu. Da je tista ženska pri Šanku res natakarica, sem ugotovil, ko ji je natakar izza šanka naročil, naj mi preskrbi pijačo oziroma iz kuhinje kavo. Ženska je zapustila svojega oboževalca in se odpravila po kavo. Oblečena je bila v umazan večbarven predpasnik, o kaki beli halji pa ni bilo ne duha ne sluha. Postregla mi je, pa še gostu v sobi. Seveda s cigareto v ustih, saj sc to spodobi, kajne. Medtem sc je prikazal v lokal možakar, ki sem ga srečal pred vhodom. Nekako je menda uspel postaviti samega sebe v ravnovesje in sc je zato očitno spet pojavil. Za njim je prišel še razcapan možiček izpitega obraza in krvavo rdečih oči. Ko je celotnemu lokalu pojasnil, daje že nahranil mačko in jo zaprl v stanovanje, je začel z drugo in tišjo debato. Ker mi ni bilo več do ogledovanja zadeve, torej bifeja z obiskovalci vred, sem se rade volje odpravil. Na vratih sva sc še zaletela z malce opito žensko v ponošeni obleki, ki so jo gostje, brž ko je vstopila v lokal, začeli burno pozdravljati. No, pa dovolj vtisov bežnega obiska in preidimo na dejstva zadnjih dveh let. Miličniki v zadnjih dveh letih v celem rajonu oziroma mestnem območju, v vseh gostinskih lokalih niso posredovali niti polovico tolikokrat, kot le v bifeju ..Trnovski zvon" V letu 1971 so morali priti miličniki postaje milice škodbah je bil bolj živahen december, ko sta se sedmega stepla d** i doletnika in je eden od njijy obležal hudo ranjen. Lanskoletno razg*" - k bilanco pa so ..spodobno" zaključili 25. decembra. Ob 23.40, ko W j, J biti lokal že zdavnaj zaprt, so prišli vinjeni gostje, popili nekaj vinfkk0'. pred lokalom sprli in stepli. Bilanca: enaindvajsetletni Hasan DizdaJj^ po dveh urah v bolnišnici podlegel poškodbam. Z nožem ga je ubu p! Cejvanovič. Res, da so prišli gostje, ki so povzročili pretep in ub0j ^ bifejem v bife že vinjeni od drugod, vendar jim v ..Trnovskem zvon0 smeli več dati alkoholne pijače, pa so jim jo dali, Okoli tega bifeja je bilo ‘ -- . So ,. __ r okoli lastninskih pravic, najemnin N zaplctljajev, saj se lastniki menjavajo kar pogosto. Trenutno je lo^V tat * • ■ _______: ai..* i-\ a k ti/-ir? r/ir\w a n i/ nVft I® ‘h p' ritM, jemu ali las.i (kdo ve!? ) osemnajatletnc DANICE ViDMAr”Kak® {5 ona pri svojih letih do takega lokala, ni jasno, saj očitno ne sou*^ roke, ker ne zna preprečiti pretepov in nasilja, ki so tu na dnevnem rp Danico Vidmar so že večkrat opozarjali, naj naredi red, ostalo ku starem. Celo komandir milice je posredoval in se z njo razgovarjal. U 4^ je, da sc bodo stvari spremenile, videti pa ni. . OfjPn V lokalu se zbirajo pijanci in sezonski delavci in to pozno v nov^ji ^ lovalni čas ima bife od petih zjutraj do enajstih zvečer, odprt paJc p3( ^ dveh zjutraj. To vedo pijanci ip zahajajo tja, ker je le še tam odprt<*’f j|i) t vedo, da bodo dobili alkoholne pijače. Miličniki so že večkrat P',*i točenje alkoholnih pijač vinjenim gostom, vendar je tak pregon zp|0 vjf to, ali ne. Kljub temu pa so miličniki osem prijav zaradi tega prekrška p, sodniku za prekrške. V bifeju bi morali uvesti oster red, saj je p°'e\,[:,f N razbijajo in se pretepajo pijanci, prepozno klicati miličnike na PoTI\0fl "Sc pogostejši prekrški v tem lokalu so: kršitev javnega reda in miru, vedenje, pretepi, razgrajanje, razbijanje kozarcev v pijanosti, nač pejijbo izzivanje, nasilniško obnašanje itn. V akcijah so miličniki ugotovil*’ jil ^ lokalu zbirajo sumljive osebe, klateži in delomrzneži, skratka že' gin gostje. k0 "at Zaradi takega stanja imajo miličniki vrsto skrbi in precej več ot jpil bilo treba. Da bi stvari vsaj malo uredili, so sc na milici Vič ''‘Lij I; ločili, da bodo v lokalu večkrat delali kontrolo, da bodo u*crc|G,h^ ^ Vidmarjevi in strežnemu osebju, če bodo točili vinjenim gostom ^jLJii*, f S bodo prav tako ostro ukrepali, če bodo točili alkohol mladolct*** p'* v Postaja milice je tudi razposlala na vrsto forumov opozorila glede N®(tiil*!a* in trudijo se na vse načine stvari urediti, vendar več kot P°srC“°j javljati in opozarjati, ne morejo. Lokalu žal ne morejo zapreti, v**! 9cr M ■ M 1'